Slovenska pediatrija 2022 | 99 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Izvleček Izhodišče: Namen raziskave je analizirati obravnavo otrok med epidemijo SARS-Cov-2 v rdeči coni Pediatrične klinike v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno metodo raziskave. Vključili smo vse hospitalizirane otroke od oktobra do marca 2022. Podatke smo pridobili iz infor ­ macijskega sistema Clinical. rezultati: Analizirali smo 203 otroke (113 (55,7 %) fantov in 90 (44,3 %) deklet). Največ je bilo šolskih otrok 58 (26,1 %), starih 6–12 let. Večina SARS-Cov-2 pozitivnih otrok (93,6 %) je bila sprejeta v rdečo cono, 10 (6,4 %) pa na druge oddelke v kliniki. Največ je bilo hematoonkoloških bolnikov (22,7 %), najmanj pa otrok z boleznimi s področja alergologije, revma­ tologije in klinične imunologije (3 %). Sotrovimab je prejelo 39 otrok (19,20 %), Regen-cov 24 (11,8 %) in Remdesevir 12 (5,90 %) otrok. Zaključek: Med epidemijo SARS-CoV-2 smo na Pediatrični kliniki delo v celoti prilagodili, da bi bolnim otrokom zagoto­ vili varno obravnavo tudi ob omejenem obsegu dela. V rde­ či coni Pediatrične klinike je nemoteno potekalo zdravljenje otrok z rakom, novorojenčkov ter drugih težje kronično ali akutno bolnih otrok iz vse Slovenije z okužbo s SARS-Cov-2. Ključne besede: pandemija, otroci, pediatrija, covid-19, SARS-CoV-2. Abstract Introduction: The purpose of the research was to analyze the treatment of children during the SARS CoV-2 epidemic in the red zone of of the Pediatric Clinic in Ljubljana. Methods: A quantitative, non-experimental type of research was used. All hospitalized children from October to March 2022 were included. Data were obtained using the Clinical information system. r esults: 203 children, (113 (55.7%) boys and 90 (44.3%) girls) were included. The majority were aged 6–12 years 58 (26.1%). Most SARS-CoV-2 positive children (93,6%) were hospitalized in the red zone of Admission and Triage Department red zone and 10 (6.4%) in the another departments. The majority were hematological oncology patients (22.7%), and the leastow­ est number of children was in the field of allergology, rheu­ matology and clinical immunology 3%. Thirty-nine (19.2%) children received Sotrovimab, 24 (11.8%) Regen-cov and Remdesevir 12 (5.90%). Discusion: During the SARS-CoV-2 epidemic, work at the Pediatric Clinic has fully adapted to ensure safe management of children despite the reduced scope of work. Treatment of children with cancer, newborns, and other children with serious acute or chronically ill children from all over Slove­ nia were treated without interruption in the red zone of the Pediatric clinic in Ljubljana. Key words: pandemic, children, pediatrics, covid-19, SARS-CoV-2. Covid-19 v pediatriji in naše izkušnje Covid-19 in pediatrics and our experiences Mateja Rehar, Nada Fujs, Janja Skubic, Branka Rožič, Matej Kolar, Tea Herček, Maja čamernik, Urška Šumljak, Slobodanka Pance, Nika Kozmus, Bojan Sladojević, Dragana Pavlovič Slovenska pediatrija 2/2022.indd 99 09/05/2022 19:08 100 | Slovenska pediatrija 2022; 29(2) Uvod Covid-19 povzroča novoodkriti koro­ navirus, ki je genetsko precej podo­ ben koronavirusu SARS iz leta 2002, zato so ga poimenovali SARS-CoV-2. Za razliko od starejših koronavirusov povzroča hudo okužbo dihal in kmalu je postalo jasno, da nimamo opravka le z virusno pljučnico, temveč s povsem novo boleznijo. Kazala se je v številnih pojavnih oblikah, in sicer od povsem brezsimptomnega poteka vse do tež­ kih oblik bakterijske pljučnice, akutne ­ ga sindroma dihalne stiske ter številnih zgodnjih in poznih zapletov (1). O okuž ­ bi z novim virusom SARS-CoV-2 so prvič poročali konec novembra 2019 v pro ­ vinci Wuhan (2). Svetovna zdravstve­ na organizacija (SZO) je 30. januarja 2020 SARS-CoV-2 razglasila za medna­ rodno nevarnost javnemu zdravju, 11. marca pa pandemijo. V Evropo je virus prišel januarja 2020, v Sloveniji pa so o prvem primeru poročali 4. marca 2020 (3). Pediatrična klinika je v času pande ­ mije covid-19 v skladu z uredbo vlade zaradi varnosti bolnikov in zaposlenih sprejela vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, s čimer so bolnim otro ­ kom zagotovili varno obravnavo, ki je zahtevala tudi sodelovanje in pomoč staršev (4). Iz pregleda literature je razvidno, da je inkubacijska doba covid-19 v povpre­ čju 4−6 dni. Pri otrocih najpogosteje povzroča blage okužbe dihal. Ugoto ­ vili so, da je 12,9 % otrok preboleva­ lo covid-19 brez simptomov in znakov okužbe, 43,1 % otrok je imelo blago obliko okužbe, 41 % zmerno obliko in 2,5 % hud potek bolezni ter da je 0,4 % otrok potrebovalo intenzivno zdravlje­ nje (5). Poudariti moramo, da s hudo in kritično sliko bolezni največkrat zbo ­ levajo otroci s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, insuficien­ ca nadledvične žleze, kronične pljuč ­ ne bolezni, rakave bolezni, imunske pomanjkljivosti, kronična odpoved ledvic in nevrološke motnje (6). Tako je zdravljenje kronično bolnih otrok v času pandemije covid-19 dobilo pose­ ben in dodaten pomen. Covid -19 pri otrocih – akutni potek bolezni Do okužbe s SARS-CoV-2 najpogosteje pride s prenosom z okužene osebe na tesne kontakte, in sicer kapljično in kon ­ taktno s kontaminiranimi rokami, pred­ meti in površinami (7). Okuženi otroci imajo lahko veliko nespecifičnih simpto­ mov, le nekaj simptomov (npr. simptomi samo zgornjih dihal) ali pa so brez simp­ tomov (8). Simptomi, ki so odsotni na začetku bolezni, se lahko razvijejo z nap­ redovanjem bolezni, vendar seznama simptomov, za katere bi bilo potrjeno, da imajo visoko specifičnost za covid-19, ni. Obstaja velika verjetnost, da se ob poja­ vu novih različic spreminjajo tudi vzorci simptomov, ki jih kažejo posamezniki (9). Iz analize literature je razvidno, da sta pri mlajših otrocih najpogostejša simptoma vročina (46 %) in kašelj (37 %), pri večjih otrocih pa glavobol (42 %), kašelj (41 %) in vročina (35 %) (9). Pri obravnavi otroka s covid-19 v akutni fazi je ključna vloga medicinske sestre (MS), saj prepoznava simptome, ki lahko vodijo v poslabšanje zdravstvenega stanja. Ko se otroku s covid-19 poslabša zdravstveno stanje Zdravstveno stanje otroka s covid-19 se lahko po nekaj dneh ali tednu hit­ ro poslabša. Izsledki literature kažejo, da je težji potek bolezni bolj pogost pri otrocih s pridruženimi boleznimi. Ver ­ jetnost sprejema v enoto intenzivne terapije (EIT) je večja tudi pri otrocih, mlajših od enega meseca, in pri sta­ rejših otrocih z MIS-C. MIS-C je pozen zaplet, ki se pojavi do 6 tednov po pre­ boleli okužbi s covid-19 (10). Otroci z MIS-C morajo biti pod stalnim nadzo­ rom in monitorirani, kar zahteva stro­ go neprekinjeno spremljanje vitalnih znakov. To MS omogoča zgodnje odkri ­ vanje in hitro ukrepanje ob kritičnem poslabšanju zdravstvenega stanja (11). MIS-C kot avtoimunski odziv telesa po preboleleli bolezni covid-19 MIS-C oz. večorganski vnetni sin ­ drom pri otrocih (angl. multisystem inflammatory syndrome in children) je nova bolezen, ki so jo v tujih drža­ vah z veliko razširjenostjo (prevalen­ co) covid-19 začeli opažati aprila 2020 (12). Gre za redek, resen, celo življenje ogrožajoč zaplet okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki se 2–6 tednov po okuž ­ bi pojavi pri manj kot 1 % otrok. Za bolezen je značilno iztirjenje imunske­ ga sistema z agresivnim sistemskim vnetjem, ki prizadene številne orga­ ne in lahko zahteva zdravljenje v eno­ ti intenzivne terapije. Kaže se z visoko vročino, izpuščajem, vnetjem oči, pre ­ bavnimi težavami in prizadetostjo srč ­ no-žilnega sistema (13). Ključna sta hitra prepoznava in multidisciplinarni pristop, saj so klinične in laboratorij­ ske značilnosti precej podobne tistim pri Kawasakijevi bolezni, kar je v pre­ teklosti sprožilo veliko odprtih vpra ­ šanj (14). Kawasakijeva bolezen in MIS-C-- podobnosti in razlike V zadnjih mesecih je pri otrocih s tež ­ jim potekom covid-19 vse več poročil o sindromu, podobnem Kawasakije­ vi bolezni, t. i. MIS-C. Še vedno pote­ ka razpravljanje o časovni povezavi in naravi hipervnetnih sindromov, saj ni jasno, ali gre za različne klinične enti­ tete, ki so posledica okužbe s SARS- CoV-2, ali zgolj za naključne povezave s pričakovanim povečanjem pojavno ­ sti (incidence) Kawasakijeve bolezni v zimskih in pomladnih mesecih (15). Pomembno je, da stanje pravočasno prepoznamo in razlikujemo med tipič ­ nimi značilnostmi Kawasakijeve bolez ­ ni in sindromom MIS-C, povezanim s covid-19, ter poskrbimo za pravočasno zdravljenje ogroženih otrok (16). Covid-19 pri otrocih s kroničnimi boleznimi V Sloveniji je delež otrok s kroničnimi boleznimi 15–30 % (17), po svetu pa naj bi znašal kar 40 % (18). Med najpogo­ stejše kronične bolezni otrok v Sloveni ­ ji sodi astma, ki je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta staros­ ti, katere pojavnost je v razvitih državah približno 10 %. Sledi ji sladkorna bole ­ Slovenska pediatrija 2/2022.indd 100 09/05/2022 19:08 Slovenska pediatrija 2022 | 101 zen tipa 1, pri kateri se število bolnikov povečuje za 3,77 primera na leto, kar povezujejo tudi z naraščajočo debelo ­ stjo v otroštvu ter spremenjenim nači ­ nom življenja v zadnjih nekaj letih (19). Pri večini otrok, tudi otrocih s kronično boleznijo, okužba s SARS-CoV-2 pote ­ ka v blagi obliki. Velik problem so otro­ ci, pri katerih bolezen prizadene več organskih sistemov naenkrat, in otroci, ki so odvisni od modernih medicinskih naprav (20). Vloga in pomen prisotnosti staršev pri otroku s covid-19 Pomemben del pediatrične oskrbe med epidemijo covid-19 je prisotnost staršev ob bolnem otroku, kar ugo­ dno vpliva na uspešno izvajanje zdra­ vstvene nege (ZN). Pri tem MS lažje načrtuje proces ZN, s katerim otroku zagotovi dobro počutje, pomiri star ­ še in pridobi pomembne informaci­ je o otroku (21). Prisotnost staršev je lahko tudi virtualna, saj je pande­ mija covid-19 privedla do neverjetne širitve virtualnih in telemedicinskih storitev po vsem svetu, kar so potrdili tudi v raziskavi o ugodnih izkušnjah in se odločili, da se bodo takega načina komunikacije posluževali tudi v pri ­ hodnje (22). Cepljenje otrok proti covid-19 Cepljenje otrok proti covid- 19 se je v Sloveniji začelo decembra 2021. Po podatkih NIJZ se je cepljenje najprej začelo v starostni skupini 5–11 let (23), medtem ko je Pediatrična klinika Lju ­ bljana v prvi fazi začela s cepljenjem otrok, starih 15–18 let. V obeh sta­ rostnih skupinah je potekalo najprej cepljenje pri otrocih s kroničnimi bolez ­ nimi in tistimi, ki so v stiku z osebami z večjim tveganjem za hud potek okuž ­ be s covid-19. V naslednji fazi je ceplje­ nje na Pediatrični kliniki potekalo za otroke, stare 12–15 let in 5–12 let. Na dan 22. 4. 2022 je bilo v Sloveniji z vse ­ mi odmerki v starostni skupini 0–11 let cepljenih 1.807 otrok (0,7 %), v staro­ stni skupini 12–17 let pa 36.067 otrok (30 %) (24). Sl IKA 1. PRIKAZ STRUKTURE NAJPOGOSTEJŠIH OBOLENJ PRI OTROCIH SPREJETIH V RDEčO CONO STO. GRAF PRIKAZUJE DELEžE NAJPOGOSTEJŠIH BOLEZNI OTROK, ZARADI KATERIH SO BILI SPREJETI V RDEčO CONO STO. FIg Ure 1. PRESENTATION OF THE STRUCTURE OF THE MOST COMMON DISEASES IN CHILDREN ADMITTED TO THE RED ZONE OF THE ATD. T HE GRAPH SHOWS THE PERCENTAGES OF THE MOST COMMON DISEASES IN CHILDREN THAT LED TO THEIR ADMISSION TO THE RED ZONE OF THE ATD. Sl IK A 2. HOSPITALIZACIJE OTROK NA RAZLIčNIH ODDELKIH PEDIATRIčNE KLINIKE, UKC LJUBLJANA V čASU EPI­ DEMIJE SARS COV-2. GRAF PRIMERJA DELEžE HOSPITALIZIRANIH OTROK PO RAZLIčNIH ODDELKIH PEDIATRIčNE KLINIKE UKC LJUBLJANA. FIg Ure 2. HOSPITALISATION OF CHILDREN IN DIFFERENT DEPARTMENTS OF THE DIVISION OF PAEDIATRICS, UMC LJUBLJANA DURING THE SARS COV-2 EPIDEMIC. THE GRAPH COMPARES THE PERCENTAGES OF HOSPITALISED CHILDREN BY DIFFERENT DEPARTMENTS OF THE DIVISION OF PAEDIATRICS, UMC L JUBLJANA Slovenska pediatrija 2/2022.indd 101 09/05/2022 19:08 102 | Slovenska pediatrija 2022; 29(2) Vloga ZN pri posledicah duševnega zdravja, ki ga je pustila pandemija covid-19 Pandemija covid-19 je zapustila veli­ ke posledice na področju duševne­ ga zdravja otrok in mladostnikov (25). Sprejeti ukrepi, kot so omejitev gibanja, zaprtje šol in ohranjanje medsebojne razdalje, so pri otrocih izzvali številne duševne motnje zaradi družbe ali stra ­ hu pred morebitnim težjim potekom bolezni (26). Ob vse daljši izpostavlje­ nosti ukrepom so bili otroci in mlado­ stniki bolj dovzetni za pojav duševnih motenj ter zmanjšanje želje po sociali ­ zaciji in družbenih interakcijah. Večina se je zatekla k iskanju različnih rešitev, medtem ko so drugi rešitev iskali na spletu in družbenih omrežjih. Veliko otrok je bilo v času epidemije covid-19 izpostavljenih številčnejšim družinskim konfliktom, ki so še bolj poglobili njiho­ vo nezadovoljstvo in slabo razpolože ­ nje (27). Material in metode Uporabili smo kvantitativno razisko­ valno metodo in opravili neeksperi­ mentalno raziskavo. Izpostavili smo značilnosti otrok, okuženih s SARS- CoV-2, glede na starost, spol in vrsto bolezni ter ugotavljali razmerja med prejetima monoklonskima protite­ lesoma Regen-cov in Sotrovimab ter zdravilom Remdesivir. Podatke smo pridobili iz informacijskega sistema Cinical. Vzorčenje je bilo namensko. V raziskavo smo vključili vse obravnava­ ne otroke v starosti 4 dni do 18 let, ki so bili hospitalizirani v rdeči coni. Zbi ­ ranje podatkov je potekalo od oktobra 2020 do marca 2022. Podatke smo pri­ kazali v tabeli Excel ter jih statistično analizirali s programom IBM SPSS. Z opisno statistiko smo analizirali last­ nosti obravnave otrok in predstavi­ li delo med epidemijo SARS-Cov-2 v rdeči coni. Za merjenje spremenljivk in njihove neodvisnosti v populaciji smo uporabili test hi-kvadrat. Pri tem smo želeli ugotoviti, ali med skupinami glede na vrsto bolezni obstajajo stati­ stično pomembne razlike pri prejemu monoklonskih protiteles. rezultati V raziskavo so bili vključeni 203 otro ­ ci, od tega 113 (55,7 %) fantov in 90 (44,3 %) deklet. Starostna struktura kaže, da nekaj več kot četrtino vzor ­ ca predstavljajo bolniki, stari 6–12 let, 26,6 % je bolnikov v starosti 13–18 let, 19,7 % je bolnikov, starih od 28 dni do 1 leto, ter 11,8 % oseb, starih 3–5 let. Novorojenčkov, starih do 28 dni, je 19,7 %, najmlajši je star 4 dni. Le 5,9 % otrok je starih 1–2 leti. Vsi otroci v vzorcu so bili pozitivni na SARS-CoV-2. Med preučevanimi primeri je bila nekaj manj kot polovica sprejetih leta 2022 (49,3 %), 39,9 % leta 2021 in 10,8 % leta 2020. Na Sliki 1 prikazujemo najpogostejše bolezni pri otrocih v rdeči coni. Najpo ­ gostejše bolezni so bile hemato-onko­ loške bolezni (22,7 %). Sledijo bolezni dihal (13,8 %), nevrološke bolezni (11,8 %) in druge bolezni (11,3 %). Pod dru­ go smo evidentirali bolečine v vratu, reakcije po cepljenju, tujke v preba­ vilih, sum na MIS-C, slabost in omoti­ co, odklanjanje hrane ali neutolažljiv jok. Novorojenčki do starosti 28 dni z različnimi težavami so v raziskavi predstavljali (10,3 %) delež. V manj ­ ši meri opažamo bolezni sečil (9,9 %), bolezni srca (7,9 %), bolezni prebavil (5,9 %), bolezni s področja endokrino­ logije, sladkorne bolezni in presnovnih bolezni (5,4 %) ter bolezni s področja alergologije, revmatologije in klinične imunologije (3,0 %). Na Sliki 2 prikazujemo delež hospitali ­ ziranih otrok glede na lokacijo oddelka v Pediatrični kliniki. Večina bolnikov, vključenih v raziskavo, je bila spreje­ ta v rdečo cono Sprejemno triažnega oddelka (STO) (93,6 %), 3,9 % v sivo cono Službe za pljučne bolezni, 0,4 % v sivo cono Kliničnega oddelka za nefro ­ logijo, 0,4 % na KO za alergologijo rev­ matologijo in klinično imunologijo, 1,9 % pa na Klinični oddelek intenziv ­ ne terapije otrok. Na Sliki 3 vidimo delež prejetih monok ­ lonskih protiteles in prvega protivirus­ nega zdravila Sotrovimab. Velika večina preučevanih otrok ni prejela nobene ­ ga zdravila (63 %), 19,21 % je prejelo zdravilo Sotrovimab, 11,80 % zdravilo Regen-cov in 5,9 % Remdisivir. V T abeli 1 vidimo razmerje dveh naj ­ pogosteje uporabljenih protivirusnih monoklonskih protiteles, ki so najbolj učinkovita v prvih fazah okužbe. Veči ­ na bolnikov z boleznimi dihal (87,5 %), srčnimi boleznimi (66,7 %) in bolezni ­ mi prebavil (100 %) je prejela zdravilo Sotrovimab. Vsi novorojenčki (100 %) in večina tistih z nevrološkimi bolez ­ nimi (57,1 %), nefrološkimi boleznimi (83,3 %) ali z alergološkimi, revma­ tološkimi in imunološkimi boleznimi (75,0 %) so prejeli Regen-cov. Nihče od bolnikov z boleznimi s področja endokrinologije ter s sladkorno bolez­ nijo in presnovnimi boleznimi ni prejel protivirusnih monoklonskih protite­ les. Glede na statistično značilnost, ki je večja od 0,05, lahko rečemo, da v teh skupinah ni statistično značilnih razlik v prejemu vrste zdravila. Večina otrok s hemato-onkološkimi boleznimi je pre­ jela Sotrovimab (78,3 %), Regen-cov pa 21,7 %, torej glede na vrednost sta­ tistične značilnosti, ki je manjša od 0,05 in znaša 0,032, ugotavljamo, da obsta­ jajo statistično značilne razlike v pre­ jeti vrsti zdravila. Ugotovili smo, da je zdravilo Sotrovimab prejelo statistično značilno več bolnikov s hemato-onko ­ loškimi boleznimi kot bolnikov z drugi­ mi boleznimi. r azpravljanje Na podlagi pregleda strokovne litera­ ture smo ugotovili, da okužba s SAR ­ S-CoV-2 pri otrocih pogosto poteka v blagi obliki. Večina otrok s simptomi ima zelo nizko tveganje hudih zaple­ tov in smrti. T o velja tudi za otroke s Slovenska pediatrija 2/2022.indd 102 09/05/2022 19:08 Slovenska pediatrija 2022 | 103 kroničnimi boleznimi, saj večina doži ­ vi klinično blago bolezen ali so brez simptomov (8). Iz analize je razvidno, da je v raziskovalnem obdobju je priš­ lo do poslabšanja osnovne bolezni ob okužbi s covid-19 pri štirih hospitalizi­ ranih otrocih, kar predstavlja 1,9 % raz­ iskovane populacije. Gre za otroke, ki so imeli tako hud potek bolezni, da so potrebovali intenzivno obliko zdravlje­ nja. To so bili v večini otroci s kronič ­ nimi boleznimi, med katerimi sta bila dva otroka s hemato-onkološko bolez­ nijo in en otrok z nevrološko boleznijo. V tej skupini je bil zdrav novorojenček, star štiri dni, ki se je okužil od pozitiv­ ne mame in je potreboval intenzivno zdravljenje zaradi apneje in dihalnih premorov kot posledic okužbe s SAR ­ S-CoV-2. Primer novorojenčka kaže, da je okužba lahko povezana z življenjsko nevarnim stanjem pri mlajših od ene­ ga meseca starosti in da lahko sledi podobnemu poteku kot pri odraslih (28). Ugotovili smo, da je bilo v razisko ­ valnem obdobju hospitaliziranih 68 bolnikov (23,4 %) z akutnimi simpto ­ mi in 135 kronično bolnih (66,5 %), ki so prebolevali covid-19. Otroci s prid­ ruženimi boleznimi drugod po svetu predstavljajo 75–83 % vseh hospita­ liziranih otrok (29). Analiza kaže, da v populaciji kroničnih bolnikov poslab­ šanje zdravstvenega stanja ob prebo­ levanju covid-19 nastopi pri nekaj več kot 1 % otrok. Kot primer prakse lahko izpostavimo bolnika z visokomalignim B-celičnim limfomom (t. i. Burkittovim limfomom). Ob prebolevanju okužbe s SARS CoV-2 je imel številne zaplete, zaradi katerih je potreboval tudi inten­ zivno zdravljenje. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je bil vztrajno pozi ­ tiven 223 dni oz. kar 7 mesecev od prve ­ ga pozitivnega rezultata. Specifičnost primera se odraža tudi v dejstvu, da je od decembra 2020 do julija 2021 prejel štiri cikle po pet odmerkov in en cikl s sedmimi odmerki Remdesevirja, ter sedem odmerkov hiperimunske prebo­ levniške plazme, kar je od vseh bolni ­ kov, hospitaliziranih v rdeči coni, največ doslej. Avanzato VA, Jeremiah Matson M, in sodelavci (2020) so v študiji prime­ SLIKA 3: R AZŠIRJENOST UPORABE MONOKLONSKIH PROTITELES SOTROVIMAB IN REGEN-COV TER ZDRAVILA REMDESIVIR MED POZITIVNIMI HOSPITALIZIRANIMI OTROCI. GRAF PRIKAZUJE DELEžE OTROK, KI SO PREJELI KATEREGA OD MONOKLONSKIH PROTITELES OZ. ZDRAVILO REMDESIVIR. FIGURE 3: P REVALENCE OF SOTROVIMAB AND REGENCO MONOCLONAL ANTIBODIES AND REMDESIVIR AMONG HOSPITALISED CHILDREN. THE GRAPH SHOWS THE PERCENTAGES OF CHILDREN WHO RECEIVED ANY OF THE MONOCLONAL ANTIBODIES OR REMDESIVIR. TABel A 1. R AZŠIRJENOST UPORABE NAJPOGOSTEJŠE UPORABLJENIH MONOK­ LONSKIH PROTITELES PRI ZDRAVLJENJU COVID-19 BOLNIKOV V RDEčI CONI STO. TABl e 1. PREVALENCE OF THE MOST COMMONLY USED MONOCLONAL ANTIBODIES IN THE TREATMENT OF COVID-19 PATIENTS IN THE RED ATD ZONE. Zdravilo Bolezen alergološke bolezni, revmatološke bolezni in klinična imunologija bolezni prebavil hemato- onkološke bolezni srčne bolezni ledvične bolezni nevrološke bolezni novoro­ jenčki pljučne bolezni drugo Regen-cov f 3 0 5 2 5 4 1 1 2 % 75,0 % 0,0 % 21,7 % 33,3 % 83,3 % 57,1 % 100,0 % 12,5 % 100,0 % Sotrovimab f 1 1 18 4 1 3 0 7 0 % 25,0 % 100,0 % 78,3 % 66,7 % 16,7 % 42,9 % 0,0 % 87,5 % 0,0 % Slovenska pediatrija 2/2022.indd 103 09/05/2022 19:08 104 | Slovenska pediatrija 2022; 29(2) ra preučevali podobne primere, kjer so trajno ali vztrajajočo okužbo prav tako opažali pri posameznikih z kroničnimi boleznimi, najpogosteje onkološkimi. SARS-CoV-2 so izolirali iz brisov nazo­ farinksa 49 dni in 70 dni po začetnem pozitivnem testu PCR. V 15 tednih je bil bolnik 14-krat testiran in ostal poziti­ ven 105 dni od začetnega pozitivnega testa. Ob raziskovanju so opazili genet­ sko variacijo znotraj gostitelja s stalnim menjavanjem virusnih variant, kar pri­ pisujejo tako dolgemu vztrajanju okuž ­ be (30). Specifičnost primera se odraža tudi v dejstvu, da je od decembra 2020 do julija 2021 prejel pet odmerkov pro ­ tivirusnih monoklonskih protiteles, kar je od vseh bolnikov, hospitaliziranih v rdeči coni, največ doslej. Monoklonska protitelesa so nov način zdravljenja in preprečevanja covid-19. Uporabljamo jih za zgodnje zdravljenje bolnikov s potrjeno okužbo in za zašči ­ to po izpostavitvi (t. i. poekspozicijsko profilakso) pred okužbo s SARS-CoV-2. Pri obeh indikacijah so namenjena predvsem otrokom s tveganjem za hud potek bolezni (31). Faze vrednotenja monoklonskih protiteles pri zdravlje­ nju covid-19 so se začela v začetku leta 2020, konec maja 2020 pa so njihovo uporabo odobrili pri bolnikih s hudim potekom covid-19. Lamb NY (2020) je v prispevku Remdisivir: First Approval označil uporabo monoklonskih protite ­ les kot inovativen pristop pri zdravljenju hudih vnetij dihal in dokazal izboljšanje zdravstvenega stanja otrok (32). Poleg Remdisivirja je za iste indikacije indici­ rano tudi zdravilo Regen-cov, ki je bilo odobreno za zdravljenje blage do zmer ­ ne bolezni covid-19 pri pediatričnih bol ­ nikih, starih 12 let in več, s telesno maso najmanj 40 kg in pri katerih obstaja veli ­ k o tv egan je za n apredo van je v hudo obliko bolezni (33). Sotrovimab je prejel popolno odobritev v EU decembra 2021. Zdravilo je namenjeno predvsem bolni­ kom s tveganjem za hud potek bolezni in ga moramo uporabiti zgodaj ali vsaj 5 dni od začetka bolezni oziroma potr ­ ditve okužbe (34). Pomembna značil­ nost zdravila je, da ohranja protivirusno aktivnost pri vseh znanih različicah viru ­ sa, tudi proti novejšim različicam SAR ­ S-CoV-2, vključno z različico omikron (35). človeštvo se trenutno spopada z ogromnim valom okužb s to različico, saj je bilo na svetovni ravni sredi januarja 2022 vsak dan zabeleženih 125 milijonov okužb, kar je desetkrat več kot na vrhun ­ cu vala z različico delta aprila 2021. Kljub manj nevarnim oblikam bolezni se števi ­ lo hospitalizacij povečuje, in sicer pred ­ vsem na račun kroničnih bolnikov, pri katerih okužba s SARS-CoV-2 poslabša potek osnovne bolezeni (36). Zaključek S pojavom epidemije SARS-CoV-2 smo morali sprejeti različne politike oz. ukrepe, s katerimi bi zajezili širjenje virusa ter bolnim otrokom in njihovim staršem omogočili varno obravnavo. S povečanjem števila okužb in hospitali ­ zacij so se začeli večji posegi v organi ­ zacijo dela znotraj bolnišnic, kjer se je tudi delo Pediatrične klinike v celoti pri­ lagodilo pandemiji. Kljub zmanjšanemu obsegu dela zaradi pandemije covid-19 je brez prekinitev potekalo zdravljenje otrok z rakom, novorojenčkov z zdra ­ vstvenimi težavami in vseh drugih, naj ­ težje akutno in kronično bolnih otrok iz vse Slovenije. Ob vseh organizacijskih spremembah in prihajajočem novem obdobju, ki smo ga začeli marca 2020, smo se vseskozi srečevali z nenehnimi izzivi in priložnostmi za razvijanje novih znanj. Skoraj vsakodnevno so se poja­ vljale novosti, ki so zahtevale nenehno prilagajanje, nujno za izvajanje varne in optimalne zdravstvene nege v času pandemije covid-19. Priča smo tudi velikim inovacijam informacijske tehnologije v zdravstvu v obliki telemedicinskih storitev. Glede na razvoj stroke in številna nova zna­ nja, ki bodo v prihodnje še bolj izražala potrebe po dodatnem izobraževanju, lahko zaključimo, da smo na področju pediatrične zdravstvene nege pridobi­ li neprecenljive izkušnje, ki jih bomo s pridom uporabili tudi pri našem pri­ hodnjem delu. Literatura 1. Lejko Zupanc T. COVID-19 »The perfect storm«. Zdrav Vestn 2020; 89: 587-90. 2. Liu YC, Kue RL, Shih RS. COVID-19: The first doc- umented coronavirus pandemic in history. Biomed- ical Journal 2020; 43: 328–33. 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 5 ključnih sporočil o novem koronavirusu za starše. Gradivo za izvajlce vzgoje za zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva. Dosegl- jivo na:https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/5_kljucnih_informacij_o_novem_koronavirusu.f. 4. Delovanje pediatrične klinike v času pan- demije COVID-19. Univerzitetni klinični center Ljubljana. Dosegljivo na: https://www.kclj.si/ index.php?dir=/ukc_ljubljana/mediji_in_javnost/ sporocila_za_javnost/arhiv&2 5. Lauer SA, Grantz KH, Qifang Bi, Jones FK, Zheng Q, Meredith HR, et al. The Incubation Period of Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) From Pub- licly Reported Confirmed Cases: Estimation and Application. Ann Intern Med 2020; 172: 577−582. 6. COVID-19. Children. Dosegljivo na: https:// www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/pediat- ric-hcp.html. 7. Dittz Duarte E, Silva K L, Silva Tavares T, Jamal Nishimoto L C, Morais Silva M, Rosange- la de Sena R, et al. Care of children with a chronic condition in primary care: challeng- es to the healthcare model. Texo Cpntexto Enferm 2015; 1009: 19. Dosegljivo na: https://doi. org/10.1590/0104-0707201500003040014 8. Sankar J, Dhochak N, Kabra SK, Lodha R. COV- ID-19 IN CHILDREN: Clinical approach and manag- ment. The indian journal od Pediatrics 2020; 87: 433–42. 9. Plankar Srovin T, Avramoska T, Bahovec N, Bizjak Vojinovič S, Granda A, Lah LL, et al. Korona - virusna bolezen (COVID-19) pri otrocih Coronavirus disease (COVID-19) in children. Slov Pediatr 2020; 3(20): 107–117. 10. Ward JL, Harwood R, Smith C, Kenny S, Clark M, Davis PJ, et al. Risk factors for PICU admission and death among children and young people hos- pitalized with COVID-19 and PIMS-TS in England during the first pandemic year. Nat Med. 2022; 28(1): 193–200. 11. Carlotti APCP, Carvalho WB, Johnston C, Rodri- guez IS, Delgado AF. COVID-19 Diagnostic and Man- agement Protocol for Pediatric Patients. Clinics (Sao Paulo). 2020;17; 75: e1894. Dosegljivo na: https:// dx.doi.org/10.6061%2Fclinics%2F2020%2Fe1894. 12. Zajc Avramović M. Multisistemski vnetni sin- drom pri otrocih. 32. Derčevi dnevi – Zbornik pre - davanj. Ljubljana: Medicinska fakulteta v Ljubljani 2021: 59–71. 13. Sick-Samuels AC. MIS-C and COVID-19: Uncom- mon but serious Inflammatory Syndrome in Kids and Teens. 2021. Dosegljivo na: http://www.hop- kinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases 14. Multisystem Inflammatory Syndrome. Doseglji- vo na: http://cdc.gov/mis/mis-c 15. Lee MS, Liu YC, Tsai CC, Hsu JH, Wu JR. Simi- larities and Differences Between COVID-19-Related Multisystem Inflammatory Syndrome in Children and Kawasaki Disease. Front Pediatr, 2021. Doseglji- vo na: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/ fped.2021.640118/full Slovenska pediatrija 2/2022.indd 104 09/05/2022 19:08 Slovenska pediatrija 2022 | 105 16. Multisystem Inflammatory Syndrome. Doseglji- vo na: http://cdc.gov/mis/mis-c 17. Univerzitetna klinika Golnik. Pogos- ta vprašanja o SARSW CoV-2. Doseglji- vo na: https://www.klinika-golnik.si/novica/ pogosta-vprasanja-o-sars-cov-2 18. Evliyaoğlu O. Children with chronic disease and COVID-19. Turk Pediatri Ars. 2020; 55(2): 93-4 19. Otroške kronične bolezni. Doseglji- vo na: https://www.bos-sentvid.si/clanki/ otroske-kronicne-bolezni/ 20. Stokes EK, Zambrano LD, Anderson KN. Coro- navirus Disease 2019 Case Surveillance – (United States). MMWR Morb Mortal Wkly Rep 2020; 69:759. 21. Defi, E., Faizul, H., Regina, N., Ayuni, R. U., Ismai - la, S., Titik, A. A., in ost. Nursing care recommenda- tion for pediatric COVID-19 patients in the hospital setting: A brief scoping review. PLoS One. 2022 Feb 3; 17(2): e0263267. Dosegljivo na: https://doi. org/10.1371/journal.pone.0263267 22. Lakshin G., Banek S., Keese D., Rolle U., Schmedding A. Telemedicine in the pediatric surgery in Germany during the COVID-19 pan- demic. Pediatric Surgery international (2021) 37:389-395. Dostopno na: https://doi.org/10.1007/ s00383-020-04822-w 23. Nacionalni inštitut za javno zdrav- je. Dnevno spremljanje okužb s SARS CoV- 2. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/ dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-COVID-19. 24. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Cepljen- je proti COVID-19 v sloveniji. Dosegljivo na: https:// app.powerbi.com 25. Jones EAK, Mitra AK, Bhuiyan. Impact of COV - ID-19 on Mental Health in Adolescents: A System- atic Review. Int. J. Environ. Res. Public Health. 2021; 18(5). Dosegljivo na: https://doi.org/10.3390/ ijerph18052470 26. Nearchou F, Flinn C, Niland R, Subramaniam SS, Hennessy E. Exploring the Impact of COVID-19 on Mental Health Outcomes in Children and Ado- lescents: A Systematic Review. Int. J. Environ. Res. Public Health. 2020; 17(22). Dosegljivo na: https:// doi.org/10.3390/ijerph17228479 27. Magson RN, Freeman JYA, Rapee RM, Richard - son CE, Oar EL, Fardouly J. Risk and Protective Fac- tors for Prospective Changes in Adolescent Mental Health during the COVID-19 Pandemic. J Youth Ado- lescence. 2020; 50: 44-57. 28. Frauenfelder C, Brierley J, Whittaker E, Peruc - ca G, Bamford A. Infant With SARS-CoV-2 Infection Causing Severe Lung Disease Treated With Remde- sivir. Pediatrics 2020; 146(3). Dosegljivo na: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32554811/ 29. Duarte ED, Silva KL, Tavares TS, Nishimoto CLJ, Silva PM, Sena RR. Care of children with a chronic condition in primary care: challenges to the health- care model. Texo Cpntexto Enferm. 2015; 24(4): 1009- 17. 30. Avanzato VA, Jeremiah Matson M, Seifert SN, Pryce R, Williamsons BN, Anzick SL. Case Study: Prolonged Infectious SARS-CoV-2 Shedding from an Asymptomatic Immunocompromised Individual with Cancer. Cell. 2020. 183(7): 1901-1912. 31. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Xevudy 500 mg. Dosegljivo na: https://www.ema. europa.eu/en/documents/product-information/ xevudy-epar-product-information_sl.pdf 32. Lamb NY. Remdesivir: First Approval. Drugs. 2020; 80: 1355–1363 33. An EUA for casirivimab and imdevimab for COVID-19.Med Lett Drugs Ther. 2020 Dec 28;62(1614):201-202 34. FDA authorizes REGEN-COV monoclonal antibody therapy for post-exposure prophylaxis (prevention) for COVID-19: Prophylaxis with REGEN- COV is not a substitute for vaccination against COVID-19Dosegljivo na: https://www.fda.gov/drugs/ drug-safety-and-availability/fda-authorizes-re- gen-cov-monoclonal-antibody-therapy-post-expo- sure-prophylaxis-prevention-COVID-19 35. Heo YA. Sotrovimab: First Approv- al. Drugs. 2022; 82: 477–484 36. Kmalu konec epidemije COVIDa-19? Dosegljivo na: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ kmalu-konec-pandemije-COVIDa-19/ Mateja Rehar, dipl. m. s., mag. zdr. nege Sprejemno urgentna ambulanta in Sprejemno triažni oddelek (covid-19, sivo-rdeča cona), Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Nada Fujs, dipl. m. s. Sprejemno urgentna ambulanta in Sprejemno triažni oddelek (covid-19, sivo-rdeča cona), Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Janja Skubic, dipl. m. s. Sprejemno urgentna ambulanta in Sprejemno triažni oddelek (covid-19, sivo-rdeča cona), Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Tea Herček, dipl. m. s. Sprejemno urgentna ambulanta in Sprejemno triažni oddelek (covid-19, sivo-rdeča cona) Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Branka Rožič, dipl. m. s. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Otroški oddelek 3 (covid-19, sivo-rdeča cona), Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Urška Šumljak , dipl. m. s. Klinika za infekcijek bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Matej Kolar, dipl. m. s. Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Maja čamernik, dipl. m. s. Klinični oddelek za alergologijo, revmatologijo in imunske bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Slobodanka Pance, dipl. m. s. Klinični oddelek zaintenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Nika Kozmus, dipl. m. s. Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Bojan Sladojević, dipl. m. s. Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Dragana Pavlovič dipl. m. s. Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija prispelo / received: 25. 4. 2022 sprejeto / accepted: 27. 4. 2022 Rehar M, Fujs N, Skubic J, Rožič B et al. Cov - id-19 v pediatriji in naše izkušnje. Slov Pediatr 2022; 29(2): 43−49. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2022-2-07. Slovenska pediatrija 2/2022.indd 105 09/05/2022 19:08