JANKO BERNIK 
SPOMINI NA ZAPORE IN TABORIŠČA I 
JANKO BERNIK, rojen leta 1904 v Škof j i Loki, hišni 
gospodar v Klobovsovi št. 4, je dokončal pet razredov 
ljudske šole, bil voznik pri cestnem odboru občine, bil je 
telovadec in podporni član Sokola od 1919 do 1941. 
V partizane je odšel 17. 12. 1941 in opravljal kurirske 
posle, dokler ga 20. 11. 1942 niso ujeli Nemci. Bil je v za 
poru v Skofji Loki in v Begunjah, od koder so ga odgnali 
v taborišča v Nemčijo. V Dachauu je prebil tri mesece, 
v Alachu en mesec, v Mauthausnu en mesec in v Gussnu 
dve leti. Po osvoboditvi je iz taborišča Gussen v Gornji 
Avstriji popotoval peš v Poxau na Bavarskem, kjer so 
v izgnanstvu živeli njegova žena in trije otroci. Družino 
so Nemci odgnali iz Škofje Loke o božiču 1941 in dom 
zaplenili. Najmlajša hčerka je bila takrat stara dve leti. 
Tako se je skupaj z družino vrnil domov avgusta 1945. 
Po povratku je o svojih doživljajih napisal tri obsežne 
zvezke, ki jim je dal naslove: Dražgoše 1941-42 (116 strani), 
1941-42 (60 strani) in Taborišča 1942—1945 (72 strani). Zvezke 
zadnjega povzemamo naslednji del. 
Druga 
hrani grupa Loški 
odredov 
arhiv. Iz 
Zapor v Skofji Loki in v Begunjah 
V partizane sem šel sredi decembra 1941, in sicer v Cankarjev bataljon, ki 
se je takrat zadrževal v Poljanski dolini. Ko smo bili v Dražgošah, sem se 
prijavil za kurirja. Kurirsko dolžnost sem opravljal vse do 20. novembra 1942, 
ko so me sovražniki ujeli. V tem članku bom opisal, kako je do tega prišlo 
in kaj sem doživel v zaporih v Skofji Loiki in v Begunjah. 
Spomladi 1942 je prišel v partizane Franc Bradeško-Janušek iz Hrastnice, 
brat kurirja Tarasa, ki je padel 29. 10. 1942. Ta Bradeško-Janušek je bil nekaj 
časa kurir v Škofjeloški četi, potem je bil prestavljen za bataljonskega kurirja 
v Poljansko četo. Tiste dni smo imeli taborišče v gozdu blizu Jamnika, kmetije 
nad Zmincem. Tam se je Janušek nekega dne javil na zvezo. Povedal mi je, 
da bo v četrtek premeščen v škofjeloško četo. Ce ga v četrtek ne bo, sva se 
dogovorila za zvezo pri Kumru na Gabrški gori v soboto ponoči. 
Tisti teden smo živeli Ifakor na trnju. Zvedeli smo, da Nemci pripravljajo 
hajko, nič pa nismo vedeli, kdaj in odkod. V sredo je komandir Franc Štular-
Ilija določil, naj se pomaknemo višje v hrib. Ustavili smo se kakih 500 m. više 
in tam prenočili. Drugo jutro — v četrtek — sem šel navsezgodaj h komandirju, 
naj mi dovoli, da grem čakat Januška, ki bo prišel ob sedmih v taborišče. Ko 
mandir mi je dovolil, hkrati pa naročil, naj prineseva hrane iz bunkerja v bli 
žini taborišča. Ko sem prišel v spodnje taborišče, je manjkalo nekaj minut do 
15 
sedme. Čakal sem in čakal, bilo je že pol osmih, kurirja pa od nikoder. V zraku 
je pa kar dišalo po hajki. Čudno, da Januška še ni, saj je drugače točen. Ali 
se je zadržal pri Koširju in pri žganju pozabil na vezo? Ko je bilo že tri četrt 
na osem, sem slabe volje odšel nazaj v zgornje taborišče, ker sem moral 
prinesti hrano. Tako je bila zapečatena Januškova in moja usoda, njegova 
zamuda je pogubila oba. ^Med zajtrkom se je oglasil pes pri Jamniku. Gotovo 
je tja prišel Janušek? Hotel sem ponj, toda komandir ni dovolil, da bi spet 
odšel. Tako je Janušek šel naprej od taborišča in so ga Nemci zajeli. Ko smo 
se potem vrnili v staro taborišče, me je komandir poslal na hrib proti Loki, 
da bi opazoval, kaj se godi na cesti. Rad bi se oglasil pri Jamniku in vprašal 
o kurirju, a zdelo se mi je, da so neki tuji ljudje v hiši. Ko sem se na hribu 
razgledoval, nisem slutil, da so na nasprotnem hribu Nemci, preoblečeni v ci 
vilne obleke s partizanskimi zvezdami. Lahko so me videli z daljnogledi. 
V rokah so že imeli kurirja Januška. Popoldne sem se vrnil in sporočil, da na 
cesti ni nič sumljivega. Proti večeru sta odšla komandir Ilija in Gašper na 
pozvedovanje h kmetu Podbrezniku pri Ožbaltu. Zjutraj še ni bil dan, ko me je 
poklical komandir k sebi v šotor in r^kel: »Ti, Januška so gotovo ujeli Nemci. 
Pojdi pogledat na Ožbalta, če se kje tam zadržuje, ker morebiti vendar še ni 
ujet.« 
Takoj sem odšel. Ko sem prečkal Bodoveljsko grapo, sem se nameril k 
Podbrezniku vprašat o Janušku. Domača hči mi je povedala, da je prejšnji 
dan okoli devetih prišel neki partizan in spraševal za četo. Oče mu je pojasnil, 
da je videl taborišče, ko je šel z vozom skozi gozd nad Drajnarjem pod Ožbal-
tom. V Pasji vasi, kjer so hiše daleč vsaksebi, sem se oglasil pri vsaki bajti, 
a o Janušku ni bilo sledu. Zakaj je zamudil uro? Zakaj ga jaz nisem čakal? 
Zakaj me komandir potem ni pustil, ko je lajal pes? Ali je res to prekleto 
žganje zmotilo človeka? Pozabil sem na previdnost in se bližal tistemu navi 
deznemu partizanskemu taborišču. Prišel sem do gostih simrek, ki rastejo 
nasproti Drajnarja in zavil v gozd. Kmalu sem zagledal sledove, ki so kazali 
na to, da sem prišel na pravi kraj, po tleh so ležali cigaretni ogorki, zmečkan 
papir, konservne škatle in olupljen kol z neolupljenim držajem. Zgrozil sem 
se, ko sem kol pobral. Nobenega dvoma ni več, Janušek je zabredel v sovražno 
taborišče in so ga ujeli ter s tem kolom pretepali! Nisem si mislil, da bo čez 
nekaj dni tudi mene doletela ista usoda, in to samo zaradi pol ure zamude ali 
pol ure nestrpnosti. Vrnil sem se k našim in sporočil, kaj sem dognal. 
Se je iskrica upanja, da to vendar ni res in da bom Januška srečal na 
vezi v soboto na Gabrški gori. Komandir se je strinjal s tem, da grem v soboto 
zvečer na vezo. V soboto sem še pred večerom odnesel nahrbtnik v Skrivališče. 
Šotor sem prepustil Petru in Reziki, s katerima smo bili dobri prijatelji. Ko 
sem se poslavljal, mi je Rezika v solzah govorila: »Janko, nikar ne hodi nocoj, 
meni se kar zdi, da bodo tudi tebe ujeli.-^^ Tudi Peter ji je pritrjeval, jaz pa 
sem se jima smejal in za šalo rekel: »Ce me bodo ujeli, vama pa zapustim 
svoj šotor v spomin.« Po nasvetu Gašperja Dolinarja sem ubral pot na žago 
MalenSkega Jurja, kjer naj bi dobil neko usnje za nas. Prvič sem se ustavil 
pri Koširju na Valtrskem vrhu z namenom, da se prepričam, ali je bil Janušek 
tam in se je preveč 2adržal. Res je bilo tako. Prišel je truden k hiši, postregli 
so mu, rad je popil kozarček žganja in se zamudil. Potem sem prišel do Jurjeve 
žage v Logu, a usnja ni bilo, pač pa sem dobil hlebček kruha, ki ga je gospo 
dinja pravkar spekla. Previdno sem šel čez most in čez glavno cesto ter zavil 
v hrib. Slekel sem površnik, zamotal vanj hlebčeik in se vzpenjal proti cerkvi 
sv. Volbenka. Bila je svetla noč in hodil sem, kakor da grem vasovat. Poleti 
16 
sem bil večkrat na vezi pri Kumru, ko sem bil za vodiča pri štajerskem odredu, 
ki se je takrat mudil na Gabrški gori. Sedaj pa je že november. 2e sem bil pri 
poti, ki gre od Hmelinca proti Kumru. Videl sem že hišo, pod in hlev, nad potjo 
pa vezan kozolec. Saj je še luč v hiši in ne bo treba klicati. Ko se bližam 
kozolcu, slišim v njem neki ropot. »Aha,« si mislim, »gospodar ali hlapec je 
še pri delu.« Nenadoma opazim, da se iz kozolca bliža neka postava, človek 
v civilni obleki, a v roki ima puško, gotovo je kurir, toda zakaj čaka tu in ne 
pri sušilnici, kakor sva se domenila. Civilist me vpraša: »Kam pa, kaan?<< »Na 
prej,« »Kje so pa drugi?« »Za menoj pridejo.« Zgrabi me groza, obrnem se, 
da bi odskočil izpred vame naperjene puške, tedaj pa skočijo proti meni štirje 
civilisti in me zgrabijo. Na mah sem bil ujet, preden sem se sploh zavedel. 
Pri sebi sem im.el »štajer« pištolo brez municije in bombo. Kje sem si mogel 
misliti, da bodo Nemci prav tukaj, kjer sem imel dogovorjeno vezo. Preden 
sem se prav zavedel, so me že privlekli v hišo. Ko so se odprla vrata, me 
je že zagledal gestapovec, ki me je dobro poznal. Bil je to Ločan Hans Heider, 
bivši ključavničarski pomočnik, pozneje zaposlen v »gumici« v Kranju. Oče 
mu je bil Slovenec, mati Nemila. Drugi, ki me je poznal, je bil velikan Kinke-
lin, gestapovec. 
V sobi sem imel kaj videti: polno kosmatih, civilno oblečenih ljudi z rde 
čimi zvezdami na kapah kakor partizani, po tleh puškomitraljezi, po kotih 
veliko pušk. Za veliko mizo v desnem kotu so sedeli uniformirani gestapovci. 
Enemu so stalno rekali Herr Hauptmann. Med temi divjalki sem se tedaj znašel 
in postavUi so me pred mizo k zaslišanju. Pred menoj je stal močan človek 
kakor kaik mesar, držal je dolg kol, do ročaja olupljen, prav tak, kakršnega 
sem našel v Drajnarjevem gozdu. Bil sem si na jasnem. Nobenega dvoma ni 
bUo več, da je Janušek ujet. Moja pot je bila zaman in čaka me ista usoda kot 
Januška. Ko nisem takoj odgovoril na prvo vprašanje, me je gestapovec od 
strani udaril čez roko s kolom, da sem mislil, da mi jo je zlomil. Nisem se še 
zavedel od tega udarca, že me je od zadaj nekdo udaril prek lica in očesa. 
Potem sam ne vem, kaj so še počeli z mano. Hoteli so izjave, podatke in me 
tepli, tepli. Naposled sem rekel: »Vem, našega kurirja ste ujeli, zato imate 
sedaj še mene.« Nato so pripeljali v verige vklenjenega, pretepenega kurirja 
Januška, z njim je bil vklenjen še neki partizan. Oba in zraven še mene so 
priklenili k drugi mizi, ki je stala v zadnjem kotu sobe. Tedaj sem se spomnil, 
da bosta prišla nocoj na zvezo h Kumru tudi Peter Kavčič in neki intendant, 
po imenu Štefan, ki je bil tudi v škofjeloški četi. Ves V strahu sem ugibal, 
ali bosta prišla in ju bo zaseda ujela. Sepetaje sem vprašal Januška, zakaj ni 
prišel ob sedmih v taborišče, kakor je bilo dogovorjeno. Priznal mi je, da se 
je predolgo zamudil pri Koširju, da je ura zaostala, da pa je kljub temu zelo 
hitel. Ker me ni našel, je šel poizvedovat. Pri Podbrezniku mu je gospodar 
povedal, da so partizani v gozdu nad Drajnarjem, pa je šel tja. Ko je prišel v 
taborišče, se mu je zdelo, da je pri partizanih, motilo ga je le to, da so mu 
bili obrazi tuji. Nekaj časa se je z nekom razgovarjal, ko se je hotel posloviti 
in rekel, da išče škofjeloško četo, so ga pa zgrabili in začeli pretepati s kolom. 
Povedal sem mu, da sem bil pozneje tudi jaz tam in imel v rokah tisti kol. 
Bilo mu je hudo in rekel mi je: »Ti si misliš, da sem te izdal, a verjemi, da te 
nisem.« Odvrnil sem mu: »Izdal ali ne izdal. Oba sva kriva in enako nesrečna. 
Kar je, pa je. Ne moreva nič več pomagati.« Drugi tovariš je bil Tine Rihtaršič 
iz Poljan, kurir poljanstke čete. Prišel je zjutraj ob petih do Kumra in ni nič 
posebnega opazil. Ko pa je stopil v hišo kakor ponavadi, so ga zgrabili neki 
našemljeni ljudje in je šele potem opazil, da so ga ujeli Nemci. Ko smo se 
2 Loški razgledi 17 
tako po tihem pogovarjali, je začelo zunaj okoli hiše pokati. Nemci so drli 
ven, Tine se je stisnil pod klop in mi nategnil verigo. Vedel sem, da sta padla 
v zasedo Štefan in Peter Kavčič. V sobi je ostal Kinkelin in se tudi stisnil pod 
klop, čeprav je bil velik in močan. Z Bradeškom sva mirno sedela za mizo. 
Bilo mi je vseeno, če me tudi ubijejo, vsaj ne bo zasliševanja in mučenja. 
Pričakoval sem, da bodo vsak čas pripeljali Petra in Štefana, toda imela sta 
srečo, da sta prišla od druge strani, kjer ni bilo zasede, da sta naglo odskočila 
in ušla v gozd. Stražar je streljal, za njim drugi, toda bilo je prepozno. 
Tisto noč so Nemci ujeli še tri fante Ločane: Avgusta Kalana s Fare, To 
neta Hafnerja iz Binklja in Tineta Bernika iz Virmaš. Prišli so že pozno ponoči 
do hiše, tam jih je iznenada zgrabila zaseda. Toda imeli so legitimacije in so se 
znali izgovoriti. Zaprli so jih v zgornjo sobo k družini, drugi večer so jih z 
nami vred odpeljali v Poljane in od tam v Loko. Ti so žive priče, kako so 
nas drugi dan pretepali. 
Nato se je vse pomirilo. Oficirji so spali v vrhnjih sobah, kuharji so še 
kvartali v kuhinji. Hans Heider se je vlegel k peči z nabito pištolo v roki. Mi 
trije smo po malem dremali pri mizi. Okoli dveh ponoči je pridrvelo nekaj 
gestapovcev v sobo in so odklenili Januška z verige. Vprašal sem ga, kaj to 
pomeni. »Neko taborišče jim moram pokazati,« mi je odvrnil. Sli so in dolgo 
jih ni bilo nazaj. Proti jutru so spet priklenili Januška k nama. ^-Kako je bilo?« 
sem ga vprašal. »Oh, ti ne veš, kako je bilo hudo. Ko so opazili, da sem jih 
pripeljal na napačen kraj, me je eden od njih tako udaril s kopitom puške 
v rebra, da imam gotovo dva zlomljena.« Zamislil sem se, kaj nas še vse 
čaka. Kaj naredi majhna napaka! Ob sedmih zjutraj, bila je nedelja, sva prišla 
na vrsto Tine Rihtaršič in jaz. Odklenili so naju in peljali v vežo. Kmalu so 
Tineta vlekli v sobo, čez nekaj minut se je že zaslišalo vpitje in nečloveško 
tuljenje. Začele so se muke, ki se jih najbolj bojim. Ko so s Tinetom končali, 
so potegnili mene v sobo. Na sredi sobe je stal močan stol za sekanje mesa, 
zraven pa dva močna gestapovca s palicami v rokah. Postavili so me pred 
stol in me začeli spraševati. Ker nisem takoj odgovoril, me je Heider prijel 
za lase in me potisnil na stol, Kinkelin in Stasny pa sta me začela neusmiljeno 
pretepati. Zaradi bolečin sem bil ves divji in sem se jim iztrgal iz rok, a so 
me še bolj tepli, jaz pa sem se pred udarci branil z obema rokama, od tega 
imam še danes zlomljen prst. Potem so me pognali v vežo in vzeli Tineta v 
sobo. Tako je šlo izmenoma vse dopoldne. Nekateri so tepili, drugi nosili palice, 
ki so jih vse polomili nad nama. Nazadnje je nekdo prinesel bič. S tem sem 
jih dobival toliko časa, da se je tudi ta prelomil. Končno je rekel Heider: »Za 
zdaj končamo, popoldne pa spet nadaljujemo.« Spet so naju priklenili k Janu-
šku, Heider pa je prinesel dva krožnika juhe in dal enega meni, drugega Ja-
nušku, nato pa je mojega potisnil Tinetu in rekel: »Tebi je ne dam, ker si tako 
trmast, midva imava še stare račune.« Dva dni sem bil potem brez hrane. 
Čez eno uro je Heider spet prišel in ukazal, naj se sezujemo. Vprašal sem 
zakaj. »Zato, ker boste čez četrt ure ustreljeni.« Prav, bolje to kakor muike, 
telesne in duševne. Stisnil bom zobe in vsega bo konec. Sezuli smo čevlje, 
dobre gojzarice, v zameno pa dobili stare škrpete. Neprestano sem gledal na 
stensko uro in čakal, kdaj nas odpeljejo. Ko je minilo četrt ure, so prišli neki 
civilisti, ki so nosili lopate, krampe in dolge palice, s katerimi so nas pomerili, 
da so vzeli mero za grobove. Ura se je venomer oglašala: pa-ti, pa-ti, pa-ti. 
Skoraj bo že pol ure, a še vedno čakamo. Lahko bi bilo že vsega konec, tako nas 
pa živčno natezajo. Tri četrt je preteklo, pa nič, ura je proč, pa še zmeraj nič. 
Kar naenkrat se odpro vrata in nam prinesejo čevlje nazaj. Gotovo so nas 
18 
namenoma mučili in mehčali, da bi kaj iztisnili od nas. V mraku so nas vlekli 
na prosto. Ko se je znočilo, so nam pridružili še tiste tri fante iz okolice Loke 
in odrinili smo v dolino. Zraven mene je korakal neki kuhar, Štajerec, in se 
vso pot razgovarjal z mano. Kinkelin je ves čas opozarjal: »Tiho, tiho, ker 
so banditi v bližini.« Kar grizlo me je, ko sem videl, kako se bojijo. Kakšna 
zmeda bi bila, če bi zarožljali mitraljezi, mi pa smo bili takole brez moči. 
Ko smo prišli v Poljane, so nas gnali, mislim, v gasilni dom ali v župnišče, 
kjer je bilo kakor v panju, samo vojaštvo. Videti je bilo, da pripravljajo Nemci 
veliko hajko in samo še čakajo na poročila raztrgancev, ki vohajo za partizani 
in lovijo kurirje. Cez kako uro nas je gestapovec Luther naložil na avto in 
odpeljali smo se proti Loki. Mi trije smo bili uklenjeni na dolgo verigo, vendar 
je imel ves čas v nas naperjeno pištolo, šofer je pa vozil z vso naglico. Da bi 
se vsaj oglasU partizanski mitraljez in nas vse pokosil, da bi bilo konec! Kaj 
naj še pričakujem? Žena in trije otroci v taborišču Poxau na Bavarskem, dom 
zaplenjen, jaz ujet. Ustreljen bom tako ali tako, prej pa še muke, izsiljevanje, 
rafal iz zasede bi napravil konec vsemu trpljenju. Toda ta želja se mi ni 
izpolnila. 
V Loki smo se ustavili pred sodiščem (sedaj občinska skupščina) in Luther 
nas je odgnal v prvo nadstropje, kjer so bili mestni zapori. Prvega sem 
zagledal paznika, ječarja Tomaža. Takoj me je spoznal in me nagovoril: »A te 
be so pripeljali, kako škoda, meni bi se dal zapreti, pa bi bil danes prost, tako 
si pa prišel na isti kraj, a pod težjimi pogoji. Najbolje narediš, če vse priznaš. 
To bi ti edino rešilo življenje.« To je bil tisti Tomaž, ki se je tako upiral takrat, 
ko so partizani prišli osvobodit brate Kavčiče. Ni bilo čudno, da je tudi meni 
dal take nasvete. Ko me je zaprl v celico, je bilo v njej precej zapornikov, 
kriminalcev in političnih. S postelje, ki je stala ob samih vratih, se je nekdo 
oglasil: »Pojdi malo sem!« Gledam ga, zdel se mi je znan, a odgovoril sem: 
»•Pusti me pri miru, komaj čakam, da se kam vležem, ker sem ves pretepen 
in na smrt izmučen.« Toda ni mi dal miru. »Ali me ne poznaš več?« Pogledam 
ga natančneje in tedaj me je streslo, saj to je tisti Keršič iz Šiške, ki je nekako 
pred dvema tednoma prišel v našo četo z Dolenjskega obenem z odrednim 
kurirjem Tarzanom in nekim četnim komandirjem. Njegovo ilegalno ime je bilo 
Črni. Takrat nismo vedeli, čemu so prišli. Hodil je celo z nami v akcije. Zadnji 
teden smo šli na Suho in mi je pravil o nekih krivicah, ki so se mu baje godile. 
Na Suhi se je delal zelo važnega. Toda bilo je drugače. Na Gorenjsko so ga 
poslali v likvidacijo in prav Tarzan je imel nalog, da ga likvidira. Ne vem, 
zakaj je s tem odlašal. Tarzan je šel še v Ljubljansko pokrajino in tako je 
Cmi imel dovolj časa, da je napravU neprecenljivo škodo. Ce ni sam lastno 
ročno Tarzana ustrelil, je bil pa vsaj zraven. Čeprav sem komaj stal na nogah, 
saj sem bil lačen, pretepen in izmučen, sem vendar šel k njegovi postelji, ker 
takrat še nisem vedel za njegove zločine in sem ga imel za poštenega partizana. 
Takoj me je vprašal: »Ali veš, kaj je novega? Vašo četo so sinoči čisto razbili, 
polovica je mrtvih.« Našteval mi je, kdo je padel, polovica pa da je ujetih in 
so zaprti v šoli v Gabrku. Zame je bila to grozna vest. Vse leto smo imeli 
borbe, hajke in zasede so nas napadale, pa ni četa skoraj nič izgub imela, 
zdaj pa tak poraz. Pravil je: »Tuidi mene so sinoči ujeli. Bili smo v Kozjekovi 
bajti v Tošču, Tarzan, Subic Janez, to je Narigarjev z Bukovega vrha in jaz. 
Nenadoma so v kočo vdrli Nemci. Ko sta se spopadla Narigarjev in Nemec, 
je Nemcu padla brzostrelka iz rok, jaz sem jo hitro pobral in držal v roki. 
Ko so Nemci Narigarja ukrotili, mi je Nemec vzel brzostrelko iz rok in se mi 
celo zahvalil.« Ko mi je potem povedal še, da so Nemci Tarzana na begu ustre-
^* 19 
lili, sem začel premišljevati: tu nekaj ne bo v redu, pobrati brzostrelko in ne 
streljati, kaj to pomeni? Nisem več govoril z njim, vlegel sem se in premišljeval. 
Z Bradeškom ujeta, Narigar ujet, Tarzan ubit, v dveh dneh je četa izgubila 
štiri izvežbane kurirje in je skoraj vsa uničena. Naslednjega dne so prišli po 
Črnega in ga ni bilo nazaj dva dni. Medtem sem spet nekaj podobnega 
doživel. Zaupljiv, kakor sem bil, sem mislil, da moram vse verjeti, 
samo da mi pripoveduje partizan. Takrat, ko so prišle štajerske čete v Loško 
pogorje, so vse naše kurirje dodelili kot vodiče k tem četam. Tudi jaz sem 
bil za vodiča pri neki četi, mislim, da je bil komandir Groga. V tisti četi je 
bil neki Feliks Ciglar nekje od Šentvida nad Ljubljano, baje izučen mizar. 
Ker sem bil v četi kakih 14 dni, sem skoraj vse tovariše poznal, med njimi 
tudi tega Ciglarja. Sedaj sem ga srečal v loških zaporih. Ko sem ga spoznal, 
mi je pripovedoval, kako so jih na pohodih čez hribe napadali in preganjali 
Nemci. On je ostal menda pri Perkovi četi. Nekega dne so jih v Udinem borštu 
Nemci obkolili in precej ujeli. Med 13 ujetimi je bila tudi neka partizanka. 
Morali so se sleči do golega, še partizanki so strgali srajco s telesa, potem 
so nekateri rezali palice, drugi pa z njimi pretepali nesrečne partizane. Ko so 
jih pretepli po zadnji plati, od nog do ramen, so se morali obrniti in so jih 
tepli po sprednji strani. Končno so se morali spet obleči, nato so jim pa naložili 
zaboje z municijo in jih prisilili, da so v vročini, žejni in lačni, do krvi prete 
peni, nosili v Tržič. Ko mi je Ciglar to pripovedoval, mi je kazal noge še vse 
v ranah, ker se mu še v treh mesecih niso zacelile. V Loki je hodil na gestapo 
kurit peči. Prosil sem ga, če gre na dvorišče po drva, naj poišče sestro moje 
žene, ker je tam moja hiša, in naj ji pove, da sem tu. Ko mi je drugi dan rekel, 
da je govoril z njo, sem zanjo napisal listek, nič posebnega, samo to, da imam 
uši, da bi mi preskrbela kaj perila. Tudi Ciglar je naslednji dan izginil. 
Nato se je vrnil Črni v zapor. Samo jaz sem bil partizan v tisti sobi, Bra-
deško, Rihtaršič in Narigar so bili nekje spodaj, Tarzana so pa pripeljali na loško 
pokopališče. Črni mi je začel govoriti: »Poglej, kako me imajo Nemci radi, dali 
so mi novo obleko, čevlje in klobuk.« Rekel je tudi, da bodo ujete partizane 
loške čete kmalu prii>eljali v zapor. Ni mislil, da ga imam na sumu in mu ne 
verjamem, kajti njegova obleka se mi je zdela znana, nisem se pa takoj 
spomnil, kje sem jo že videl. Ne vem, kako smo zvedeli, da so privedli nove 
zapornike, med njimi tudi Škomca s Suhe, in da je bil med Nemci, ki so ga 
prišli iskat, tudi neki partizan. Tedaj sem se spomnil, kje sem videl njegovo 
obleko. Teden dni prej smo bili na akciji na Suhi in smo se oglasili tudi pri 
Skomcu, zraven je bil tudi Črni. V spalnici v prvem nadstropju je bUo v oma 
rah veliko obleke, med drugimi tudi vojaške. Zmetali smo jo na kup, da bi 
jo vzeli s seboj. Toda nekdo je prišel povedat, da bo šel domači sin prosto 
voljno z nami, in naj pustimo obleko pri miru. Sedaj je peljal Cmi Nemce 
na Suho in k škomcu. Gospodarja so aretirali, on pa je dobil za nagrado 
obleko. V našem zaporu je ostal samo še tisti dan, potem pa je hodil prost 
okoli in vodil Nemce po loških hribih, dokler ga ni neke noči pri Sv. Andreju 
nekdo ustrelU. Tretji dan zjutraj me je prišel iskat gestapovec Luther m me 
peljal na zasliševanje. Kako se bo to končalo? Se ves čm, zatekel in razbolen, 
pa spet nov tepež! Kaiko se bom zagovarjal, kako bom vzdržal, da ne bom česa 
izdal? Zakaj me niso že ustrelili! Po začetnih formalnostih se je začelo tisto 
mučno izsiljevanje. Vsako podrobnost, vse je hotel izvleči iz mene. Vendar 
je še nekako šlo. Priznal sem pač kako nepomembno stvar, da sem druge laže 
zamolčal. Ker mi je rojilo po glavi o napadu na četo in o ujetih, sem nekega 
dne celo vprašal, ali je to res. Tudi on mi je to potrdil, a je bUo vse skupaj laž. 
20 
Čete sploh niso napadli. Z lažjo so hoteli le nas kurirje moralno ubiti. Začel 
sem se čuditi, da je Luther še toliko človeški z menoj, prve dni mi je ponudil 
celo cigarete, a sem jih kot nekadilec odklonil. Nato mi je ponudil žganja, 
pa sem ga tudi odklonil. Ze v hribih sem žganje sovražil, ker je bilo treba 
ohraniti svežo glavo, še manj bom pil žganje sedaj pri gestapovcu. Luther se 
je čudil in zmajeval z glavo, toda ostal sem trden. Peljal me je celo v trgovino 
in mi kupil kruha. Tudi tolmač Sturh, trgovec iz Reteč, mi je nosU malice. 
Nekega dne sem mu namreč rekel, da bo dobil obisk partizanov, česar se je 
zelo prestrašil. Vprašal je, zakaj to? Povedal sem mu, da smo gori zvedeli, 
da tepe naše ljudi. Tako sem mu vcepil strah v kosti. Od takrat mi je vsak dan 
odstopil polovico svoje malice. Pozneje je baje prišlo tako daleč, da se je po 
vezal s partizani, Nemci pa so mu prišli na sled in ga sami ustrelili. 
Nekega dne so pripeljali v zapor nekaj kmetov iz Martinj vrha, pojavil 
se je spet Ciglar. Neki kmet, ki me je poznal, mi je po tihem rekel: »Tistega 
fanta tam se varuj! Včeraj je prišel z Nemci v Martinj vrh in nas izdal, da smo 
podpirali štajerske partizane, ko so se zadrževali tam okoli.« Ciglarja so imeli 
Nemci zaprtega v Begunjah in je pristal na to, da jih bo vodil, kjer je prej 
hodil s četo. Isti dan me je poklical Tomaž na hodnik in me ozmerjal, zakaj 
pošiljam domov listke. Zagrozil mi je, da me bo prijavil, če se bo to še zgodilo. 
Sedaj sem vedel za gotovo, da je Ciglar izdajalec. Izdal je Martinjvrharje in 
mene. Nekaj dni nato so ga Nemci zaposlili pri mizarju Jožetu Peternelju in 
smo bili vsaj podnevi rešeni pred njim. Tiste kmete so odpeljali v taborišče, 
enega od njih sem pozneje srečal v taborišču Gussen in je tam umrl. Pisal 
se je Ziherl. 
Minilo je že teden dni zasliševanja. Meni ni šlo v račun, da je Luther še 
toliko prizanesljiv z menoj, čeprav z mojimi izjavami ni bil nič kaj zadovoljen. 
Januška in Narigarja so zasliševali v drugih prostorih in sploh nismo prišli 
v dotik. Tiste dni nam je pretila velika nevarnost. V gostilno v BLnklju so 
namreč prišli partizani in ustrelili nekega pripadnika Werhrmachta. Takrat 
bi nas lahko postrelili kot talce. K sreči so tedaj Nemci na veliko hajkali po 
hribih in so bili najhujši gestapovci odsotni. Moja slutnja, da bo prišlo kaj 
hujšega nad mene, se je začela uresničevati. Nekega dne me je Luther že na 
stopnišču nahrulil: »Danes bova pa začela resno. Konec je moje potrpežljivosti. 
To, kar smo do danes izvlekli iz tebe, nas nič ne zanima. Vedeti hočemo več. 
Vedeti hočemo, kje so komunisti, kje je centrala, kje so zveze. Ti vse veš, 
saj si komunist. Ce ne bo šlo zlepa, bomo začeli pa zgrda.« Ko je prišel tolmač, 
sem mu povedal, kaj hoče Luther od mene. Kar grizlo me je, na kaj naj (se 
izgovorim. Tedaj sem se spomnil, kako je bilo prvi dan, ko sem prišel v par 
tizane. Pa sem začel govoriti tolmaču: »Povejte temu gospodu, da bo izsiljeval 
od mene nekaj, česar jaz sploh ne vem. Vi me boste zasliševali, tepli, mučUi, 
morda ustrelili, toda jaz o komunistih tu po Skofji Loki in okolici nič ne vem, 
ne vem o kaki centrali, morda je na Krimu, morda v Blegošu ali kjer si že 
bodi. Jaz o tem nimam pojma. Ko sem prišel k partizanom, sem se legitimiral 
s sokolsko legitimacijo, nosil sem sokolski znak. Legitimacije mi niso hoteli niti 
pogledati, za znak so mi pa drugi partizani svetovali, naj ga dam dol, ker ga 
ne vidijo radi. Zato mi tudi niso zaupali. Imeli so svojo celico, pa me ni 
nobeden povabil vanjo. Kot poznavalec terena sem se javil za kurirja, pod 
smrtno kaznijo pa mi je bil zabranjen vstop v kmečke hiše.« Tako sem se zago 
varjal in Luther je vse to dal na zapisnik. Potem me je vprašal, kaj smo 
partizani sploh delali. Ali smo samo kradli in morili? Ne, imeli smo politična 
predavanja. Hotel je vedeti, kakšna. Mnenja sem bil, da to pač ni izdajstvo, 
21 
če mu povem, kakšna predavanja, da boda vedeli, da smo zavedni ljudje. Pa 
sem mu povedal o predavanjih glede minimalne in maksimalne revolucije. 
Maksimalna revolucija je v tem, da bo borba tako dolgo trajala, da bo pregnan 
okupator, minimalna pa v tem, da bo petdesetim fevdalcem, ki imajo toliko 
posesti kot vse ostalo slovensko ljudstvo, odvzeta zemlja in razdeljena ljudem. 
S tem sem si pomagal, da mi ni bilo treba govoriti o ljudeh, o katerih sem 
dobro vedel, kako nam pomagajo. Takih je bilo v Loki veliko in tudi jaz sem 
imel zveze z njimi. To, kar sem nameraval braniti, mi je uspelo. V partiji nisem 
bil, tudi nisem zaprisežen, toda vseeno sem zavestno govoril tako, da ne izdam, 
kar bi drugim škodovalo ali bilo nevarno za naše gibanje. Na mojo srečo je 
bil Luther Bavarec in ne tako surov, kakor so bili gestapovci, ki so nas ujeli. 
Izvijal in zagovarjal sem se na vse načine, na vse sem mislil, samo ne na 
lažnivo nemško propagando. Z zagovorom sem pokopal sam sebe, kajti Luther 
je bil propagandist in je dal iz mojega zagovora natiskati brošuro, kjer je po 
svoje prikrojil, kar sem mu jaz natvezil. Pisal je, da komunisti preganjajo 
druge organizacije, da bodo gorenjskim kmetom vzeli zemljo in podobno. 
Bližal se je že tretji teden in zasliševanje je ponehavalo. Med tem je Na-
rigar skušal pobegniti. Ko ga je peljal gestapovec Stasny po Mestnem trgu na 
gestapo na zaslišanje, je Narigar nenadoma skočil s trga v ozki prehod Na 
peklu in bi se mu beg najbrž posrečil, toda oster ovinek in ožina proti stopni-
caim sta ga zmedli, da je mislil, da ni prehoda, ker ni bil znan v mestu. Tedaj 
ga je že dohitel gestapovec in ga ulklenil. Tisti dan je Luther meni dejal: 
"•Bemik, sedaj je konec zasliševanja. Jutri boš podpisal zapisnik. Samo na 
nekaj te opozarjam. Ti si mi veliko zamolčal, a nisem tako nespameten, da bi 
tega ne vedel. Toda zaslišali te bodo še na Bledu in v Begunjah in to bolj 
radikalno kot jaz. Rajši priznaj danes še meni. Imaš pa možnost, da si rešiš 
življenje in dobiš družino nazaj. Mi vemo, da si bil dober gospodar in se nisi 
brigal za politiko. Poglej, kam si zabredel. Saj ti taiko nikoli ne bodo zmagali. 
Mi ti damo takoj prostost, samo podpiši, da boš delal za nas. Kot kurirju 
so ti znana vsa pota, vse zveze poznaš, vse nam nasprotne ljudi. Naš rajh 
je močan in bo vse to kmalu uničil. Rusija je na tleh, Jugoslavija je pa miajhna 
državica. Mi bomo zavladali, o tem ni dvoma.« Dom, žena, otroci — lepa vaba, 
toda ni me premotilo. Ni me premotil strah pred mukami, streljanje, ki me 
najbrž še čakata. Kri ni voda. Hitro sem se odločil. Obrnil sem se k tolmaču 
in rekel: »Povejte gospodu: sedaj sem ogrožen od vas, potem bom še od par 
tizanov.« Čeprav se nisem imel za trdnega pri zasliševanju in sem se zmeraj 
bal, da podležem v mukah, vera v partizansko zmago pa je bila v meni neo 
majna. Vem, da sem zgubljen, da bom zgubil dom, družino in življenje, toda 
te sramote si nisem hotel nakopati, da bi se zavestno prodal okupatorju. 
S tem je bilo konec mojega zasliševanja. Drugi dan sem podpisal zapisnik. 
Ta podpis so potem Nemci izkoristili brez moje 'vednosti v propagandne na 
mene. Nekateri so mi potem že v svobodi očitali, da sem pisal knjige v Begu 
njah in jih podpisoval. Toda podpis v Skofji Loki ob koncu zasliševanja je bil 
zadnji. Pozneje me niso več niti zaslišali niti mučili niti nagovarjali, od tedaj 
naprej sem bil samo brezpomembna in brezpravna številka. 
Takoj po podpisu sem se moral pripraviti za pot v Begunje. Gestapovec 
Kinkelin se je pripeljal pred zapor in razen mene naložil še kmeta Luznarja-
Torko iz Delnic pri Poljanah. Odrinili smo ob devetih. Bilo je decembra in 
sneg je že zapadel. Najprej smo zavili k torbarju Kajzerju v Virmašah, da je 
Kinkelin prevzel neke aktovke. Med potjo sem premišljal, ali se bom še kdaj 
vrnil v rojstni kraj ali me čaika smrt v tujini. Ko smo bili partizani včasih na 
22 
Jelovici in sem od tam gledal kaznilnico v Begunjah, sem se zgrozil že ob 
misli, da bi moral biti tam. Sedaj se v resnici peljem tja. V slabi uri smo 
prispeli pred vrata zloglasne mučilnice. Odgnali so me v oddelek stražarjev 
in gestapa. Po opravljenih formalnostih so me peljali v prvo nadstropje in me 
pahnili v sobo št. 12, v Belegschaft. Družbe je bilo dosti, saj nas je bilo kar 
50. Med drugimi sem našel tam Januška in Narigarja. Sobni starešina je bil 
lekarnar Lavička iz Tržiča. Bil je človek na mestu. Ce je dobil paket od doma, 
je vsebino razdelil med nas. Drugih se ne spominjam mnogo. Bil je Matevž 
Potočnik z Jesenic, neki Rataj, neiki Mumik, doma nekje med Brezjami in 
Tržičem, neiki Rozman in drugi. Ležali smo na tleh, imeli malo slame in odejo, 
na sredi sobe pa je stala miza, ki so jo uporabljali kvartopirci. Hrana je bila 
okusna, a v skledi je je bilo komaj za dva prsta. Nekaj minut smo jedli, potem 
je pa začelo ropotati kot v kaki kleparski delavnici, vsak je postrgal po skledi 
do zadnje kaplje. Na zidu smo imeli zaznamovano črto, do katere je posijalo 
sonce, ko je bil čas kosila. Strašno dolge so bile ure do kosila in do večerje. 
Najbolj so trpeli kadilci. Na redke čase je kdo prejel paket in v njem malo 
česna ali čebule, kadilci so potem kadili suho listje čebule, pa še to je bilo 
nevarno, ker je včasih nenadoma vstopil kak gestapovec in grozil z bunkerji, 
če je zaduhal vonj po kajenju. Bunkerja se nismo bali, nekateri so namreč 
ugotovili, da so nekateri avstrijski stražarji toliko človeški, da včasih prinesejo 
ostanke hrane v bunker. Treba se je bilo prijaviti, da imaš uši, pa so te takoj 
poslali v bunker. Tako sem tudi jaz dvakrat prišel tja in dobil nekaj za pod 
zob. Dolgčas v sobi smo si preganjali s tem, da smo neprenehoma pripovedovali 
svoje doživljaje, lakota in teror sta naim žrla živce, da je bilo neznosno. 
Nekega jutra so nas nagnali na dvorišče, nas postrojili v vrste, odpeljali 
na igrišče, kjer se je začel strašni »štrafeksercir«. Razen nekaj najstarejših 
so nas gestapovci gonili okoli po igrišču, morali smo teči, počepati, obračati 
se, po žabje skakati in ne vem, kaj še vse. Kot telovadec sem bU dosti utrjen, 
toda ta eksercir mi je bil hujši kot vsak drug napor. Trajalo je pet četrt ure. 
Nazadnje so nas nagnali proti stavbi. Med tekom sem opazil, da stojita pri 
vratih dva gestapovca in vsakega, ki prileti do vrat, udarita s pestjo po glavi. 
Uspelo mi je, da sem s tako naglico pritekel, da me nista zadela. Toda zadnji 
trenutek sem šele videl dve stopnici navzdol, da nisem padel na nos doli na 
beton v hodniku. Do smrti izmučeni smo potem v sobi stokali, da bi bilo 
bolje, ko bi nas postrelili, namesto da so nas tako nečlovešiko mučili. Naslednji 
dan se je muka ponovila, toda ne več celo uro. Potem smo imeli pred to 
telovadbo mir. Izvedeli smo, da so Nemci sumili, da je nekdo od nas ubil 
nekega Nemca, ki so ga našli nekega večera okoli božiča v bližini kaznilnice. 
Baje so nameravali postreliti vse zapornike iz naše sobe. Ker se je pa pokazalo, 
da ga je ubil neki njegov tovariš, s katerim sta se stepla, so to namero opustili, 
kljub temu so si pa nas privoščili s štrafeksercirom. Takrat je bil med ge-
staipovci neki Križ, doma iz Kamnika. Ta je bil najhujši. 
Nekega dne so nas peljali, da smo se Skopali in oparili uši. V kurilnici smo 
naleteli na nekega partizana po imenu Semen, ki je bil tudi iz Kamnika. 
Pravil je, kaiko je že enkrat ušel Nemcem, ko so ga aretirali v Kamniku. 
Izvlekel se je po ledeno mrzlem potoku in jim zmešal sled. 
Potekel je že mesec dni zapora v Begunjah. Tiste dni smo se dogovorili 
z Januškom in Narigarjem, da se javimo za bunker, češ da imamo uši. Takoj 
so nam ugodili. V bunkerju je bil že nekdo zaprt in je bil zelo vesel našega 
prihoda, ker ga je bilo samega strah. Pripovedoval nam je, da je vsak večer 
slišati iz soisednjega bunkerja vpitje in da tam že dolgo vsak dan pretepajo 
23 
nekega zapornika, ki pa kljub mučenju noče izdati svojega imena. Mnogo po 
zneje sem zvedel v taborišču, da je bil to Tone Dolinšetk. Videl sem ga v Maut-
hausnu. Bil je res junak. Zvečer, ko je bila že trda tema, smo res slišali ne 
razumljivo kričanje in udarce, ko so ga spet pretepali. Drugi dan sta se Janušek 
in Narigar ves čas pogovarjala, kaj se jima je sanjalo, in sklepala, da bosta 
dobila pakete. To so bili dokazi lakote. Saj smo v sobi tudi samo to govorili, 
kaj je vse dobro, kako je znala mati doma kuhati, in podobno. Malo postrani 
sem ju gledal in si mislil svoje. Vraga boš dobil paket, ko pa te požrešne 
nemške svinje pakete pokradejo in sami pospravijo, kar je dobrega, le kak 
česen ali čebula priromata v sobo. 
Bil je 9. januar 1943 in se je že skoraj mračilo. Kar zaslišimo po hodniku 
korake in nekdo nekaj sprašuje. Bradeako sune Narigarja: »Ali slišiš, mene 
išče, slišal sem svoje ime.« Takoj nato se že odpro vrata, na pragu stoji gesta-
fK>vec in vpraša za Bradeška. »Naglo, naglo, vse vzemi s seboj!« Ko'Janušek 
ves zmeden zbira svoje stvari, zakriči gestapovec: >^Subic Janez, alles mit-
nehmen!« V strahu čaikam, kaj bo z menoj, a mene pusti pri miru. Janušek 
in Narigar sta šla in nisem ju več videl. Sla sta s transportom 30 do 40 ljudi 
v Mauthausen, od tam v Gussen. Ko sem prišel maja tja, sem srečal še osem 
kot okostnjaki shiranih revežev, vse druge je požrl krematorij. V bunkerju 
sem takrat premišljeval, kako da nisem prišel tudi jaz na vrsto za transport. 
Narigarja so imeli Nemci slabo zapisanega, ker je že jeseni 1941, ko je bil 
še doma, pred hišo ustrelil nekega Nemca, ki je ob preiskavi pretepal njegovega 
očeta. Nemec sicer ni umrl, a postal je trajni invalid, ko mu je krogla iz 
Janezove puške razmesarila roko. Tudi z Januškom so imeli Nemci hude 
račune. Ko so ga prvič aretirali, so ga pregovorili, da bi šel kot provokator 
v partizane. On jim je to obljubil in so mu dali še precej denarja, toda ko je 
prišel v -četo, je vse to povedal in zatrdil, da nima namena delati za Nemce. 
Potegnil jih je za nos, da je prišel na prostost. Za dejanja obeh so se hoteli 
Nemci maščevati. 
Tudi meni je končno potekel čas zapora v Begunjah. Popoldne 18. januarja 
1943 je prišel v sobo neki gestapovec s seznamom imen, med katerimi sem bil 
tudi jaz. Pobrali smo svoje stvari in se preselili v sobo v pritličju. Tam je bilo 
že polno zapornikov. Vedeli smo, da gremo na transport. Nervozno smo ugi 
bali, kam nas bodo peljali. Vsak se je bal Mauthausna, o Gussnu pa še slišati 
nihče ni hotel, čeprav ni nihče vedel, kakšna razlika je med taborišči. Šušljalo 
se je, da je Kraut dober, Dachau malo slabši, a Mauthausen najslabši, od vseh 
najbolj grozen pa je Gussen. Tam da so tisti strašni kamnolomi. Vsi so bili 
prepričani, da gremo v Dachau. Govorilo se je, da so tu v Begunjah trije 
domačini, ki so jih poslali na okrevanje iz Mauthausna, in da jih je sama kost 
in koža. Drugo jutro so nam dali nekaj suhe hrane, nas uredili v vrste, nato 
uklenili po dva in dva v železne lisice in nas stlačili na kamione. Za tovariša 
sem dobil Franca Meglica, doma iz Loma nad Tržičem, po domače Hlačmana. 
Prepeljali so nas na postajo Bled—Jezero. Dolgo smo morali čakati na vlak. 
Meglic je bil že starejši možak, čokat in rdeč v obraz. Potožil mi je, da mu 
je žal, ker mora iz Begunj, ker je tam hodil delat na vrt, potem je kuhal žganje 
in mu ni bilo nič hudega. Zaprli so ga zato, ker je bil povezan s partizani in 
jih je podpiral. Med najinim pogovorom je prisopihal vlak. Spremljevalci so 
nas nagnali v vagone in začela se je vožnja v sužnost v daljni tujini. Koliko 
od nas se jih bo še živih vrnilo, morda nihče več! 
24 
R e s u m e 
SOUVENIRS DES PRISONS ET DES CAMPS DE CONCENTRATION 
1. LES PRISONS DE SKOFJA LOKA ET DE BEGUNJE 
L'auteur du recit present, un homme du peuple, ne a Skofja Loka en 1904, prit 
le maquis le 17 decembre 1941. II etait courrier dans les montagnes de Skofja Loka 
jusqu'au 20 novembre 1942 quand il fut pris par les Allemands et conduit d'abord 
a la prison de Skofja Loka, ensuite a celle de Begunje en Haute Camiole, et de la 
il fut transporte en Allemagne. II etait dans les camps de concentration Dachau, 
Alach, Mauthausen et Gussen oii en 1945 il vit le jour de la Liberation. De Gussen 
en Haute Autriche il partit a pied pour Poxau en Baviere ou vivaient en exil sa 
femme et ses trois enfants. En aout 1945, il rentra a la niaison ensemble avec sa 
famille. 
Nous publions un passage de ses souvenirs oii il nous raconte sa vie de courrier, 
nous dit comment il fut pris par les Allemands au cours d'une expedition de nuit, 
parle des tortures que les Allemands lui ont fait subir pendant Tinterrogatoire, des 
experiences de ses compagnons de supplice dans les prisons differentes, et decrlt 
comment le 19 janvier 1943 les prlsonniers furent transportes en Allemagne. 
25