Ši. 56.
V Gorici, dne 14. julija 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden v štirih Izdanjih, ir,
sicer: vsak torek in petek, zjutranje Izdanje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom'* in s kako drugo uredniSko izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poBljana:
(.Vse leto.......gld. 6-—
' 'pol leta .*••.-*'.•»«. ..,- . '..,«.,.». 3*.—
četrt leta'.......*   1-50
Posamične številke stanejo 8 kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršfiek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. «ve5er; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposliine naročnine so no oziramo.
jjPIlIMOUEfc^lzfiaj^neotvisna-od <So5e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20.
«So6a» in cPrimoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sckvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
UrednlStro in odpravniStvo
se nahaja v Gosposki -olici 5t 9 i Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naroonina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravuiStvu.
Neplačanih pisiem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvp.                   ______
Oglasi In poslanice se Tacunijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krsit 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostoru.
NM-ocninu in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. GabrSfak tiska in zalaga razen *SoSe» in «Prhnorca» še -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se raounijo po 20 kr. netit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan XavriL v Gorici.
Bog? in narod!
«Gor. Tiskarna* A.GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Nekoliko pojasnil na UUGorice".
(Dalje.)
V Gorici, 13. julija.
Preidem k poglavitni točki, ki jo vzrok nastalim odnošajem v deželi; hodimo okoli nje, kakor mačka okoli vrele kaše, no čas je, da povemo svetu polno resnico.
V času, ko sem se jaz do grla nasitil neodkritosrčnih in spletkarskih razmer, kakor sem povedal v prvem delu tega članka, — je dozorela tudi afera dr.Tume, ako jo smem take imenovati. Vedel sem sicer že dolgo, da so se ohladile vezi med dr. Turno in nekaterimi drugimi gospodi, in to že pred par leti, ko jo deloval še v popolnem soglasju z grofom Coroninijem in ga je dr. Rojic Se navdušeno hvalil; saj so ga grdo napadali v »Slov. Listu" radi ekso-duša I. 1897., kateri je v zbornici res uprizoril dr. Turna, toda v sporazumljenju z grofom G. — Ne bom tu navajal raznih govoric, ki so se namenoma raznašalo o dr. Turni, ker za to je še čas; naglašam ie ko-nečni refrain: dr. Turna hoče dr. Gregorčiča spodriniti, on hoče sam vse veljat i, o nje čisto navaden »k r a n j s k i š t r e b o r", k a k o r jo bil pred leti Povše itd. -Jaz, ki sem bil večkrat točno poučen o vseh podrobnostih in tajnostih, sem jasno videl infernalno zlob-nost tendencijoznih obrekovanj in spletkarij.
Dr. Turna se ni silil v politiko, marveč je bil prisiljen. In kakor hitro se je udal — je bil tudi že hvaležen predmet »Prim. Listu", da ga je mesaril in obrekoval, in od takrat ni konca rovarstev proti njemu, zdaj v tej zdaj v oni obliki. Jaz nisem nikdar verjel, kar so trosili proti njemu, zat6 sem ga tudi vselej toplo zagovarjal. To je bil — moj greh, vsled katerega dr. Gregorčič že par let tudi meni ni več takd zaupal, kakor prej. (Tako sta mi zatrjevala še v zadnjem času dva veljavnčjša podpisanca v »Gorici"). Da pa narase nasprotje do dr. Turne do tolike višine, da je dr. Gregorčič ž njim »že davno sklenil račune* (ipsissima verba enega glavnega podpisanca v »Gorici") kaj takega nisem niti sanjal, toliko manj, da med našimi prvaki tako neznatni, vzroki rode lahko takč usodepolne posledice, kakoršne zdaj vidimo.
Na občnem zboru »Goriške ljudske po- J sojilnice" smo doživeli prvi javen naskok na dr. Turno. Kako je to bilo, sem govoril že dovolj. Sprva so prikrivali pravi namen svojemu početju s omiljenimi razlogi, katerim so šli razni neprizadeti gospodje v Gorici v d o b r i v c r i na limanice. Ali pozneje so vendar zmagali »sklenjeni računi" in reklo se je i meni večkrat v obraz: Z vami nimamo ni5, vi ste delavec prve vrste, sto odkrit značaj itd., itd., ali za dr. T u m o ne maramo več; on je tak in tak, hlepi po narodnem vodstvu (!) itd. In ker je Tumovo r . ;> v posojilnici tako veljavno, da mu pridobiva vedno večji ugled, ki je drugim »nevaren", zat6 — proč ž njim! Ko bo čas, ga izbacnemo se iz deželnega odbora — in Turna bo politiški mrtev za nas! To je jedro vsega spora. No bom se spuščal danes dalje v podrobnosti, ne dokazoval resničnosti svojih besed, ker upam, da nikdo ne bo ugovarjal.
Zdaj pridejo na vrsto — moji »grehi"! Do dna svoje dušo sem bil in sem še vedno prepričan, — da se godi dr. Turni — velika krivica. In vide! sem, da ni vcljavnoj-šega človeka, ki bi imel toliko poguma, da bi se zanj potegnil. Kakč pa to bridko de človeku, sem doživel 1. 1895. pri — dr. A b r a m u.
Tega moža, ki deluje v deželnem zboru nad 30 let, smo hudo obsojali v časopisju in še huje žigosali na znanem shodu na-brežinskem, in mož je takrat bolestno tožil: »Jaz nimam človeka — ki bi so za me potegnil". Vzbudila se mi je torej zavest, da sem dolžan, nastopiti javno v obrambo dr. Turne. To sem storil takoj na občnem zboru posojilnice, kjer sem razkrinkal prave namene Berbučevega hinavskega govora in skrajno žaljivega predloga proti izvolitvi dr. Turne v ravnateljstvo. Drugi dan sem odkrito govoril z dr. Gregorčičem Ost mojega govora ž njim je bila ta-le: Dr. Turna mora ostati, kjer je; ako ga bodete skušali odpraviti, p o j d e m o narazen — in jaz se postavim zanj z vso svojo eneržijo. — V svoji »smelosti" sem šel še dalje in prav nujno mu prigovarjal, naj se raje režd škodljivih vplivov nekati>v-h mož, k; v ljudstvu itak nimajo prav nikake ?.aslombe — in naj si raje pridobi chrog sebe poleg dr. Turne
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
Jtalijanskt napisal Commaso 6ross>.
Toda le prekmalu ga je iz tega blažerega sna prebudil sum o ljubezni med deklico in Oitorinom. Kdo bi mogel dopovedati, kak vihar je jel divjati v njegovi strastni duši, ko se je nje polotila mrzka ljubosumnost? Nekaj časa je še dvomil, aH bi moglo biti res to, česar se je tako hudd bal. Hotel se je popolnoma prepričati, in storil je to pri tisti ježi po mestu, o kateri smo že prej govorili.
Tiste dni je bil z Lodrisiem popolnoma določil načrt, po katerem bi se imelo vzeti netjakn Azzonu gospodstvo v Mila: *). Marko je imel oditi v Ceru-glio, da bi najel na svoj račun uporne nemške vojake, in se je mislil kmalu tje napotiti. Pa odkar je bil trdnega mnenja, da se Ottorino in Biee ljubita, mu je šlo vse narobe. Če bi odšel, kaj bi imel storiti, da bi tolažil strast, ki ga je morila? Ali bi imel Ottorina se-
boj vzeti ? — Mladenič bi Šel le nerad; pa tudi če bi rad šel, on bi ga nikakor ne mogel strpeti pri sebi. Ali bi ga imel poslati v kako daljno deželo s pretvezo, da se je treba tam kaj pogajati, in naj bi se tam mudil, dokler bi se tudi on sam ne vrnil iz Oeruglia? — Pa ni mogel hliniti prijaznosti in zaupanja do njega, do gada, ki mu je ostrupil življenje. Ali bi ga imel tedaj pustiti pri Biči, — da, ko bi se poln slave vračal s svt^ga podjetja, bTju morda našel že poročena ? Že ta misel sama ga je delala besnega, mu je obujala v domišliji podobe najstrašnejših grozovitostij, in gorje" če bi v takih tre-
notkih----------! Ko se je tako" dolgo
časa mučil z neštetimi mislimi, se je nazadnje oprijel mehkejega sklepa. Odločil se je, da odide, a poprej je hotel še poklicati k sebi grofa Del Balzo, in obuditi mu grozen strah pred Rusco-nijem ter zapretiti mu s kako skrivnostno osveto, če bi Ottorino zaradi Biee ne držal besedo, katero je bil že prej zadal Rusconijevi hčeri; on je tak<5 dobro poznal grofa, da nikakor ni dvomil o vspehu teh groženj.
Ko je to določil,  mu je  še celo" zopet posinil neki žarek upanja; začel
sposobnih delavcev, kakor so n. prc dr. I Triller in tudi dr. Franko. Gosp. dr. Gre- j gorčic je dejal, da —• vse to se prav lahko zgodi, ko bo čas, in dostavil je tudi, da v tem krogu delavcev bi ostal seveda tudi jaz. Toda nekaj dnij pozneje som doznal, da veljavni gospodje so se odločili, da —• »gremo raje narazen". Kupili so Obizzijevo tiskarno kot »o r o žj e" za vse slučaje, kar se mi jo pripoznalo od najmerodajniše strani. Ali še je bil čas, da bi so to »orožje" ne rabilo proti men»; treba je bilo le, da bi pustil dr. Turno na cedilu, — in jaz bi ostal v očeh in ustih naših prvakov vse hvale vreden član »narodnega vodstva", kateremu bi ponudili (kot Kobaridcu in pol Bolčanu, ki itak odločajo ob volitvah!) ce!6 Tumov mandat, na kateri tudi lahko reflek-tujem z veliko večjo pravico nego katerikoli drug »izvoljenec". Toda jaz se nisem udal ne vabljivim sirenskim glasovom ne grožnji srdite konkurenco v obrti, marveč rekel: Gospoda, ako ne bom imel toliko, da bom jedel trikrat na dan, bom jedel pač lo dvakrat ali tudi enkrat, toda moje globoko prepričanje je, da se godi dr. Turni krivica, da vladajo tu vmes le intrige in nesporazumljenja, zald se ž njirn gotovo še lahko sporazumele in moža ohranite narodnemu delu. Kdorkoli je čital »Sočo* ali govoril z menoj, in med temi so tudi vsi glavni podpisane! v »Gorici", mora priznati, da drugače nisem govoril nikdar, marveč da je bilo edino moje stremljenje: dr. Turna mora ostati,— Okoli tega vprašanja se suče vse ostalo, ki je le podrejene vrednosti in bi se dalo urediti v prijateljskem sporaz umije n ju....
V teku dveh mesecev so se še poostrile razmere med dr. T u m o in ostalimi prvaki. Pravih vzrokov ne vem, znano mi je le prepričanje, da: dr. Turna je »štreber«, ki »hoče" druge spodrinitt, zald da on povsod »intriguje" in meče drugim polena pod noge, — zat6 ž njim ni mogoče dalje orali. (Da proti meni ne goje nikakih škodoželjnih namenov, mi je zagotovil prvi podpisanec v »Gorici" še ta torek). Jaz pa takega prepričanja nimam, pač pa, da se je posrečilo intrigantom, spraviti dr. Turno v očeh glavnih prvakov na tako slab glas: zategadel dr. Turno zagovarjam osebno in javno v »Soči". To je moj »greh", kije rodil »Gorico".
se je udajati kakej misli, ki mu je pobijala žalostno prejšnjo gotovost. Modroval je tako-le: «Kdo y6, ali pa Biee ljubi Ottorina ? Ali imam kak drug dokaz za to, razun tega, da je zarudela, kar je pač naravno, ko je z mostovža pozdravljala mladeniča, jezdečega na moji strani ? To mi je zadostovalo, da sem zbesnel; ali se pa nisem mogel jaz motiti ?»
Hotel se je prepričati s tem, in takti je prišel do sklepa, da mora videti Biee, da jo mora izprašati sam, in tak<5 zvedeti skrivnost njenega srca. Zato" je namenil prirediti na večer pred svojim odhodom veselico, na katero je povabil grofa, naznanivši mu, da z gotovostjo pričakuje njega in hčer.
Med tem s3 je godilo nekaj, kar bi bilo leliko še po drugi poti privedlo Marka do njegovega namena. Mi razložimo to potem, ko povemo nekoliko o Ottorinu.
Ta je bil ves razjarjen in srdit, ker je njegov gospod pri zadnjem obhodu tak(5 ojstro in trmasto ž njim ravnal. Vendar se je podal k njemu, da bi se opravičil, da bi ga prosil opro-ščenja, ker se je skazal omahljivega, ko ga je vabil seboj v foskano, da bi
Ali je moj »greh" res tak6 strašen? Očividno je, da bom zanj »kaznovan« le jaz sam, kajti gmotna škoda je neizogibna. To sem vedel, lahko bi se bil oguli vsaki škodi in si pridobil cel6 ugodnejše socijalne stališče, toda žrtvovati bi bil moral svoje prepričanje in prepustiti dr. Turno — naj-nehvaležniši usodi, ki je v politiki mogoča. Tod* nisom koristolovec, ne hlepim po ko-modnem življenju kakor marsikdo, zat6 sem ostal zvest svojemu prepričanju in značaju. Kdo naj radi tega vrže kamen za menoj P Tudi nasprotniki morajo priznati, da sem postopal vseskozi pošteno in lojalno.
(Konec pride).          A, G.
DOPISI.
I« Brd. — Pred nekoliko časa je nekdo sprožil med Iji: Istvom jako pametno misel, da bi so osnovalo konsumno društvo, katerega namen bi bil, postaviti v Kojskem bogato štaeuno z vsakovrstnim blagom.
Ta glas se je bil raslrosil med ljudstvom kakor blisk, in vsaki je odobraval lepi načrt, ali žalibog, ta stvar je zopet v »gospodu zaspala''!
Dragi sobrati Brici, mi Vas k temu pre-potrebnemu koraku zopet vspodbujamo, ker znano nam je, da v celih Brdih se ne dobi niti ene prodajalnice od več vrst blaga, ne dobi se drugega kakor nekaj potrebnih jestvin, namreč: moka,kruh, sladkor, kava.kamneno olje in še kake druge malenkosti! Jaz vidim vsaki božji dan vse polno Bricev in Brikpo laških prodajalnicah v Gorici, v katerih kupujejo vsakovrstno blagd.
Dragi bralec, ti morda porečeš, da bi se ne splačalo, osnovati tako društvo, ker tam je ljudstvo siromašno. No, tvoja zadnja beseda je sicer deloma resnična, ampak ven-der premisli še to pojasnilo:
Ako si ogledaš lepo in včasih drago nošo briških deklet in tudi možkih, ter narediš samo površni račun, potem sprevidiš, da je ogromna svota, katera pride v teku enega leta iz slovenskih rok v laške žepe, ker vse to biagč sa kupuje le v Gorici — pri Italijanih po večini!
Toraj dragi Brici, mi Vas k temu vspodbujamo, da si osnujete konsumno društvo v
se mu sedaj ponudil v spremstvo, in ga prosil, naj mu nakloni to odlikovanje. Toda ko je prišel v dvorec, ga Marko ni hotel sprejeti, in nazadnje mu je celo* ukazal sporočiti, da naj se ne pokaže več v njegovo hišo.
Pač ni treba povdarjati, da mu je to delalo žalost. Ne da bi slutil pravi in glavni vzrok, ki mu je nakopal to nesrečo, je mislil, da je vsemu krivo le to, ker se je odrekel poroki z Rusco-nijevo hčerjo j in res je moglo tudi kaj takega zadostovati, da bi kdo prišel v nemilost pri takem Človeku, kakoršen je bil Marko.
Tedaj je Ottorino začel resno raz-motrivati svoj položaj. Da bi se odrekel Biči? — O tem se ni dalo misliti. — Pa kak6 naj bi se zopet spravil s svojim' gospodom ? — Tam na monški cesti se je bil res pohvalil proti grofu — naši bralci se menda tega Še spominjajo, — da je on konečno vendarle sam svoj gospodar, in da si more izbrati tako nevesto, ki bi mu bolj ugajala, naj bi to bilo Marku že ljubo ali ne. Ali to je bila le baharija, in sedaj, trezno razmišljajoč, ni čutil prav nič veselja, da bi se spri s takim možem. Marko Vi-sconti! mi ga poznamo nekoliko, a on
SOČA
(Večerno izdanje).
Kojskem, ker tam je prehod skoro za polovico Brd, ter da postavite bogato zalogo vsakovrstnega blaga, na priliko:
obleko, prosto in fino, ter blagč za obleko, potem vsakovrstno železno, kositerno, porcelan, leseno, steklefco in zemijeno blago, potem sirk i. t d. Na ta !\način ne bodete si samo veliko koristili, ampak tudi spoštovanje si pridobite med drugim slovenskim narodom. Toraj na noge l Ne držite več križem rok, ker čas prihaja, da vsak Slovenec iz spanja vstaja!                                              Bric.
Opomba uredništva. — Misel je lepa, ali da bi si ustanovili trgovino v tako velikem obsegu, kakor želi g. dopisnik, se nam zdi za sedaj skoro nemogoče. Pri ustanovitvi take trgovine je treba velike previdnosti, potem pa kapital«, sposobnih in vestnih ljudij itd. Vsekakor pa je misel vredna uvaževanja.
Sličice s potOTmija. 20. junija v Mu-ravi na zgor. Štajerskem. — Pozabil sem Vam bil povedati, g. urednik, da sem moral na Gorenjskem žeje trpeti, zato ker nisem hotel piti ,Wasser", ampak vodo. Pride namreč na neki postaji deklica ponujat vode k vlaku z besedo ,Wasser% ,Wasser». Prosim jo, naj mi da vode a ne „Wasser\ Kaj mislite? Še zmeni se ne. Obrne se raje k drugemu vozu, iz katerega je zahteval mož z jako rudečim nosom „Wasser". Prijazno mu ponudi, in prejme za kozare: ,Wasser" 10 kr. Za »vodo« bi jej gotovo ne bil dal toliko! A hvala Bogu, sem vzdihnil, na drugi postaji, ua nisem pil „Wasser\ Oni rude-čenosi mož je izstopil. In ,Wasser* menda je imela toliko moč, da ni bil gospod svojih nog. Sprevodnik ga je rešil, da mu vlak ni premastil nog, polnih nemške j„Wasser". — Naj Vam povem še, g. urednik, da sem edino na Gorenjskem videl piti 7» 1. »vodke* v gostilni dva mladeniča krog 17 let stara. No, mislil sem si, tu bi bila umestna propaganda za abstinenco. — Predno zapustim Kranjsko, Vam povem še, da sem se prepričal, da se brez sile in potrebe prerado uporablja geslo: »Bog Kranjca ne zapusti, če količkaj nemški zna!"
Na poti v Muravo sem opazoval osjaško jezero, kateremu bi jaz dai prednost pred vrbskim glede lepote, zelene mične dolinice, zemlje koroške in zg. štajerske, ter se vto-pil v tužne misli, da je nekdaj bival tu naš rod, a si ga je podjarmil kruti gospodstva-hlepni Nemec. Na to resnico spominjajo celo do Murave posamezna imena kot ,Ka-tschenthal*, »Planitzenberg« itd. Murava je malo gorsko mestice. Ljudstvo prijazno, versko in narodno brezbrižno. Veliko jih tudi razume slovenski, in niso se čutili užaljene, ko sem jih slovenski nagovoril.
Vse drugače se mi je godilo v Mariboru 23. junija. To mesto je na zunanje skoro izključno nemško. Slovenskega napisa nisem zapazil. Slovenski govore dekle in hlapci, a še ti tiho in boječe. Same Slovence najdeš v cerkvi oo. frančiškanov, kjer se natlačeni zbirajo v pobožni molitvi. Nemci so tu polni sovraštva do Slovencev, šopirni. Evo Vam, g. urednik, resničen dogodek! Ko se vračam iz mesta proti kolodvoru, zagledam na desni v oknu trafike razglednice. ' Da jih nekaj ukupim,  vstopim v  prodajal-
ga je poznal še bolje. Tudi ne glede na to, da vsaki Še najsrčnejši in najdrznejši človek bi se bil dobro čuval, da bi ne prišel v sovraštvo s takd mogočnim in odločnim možem, kakor je bil Marko, Ottorino ni mogel prenašati misli, da bi moral živeti v jezi ž njim še posebno zat6, ker ga je Marko vedno ljubil kakor svojega sina; pod njegovim vodstvom se je bil mladenič izuril v orožju in je bil že dovršil svoje prve rojne čine; Marko ga je bil proglasil vitezom. Ottorino je sploh vse svoje dni gledal na Marka kot na vzor, na vodnika, na luč, ki je razsvetljevala pot njegovega življenja.
" Pa je bilo še drugo zlo. Tudi če bi bil hotel mladenič biti toliko predrzen, da bi se porcčil z Biče vkljub vsem zaprekam in nevarnostim, bi mu pa grof deklice ne dal. Saj je bil dovolj jasno povedal, da se on z Markom neče puliti, in tudi če bi ne bil nič povedal, se je moglo to lehko uganiti.
Ottorino si je vzel to k srcu in je bil vsleli tega vedno bolj otožen. On ni mogel svoje nevolje toliko prikrivati, da bi je ne bil zapazili Ermelinda in JBice ,s katerima je največ občeval. Oni
nico, Kjer je sed-jla precej krepka dama srednje starosti. Kot povsod, prosim tudi tu slovenski razglednic. Zaničljivo mi odgovori: .Versteh' niks bindisch". Na to prosim nemški slovenskih razglednic. Zadel sem. Ženi vre kri v glavo, pesti nekako stiska, z očmi me premeri od nog do glave. In zdaj se srdito zadere, kako se drznem vprašati slovenskih razglednic v Mariboru, ki je vendar izključno nemško mesto. To Vam je Ksantipa! Ubogi Sokrat, ako ga ima! Na to sp malo zravnan), a -,e preveč, da bi jej poguma ne vzel. Da do cela spoznam nemško sovraštvo do nas, podam razkačeni ženi priliko rekoč: ,Saj tudi Ljubljana je slovensko mesto, a vendar je dobiti nemških razglednic*. Ta pripomba nemško damo tako razburi, da barvo spreminja, se ji oči iskre, z rokami maha, usta široko odpre, ter divjim glasom zakriči, da naj Slovenci še tako ropotajo, Ljubljana ne bode nikdar postala slovenska (wird nie bindisch \verden!) O ti baba presneta! si mislim, si goiovo v zvezi z Heinom in s tistimi, o katerih se govori, da so v zvezi z Nemci!! Dovolj mi je bilo, da sem se prepričal, kaj misUjocelo nemške dame o naši metropoli. Spoznal sem naravnost, da pride ženi slabo vsled razburjenosti, in bi jaz znal imeti kake neprijetnosti, zato pohitim kot namenjen na kolodvor, da se odpeljem mimo Celja v Ljubljano. Lepo mesto. Precej naslovov slovenskih. Ljudstvo govori prosto, neustrašeno slovenski, ne da bi se balo Nemcev.
Dospem v Ljubljano 23. jun. zvečer. Hitim v hotel ,Lloyd", da slišim tam slovensko govorico, da me okrepčajo mili naši glasovi, ter spravijo zopet narodno ravnotežje, iz katerega me je bila skoro pahnila ona Ksantifs v »lariboru. Tu tedaj hočem dati svojemu narodnemu čutu zadoščenja, odduška, srečnega se hočem čutiti med svojimi, kjer ne gospodari že nekaj desetletij ošabni Nemec, ne molze slovenskih žuljev krvoločni Lah. Ne varam se. Verujte, gosp. urednik, čutim se srečnega. Vse govori slovensko: gospodarji, postrežčeki, gostje, vsi, razen nekaj vojakov in ene družbe mlade-ničev. — Zamislim se dve leti nazaj. Bil sem raviio tu z večo družbo. Kako krasno petje smo takrat slišali na tem dvorišču. Peli so ljubljanski pevci. Še nekaj enakega danes, in zadovoljen, pokrepčan se vrnem domu. Čuj! Za menoj začne nekaj cviliti. Ozrem se in vidim mešano družbo z raznimi godali. Želja se mi tedaj izpolni. Slišal bodem slovensko pesem s spremljevanjem godbe. Pripravim se, da bom vsak gias slišal, zlasti vsako besedo. Poslušam. Godba prične. Kmalu začne neko žensko bitje odpirati ustnice ter milo v visočini spremljati svoj čisti glas. Čudno se mi zdi, da besed ne razumem. Poslušam še bolj pazljivo. A grom in strela! Kaj slišim! Ta pevka se zadere v visokem sopranu: ,0 Venezia! o be~ nedetta Venezia I* ter proslavlja neodrešeno deželo v beli Ljubljani med Slovenci. Mene pot oblije, vse veselje, zadovoljnost je preč. Verujte, g. urednik, neka nevidna moč me sili, da bi zapovedal oni pevki, naj molči o »Veneciji*. A — ne smem. In nibče se ne gane. Naglo pokličem postrežčeka, hitro plačam, ter skočim  po   stopnicah  v  spalnico.
ste ga prijemali, naj jima razodene svojo skrb, a on se je branil bodisi z molčanjem, ali z nedoločnimi reki ali pa s tera, da je obračal razgovor na druge predmete. Ženski sta na to začeli misliti, da ga je morala zadeti kaka težka
Kaj pa dekličin oče ? — Presrečen mož! Pijan vsled tolike časti, katero je vžival, ko so se mu od vseh stranij vkla-njali kot največjemu prijatelju Markovemu, se skoro ni več spominjal, da ima ženo in hčer; zdelo se mu je, da ne hodi več po tej revni zemlji. In gorje, če se je Ermelinda včasi predrznila spravljati ga doli s te veličastne višine, da bi malce pomislil tudi na te posvetne reči! Gorje", če mu je omenjala Biče, njeno poroko, ki se ni pospeševalo, in pa Ottorinovo otožnost, ki jej je obujala skrbi; Tedaj jih je slišala, kolikor, je hotela, cKaka sila je? Pustite, naj se stvari naravno razvijajo! Ali ni vse v redu? Kake zapreke morejo nastati? Jo že poroči, kadar bo svoj čas! Kaj tako težko pričakujete dne, da jo spravite od doma?»
(Dalje pride).
Nisem spal. Vzbujale sn se mi grenke tnisli, kako Nemci in Lahi na periferijah slovenskega ozemlja zaničujejo, sovražijo in zatirajo naš rod. Še celo v Ljubljani se <3r7Ae laški živelj slaviti deželo polente! Kako ftruto ravnajo z nami v obmejnih krajih in v nagi sredini se Čutijo Lahi varne, Nemci kt>t *W svoji zemlji, kar kaže, da Slovenci niso tako kot dragi, pač pa preveč potrpežljivi. — — Ali nesloga v sredini, ona podla ošafcnost glede rabe ptujega jezika, strahopetljivosl v rabi svojega jezika, končuje naš uglecj pri Nemcih in Lahih; in kakor mi sami sebe cenimo, tako oni nas. »Spoštuj samega sebe, ako hočeš, da te bodo drugi spoštovali', te besede je rekel pok. prof. Maren, vcepite si globoko v srce!"
Dimate ii razie novice.
Osebne vesti. — Vladni svetnik in r*e-darslveni ravnatelj v Trstu Krištof Bmsicsh je imenovan svetnikom.
Poštnim praktikantom sta Imenovana Henr. M a u r i z i o pl. Mahrenfeld za Ttst m Benv. M e n d e 1 za Pulj.
Porok«. - - Dne S. t. m. se je por(±c<\ g. V;nko Trobec, učitelj v Mare&igalv, z g.čno Ljubico Slavčevo iz Ospa, Rilo srečno!
Kardinal dr. HIssia. — V tojek je proslavljalo italijansko društvo »tjniane catt. soeiale" v prostorih »Gabinetto cattolicto' kardinala. Na vsporedu je bila grlba (orkester) govor dr. Alpija o velikost, 'apeštva ter Planisciga o Ogleju in Gorici ..A natd-škofijskih sedežih. Med udeležniki sla\|ja je bilo mnogo visokih dostojanstvenikov. Kardinal se je toplo zahvaljeval za izkaza no *nu slavlje.
Tržaški namestnik grof tioess obišče, kakor se je nam sporočilo danes, dne 1&. t. m. Brda, potem pa Vipavsko dolino. Lani je bil v Soški dolini. Ncše ljudstvo ve\ kaiko stališče ima zavzemati nasproti namestniku, zato pričakujemo, da Brici porabijo t« priliko ter mu povedo, kar treba, da spojna naše neznosne razmere, v katerih živim c. Kolikor čujemo, bo vsprejem precej resetvirsin, pa tudi skoro drugače ni mogoče, saj vetoo, kaj je Slovencem v Primorju — namestnika palača v Trstu!
Letno sporočilo .šcstrazrediit) %u-sebne ljudske šole društva „ŠoMl do*ii" v Gorici za šol. leto 1898/99. Na tej šoli je bilo koncem leta 350 otrok, in sicer 108 dečkov 3n 248 deklic; početkom leta i r< rrjed letom se jih je vpisalo 376, torej jili je izstopilo med letom 20. V I. razredu j-e L>ilo 21 dečkov, 21 deklic; v II. 20 dečkov in 19 deklic; v III. razredu 53 deklic; v IV". ti\zr. 67 dečkov, 54 deklici v V. razr. 50 iti v VI. razr. 51 deklic. Napredovalo je povoljno 88 dečkov, 207 deklic, nepovoljno $a 16 dečkov in 24 deklic; neizpraSanik je osUiIo 4 dečki in 17 deklic. Šolski obisk s« &me imenovati ugoden; šole ni zamudilo tiob^n-krat 20 otrok,. 104 otroci so zamudili od 1 -10 poludnevov, 88 od 11—20 pc*Iud»e-vov, 52 od 21—40 in 92 nad 40 pcj]iid*ic-vov. Prvi in drug: razred te šole sta bil« v Cipreski ulici, ostali pa v Križni milici- v \i)ši »Šolskega doma".
Šolsko leto je končalo včeraj s slo* vesno sv. mašo. Potem so bila raz:deljena šolska poročila in spričevala. Hkratu so bilj obdarjeni pridnejši otroci s podarjenimi knjigami.
V , Šolski dom" je torej pohajalo l^tos 356 otrok, v mestni slovenski štirira^rednici jih je bilo 240, tedaj je hodilo v Gjortei v slovensko šolo 596 otrok. (In koliko je, iilo še slovenske mladine po laških ljudskih Šolah !) Iz tega je razvidno, kako polrebeti je nam »Šolski dom", ker oblasti ne skrbel zx poduk naše mladine, kakor potreba. In če* bi ne bilo »Šol. doma", bi naša tnladina. zaostajala ali pa se potapljala v italijanski preplavi. To bodi ob jednem vspoc|buc3ilo* da naše ljudstvo vstraja pri dosedanji požrtvovalnosti ter pridno vsak po svojih močeh doprinaša novčiče za obstanek „S.olsk;egJ*. doma"!
Razstava slovenske dekliške olurtnes in nadaljevalne šole kakor tadi ^jn^bta v »Šolskem domu" je vzbujala občo pftzor-nost. V 4 sobah v prvem in druge? m nadstropju so bila razstavljena razna r^jCnsj dela, o katerih so se izražali obiskovalci ^rav laskavo. Največo pozornost pa je bila osredotočena na oddelke krojenja in šivanja vrhnih oblek za ženske ter drugih domaČih potrebščin. Vsakdo, kdor je videl ta del*j, j^ občutil velik pomen iste za ženski spol "V življenju, posebno v družini. — Vc«sraj po^. poludne so razstavo zaključili. Obiskovalcev je bilo prav veliko,
Izid zrelostnih izpitov no [vik. L. kr. gimnaziju, kateri so se vršili oc| 9, d*> 13. t. m.: Od 35 osmošolcev se jih je oglasilo k izpitu 34, štirje od teh so r\adi bo-lehnosti ustni izpit do jeseni cdtažili* o*l ostalih 30 jih je 21 izpit napravilo & p<*-voljnim vspehom, 5 od teh z odliko, § 'fh sme po počitnicah iz enega predmeta izp^t ponoviti, 3 so zavrnjeni za eno leto.
Odličnjaki so: pl. Dottori Josig), fcjcfrji Sivij, Morpurgo Silvij, Rom. Romata, Ver*
niger Josip, Ifovadr^ spričeval« 2^r«'Qisti $0 dosegli: Bi-esca Gu^o-n, Osolo* Vi%gHij CV fabro Hektoj, $'*rfolja JAaip, G^il p„ Goldatein OUon^ Gt-cgovich Mi*ivoj|, [ v* ir tii Josip, Jlalnic Franc. Miloc^co IKViir bald, NalUCen ^ter-, Podt)b^jilc Ir^j, Ouantschnigte L^oik pl, Ritter-Zafcfln^ Fv dolf, Viticij ^irfcilij/ Zacli Karo*.       ^
Kot prihodnji poklic si tflislij o i ^jti: 3 bogoslovja, 7 pi>ami§tvo, 4 zdr^vil^iva,, 3 jezikoslovje, 2 «ioi>iiarski kortMsarjjaU, 1 <lf žavno račutiarstvo, \ diplor*jat$tvo^ m^il Slovenci: 1 begosfovje, 2 pr-avrMStv^j, t zdravilstvo, 1 jezikoslovje.
^okaj besed o iinši realki |n o %;-Sem gimnflsljUi, -^ Da tft dVe^red^ji -goli
ne slonita aa zdra\i ped.agogJ?glri pot^iiig^ o tenj je pač yrepriean ie v^akejo, %lo% iL*\o\i misliti more* Vse j« rimsko; "vsp^eje^iiiu izpit ter pote« podCtfevaflje d<fc k<sm , ^ v prvem in drijgetai Neredu čuje -slor^ns^lA «jiik nekaj slovetjSfiitae \ tistih pa^ orsahj, fc^ #± dalocene ne r«es^c slove«5citii, in f pri krščanskem nauku ; od. S. rač y <%lj^ p^a j^ vse ftemSk^ pHV Kakor da ki p^oha^jai slovenski dijak: šolo t»ua gori kj^ v Be^rolfcnii; le poduk v slovenščini tistih pa* ar ga epc^iH še>, da živi nfc slovenskih gAfj&fcji fcjlL pL* ufini vspeh ne n\c*(<} biti fc»k, koljsor |ji jjHo* želeti, je ulovijo, ker Hada gko^j ^s^S le nemščini, j*j k> na :olah v Odetesll, kjes-nemšeina niti Aeteltf jezik ni. fcla ^c t^6 n ruščine dijak bolje priu&i, so lis penili f*. realko in it* giinn^ij po jed<^n pjrip^Lialni razred, in sicer ua realki Ra l tfllij #5,1^ gimnaziju fva 'A& Slovence, kafcor da |)i ):,ilL* določena z^vo^a v prvi vrsti 7,i\ tcg^i ic^oiisc^S
—  Dijaki slovanske narodnosti se^ linijo [o-~ liko na realki kolikor »a. gin» ijaz^jn iiratife marsikaterimi UžManii prav *azl^tne^i ^»a«-Čaja, zdi s& mm |p3, da m f^alfcjje Ijo^jdV nekem pogledu kat p^ iia gkunMj« . -^ fe pogledaž stavilo slovenskih dSjakc^f, .^| *»$— pijo v prvi razred* in pa gtcivil^ v 8, %dZi*-«iln, tedaj sprevidi^, k^ko str^žar^glio se Jt^vilci skrči. Sploli )e i^iteresanlno op^zow„|i ti^Q a) in b) ofcdelfcfl. X)ačirt gft a) od^elek^, v (ja— teretn so Italijani in #*tn&, fcrti Id po^ii, se stisne f>) addajek, to je s^ove^ki (jQl, razr. do vStevScga k rafci\ t^ko, da jo^ljjl razr. skoro manjši kot 4 a)fc, č^pra. vl^ l»'t 1 h) svoj Cus 2U polovico v^iji. Da |ii |)i|i lega dijaki lo saiijl krivii ne ii^ow%no ver-joli^ pafi pa tiči glavni vzrok v ^lonMlim (ieto^ jih je »padlo" v lb) mzt. Jt^r ^1) in |)i* §e kje dfugrje I Na naSe»n gori^kei**i gi mii^'/jju deluje tudi miicgo nemških piofe^sorj^if ^ist«E> barve. Onvoisiino kar tri ; Niis^Jjaikm^ bg brani sprejemati slovenska ^<lravniS%i ^pri—. če vala, Lo itlesbei>ger js jialitova^l 5-,voj (ft^ opetovano *v Kavami na, 'iV^kvnil^u "^Ifo^ft^ »Ostdeulsche HuMscbau*, <5lr. Str^inz pv> p od i slovanske dijake Z gii)i*^azi|ja ^ o^iimi^ ninii hosedomi I ^esser, wen%iS^fla..ujli>ele%i wtirdeti. ko.mmen'^ d&s rtitcl^sto Jal-^r ^\A t mehr, Sie tau^en so n'cht fiVs CjRjuia^iiii^) itd. — Da taki f\\oifc n^ ttkmj^o Ifaiti iw -klonjeni slcive*>ski mladini, k^o l> 0 tL«ni»4 čudil ! — Vemo, ^a inm tudi ' t afM^nJa-^ šolska mladina svoje nApak^, a^i i\k H 0 vP±l vspehipov^ljn^jši, lib\\o tr^ba paL^ nii^lo ^ii9i*j nemščine i*i imh /nanj iift/nšl%ili l^rofV*^ l
—  Pred- v^cm se moralno tm oz^irakj ne^ dt*% Streinza! Unku s^je profežior^pe^iigONgp* odiLj slovenske <3ijake ^ giniaa^ija^ Alj iir^z^at^ naročilo, ali dela. na s^ojo r«to ? ^jk^j n.^ podi pa It^lijanor ? ~ Naj si Jjo |;ik ^ al, tako, tukaj na. te^i mestu m^rai^o %r"t ^glCfc-vati proti takemu postopanju ter* po^fd igoi tj svoj glas ejo |}ris|ojnib oblas^ij, <^n t^e v pri, hodnje kaj takega vec ne. ga-<Ji. ^10%'» i1**. Streinz ni^ra, akt, hofe vrMli to^o ^Vio dolžnost, ^jostop^li ^ sloven^kiii^i d^jjak: j n^. pristranski let n*> jili podi ti *ff^iUMifita, kjer imajo prsvie0 biti baš t^ko^ ka^or us^i dijaki! ¦— Glede na to bcw* v prih^oilr^je^c pazljiveje sledili ^ogodkorji iMg^inft^alli^j,^*, Streinzu pa klicewo danes, 0kko >no ^listjoti-. nehati, ke^ mi n^ odn&ham^ od svojih prc^_ vicnih zaliUv, — s3esset-, \tet\t ^ioakuslt^cle*!, \\ilrden, kowwerViJ da^ »ac^sle k jr nlffc*t nnehr!"
.ft^lSfei ^kol" je sk ifi)i^,(l*< f 3^ti, s»ko lo le mogoči, v avgusta jaRjio kclo^a^o in koncert wk V"*yekoVei*j v^-lu, ka \$t ^acj. njiC; — v septembru pa ^nak^o ^o^v" v B! i r n u v %w%\ z dirke )nfifršW*l&-4 dr>i^Va ^Gorica*.
Vtt^ i; HM*! Yi**n C^pM^trNl -— Tako so kričali Italijani v nevlelj%, L vf6,er \ hdtelo p^ Cirebefrju^ jKoter^ l^o ^0 pred »giamaslicV poprej ob^o^H svo*j.o Bgrandicsa festa inusical^'. rJefc^n t^tk^ (Un certo punto) jih je dovecjla <lo teh vžktlikOfev, pravijo, <L& so poka^U s t^m (Op^ct #Je simpatije do br^lov v Istri, Re^gl *^f|»% Cs». |jodistriaI — V K<bpru je lekos t^ipv^i istrski dei^eln^ zhor, v k^ter^m 150 ^jjn^elio-vali slovehsko«hf\ulske poslMce^ d^ jo* |c—ti tnorali slednjifi izstopiti* v nj*«ni jo jzje*. "vili, da %IsH-a pripada ItMiji, ka%< j^ pc». \sem naravna", da ie piride kn^iiki is^Sf h^0 *ie bo trela. vee misliti, ali je lit^n ljS|<fl ali ne, v Kofcru je zabvMjev^l i^i „| ^lnv^r Campitelli galerij^ za ud«lel^3nr^jt ^ri ^ej^li, skratka: v jftpjru $0 bili ^ts^i ^nj^ deželnoztHorskeg^ zas&d&iij^ o*clkri4! %)oi^vi proti A vs'tri.|it za Hal^Jo^V fr^iu aso hitro naSli priliko v d^ž^ zb^iru, da jo vp»li! Viva 1' Jtajlija J, ^0, pri ma v C^ori- cj %,;i ]$ ni hotelo* biti prilike* Sle^njl^j j^ r en<V^r prišla! V netd^j^ Je bi] faa za to, ju pur^, ¦ bili so g& izvrstno I V" javnost   jo   pr^glu   le
to, da so klicali „Viva 1'Istria,  Viva  Capo- j distria"  ter da  so  zahtevali,   da  se   poje I istrsko himno, ali kdo ve,  kakoršni klici so I še sledili prej imenovanim? Čuti je bilo go- I tovo Se kaj  drugega!! Pa, naj  bo   že  kar hoče, dejstvo stoji in sami priznavajo, da so izkazali  simpatije Istri   in  Kopru! Iz  tega sledi, da so istih mislij, kakor prisotniki de-želnozborskih sej v Kopru, ko so vpili proti I Slovanom, fco\ so podajalL..izjave,„proti. Av-,1 striji. Torej baš  tako  mislijo  naši  neodre- j senci. To si treba zapomniti, da se jim pove v obraz takrat, kadar bodo t zopet  l. lili, da v Gorici, ni irredente, ter ko se bodo delali zopet lepe nasproti vladi, katera pa je, žal, tako slepa, da  jirn^ le  prerada gre  na roko!                      '   ""•"-'              -
Politiški uradi pri nas smatrajo take pojave skoro le za otročarije, tako daleč skoro so zagazili v svoji ljubezni do Itali- J janov, da kmalu ne bodo čutili več, kaj je avstrijsko i; kaj protiavstrijsko! Se li še Čudite potem, da preganjajo Slovence zato, ker so tako pametni, da so preveč zvesti in preveč udanil
„Gorica" prinaša danes 2 izjavi. Prva je naslovljena na veleč. g. dr. Antona Gregorčiča kot predsednika »Sloge". Podpi« salo jo je 11 odbornikov „S!oge", kateri so glede na razmere, ki so nastale v zadnjem času, sklenili, da nočejo več sedeti skupaj z gospodom dr. Turno v društvu »Sloga" ter polagajo svoje mandate v roke svojih volil-cev. Tako ima sedaj društvo »Sloga" samo predsednika dr. Gregorčiča in jednega odbornika dr. Turno ter jeinega namestnika g. Z e g o iz Kanala, kajti drugi namestniki so se tudi odpovedali.
Druga izjava je naslovljena na g. dr. H. T u m o; podpisalo jo je 8 deželnih poslancev. V njej znhtevajo, ~ naj nemudoma odloži deželno odborništvo, in to tim bolj, ker niso prepričani, da izvršuje ta posel v njihovem zmislu T,>-ej mu se očitajo, da so se varali o 'i 'Vgovi m žalosti, doslednosti in voli! Tej ':. n sk-di ".menlar uredništva, ki je še hni> <Hi ;xji\ve sume. Gled6 na te dve izjavi h- pfuučiiiv za pojnsnjenje razmer današnji :.-*¦§ i; očri\ (:l*. »ek.
O st' nr :•• h., dalo še govoriti, pred vsem pa pri' -i Ujemo, da se oglasi g. dr. Turna sam!
* Občni zbor »Sloge« bo dne 20. t. m., to je prihodnji četrtek. Na dnevnem redu bo volitev v društveni odbor. Voliti bo 8 odbornikov in 4 namestniki.
V Oorlcl bodo zaprte prodajalnice obleke, porcelana, igrač, urnrjev, zlatarjev in knjigortržcev ob nedeljah, in sicer prične to s prihodnjo nedeljo ter bo trajalo do 16. septembra. To naznanjamo ljudstvu na deželi. Pekarna na No venci. — Poročajonam iz Brd, da pekarna na Sovenci izborno deluje. Tako sta v Brdih sedaj 2 pekarni, ena v Šmartnem, druga na Sovenci. Z obema je ljudstvo zadovoljno, ker v obeh se peče izvrsten in okusen kruh. Poročevalec priporoča krčmarjem, naj se poslužujejo za kruh v teh dveh pekarnah, ter naj nikar ne nosijo veC svojih denarjev znamenu Lahonu v Kojskem, kjer niso dobivali tako dobrega kruha, kakor je iz teh dveh opekaren. Guje se, da tisti Lahon P. kritikuje novo pekarno, ker izgublja »avenlorje", in ker ne gre več tako, kakor včasih, ko je bila njegova pekarna jedina v Brdih in je tačas morale iti s kruhom naprej, pa naj je že bil tak ali tak. Brici, držite se gesla: Svoji k svojim!
Streljanje proti totl. — V Brdih imajo že več postaj, tako v Medani, Biljani, na Dobrovem, v Šlovrencu, v Št. Ferjanu, v Cerovem itd. Pravijo, da se streljanje spo-naša dobro. V nedeljo zvečer ob 9. uri je pretila nevihta, ki je. napravila tudi škodo Cez mejo v Italiji. Kakor se nam poroča, so v ^urlaniji kakor tudi v Brdih v Št. Ferjanu, v gor. Cerovem ter v Medani streljali zvspe-hom proti toči.
Učinek zdravila .Heilsorum". Pišejo nam 11. t. m, s Srpenice: Moj 4!/8-letni sinCek Izidor je obolel, imel veliko vročino, ter tožil radi bolečin v grlu. Žalibog se nismo zmislili na strašno morilko, davico, ampak smatrali bolezen le za takozvano „lnno*, kakor imajo otroci večkrat nenaravne vročino 4ft se jim za zdravilo le malo olja daje, da si želodec sčistijo. — Ko pa le ni hotelo biti bolje, smo klicali zdravnika — bilo je prepozno! Bolezen se je preveč razširila in »Serum* ni več pomagal, umrl je otrok po par dnevih strašnih muk in težav. — Bolezen je potem pograbila mojo 9-letno hčerko Ido; hitro sem ji v grlo pogledal in videl bele proge pri malem jeziku, razprostrte proti goltancu. Telegrafično iz Gorice od gosp. Christofolettija naročeni »Serum" je zdravnik kaj spretno in *a otroka skoraj brez bolečin pod kožo ubrizgnil, — bolezen se ni več razširjala, in deklica je danes po 48 urah brez nevarnosti! To bodi povedano v ravnanje starišem proti davici pri otrocih.
Vipavska želnntea. — Železniško mi-nisterstvo je naročilo inženirju Kol. Lu-k r i č u na Dunaju, kateri je izdelal ves natančni načrt Vipavske železnice, naj predloži načrt glede na premembo proge od km. 24-720 do km. 27-240 pri Ajdovščini do 20. t. m. Ta prememba je bila predlagana.meseca januvarija pri politiškem obhodu. Ko se to zgodi, tedaj bodo gotova vsa dela, ki se tičejo načrta, in na to bi se pričelo lahko takoj graditi  Vipavsko železnico,  ako bi bil
dež., odbor preskrbel potrebni denar 100.000 I gld.,  o  katerem  pa sedaj  ni  še  ne duha ne sluha,                                                           I
Toda. — Nevihta sledi nevihti. Že dlje časa opazujemo, kako dan za dnevom prihaja nevihtn, zlasti popoludne proti večeru. Da te nevihte ne uplivajo dobro na polje in trto, je umevno samo po sebi. V ponedeljek popoludne je padala toča po Kromberku ter uničila /2 tretjini vseh pridelkov. Včeraj je Ha pVšeb"nT*EoJnisija, ogledat si nastalo ] škodo.
Trta kaže sicer dobro, ali bati se je vedno se spreminjajočega vremena, da bi ne pokvarilo pridelka.
Za sežansko podružnico st. Cirila in Metoda je nabrala g.čna Marica Bekarjeva na svatbi g. Ant. Bekarja z g.čno Ant. Ma-carol 5 gld. 51/* kr. Bog živi novoporočenca! C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Prlinorjc in Kranjsko je izdalo poseben vozni red za pošte in par-nike v Primorju in za Kranjsko, ki velja od 1. junija t. 1. dalje. Temu redu je pridejan zemljevidni pregled tega področja. Zemlje- I vidni pregled nam kaže, kakor da je Kranjska prava nemška dežela, naša pa italijanska. Vsi kraji, kar se da, so zapisani v nemščini, odnosno v italijanščini. Tako čitamo v slovenskem delu naše dežele: Brelh, Flitsch, Ber-j gonja, Serpenica, Karfrtit, Tolmein, Wol-tsehach, S. Lucia, Kirchheirn, Ronzina, Canale, Dolegna, Bigliana, Plava, Gargaro, Salcano, I S. Peter, Cernizza, Haidonschaft, Dultoule, I Nabresina, Duino, Sesana, Biglia, Merna, Prebacina itd. Pravilno so pisana imena: Žaga, Robič, Podbrdo, Grahovo, Slap, Ce-povan, Cesta, Komen, Podmelc. Spaka: Chiapovano za Gepovan je izginila; pritožbe so pomagale! Tako bi se morale tudi druge občine upreti laški pisavi slovenskih krajevnih imen ter ne pustiti, da bi nosili kraji, v katerih prebivajo sami Slovenci, dve imeni, to je pravilno izvirno slovensko ime in pa nadjano laško spako. Furlanski kraji v deželi so pisani vsi izvirno, zakaj bi ne veljalo isto tudi za slovenske kraje?!
V tem pogledu se morajo naši prizadeti ljudje pač mnogo učiti od Italijanov. Ti ne dopuste, da bi kak količkaj italijanski kraj imel tudi slovensko ime, čeprav so morda Slovenci ustanovili tisti kraj!
Zato naj se ganejo v to poklicani čini-* telji ter poučo* c. kr, poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, kako ima pisati naše kraje. Ako se upr6 dosedanji navadi, pačiti nam naša slovenska krajevna imena, tedaj počasi izginejo la*ke spake, drugače pa nam poitalijanCijo še ostala slovenska imena.
Oglas c. kr« finančnega ravnateljstvu t Trstu. — Glasom priobčenja finančnega ministerstva se pričakuje, da se podvrže ves sladkor iz repe,, ki je že prešel v prost promet, in sicer bodisi v čistem sodržaju, bodisi v osladjenem blagu (tudi polovični tvorni izdelki) na pr. v sladčicah, osladjenem sadju, čokolati in drugem blagu, obstoječem deloma iz kakao, istotako tudi v likerju, ki ne bo j porabljen do 1. avgusta 1899., dopolnilnemu I davku od 12 vinarjev za posamezni kilo.
Posamezne vrste blaga iz sladkorja, ki se imajo  podvreči  dopolnilnemu obdaCenju, istotako tudi povprečni sadržaj na sladkorju. J ki  se   vzame za podlago pri odmeri dopolnilnega davka, se določijo naredbenim potom, j           Kdor bo imel 1. avgusta 1899. sladkor
ali gori omenjeno osladjeno blago, ki je podvrženo dopolnilnemu davku, bo dolžan pri-I javiti vse te predmete, in sicer posebe, koliko ima sladkorja, koliko sladčic, osladjenega I sadja,  čokolate   in  blaga, napravljenega  iz kakao, ter  koliko  likerja, in sicer ne glede, I ali bo hranil omenjeno blago v svojih lastnih I ali tujih prostorih; nadalje bo dolžan prijaviti tudi kraj in hranilne prostore v roku od 1.  do  vštevši   3.   avgusta 1899. pismeno v I dveh izvodih.
Blago s bo moralo prijaviti na posebnih
obrazcih in sicer vselej pri onem oddelku fi-
I nančne straže, v katerega delokrogu bo hra-
I nilni prostor sladkorja odnosno osladjenega
blaga. j           Obrazci  za  prijavo  se  bodo razdajali
j pravočasno brezplačno pri pristojnem oddelku finančne straže in pri c. kr. finančnem uradu v Trstu. I           Ako   bi  se  opustila prijava 1. avgusta
1899. posedovanega sladkorja ali gori omenjenega osladjenega blaga, ali ko bi bilade-I janska množina za 5 odstotkov veča od prijavljene, se naloži kazen, v obsegu četvernega j do osmernega   zneska  prikrajšanega ali pri-I krajšanju izpostavljenega dopolnilnega davka. Dasi stopi  ta odredba v veljavo Le le I z dnem objave dotične cesarske naredbe, odnosno izvršilnega predpisa, ki ima še le iziti, I se vendar že  sedaj   opomni vsakdo, ki po-j seduje  sladkor iz  repe ali   gori  omenjeno j osladjeno  blago, v njega  lastno  korist na dolžnost, da   prijavi   pravočasno  omenjene j predmete.
»Bravcc" aH »bralec*. — Prof. Leveč
se je držai v svojem »Pravopisu*, kateri je
I imel postati splošno merodajno merilo za pi-
I savo   slovenščine,   trdo   gorenje-kranjskega
1 dialekta. Po tem je ustrojil svoj pravopis, ki
je Bkoro bil že c. kr., da ni prišel prof. Pe-
rušek s svoje senzacijonalno brošuro »bravec"
I ali »bralec",  v  kateri je natančno  pojasnil,
I da se ima  pisati  »bralec" in ne „bravec",
»zmagovalka"   in  ne »zmagovavka"   itd. Že
smo  čitali  po  raznih listih,  pred vsem  v
I »Ljub.  Zvonu",  Levčev pravopis,  sedaj pa
• mu je napovedan boj.* Profesorji  na  vseh
srednjih šolah po Slovenskem šo se izrekli J skoro v vseh točkah za Peruška ter izrazili I tako tudi mnenje velikanske večine SleveMev; 1 kateri nikakor niso bili zadovoljni z gorenj- I skimi »avci". Tudi urednik flLjub: Zvona* se je udal Perušku, kar je le odobravati. Tako težko je bilo človeku, ki ima še kaj čuta za blagoglasje ter ki pozna slovenščino do dobra, citati v prvem našem leposlovnem listu, tiste »avce^Hn—i,avke!" Prof. Perušek je pokazal, da naš pravopis ne sme sloneti na tako ozkem obzorju, da bi nam bil me-rodajen le gorenje-kranjski dialekt, temveč se je ozirati v tem pogledu na širšo obče-slovensko govorico in pa na sorodno hrvaščino. Po dosedanjih izjavah sode prodre dobra Peruškova reč ter ne pride do veljave Levčeva c. kr. slovenščina. Ce bi prodrla slednja, nastalo bi cepljenje tudi v pravopisu, in Slovenci bi bili bogatejši za en razdor med seboj.
Nova posojilnica t Gorici! ¦! — Včeraj je prišel neki posestnik z dežele, ki je bil povabljen k ustanovnemu shodu za — novo i posojilnico v Gorici. Mož je bil zgubil vabilo in je vprašal na dveh krajih: Kje je shod za novo posojilnico?
Ta namera nam ni bila neznana. Dr. Turna že nad eno leto dela na to, da bi se ustanovila na Primorskem boljša organizacija denarnih zavodov, namreč v Trstu banka in na Goriškem zveza posojilnic, da bi šle te druga drugi na roko. O teh načrtih je že mnogo govoril.
Zdi se pa, da ga hote prehiteti naši krščanski so ci j a listi pod pokroviteljstvom dr. Gregorčiča in tovarišev. Snuje so neka »gospodarska organizacija" po —- Lranjskem uzorcu. G. g. kaplan in urednik D e r m a s t i a je bil v tem oziru večkrat v Ljubljani pri dr. Šu-š t e r š i č u; govori se tudi, da je dobil že sposobnega uradnika s plačo 120 gld. na mesec. — Včeraj pa je bil pri dr. Gregorčiču shod, na kateri je došel tudi zastopnik kranjske gospodarske zveze (takozvane klerikalne organizacije proti narodni!!) Kaj so sklenili, ne vemo podrobnostij, Jedro je pa baje to-le: Vse gospodarske zadruge, tudi posojilnice, se združijo, a sedež glavne družbe bo v Gorici (in sicer v sedanjih posojilničnih prostorih, kajti posojilnici je — »Š o 1 s k i D o m" v tak namen že odpovedal stanovanje). Glavno društvo v Goriui bo smelo tudi hranilne vloge sprejemati in dajati posojila —> torej isto, kar je danes „G o r i š k a ljudska posojilnica". Zategadel je imel tudi oni mož prav, ki je vprašal včeraj: kje se snuje nova posojilnica?!
Umevno je, da o takč važni reči bomo še govorili, morda celd mnogo, kajti prevažna je. Zdi se, da tudi na Goriškem se priprav--' | Ijajo celd na gospodarskem polju razdori povsem po — kranjskem uzorcu. j             Poročilo  ravnateljstva   »Trgovsko-obrtne
zadruge" v Gorici % neomejenim Jamstvom  za j opravilni mesec junij 1899. I 1. Število zadružnikov dne 1. jumja 1899.. . .  1308
I      Naraslo tekom meseca za........      16
|      Padlo tekom meseca.......... .        1
I      Štev. zadružnikov dne 1. julya 1899. je znašalo 1323
2.  Število deležev dne 1. junija.......2119
Priraslo deležev tekom meseca......      39
Odpadlo     »           ,           ,        ....  .  .        1
Število deležev dne 1. juhja znašalo je   .  .  .   24r>7
Kron
3.  S vota vplačanih deležev do 1. junija   .  .   14741998
„           »               ,       tekom meseca . 10551-34
,     izplačanih      ,           »         ,                6S-—
Svola vplačanih deležev dne 1. julija   . 157903-32
Svola podpisanih deležev po 300 kron dne
I         1. julija.............737100--
4.  Predujmov je bilo izplačanih do 1. junija . 417748-44
Priraslo tekom meseca........22336*—
Odplačalo ,         »        ........14417-72
Stanje predujmov dne 1. julija  .... 425666*72
5.  Dopolnilni zaklad je znašal 1. junija.. . 2640293 Tekom meseca se je doplačalo . . . . . 2370-18 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. juhja    28773-11
6.  Dok  tec meseca prosilo je 1014 prosileljev
za predujme v znesku.......754273*20
Dovolilo se je v znesku.......550418-10
Izplačalo       „          ........516898-86
j 7. Hranilne Vloge so znašale dne t. junija .   20989278
I      Vložilo se je tekom meseca.....    5411086
Izplačalo    „      ,           „        .....     12612 —
I      Stanje hranilnih vlog dne 1. julija .  .   25139164 j      v 172 knjižicah povprek po 1461 kr. 58 vin.
I 8. Gotovine dne 1. junija........7580*36
I      Svota prejemkov tekom meseca .... 124121*78 ,    izdptkov         ,         ,         ...  . 109843*93
j      Saldo dne 1. julya  in pri poštni  hran.    21858*21 I 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. j        jmnja do dne 1. juUja   .  .   • . . . .  24t54v07 j             Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/» 9» • — Pre-
I dujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih   z I obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na j menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatelj-I je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. I            Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3
I do 4. popoldne vsaki dan.
Radodarni doneski.
Za j,Šolsld dom":
Rodoljub iz Ozeljana daruje s srčtdm gašenjem ognja zasluženo svotico 50 kr. — R. G. v Kalu nabral pri »Kramarci" o priliki J novoizvoljenega župana g. Jožefa Testena 3 gld. 93 kr., prekupčevalka jajec dodala še 7 kr„ skupaj 4 gld. — Zamorec požrl v gostilni »Kikiriki" pri gosp. Iv. Gleščiču gld, 2-15. — Skupaj gld. 6-65.
Razgled po svetu.
Na upravnem sodišču  na Dunaju
sta imenovana svetnikoma dr, Fr. Ploj in
Avg. P o p e 1 k a. Ploj je bil doslej sekčijski 4wSi:vy ftnaa«^ni^iniste^^ao|^lka^a*-dež. odvetnik v Brnu. Ploj prevzame v novi službi slovenski referat.
Nemiri na Dunaju. ''— V ponedeljek so hoteli socijalisti sklicati 11 shodov, da protestujejo proti volilni preosnovi. Vlada pa jih je dovolila samo 7,   ,
Vodstvo socijalne stranke vloži vtok na rmnisterskega predsednika, zakaj da ovira proste socijalne shode. V nedeljo ie bil shod v Fraiskirchnu.
Prišlo je kakor običajno do demonstracij, in redarstvo je zaprlo le število oseb.
Izviševahii odbor mladočešklh poslancev je izdal komunike, v katerem naznanja, da so bili dr. Gregr, dr. flerold, dr. Pacak in dr. Začek pred par dnevi pri mi-nisterskem predsedniku, s katerim so se posvetovali 4 ure. Thun je rekel, <¦»»¦ izpolni svoje obljube, da uredi jezikovno vprašanje, kakor je dogovorjeno med interesovanimi strankami v smislu ravnopravnosti. Bili so tudi pri finančnem ministru. Glede na to skličejo shod zaupnih mož.
Nagodbcno predloge. — Ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli sta bila te dni v Budimpešti, kjer sta se pogajala s 3 ogerskimi ministri, kdaj se aktivirajo v nafti nolovici na-godbene predloge. Po poročilih i«? je doseglo popolno sporazumljenje, da se nagodbene predloge ne razglase vse na enkrat, temveč polagoma po potrebi.
Nekateri profesorji avstrijskih vseučilišč hote poslati ruskem carju navodilo, kako ima postopati s Finsko! Vseučiliščni profesor Lorenz v Nemčiji pa se je poprijel propagande za protestanstvo v Avstriji! Obadva čina sta velika predrznost, katera zaslužita stroge kazni. Sploh pa je v zadnjem času  nekako moderno postnlo, utikati se v
j zadeve drugih držav: Italijani in Nemci se utikajo prav pridno v avstrijske razmero, in
| sedaj so začeli avstrijski nemški vseučiliščni profesorji utikati se v Rusijo! Naj bi U možje rajše brzdali nemške velikošolce, to bi bilo veliko umestneje. Pa vlada! Kaj nima nikake
I pravice, ustaviti tako predrznost?!
V Belgiji. Delavci v antwerpskem pristanišču so ustavili delo ter zahtevajo za delo ob nedeljah in po noči po jeden frank več, Delavci drugih vrst so se jim pridružili. Gibanje podpirajo krščansko-socijalna društva.
Neničlja In Francija. — Ti dni je bil nemški cesar nu krovu francoske ladje alfigenija", kar bi pomenilo nekako zbliževanje teh dveh držav. Tu vmes ima Rusija svojo roko, ki je zopet blagodejno vplivala na Francijo, da je ta sprejela povabilo na
j slavnost o priliki otvoritve severnega kanala, vsled česar je prišlo do simpatičnih pojavov med Nemci in Francozi. Brzojavi, katere sta menjala tem povodom nemški cesar in pred-
I sednik francoske republike Lonbet so bili presrčni. Svetovni norodajni listi mislijo, da tako zbliževanje  teh dveh držav  bi bilo v
I korist obema, zlasti v kolonijami politiki.
Drcvfusu so izročili v zaporu stotniško uniformo, v kateri nastopi pred vojnim sodiščem.
Italijanskega generala Uilctto, katerega je bila zaprla francoska vlada radi vohunstva, je predsednik Loubet pomilostil. j General je odpotoval domu. Italijansko časopisje navdušeno pozdravlja ta čin človekoljubnosti.
Ko je dospel v Piacenzo, ga je dala italijanska vlada v strogi zapor, hoteča pokazali, da ni v nikaki zvezi z lehkomišlje-nostjo Gilette. Francozi smatrajo to odredbo kot dokaz lojalnosti.
Sladkor, kakor živež v vojski. Na
Nemškem so poskušali z najboljšim vspehom sladkor kakor živež v vojski. Sedaj pa je centralno društvo avstrijske sladkorne industrije prosilo vojno upravo, da se poskusi tudi v naši vojski s sladkorjem kakor živežem. Nekaj tovarnarjev je v ta namen stavilo 300 slotov sladkorja v vrednosti 5000 gld. brezplačno na razpolago. Ce imenovano društvo doseže svoj namen, bi to bilo velike važnosti za razvoj naše sladkorne industrije. Prvo veliko romanje Slovencev v sv. deželo se bode vršilo početkom oktobra, ako se oglasi najmanj 500 romarjev, kakor naznanja vabilo v to svrho sestavljenega od-
I bora v Ljubljani. Oglasiti  se je pri pristoj-
1 nem g. župniki.1. Sprejemajo se samo m o Š ki romarji. Gena za poslovanje znaša v prvem
j razredu 170 gld., v drugem 130 gld. Pri zglasitvi je treba plačati 10 gld., ostalo pa do konca tekočega  meseca.  S to svoto je
I preskrbljen romar z vsem potrebnim za pot v sveto deželo in  za nazaj. Druge posebne
I reči seveda ne  spadajo sem. Oglasilo se je
i doslej nekaj nad 140 romarjev.
Dijak — Irredentovec. — V Trstu
I so izključili z realke  nekega laškega dijaka*
J ker je opetovano v pričo svojiii součencev v besedah kakor tudi v djanju kazal svoje
J protiavstrijsko mišljenje ter ob jednem navdušenje za Italijo. Pri zaslišanju se je tudi sam očitno priznal za pristaša Italije. Poleg tega je pod odtisek denarja s sliko Umberta v zvezek napisal, „viva" in — kakor'trde — tudi nekaj na adreso našega vlada*jM^*!>a
I ni  bilo nič podobno  besedi  ,vivar l^ga
» »neodrešenega* fantiča so zapodili x tealke
— zato pa je hrup v „Piccolu", ki z vso svojo znano židovsko nesramnostjo jemlje v zaščit take protiavstrijske življe I
Za saTod st. Nikolaja t Trstu so darovali v zadnjem času med drugimi: škof tržaški 20 K, gospa Kosovelova v Sežani 2 K, g. Ivan Lapanja* dež. poslanec v Kobaridu, je nabral 8 K.
Slavlje. t BarkoTljah, katerega vspo-red je bil naveden pretekli teden tudi v našem listu, v nedeljo je vspelo najsijajnejše. Slavnosti se je udeležilo na tisoče ljudij, zastopanih je bilo 17 društev. Tako je na krasen način slavilo pevsko društvo .Adrija" dvojno slavlje: svoje desetletnico in pa blagoslovljene zastave. Na banketu je bilo mnogo navdušenih govorov.
V Opatiji je po imeniku gosto* od 10-t m. 7501 stranka z 12.459 osebami. 7. t. m. je bilo v zdravilišču v Opatiji le še 864 oseb.
Za Prešernov spomenik t Ljubljani so darovali dalje med dragimi: Dr. Andrej Lisjak v Gorici gld. 10. - Dr. ptokar Rvbef v Trstu gld. 8,— Gospodični Alojzija h, Bibiana Bisail po Trnovem m Bistrici so nabrale gld. 46-50. - Ivani Na-b e r g o i na Proseku nabral gld. 14-50. — Gospa Pavlina Pajkova na Dunau nabrala gld. 23. — Dr. K. J a n e ž i č v Voloski nabral gld. 10, — 8. izkaz izkazuje prispevkov za 2411 gld. 07 kr.
Smrt t carjevi hiši. - Umrl je brat ruskega carja, veliki knez Jurij Aleksandrovi, star komaj 28 let. Ker ruski car nima sina, temveč same hčerke, je bil pokojni veliki knez prestolonaslednik.
Vsled smrti prestolonaslednika je zaukazano trimesečno dvorno žalovanje. Nov prestolonaslednik se imenije Mihael Aleksandrovi; star je 20 let.
Beligrad je te dni mesto razburjenja. Razkralj Milan hcčr izkoristiti napad na svojo osebo v to svrho, da bi odstranil vse svoje sovražnike, katerih pa je lepo število. Časnik Odjek" je ustavljen, urednik zaprt, kakor še vedno zapirajo razne ugledne civilne može, častnike in duhovnike. Utegne torej nastati velikanska sodba, in marsikatera Milanu — tej nesreči za Srbijo — neljuba oseba bo obsojena na smrt ali v trdo ječo, toda če vse to vduši v narodu nevoljo proti Milanu, je pa drugo vprašanje. Za Bcligrad in okrožje je proglasila vlada obsedno stanje in naglo sodbo I — Milan skoro triumfuje.
Dunajska borza
14. julija 1899.
Skupni državni dolg v notah   . .  • 1^0 gW-  60   kr.
Skupni državni dolg v srebrn •  ¦  ¦  • J°JJ    •    S?    •
Avstrijska zlata renta.......\}j    •   *»    »
Avstrijska kronska renta 4%  . . . 10U    .    &u    -
Ogerska zlata renta 4 f>......1»    *    »O    ,
Ogerska kronska renta 4*.....¦«»    »    w    »
Avstro-ogerske bančne delnice   ... MU    ,    —    »
Kreditne delnice.........f<»    »    ~    •
London vista.........•  • "§    .    50    •
NemSki drž. bankovci za IGO mark .   58    ,    »7 k.
20 mark.............*l    «    78„ •
20 frankov............    »    .    55 {- ,
Italijanske Hre  . . . .......**    .    57 /a,
C. kr. cekini..........5    ,    67    .
Foular« - Selde 65 Kr.
bis fl.3'35 p. M. japanesisehe, chinesisehe etc. in den neu-
esten. Dessins nnd Farben, sowie schvvarze, vveisse und
farbige Honnebarg-Seide von 45 kr. Ms fl. 14-65
per Meter — in deu modernstan Gewebenr Farben und
Dessins. An Privato porto- nnd steuerfrei Ins Haus.
Muster nmgehend.
SeMen-Iabriken €L Henneberg(k. a. k. Hofl.),
ZOIUCH.                                 [2]
1U is 301 iM. Menim S**TftR K
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenilt drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvrfg Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.           10-1
HT* Svoji k svojim! ^WU
Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—9                          Anton P n cel j
Anton Štojs,
pekovski mojster v Gorici
Gosposka ulica štv. 19.
izdeluje dober in zdrav  kruh
iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64               Gorici in z dežele.
Prodaj« kavlno primaso Iz  tovaraa
4RNOI.D&GUTMANN z Dunaja. Zatoga zvaplank družba av. Cirila in
Z ozirom na oglas v ,Soči" z dne 23. junija t. L, v katerem se opozarjajo gg. kmetovalci, da je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici razpisalo naročbo za „tomaževo žlindro" z 16—18 odstotki fosforove kisline za gld. 2*78 100 klg., si dovoljuje
društvo za prodajo Hmetnih gHOjil in kemičnih izdelkov v Gorici
v ulici Gontavalle (poleg kavarne Schwarz), naznaniti gg. kmetovalcem in posestnikom, da si je nabavilo naravnost iz tovarne veliko partijo tomaževe žlindre. 16/,8 odstotki fosforove kisline, s katero bode lahko zalagalo z vsako množino od meseca julija do decembra po najnižji ceni in sicer: za 260 gld. vagone po 100 kvintalov,^ na drobno pa za 100 klg. po gld. 265. Zagotavlja rečeno jakost 16/J8 odstotkov fosforove kisline ter se podvrže tudi analisi pri c kr. kem. poskuševališču v Gorici. Opozarjamo, da smo prodali po gld. 2*60 velikim posestnikom za mesec december mnogo vagonov še poprej, nego je bila razpisala kmet. družba prijave za naročila.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih po-riskih izdelovalnicah utež otvovil
v Semeniški uliei štev. 8
las no zalogo z Izdalovalnlco tehtnic raznovrstnih sistemov In vliino, v kateri izvršujem v*m naročila, hi spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem dolu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo holos prvih amsrl-hansklh sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani
KAROL KOMEL,
02—6                                v Semeniški ulici številka 8
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Kazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točna in Miro postrežbo.
Domača slovenska gostilna
^tran Vatetii
v Trstu v ulici Solitario st. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okoličansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fraii Taletič, krčrtiar.
Garancija   5   let.
M. SUL1GOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringsehiffchen in Rundschiff-chen ,Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), Siva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovali. — Stroji za šivilje od SO gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih nrin strojev po zmerni ceni.
I
»nelja  S  let.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovški razstavi s prvo ceno  - srebrno   svetinjo
TT-j
Tovarna uzoraih telovadnih priprav JOS. TTINDYŠ-Jl,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice tislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelč zmerne, plačuje se pa na meseens obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                  „3
Fopmve fevrloje po najnižjih cenah.
Razglednice
krasno dovrSeneodSO—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerkic, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Proda se ali odda v najem
hiša v Oseku
pri Šempasu v sredini vasi. Obkoljena je z lepim vrtom ter prostornim dvoriščem. Pripravna je za vsakega rokodelca in krnela. Za poizvedbe se je obrniti do gosp. Jožefa Kožuh v Sagradu pri g. Acquarolli.
SAMMKLBA
V Birici — Nunska ulica 14-16 — V Girici
Prodajal niča
in
edina mehanična
popravljal niča
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobč od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, pušk*
Proda se takoj, ali proti vknjižbi
mnogo zlatega, srebrnega
in nikelnega blaga v vrednosti
treh tisoč goldinarjev,
kakor:  prstane vseh vrst, uhani, verižice za uro, kolajne, pontape, itd., itd.
Jako lepa prilika za razprodajalce.
Kje, pove naše upravništvo.
Mi 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessuer. v Nnuski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pre<5. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)               tiskarno 5rk na perilo.               (P. cl.)
r^arol Prašči^,
pekovaki mojster in sladčičar v Gorlel na Kornu št 3. I         PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače ?.a
birmonce, torte i. t. cl.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČil« ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Jake praktično na potovanju. Neizogibno potrebno po kratki rabi.
Preskušano od zdravstvenih oblasti.
(Spričevalo Dunaj, 3. jul. 1887.)
Prlpoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
Izpiranje ust samo z vodo za zobe aH usta ne zadošča za popolno očiščenje. V to ><vrlio je neobhodno potrebno, uporabiti kako sredstvo  zn   čli&Mjc zob.
W:
kxi
^S3ner >3rffižnXr3 Kava družbe sv.'
EH!iiiLCSSSIXSSS.
Cengena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je h Cisto cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
S*?*'  Dobiva se povsod!  "*W| Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani,    j
JESc3vjEwc3    Sladnafcava družbe sv."cirila in Metoda!    {^y3f3CSftfffffl
zaloga vsakovrstnega pohištva
m Ivan DoUak
m
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Dro6). ~»»x««~
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-
garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence,
BOGATO        ^    c  ,^»   ..^   ^   ,   ^         ZALOGA
preskrtlJBOa Zaloga      ISuluntnu postrežba,      Tseh, k mizarski
obkladkov (remla)                         _____
strugarski stroki
spadajofiih potrebščin.
v najrazličnejših vrstah.
Vse StPOJe Za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trljer-I (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Mlafilnice, mlini   za žilo, stisk srnic*   (preše)   za vino  In sadi* različnih sestav. (Te stiskal* niče imajo skoro  ono  Uačilno  moč kakor hidravlične vodovodne preše). Slamorutnica Jako lahko za gonili in po zalo zmornlh eanab. Stinkalniea, za sano lo slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Hellcr na Dunaju
II/S Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! — Zastopniki se iščejo.