py» Natisov 15.000. -*^Bi jSlajerc" izhaja vsaki j»etck, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto: za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; a drugo inozemslvo se računi naročnino z ozi-rora na visokost pošt-sme. Naročnino je pla !><: naprej Posamezne ftevse prodajajo po 8v. DredniSIvo iti uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inscratov) je za celo stran K 80— za V, strani K 40'— za' V* stran! K 20 — za V, strani K 10 — za 7„ strani K 5 — za Vn strani K 250 za V«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ster. 33. V Ptuju t nedeljo dne 20. septembra 1914. XY. letnik. Svetovna vojska Druga velika bitka v Galiciji zopet odgodena. Naši so v centrumu zmagali in vjeli 10.000 Rusov. Pomaknili so se pa v ugodnejše stališče. — Srbi so poskusili v Sirmijo in Banat vdreti. Povsod so bili od naših vojakov premagani in čez Drino in., Savo vrženi. — Od Pariza pa do Verduna se je vnela velikanska bitka med vsemi francoskimi armadami in Nemci. Boj stoji za Nemce ugodno. — Turčija se pripravlja na vojno. Velikanska bitka, ki jo bije naša nevstra-šena armada, proti mnogo večjim ruskim armadam v Galiciji in na Poljskem, še ni odločena. Vsi obupni poskusi ruske premoči so se razbili ob nerazrušljivih pečinah naše avstro-ogrske armade. V centrumu in na levem krilu dosegli so naši vojaki celo jako važne in lepe uspehe. Vjeli so pri tem tudi več kot 10.000 Rusov in velike množine kanonov ter druzega bojnega orožja. Potem so zavzeli naši že par tednov v nepretrganem boju stoječi vojaki nove ugodnejše pozicije. Tam se je pričel tudi bržkone že novi boj, ki nam bode prinesel končno odločilno zmago. Po uničenju srbske Timok-divizije, pri katerem so izgubili Srbi najmanje 10.000 mož, poskusili so v Sirmiji in v Banatu čez mejo priti. Bili so pa povsod od našega obmejnega vojaštva premagani in nazaj vrženi. Tudi vsi črnogorski poskusi, priti čez našo mejo, so se izjalovili. Na Nemškem vlada velikansko veselje. Nemškim armadam se je posrečilo, Francoze poveod premagati in nazaj vreči. Zdaj se je zopet pričela velikanska bitka, ki bode glede Francoske prinesla najvažnejšo odločitev. Kakor vse kaže, bode tudi ta velikanska odločitev za Nemce zmagovita. Angleži doslej niso mogli ničesar doseči. Pač pa se pripravlja Turčija na boj in gotovo je, da bode stopila na našo stran. Obenem pa bode v angleških kolonijah nastala proti angleškemu trinogu revolucija, ki bode z našo pomočjo zdrobila svetovno moč Anglije. Bog je znami ... In zato bode tudi zmaga na naši strani! * * * Naši boji. K. B. Dunaj, 15. septembra. —Uradno se poroča: Zmaga ob H učni vstvarilaje vojni položaj, ki je omogočil, da so naši vojaki napadli v vzhodno Galicijo vsiljene jako močne sovražnike. V spoznanju potrebe, naše po bojih vzhodno od Lemberga nazaj idoče vojaštvo podpirati, dobila je v bitki pri K o n e r c i zmagovita armada povelje, da pusti proti premaganemu sovražnika po kratkem zasledovanju le podrejeno vojaštvo, večino svojega vojaštva pa da naj pasti v prostoru Maroli-Ubeneu, da bode napredovala v svoji smeri doslej nasprotni direkciji Lemberg, kar se je že 4. septembra zgodilo. Rasi so menili po svojem vhodu v skoraj brez boja jim pnstivše mesto Lemberg napraviti stranski napad proti Lublinu. Našo armado, ki se je nazaj potegnila za jezera pri Gradeka, mislili so lahko zanemarjati. Medtem pa je stala tf armada pripravljena, da pomaga v pričakovani bitki naše iz severa prihajajoče armade. Dne 5. septembra je bila ta zadnja armada že čez železniško progo Rava-RuskaHerniec napredovala. Obdržala je z levim krilom prostor okoli Rava-Ruske, obrnila z desnim krilom dne 6. t. m. do K u r n i k a in stopila dne 7. t. m. v resni boj proti močnim sovražnim močem, ki so prihajale iz juga. Zjutraj dne 8. septembra pričel je na 70 km široki fronti Komarov-Rava-Ruska naš splošni napad, ki je bil do 11. popolnoma uspešen in je prišel zlasti na južnem krilu blizu do Lsmberga. Vkljub tem uspehom pa je bilo potrebno, določiti novo grupiranje naše armade, ker je bilo njeno severno krilo pii Rava-Ruski ogroženo in ker so prihajale tudi velike in sveže, nove ruske moči proti Erasniku ter med Krasnikom in lemberškim bojiščem ležeče bojišče. V težkih bojih vzhodno od Grodeka dne 10. sept. bila sta armadni nad-komandant nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Kari Franc Jožef pri tam napadajoči diviziji. Kakor v vseh dosedanjih bitkah in bojih so naši pridni, že skozi tri tedne nepretrgano bojujoči se vojaki tudi pred Lembergom najboljše izvršili svojo nalogo in svojo izbornost na novo dokazali. V 5 dnevnem boju imeli so na obeh straneh velike izgube. Zlasti pri Rava-Ruski se je več ponočnih napadov Rusov krvavo odbilo. Vjete Ruse, med njimi tudi mnogo oficirjev se je zopet v veliki množini dobilo. Iz izkazov naših vodilnih vojaških krogov je razvidno, da se je doslej 41.000 v j e tih Rusov in 8.000 vjetih Srbov v notranje naše monarhije spravilo. Istotako se je doslej več kot 300 poljskih kanonov v bojih pridobilo. Skupno vzeto se lahko reče, da je našaarmadadoslej vkjub velikanski premoči sovražnika požrtvovalno in junaško napram nasprotniku nastopila. — Namestnik šefa general, štaba: pl. H 6 f e r, generalmajor. neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ^=== romarje itd ^^=^== «4 StranchillWa grenčioa is aolenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Srbi iz Ogrske vrženi. K.-B. Dunaj, 15. septembra. — Uradno se razglaša: Srbske armade, ki 80 vsilile čez Savo, bile so povsod premagane. Sirmija (Srem) in Ogrski Banat so p o-polnoma prosti od srbskega sovražnika. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H 6-fer. generalmajor. Vpoklicanje letnikov 1892, 1893 in 1894 pod orožje. Dunaj, 12. septembra. Uradno. (Kor. ur.) Za slučajna vsled vojnih operacij vsekakor armadi potrebna dopolnila je za najbližnjo bodočnost v obilni meri preskrbljeno. Vendar je dolžnost vojne uprave, ukreniti vse potrebno tudi za nadaljna, v toku dogodkov, eventualno preko te mere potrebna dopolnila. Radi tega se bodo oni, ki so rojeni leta 1894, in oni, ki so rojeni v letu 1892. ter 1893., poslednji v toliko, v kolikor je bilo pri letošnjem (1914.) naboru o njih izrečeno, da jih je odstaviti za prihodnji nabor, in ki torej niso bili niti asentirani, niti proglašeni za nesposobne, v kratkem morali podvreči asentaciji glede svoje črnovojniške sposobnosti. Oni, ki bodo spoznani za sposobne, bodo na podlagi črnovojniškega zakona skoraj poklicani pod orožje. Bitka pri Lvovu. — Naša zmaga. — 10.000 vjetih Rusov. Dunaj, 13. septembra. (Kor. urad). Uradno se razglaša: V bitki pri Lvovu se je posrečilo našim ob cesti pri Godeku in južno od tod razmeščenim četam po petdnevnih ljutih borbah zavrniti sovražnika, vjeti 10.000 mož in vpleniti mnogo topov. Vendar pa tega uspeha nismo mogli popolnoma izkoristiti, ker ugroža naše severno krilo pri Ravi Ruski velika premoč in ker prodirajo vrhu tega nove ruske čete tako proti Danklovi armadi, kakor tudi v prostor med to armado in bojiščem pri Lvovu. Vzpričo zelo znatne sovražnikove premoči je bilo potrebno, da zberemo našo že 3 tedne neprestano junaško se borečo armado v novem sektorju in jo pripravimo za nadaljne operacije. Namestnik šefa generalnega štaba pl. H 6 f e r, generalni major. Lvovsko bojišče. Ritmojster baron Reden opisuje v ,;Prager Tag-blattu" lvovsko bojišče tako-le : Vzhodna-gališka pokrajina od Rava Ruske čez Sokal do Brodov je odprta, precej otožna ravnina. Teren se pa proti zapadu in ju gozapadu znatno spreminja. Od Rave Ruske se razprostira kakih 20 km širok z gostimi šumami obraščen gorat pas v južnovzhodni smeri proti Lvovu. Severni del tega gorovja ima precej strme visoke vrhove, odkoder se ti nudi presenetljiv razgled na Široke gališke in ruske poljane. Gorovje postaja proti jugu vedno nižje, pa tudi vedno težavnejše, male dolinice so močvirnate in pojavljajo se vedno pogostejše karakteristična jezera. Zapadno od Lvova se razprostira od severa na jug pre-coj ozki pas močvirij in malih jezer. Ta pas tvori silno komunikačno oviro; le na nekaterih mestih se nahajajo beljši prehodi. Močvirja in jezera se vlečejo čez Grodek in Komarno do drugega širokega močvirnatega pasu, ki se imenuje Wielke Bloto ter se razprostira ob gornjem toku reke Dnjestra. Zgoraj omenjena grodeška barijera ima nad 40 km dolgo fronto. Enako dolga je druga močvirnata barijera, ki se razprostira od zapada proti vzhodu ter se na iugu približuje karpatskemu predgo-rovju. Naštete naravne ovire so za defenzivo silno prikladne, za napadajočo armado pa opasne. Glavna naloga vojnega vodstva je tu prisiliti sovražnika, da se ne izogne močvirnatim harijeram ter ga napeljati, da se s svojimi četami baš v teh za njega opasnih krajih čim najbolj angažira. Vjet ruski častnik o naši armadi. Med ruskimi vjetniki v Pesti se nahaja tudi Aleksander pl. P o n e r - T e u b 1, major 1. ruskega grenadirskega polka, predsednik združenih športnih društev v Moskvi in eden najglasovi-tejših ruskih sabljačev. Njegova mati je bila Francozinja. Major govori gladko nemški. Neki časnikar je govoril z vjetim ruskim majorjem. Vsebino tega razgovora priobčujejo zagrebške „ Narodne No vine." „Severno od Lvova", je rekel major, „je naš polk zadel na avstrijske čete. Za-me ni vojna nobena novost, ker som so udeležil rosko-japonske vojne od začetka do konca. Toda toliko vam lahko rečem, da šele sedaj vem, "kaj je vojna. Mi smo se zapletli v boj z domobransko pehoto. Od rane zore do kasne noči smo stre-ljeli drug na druzega. Naenkrat smo zaslišali strahovit krik in vik. V temu trenotku so zableščali avstrijski bajoneti. Naskočili so nas z bajoneti. Nekaj strašnejšega, kakor naskok z bajoneti, si ni mogoče zamisliti. Približal se mi je avstrijski narednik ter zavihtel sabljo. Posilil me je smeh. Najboljši sabljač na Ruskem sem, pa si upa ta možakar s sabljo name. Postavil sem se v bran, prepričan, da bom narednika enostavno stri. Toda pripetilo se mi je nekaj nepričakovanega. Moj protivnik je udaril s tako silo po moji sablji, da mi je zlomil ročaj. Na to sem skočil nazaj v bojno vrsto. Častniki niso več mogli držati vojakov, jell smo se umikati, a ne bežati, ker smo vedeli, da nam pride na pomoč cel armadni kor. Drugi dan smo izvedeli, da je avstrijska vojska uničila ves dotični naš kor. Avstrijska pehota je opustila nadaljno preganjanje. Na njeno mesta pa je stopila konjenica — huzarji. Ker se nismo mogli nikamor umakniti, smo sprejeli boj. Boj je trajal samo par hipov. Kakor snopje so padali naši. Uvideli smo, da je vsak odpor brezuspešen ter se vdali. Avstrijska armada se je borila naravnost sijajno. Sedaj sem vojni vjetnik. Reči in priznati moram, da se z mano postopa z izredno finostjo in obzirnostjo. " K bojem pri Zamošcu in Tišovcu. (Od časnikarskega urada, c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.) Krakov, 14. J;, m. Tukajšnji listi prinašajo naslednji opis bojev pri Zamošču in Ti-šoven, ki ga je podal neki avstrijski vojak, ki je bil ondi ranjen: Ob zvokih godbe in veselem vriskanju domačega prebivalstva smo prekoračili mejo in stopili na rusko-poljska tla. Kolikor daleč je segalo oko, se nam je nudila slika opustošenih pokrajin. Povsodi so bile vasi po-žgane. Umikajoči se Rusi so na svojem potu vse uničičili, karkoli bi moglo nuditi Avstrijcem kako korist. Končno smo po celodnevnem napornem maršu dosegli malo vasico, katere poljsko prebivalstvo nas je z glasno radostjo pozdravilo. Smatrali so nas za rešitelje izpod stoletnega ruskega barbarskega gospodarstva. Ruski občinski predstojninik je bil o prvi vesti, da se bližajo Avstrijci pobegnil, da bi obvestil kozake o našem prihodu, kakor so trdili vaščani. Naš poveljnik je nato pozval prebivalstvo, da si izvoli novega občinskega predstojnika, kateremu so se potem obrazložili predpisi vojnega prava. Nato smo se odpravili dalje. Komaj smo prehodili par kilometrov, so nače patrole prinesle obvestila, da se bližajo kozaki z infanterijo in strojnimi puškami. Z veliko previdnostjo smo se premikali dalje, ko smo nenadoma na nekem gričku opazili več kozakov. Tudi oni so nas morali opaziti, ker so takoj zopet izginili. Kmalu nato smo dobili povelje, da se razpostavimo v redko vrsto in se pomikamo dalje. Tako smo korakali naprej še kaka dva kilometra. Sedaj so naše izposlane patrole javile, da se je sovražnik razdelil v tri skupine, nedvomno z namenom, da nam pride v bok in nas spravi v navskrižni ogenj. Nato je naš poveljnik ukazal, da se naše strojne pnške skrijejo v bližnjem grmovju, ob obeh straneh pa se postavijo čete v redkih vrstah. Teh odredb Rusi niso opazili. Sovražnik se je vedno hitreje bližal našim postojankam, da bi izvršil napad. Kmalu nato so Rasi otvorili ogenj na nas, ki pa med nami ni napravil mnogo škode. Ko so končno kozaki udrli naprej, je dal naš stotnik povelje za ogenj iz strojnih pušk. Kakor toča so se vsule kroglje na sovražnika, katerih najbrže niti eden ni ostal živ. Nato je ruska pehota pometala puške proč in se začela v divjem begu umikati. Mi smo Rase zasledovali in jih več sto vjeli ter zaplenili veliko pušk in tri strojne puške. Nato smo prodirali naprej do mesta. Sovražnik je mesto iz vseh sil branil; vsak strelski jarek krog mesta smo morali vzeti z naskokom. Našim bajonetnim naskokom se Rusi niso mogli ustavljati ter so se počasi, a trajno umikali. Končno po večurnem ljutem boju so bili Rusi pregnani. Na nadaljnem maršu smo morali opetovano odbijati kozaške napade, ki smo jih vselej pognali nazaj, ki so se pa vkljnb znatnim izgubam vedno znova pojavljali. Po enodnevnem maršu smo dobili povelje, da se ustavimo. Izkopali smo okope, ker so v bližini jezdarili kozaki, da se odpočijemo. Komaj smo bili z delom gotovi, ko je sovražnik začel obstreljevati našo postojanko. Položaj se je zdel kritičen, sovražnika pi bilo videti, ker je bil dobro zakrit. Preostajalo ni drugega nego preiti k naskoku; s hura klici smo planili naprej. Kmalu je posegla vmes tudi naša artiljeiija, ki je med Rusi nspravila strahovita opustošenja. Noben strel ni zgrešil, in čim dalje smo prodirali, toliko večje gomile mrtvih sovražnikov smo srečavali. Rusi so v divjem strahu bežali na vse strani. Veliko sovražnikov smo tudi vjeli. Srapneli naše artiljerije so pregnali sovražnika iz okopov in ko je sovražnik uvidel, da je vsak nadaljni boj brezuspešen se je udal, ne da bi čakal našega bajonetnega napada. Mnogo ruskih vojakov se je vrglo na tla in nas povzdignje-nimi rokami prosili za milost — v imenu „ slovanskega bratstva!" V tem boju smo vjeli sko-ro 2000 vjetnikov in zaplenili velike množine vojnega materijala: pušk, topov z vprego vred itd. Po teh trdih bojih, v katerih smo tudi mi imeli nem ale izgube, nam je bil dovoljen pol-dnevni počitek. Med našimi večdnevnimi boji so opetovano prihajale vesti, da se pri Zamošču bije ljut boj. Ko so sedaj z nova in s precejšno gotovostjo dospela taka poročila, se je naša d' vizija odpravila na pot in korakala proti Zamošču ; tudi topot so nas neprestano vznemirjali Zmagovalca zoper Ruse. Konečna odločitev v velikanski borbi avstro-ogrske armade zoper mnogo večjo rusko armado še ni padla. Eno pa je gotovo: naše levo krilo in naš centrum je sovražnika hudo premagalo. V prostoru Zemoso-Tyszowze vršila se je celi teden krvava bitka, pri kateri je armada našega generala Auffenberga popolnoma zmagala. Tudi armada našega generala Danki ima zaznamovati celo vrsto lepih uspehov. Prinašamo torej sliko teh dveh naših hrabrih vojskovodij. General Danki bil je leta 1854 v Udini rojen. Leta 1907 postal je feldmaršal-lajtnant. General pl. Auffenberg bil je leta 1852 v Tropavi rojen ; postal je pa | doslej svojo izredno sposobnost in vsa Avstrija leta 1905 feldmaršallajtnant. Oba sta dokazala j pričakuje od njih še večje uspehe. Cen.dJnf!RirfervonAuffenbcro TMl. Viktor DanM ^^oosi Die siegrelchen osrerreichischen Heerfuhrerin Men _ 3 — kozaški oddelki, katerih naskoke smo vselej odbili in jim prizadeli velike zgnbe. Skupaj z več dragimi divizijami smo prišli na pomoč avstrijskim četam pri Zamošču, ki so se junaško bile proti mnogo močnejšemu sovražniku. Seveda je bil marš na peščenih tleh silno težaven ter sta mogla zlasti artiljerija in tren le počasi naprej. Že oddaleč smo slišali težko gromenje topov, v daljavi smo videli oblake dima, zvečer pa nam je zažarelo nasproti neizmerno ognjeno morje. Basi so namreč zažgali gozdove, da bi preprečili naše napredovanje pri Zamošču. Mi smo vkljub tema hiteli dalje in kmalu smo bili blizu Zamošča. Drugo jutro smo, ko smo se združili z ondi bojujočim se četami, posegli v bojni me-tež in s skupnimi močmi Ruse potolkli. Vendar se je velikemu delu sovražnikov posrečilo izmuzniti se iz našega objema in se vreči na naš tren. V tem trenutku je prišla na pomoč naša konjenica in pregnala sovražnika, ki se je v begu umaknil. Tu sem bil ranjen in prenesen v lazaret, ki so ga večkrat ogrožali kozaki. Obmejni boji proti Črnogorcem. „Siid3lawische Korrespondenz" poroča: V večdnevnih hudih bojih proti Črnogorcem, v katerih so pokazali naši oficirji in vojaki največjo bravuro in hrabrost, in ki so končali z našim polnim uspehom udeleženi so bili tretja pogorska brigada pod komando gene-ralmajorja Heinrich von Pongratz ter vojaštvo trdnjav Trebinje ia Bileč, zadnjo pod komando obersta B e r t o 1 a s Večji oddelek pod komando majorja pl. B a 1 o g h 4. batajlona in-fanterijskega regimenta št. 37 imel je priložnost, da se je izredno odlikoval v bojih zoper pogumnega sovražnika in pod jako težavnimi razmerami. Tretja pogorska brigada imela je najprve nalogo, zapoditi sovražnika iz gričev pri Bileka; s tem bi se končalo vedno streljanje Črnogorcev zoper utrdbe Bileka. Brigada nastopala je jako hrabro; šturmala je griče, pri čemur jo je podpirala infanterija, ki je prihajala iz Bileka in Trebinja. Griča Mali Vardar in Kovčeg sta se zavzela in se je tam sovražnika prepodilo. Drugi dan zavzeli so naši vojaki;važni grič Ko-kol. Potem je pretekel en dan z manjšimi boji. Končno se je dalo povelje, napasti Črnogorce, ki so z artiljerijo stali ob gori Bratagos. Boj je pričela pogorska baterija 4, batajlona inf. regimenta št. 37. Sovražniki so hudo nazaj streljali. Imenovani batajlon 37. regimenta (večinoma Ogri) je napravil z izredno hrabrostjo pod komando v prvi vrsti se borečih hauptma-nov Przibil in Baczel šturm proti Črnogorcem. V največjem ognju spoznal je kadet Krištof ugodno priliko; napravil je z enim cugom krasni napad na sovražnikovo artiljerijo. Črnogorci so začeli na ta oddelek grozovito streljati; ali nakrat so pričeli bežati. Naši so zavzeli sovražnikove kanone, med njimi največjo črnogorsko kanono, imenovano ,dolgi Tom" ter mnogo streliva. Od teh bojev sem vlada na črnogorski meji mir. Črnogorci šli so po svejem popolnem miru v notranje svoje deželice. Srbske laži. K. B. Dunaj, 16. septembra. Uradno se razglaša: Srbija poskuša, razširjati v inozemstvu poročila o porazih avstro-ogrskega vojaštva. Temu nasprotno opozarjamo le na uradne tiskome komunikeje. Mi smo Drino prekoračili in vse poskuse sovražnika,priti v Srem (S irmij o) in v B a-nat, popolnoma ter uspešno zavrnili Namestnik šefa generalštaba: pl. Hofer, generalmajor. Boji pri Semlinu. Iz Zagreba prinaša „ Grazer Volksblatt" dopis svojega dopisnika — očividca o bojih pri Belgradu — ki poroča sledeče. Naše bombardiranje iz Zemuna je bilo silno. Težki obrežni topovi, ki ee nahajajo na botoniranih tleh in so tako skriti, da jih sovražnik ne more opaziti, bo neprestano streljali na Belgrad, kjer se je vnelo skladišče bencina in pokrivalo s svojim dimom mesto. Monitorji so se izborno obnesli. V mesto Zemun so od časa do časa padali šrap-neli, ki pa niso povzročili velike škode. Ljudje so prvotno govorili, da imamo 1300 ranjencev, a pokazalo se je pa, da jih imamo samo 300, in to zaradi tega, ker smo zasedli otok Ciga-nija, ki leži ob izlivu Save v Donavo. Ta otok, ki je g03to zaraščen, so žo ponoči zasedli četaši in obesili na vrbe toliko bomb, da je neki ranjeni častnik rekel, da ni nobeno božično drevo tako bogato obloženo z darovi. Prepričali smo se, da otok ni podminiran, zato smo odposlali takoj prednje straže na rekogno3cira-nje. Skoro nam je bilo naznanjeno, da se je sovražnik utabori! na zunanji, proti Belgradu utrjeni strani otoka. Sovražnik je streljal na nas s topovi iz Belgrada, med tem ko so četaši streljali med vejevje. Nastalo je peklensko prasketanje, ker so pričele, zadete od krogel eksplodirati bombe. To nam je napravilo nekaj škode. Končno smo otok popolnoma zasedli in posadko deloma pobili, deloma zajeli. Ker so Srbi neprestano streljali na Zemun, zato je vojaško poveljstvo svetovalo, naj gremo iz mesta. Civilno prebivalstvo se je odpeljalo z železnico proti Slankamenu ali pa v Vukovar. Is železnice smo opazili v mraku iz Dobanovcev dva boja ; enega na desni v Surčinn, orugega na levi pri Pančovi. Veliki, še neodločeni boji na Francoskem bojišču. — Zavrnjen poskus prodreti nemško fronto. — Uničenje prve ruske armade na vzhodnjem Pruskem. B e r o 1 i n, 14. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega taborišča od velikega generalnega štaba: Na zahoda so se vršili na desnem krilu armade težki, do sedaj še neodločeni boji. Posku3 Francozov, prodreti našo fronto, je bil zmagovito zavrnjen. Sicer ni padla nikjer odločitev. Na vzhodnjem Pruskem napreduje uničenje prve ruske armade Hindenbarg je z močno vojsko že prekoračil rusko mejo. Gnb8mija Savalki je pod nemško opravo. B e r o 1 i n, 14. septembra. (Kor . ur.) Veliki generalni štab poroča iz velikega glavnega taborišča: General Hindenbarg je brzojavil Nj. Veličanstvu; Ruska armada iz Vilne, —II., III., IV., in XX. armadni zbor, 3. in 4. rezervna divizija in 5 kavalerijskih divizij, — je bila v bitki pri Mazurskih jezerih in v nato sledečem zasledovanju popolnoma poražena. Rezervna armada iz Grodna, — XXII. armadni zbor, ostanki VI. armadnega zbora in deli III. sibirskega armadnega zbora, — je v posebni bitki pri Lyka težko trpela. Sovražnik je imel mnogo izgub na mrtvih in ranjenih. Število vjetoikov se veča. Vojni plen je izredno velik pri dolžini fronte nad 100 km in v velikanskem uspehu napredovanja deloma 150 km v štirih dneh. Pri bojih na tej dolgi fronti in pri taki globini še ne morem poročati o popolnem obsegu zmage. Nekatere skupine naše armade so imele prav hude boje, izgube so pa vendar majhne. Armada Je bila na meji zmagovita napram trdovratno se borečemu sovražniku, ki pa je moral končno bežati. Armada je ponosna na to, da se je bojeval eden izmed cesarskih princev v njenih vrstah in da je v njeni sredi krvavel. — Podpisan Hindenburg. Kakor javlja »Berliner Taglatt" se je nemško desno krilu umaknilo čez reke Petit Morin in Marne. Napad nemških čet na Francoze ob reki Qaercq je ostal vsled francoske premoči brezuspešen. V centru fronte MontmirailSom-puis se bitka z menjajočim uspehom nadaljuje. V smeri proti Reimsu pritiskajo silne francoske čete. Boji še trajajo. Velik pomen padca trdnjave Maubeuge. Berolin, 14. septembra. (Kor. ur.) Dopisnik lista „ Berliner Tagblatt" poroča ob padcu omenjene trdnjave iz nemškega vojnega kvartirja: Prvič v zgodovini se je posrečilo zavzeti najbolj moderno trdnjavo s svojimi forti, daleč segajo-čimi, na katero je sovražnik stavil veliko upanja. Trdnjavo so branili varnostni jarki, forti, podzemske utrdbe, žice, baterije v podzemskih prostorih, težka poljska artiljerija, ki seje lahko premikala in vrh tega na severozahodu še vlak z okopi. Treba je bilo podreti šest močnih fortov in med njimi trdne, zidane obrambne naprave. Vse to delo so napravili oblegovalni težki topovi 42 cm kalibra. Samo Verdun in Antwerpen sta še tako utrjena. Tudi tukaj bo ves odpor zaman. Ruske obljube Bolgarski. Sofija, 12. septem. (Kor. ur.) ,Dnevnik" poroča, da je ruska vlada obljubila bolgarski vladi za slučaj, če vojaško podpira Srbijo proti Avstro-Ogrski, kot kompenzacijo mesto Štip s 300 kvadratnimi kilometri okolice. Srbija je dala poprej Rusiji popolnoma prosto roko, koliko ozemlja da ponudi Bolgarski. ^Dnevnik" izjavlja, da so merodajni bolgarski krogi popolnoma indiferentni napram aventure. List do- Dum-dum-strelivo. Naši sovražniki poslužujejo se v boju tudi prepovedanega orožja. Da je vsled tega razburjenost velikanska, je samo ob sebi umevno. Uradne preiskave so dognale, da se pri sovražnikih sistematično izdeluje prepovedane dumdum-kroglje, ki raz-mesarijo človeško truplo popolnoma. Francozi in Angleži so že pred vojno take dum-dum-kroglje mašinel-nim potom v veliki meri izdelovali in svojemu vojaštvu oddajali. Ta grozna iznajdba nastala je najprve v angleških kolonijalnih vojnah. Prerezalo so 1. Cinfache abgep/altete Spitze. k.Abgeplattete Spitze mit Aush&hlung. Z. .ttgepiattete Spitze _ mit Rissen. 5. Geschosse nachdem/lufschlagen. 3. Jiefe finkerbungen i/n Sta h I man tel- 6.lterpackunq der Geschosse. je namreč male kroglje in doseglo s tem grozoviti vpliv. Navadna kroglja, ki ima jedro iz svinca, mantelj pa iz jekla, prebije ednostavno človeško truplo. Ako pa se na enem mestu, zlasti na špici, jekleni mantelj odpravi, potem ne prebije kroglja več gladko trupla; svinec stopi iz nje in napravi grozovite razmesarjene rane. Še hujši je učinek, ako se napravi špico še votlo. S tem se doseže eksplozivni učinek. Naša podoba kaže razne vrste dum-dum-krogelj in kako izgledajo, kadar so padle. Ako bi naši so- vražniki nadaljevali tako prepovedano orožje rabiti, potem bode tudi naše in nemško vojaštvo prisiljeno to storiti. Z divjaki se ravno ne more človeško postopati. — Naša slika kaže na levi strani 1. ednostavno odrezano špico, 2. odrezano in večkrat prerezano špico, .3. globoke vreze v jekleni mantelj, 4 pa odrezano špico, ki so jo napravili votlo. Na desni strani vidimo pod istimi številkami iste kroglje, kadar so že svoj cilj dosegle. Slika 6 nam kaže tako orožje v zavoju. 4 stavlja, da je najmanj potreba ruski diplomaciji, pod katero patronanco je prišlo do srbsko-bol-garske zvezne pogodbe, staviti danes take be-raške ponndbe. List „Utro" pristavlja, Rasija, in Srbija se hočeta, ko sta Bolgarsko v preteklem leta ponižali, danes z iste norčevati, ko ji ponujata drobtino z mize. Prišel pa bo dan, ko bo vsakdo dobil, kar ima dobiti. — Božji mlini meljejo počasi. Francoska mornarica pred črnogorskim pristaniščem. Zadnje dni so prinesli listi naslednji glas iz črnogorskega pristanišča Bara: Kakor znano so avstrijske bojne ladje blokirale črnogorsko obrežje. V Bara je vladala tišina, zakaj nobena ladja ni mogla iz pristanišča, nobena v pristanišče; počival je ves pomorski promet. Ko seje prikazala na obzorja francoska mnogoštevilna mornarica, so se umaknile avstrijske bojne ladje v severni smeri. Francoska kupčijska ladja je prva zopet oživila zapuščeno črnogorsko pristanišče. Rečeno ladjo so spremljale v Bar tri tor-pedovke, dočim je skupina francoskih bojnih ladij ostala na straži zunaj na odprtem morju. Paraik je plul v pristanišče z največjo previdnostjo. Najprvo je ena izmed treh torpedovk streljala iz topov v morje pri vhoda v pristanišče, da bi užgala mine, ki so jih bili Avstrijci položili. Nato so pa izpustili iz vseh treh torpedovk čolne z mornarji, ki so vsestransko preiskali pristanišče. Zdaj se je šele upal trgovski parnik v spremstva treh torpedovk v notranjo luko. Ko je ladja pristala, je izstopilo nekaj francoskih častnikov, in obenem so razkladali materijal za brezžično postajo. V Skadrakem jezera bo zgrajena v bližnji prihodnosti brezžična postaja z veliko napetostjo in bo v zvezi s Parizom. Druga manjša brezžična postaja se zgradi na Lovčenu. Lovčenska brzojavna stanica ima posredovati zvezo med črnogorskimi baterijami in francosko vojno mornarico. Antvverpen pred padcem. Amsterdam, 14. septembra. Vsled kraljeve odredbe je prešla obramba Antwerpna iz roke guvernerja v roke višjega vojnega sveta pod vodstvom kralja samega in mnogo častnikov. Zalogo zlata so prepeljali v London. Cena živilom rapidno raste. Podaniki nevtralnih držav so naprošeni, da zapuste Antwerpen. Japonski aviatiki brezuspešno bombardirali Čingtau. Berolin, 14. septembra. »Beri. Tage-blatt* poroča iz Rima: Dva japonska zrakoplova sta bombardirala brezžično brzojavno postajo in vojašnico v Čingtau. En zrakoplov so Nemci zadeli. Papeževo očitanje Rusiji. Ugledni list „Pester Lloyd" je izvedel naravnost iz vatikanskih krogov sledeči dogodek: V eni zadnjih diplomatičnih avdijenc v Vatikanu je pokojni papež Pij X. rekel ruskemu poslaniku: „Ne morem sprejeti čestitk zastopnika države, ki se kraj vse potrpežljivosti in popustljivosti svete stolice ne more odločiti, d a b i izpolnila svoje obljube. Vi nimate ne enega državnika, ki bi hotel nam in ruskim katoličanom izpolniti storjene obveze." Ruski poslanik seveda na tak ogovor ni bil pripravljen. Zato je v naglici precej razburjeno odgovoril: „To pa ni resnica, svetost!" Nato pa je papež vstal iz svojega sedeža in je v veliki razburjenosti glasno zaklical: „Ponavljam, da ni bila od Rusije izpolnjena nobena obljuba, Vi pa se mi upate očitati laž? Prosim Vas, da odidete." — Tako je torej sveti oče ruskega poslanika tako rekoč iz sobe vrgel. Rasija je ravno povsod edino z zahrbtno hinav-ščino delovala. Car je proti nemškemu cesarju kakor tudi proti papežu svojo besedo prelomil. S tako besedolomno državo se ne more govoriti; odločiti mora torej le meč ! Angleži transportirajo indijske čete. FrankobrodobMeni,14. septembra. (Kor. urad.) „Frankfurter Zeitnng" poroča iz Milana: Italijanski stacijonar „Genfida" je videla pri Ma8sani transport indijskih čet, ki se je vozil od Sueza. Transport so spremljale tri oklopne križarke in veliko torpedov. Nemški boji. K.B. Berlin, 16. septembra 1914. — Veliki generalni štab poroča z dne 15. septembra zvečer: Boj na desnem krilu nemške zahodne armade, ki se vrši že dva dni, raztegnil se je danes tudi proti vzhodu na armade do trdnjave Verdun. Na nekaterih krajih velikanskega bojišča so Nemci dosegli delne uspehe. V ostalem pa divja bitka naprej. feNa vzhodnem bojišča (proti Rusiji) uredila se je armada generala Hindenburgpo dovršenem zasledovanja premagane ruske armade. „Mi smo izdani". Iz Berlina se poroča: Zdi se nam, da pričenja zdaj v enem delu prebivalstva v Parizu in v južnih francoskih provincah resnica polagoma prodirati. V Parizu izšel je ravnokar letak pod naslovom: „Nous sommes trahis!" („Mi smo izdan!") Ta letak sedela patrijotičnega in pridiguje Francozom v vest, da naj si vendar že enkrat jasni postanejo, d a so vojaki sebične Anglije in žrtve carja. Neimenovani pisec letaka dokazuje svojo trditev z raznimi znanimi dokazi, kakor n. pr. dolgočasnost Rasije v slučaju Agadir, sebična politika Anglije v maloazijatskih vprašanjih itd. Potem se ozira letak na celo vrsto francoskih politikov in vojakov, ki so izjavili, da Francoska deloma s to požrtvovalno vojno ni zadovoljna. Zlasti važna je izjava francoskega generala Per cin a, kije še pred izbruhom vojne zoper rusko-francosko zvezo in iz nje nastajajočo vojno nevarnostjo nastopal. — Ž eno b esedo: v Parizu in po vsem Francoskem se pripravlja zopet nezadovoljnost, katere posledica bode zopet krvava revolucija. Francoska je s svojo zvezo z Rusijo sama sebi grob skopala! Nemška torpedovka potopila finski parnik. V Gdansko je pripeljala 9. t. m. neka mala križarka več inozemcev in posadko finskega parnika „Uleaborg", ki ga je neka nemška torpedovka potopila, Nemci so, pred no bo parnik z osmimi streli potopili, vsa potn ike prej vkrcali v torpedovko. Angleže in Fince so odvedli v vojno vjetništvo, ostale so pa, ko so se legiti-. mirali, izpustili. Zakaj so Nemci razrušili Louvain (Loeven)? : Prorektor louvainske katoliške univerze dr. Coenrads potrjuje v »Koln. VoIkszeitung<, da je louvainsko civilno prebivalstvo res zahrbtno napadlo nemške vojake, ki so nato iz pravičnega vzroka mesto razrušili. Dr. Coenrads pripoveduje: Dobro razločujem pok belgijske puške od nemške. Ko je pričelo usodnega dne ono divje streljanje, sem kakih pet minut slišal le belgijske strele. Nemško vojaštvo me je bilo z drugimi odličnejšimi osebami vred vzelo za talca. Bil sem nastanjen v rotovžu, kjer sem opravljal neke pisanje. Proti večeru zaališim naenkrat streljanje, ki je postajalo čim dalje živahnejše. Spoznal sem, da pokajo belgijske puške in že mislil, da se je morda vrnilo belgijsko vojaštvo. Toda to ni bilo mogoče in kmalu sem se moral prepričati, da strelja civilno prebivalstvo. Silno sem se prestrašil. Nemški general je razburjen vstopil v sobo ter vedno t nova poudarjal : »Zločinski komplot; kruto jih moramo kaznovati; naložiti jim hočem kontribucijo, da jim prevzetnost preide.« Z nekaterimi tovariši smo se podali na ulico ter smo glasno prosili prebivalce, da naj za božjo voljo mirujejo, sicer da je mesto, da smo vsi izgubljeni. Zvečer je gorelo mesto na vsih koncih. Drugo jutro so nas talce peljali na kolodvor, iaprli nas v vagon ter napisali proklamacijo: Ako pade še en strel, pobijemo talce, razdenemo mesto, naložimo prebivalstvu kontribucijo 20 milijonov I Vojaštvo nas je obstopilo, oficirji z napetimi revolverji so nas spremljali in nas vodili pet ur po ulicah. Na vsakem vogalu se je prečitala proklamacija, mi talci pa smo s povzdignjenimi rokami prosili: »Za božjo voljo, ljudje, usmilite se mesta, sebe in nas, ne streljajte 1« Mnogi so nam pritrjevali, plakali so z nami. Toda videl sem tudi temne obraze in zdelo se mi je, da so kruti, neusmiljeni. "Zgrudil sem se onemogel in nezavesten od žalosti in strahu. Neki nemški vojaški zdravnik mi je izposloval dovoljenje, da smem domov ter mi celo ponudil spremstvo. Nahajala sva se ravno v kolodvorski ulici, ko so pričeli pokati novi streli. V ulici se nahajajoča vojaška straža, ki me je poznala, da sem tal, je skočila proti meni ter naperila puške proti mojim prsim. Še trenutek in objela bi me smrt. Takrat pa je skočil vojaški zdravnik pred mene ter zapovedal naj me puste. Na pol mrtev sem prispel v svoje stanovanje. Imena svojega plemenitega zaščitnika ne pozabim nikdar. General Zilinsky. Naša slika prinaša generalnega gubernerja Varšavskega Z i 1 i n s k e g a. Rasi ga smatrajo za enega svojih najboljših in najnadarjenejših General Zilinsky, ruiiOberbefelilshaberlnBu»s.-f\)len. vojskovodij. Zato so ga poslali tudi kot zapo-vednika v Varšavo, kjer se bode bil najhujši boj prot železni avstro-ogrski armadi. Bomo vi-deji, je-li bode ta ruski general tudi v resnici svojo sposobnost izkazal. Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebnrj društvo vsaj malo darilo! Razno. Cenjene naročnike prosimo nujno, da naj takoj zaostale naročninske zneske pošljejo, ker nam drugače pod nobenim pogojem ni mogoče, list naprej pošiljati. Naročnino je pri vsakem listu naprej plačati. List stane veliko denarja in mi moramo svoje obveznosti ttčna izvršiti. Prosimo torej še enkrat, da naj se nam takoj zaostalo naročnino vpošlje. Kdor bi tej prošnji ne ugodil, temu bi morali list vstaviti. Sicer pa prosimo tudi vse cenjene somišljenike in prijatelje, da naj „Štajerca" razširjajo in z vsemi močmi zanj delujejo. Čimveč naročnikov in odjemalcev nam bodejo pridobili, temvečji in boljši bode naš prepotrebni list. Vsi na delo za »Štajerca"! oW~ Cenjeni naročniki! Skupno z listom „Pettauer Zeitnng" stopili smo v direktno zvezo s c. kr. korespondenčnim in brzojavnim uradom. S tem je „Štajercu" omogočeno, da prinaša neposredno pred tiskom vedno še najnovejše telegrame iz bojišča. Za zunanje naročnike bode to gotovo velikega pomena. Kajti v „Štajercu" čitali bodejo zdaj vedno najnovejša poročila. Za naročnike v Ptuju in okolici pa je to naravnost jako ugodna prilika. Kajti „Šta-jerc" nabije v izložbenem oknu svojega uredništva takoj vsako došlo brzojavko. Vsak dan parkrat se vidi torej lahko v oknu najnovejše telegrame. Mislimo, da bodejo cenjeni naši či-tatelji s to novo uredbo, ki nam nalaga seveda velike troške, zadovoljni. Upamo pa tudi, da bodejo cenjeni prijatelji zdaj z vedno večjim navdušenjem za našega tako potrebnega „Šta-jerca" delovali! Cenjenim dopisnikom naznanjamo, da nam je z ozirom na stroge predpise sedanje cenzure popolnoma "nemogoče, objavljati gotove polemične članke in dopise. Cenjeni dopisniki naj imajo tedaj potrpljenje; saj ga moramo tudi mi imeti! Prišli bodejo časi, ko se bode smelo zopet prosteje govoriti. Zdaj pa velja tudi za liste izjemno stanje! Višnica. „Pettauer Zeitung" poroča: Iz Vi-šnice na Hrvatskem bliža sv. Barbare v Halozah poroča se nam o neki grozoviti paniki. V cerkvi padel je namreč sredi med božjo službo od stropa luster. Nekdo je hipoma zaklical, da se je vrglo srbsko bombo. Nastalo je grozovito razburjenje. Vse je drvelo proti cerkvenim vratom. Enega otroka so v pravem zmislu besede pohodili, neko žensko pa tako težko ranili, da je kmalu nato umrla. Luster, ki je padel iz stropa, ranil je tri osebe precej težko. Mnogo oseb pa je bilo v drenju precej hudo ranjenih. Umrl je gospod oberlajtnant Otmar Oster-berger v Ptuju. Blagega pokojnika pokopali so z vojaškim spremstvom. L. m. z.! Ranjen je bil na ruskem bojišču v Galiciji gospod Paul P i r i ch, usnjarski tovarnar v Ptuju. Hvala Bogu da mu gre že bolje! Gostilni carska zadruga v Ptuju imela je 7. t. m. svoje glavno zborovanje. Ustanovilo se je sklad v visokosti 1000 kron, od katerega obresti se bode podpiralo vboge člane ali njih svojce. Nadalje seje darovalo 200 kron za „Rdečikriž", ki se bodejo porabila za nabavo perila in drugih porrebščin, pa le za vojake, ki se nahajajo v tukajšnih bolnišnicah. Nadaljno svoto 100 K se je dovolilo za „Beli križ" in se bode svoje-časno o njeni porabi sklepalo. Nadalje se je dovolilo še 500 kron za one zaostalce članov, ki bodejo svojega reditelja izgubili. Dovolilo se je še razne druge manjše podpore. Potem so se izvršile volitve, pri katerih je bil zopet gospod Rossmann za načelnika zadruge izvoljen. Končno je načelnik še opozarjal, da z ozirom na vojao, pri kateri igrata Anglija in Francoska tako sramotno vlogo, noben krčmar ne jemlje več izdelkov iz teh dežel in da tudi nikdo naj ne ima napisov v teh dveh jezikih. Ta predlog se je sprejel z velikim navdušenjem. V vojski padel. Poroča se, da je v krvavih bojih pri Rava-Rnski padel lajtnant dragonskega regimenta št. 15 Herbert Conrad pi. H 61 z e n d o r f, sin našega šefa generalštaba. — Istotako je padel v bitki pri Grodeku, od treh strelov zadet, oberst in zapoveduik infan-terijskega regimenta št. 47 Richard Mayer. Že ranjen zapovedoval je regimentu še naprej, dokler ga ni zopet zadela sovražnikova kroglja. Padel je iz konja in bil kmalu nato mrtev. Umrl je v Ljubljani Josef Freiherr von Schwegel, eden najznamenitejših političnih voditeljev na Kranjskem. Pokojnik je bil eden vodij kranjskih Nemcev, njegov vpliv pa je bil v vseh političnih krogih jako velik. Njegovo ime ostane nepozabljeno v zgodovini kranjske dežele. Celjska zastava V boju. Graška „Tagespost" poroča: Pri odhodu v Celju ležečega batajlona 87. infanteriJ8kega regimenta podarilo je mesto Celje domačim vojakom plavo-rumeno mestno astavo. Ta zastava je bila glasom poročil, katera je došla na celjskega župana, že v bitki pri Przemyslany dne 26. avgusta v ognju. Nosil jo so batajlonski hornist, ki pa je bil ranjen. Vrli vojaki 87. polka hočejo to zastavo po vojni celjskemu mestu kot darilo za spomin izročiti. Neki ranjeni četovodja dejal je te dni na celjskem kolodvoru napram županu: „Vašo zastavo še imamo; prinesli Vam jo bodemo zopet, čeprav je popolnoma raztrgana I" Vesela vest. Graški listi poročajo, da so dobili sledeče poročilo: Naš po živahni fantaziji ljudi do zadnjega moža poraženi domači regi-ent št. 27, naši hrabri „Belgijci", živijo e vedno. Dovolili so si celo danes, zapleniti 7 ruskih kanonov in napraviti 1.700 vojnih etnikov. — Ta karta je datirana od 9. t. m.; rej izvira iz bitke pri Lembergu. Vrli štajerski jaki se torej še prav dobro počutijo in delajo movini čast. Istotako se je od strani neizo-raženih in nevednih ljudi razširjala vest, da je — 5 — bil deželnobrambeni regiment št. 26 (iz Maribora) popolnoma poražen in da je ostalo od 4000 mož le 90. To je istotako neresnično. Naši vojaki so se res borili kakor levi; mnogo jih je bilo tudi ranjenih. Ali večjidel jih bodemo zopet videli! Take pretirane govorice škodujejo in zato naj bi Re vsakdo devetkrat premislil, predno jih izusti! Ptujski Sejmi. Na živinski in goveji sejem dne 15. septembra prignalo se je 122 konjev in 920 kosov govede. Na svinjski sejem dne 16. septembra pa se je prignalo 716 svinj. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 6. oktobra 1914, prihodnji svinjski sejmi pa dne 23. in 30. septembra. Rogaška Slatina. Piše se nam: Za podporni sklad okrajnega pomožnega odbora se je nadalje še sledeče podporo darovalo: Zbirca deželnega zdravilišča 66 K 78 h, darilo mašinista Krištofa Wessely 8 K, darilo medicinalnega svetnika dr. Jos. Simonitsch 100 K, darilo okrajne bolniške blagajne v Rogatca 100 K, darilo prostovoljne požarne brambe v Rogaški Slatini 50 K, zdraviliški gost gospa Glanzmann 10 K. Vsem v imenu domovine lepa hvala! Straža ustrelila. Dae 12. t. m. napadla sta dva fantalina s poleni vojaško stražu pri Plan-kensteinakem viaduktu v bližini Poličau. Vojak z imenom Franc Stefan čič je enega fanta ustrelil, da je takoj mrtev obležal, druzega pa je sunil z bajonetom. Doslej se še ni dognalo, kdo sta napadalca. Ustreljeni ni imel nobenih papirjev pri sebi. Pazite 8a decol Pri krojaškemu mojstru Georgu Leitmanu nahajajoči se l'A letni Friderik M u 11 e y padel je v bajer poleg hiše in je utonil. Nevaren tat. Pred par dnevi bilo je gospej Terezi Oslitsch na železniški vožnji med Celjem in Grobelnem 150 kron ukradenih. Orožnikom ee je posrečilo, vjeti tata v osebi 1. 1888 v Sv. Petru na Medvedovem selu rojenega zloglasnega žepnega tata Jožefa V e r b o v š o k. Pri tata so našli ukradeni denar. Dezerter obstreljen. Iz Celja se poroča „Grazer Tagblattu": Dne 8. t. m. opazili so kmetje iz okolice, da se klati v gorovju neki uniformirani mož, ki je nosil seboj tudi konjsko odejo. Kmetje so ga zasledovali in vjeli ter ob činskemn predstojnika Jožefu Kajtna izročili. Občinski predstojnik nabasal je bvojo lovsko puško in peljal dezerterja v Jarklošter. Spotoma pa je dezerter zbežal in v gozda izginil. Občinski predstojnik ga je zasledoval in ker se dezerter ni vstavil, ustrelil je dvakrat za njim. Zadel ga je tako težko, da se je dezerter takoj na tla zgrudil. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Dezerter se piše Johan Medved in je na Vidma pri Krškem doma. Pobegnil je od črne vojne v Celju. Na Nemškem zapustil je ženo in 4 otroke. Nemci iz Palestine in Sirije. Kakih 250 Nemcev iz Palestine in Sirije se je vrnilo v Monakovo in druga nemška mesta. Med njimi je mnogo prostovoljcev. Potovali so kake tri tedne. Peljali so se čez Adano po bagdadski železnici, tri dni so šli tudi peš. Tako so prišli v Carigrad. Od tam so šli čez Bolgarsko, Romunsko in Avstro-Ogrsko. Red nad vse, to je menda res vodilno načelo v Nemčiji. Zdaj je Nemčija zapletena v vojno z Rusijo, Francijo in Anglijo, vojna na življenje in na smrt je to, a še v teh težkih in hudih časih vlada tam vzoren red, da se vrše celo — volitve. Na Wurtemberskem je bila pred kratkim nadomestna državnozborska volitev, sedaj je pa razpisana draga nadomestna volitev v Karlsruhe-u. 0 soprogi prezidenta francoske republike gospe Poincarejevi, trde nemški listi, da je po materi nemškega pokoljenja. Njena mati je bila baje hči monakovskega dvornega muzika Mos-bauerja, ki je umrl 1. 1840., ter se je poročila z italijanskim slikarjem Benuceijem. Ko je bil ta kot udeležnik pariške komune ustreljen, je prišla njegova vdova večkrat na Bavarsko k Bvojemu bratu, okrajnemu geometra Mosbauerja, pri katerem se je tudi sedanja gospa Poincare leta 1881. mudila nekaj mesecev, da bi se nemško naučila. Bogastvo Evrope. Denarno vprašanje je v sedajnih vojnih časih iste važnosti, kakor vprašanje oboroženja in pripravljenosti evropskih armad. Duh vojaštva, modernost orožja in zadostni zakladi zlata eo v vojnem času za vsako državo trije najmogočnejši faktorji. Tudi pri sklepanju miru bo igralo denarno vprašanje veliko vlogo, kakar bo šlo za vojne odškodnine, ki bodo šle v milijarde. Statistični podatki kažejo, da so imele evropske države v svojih bankah 14.565 milijonov kovanega zlata. Vrednost kovanega denarja sploh je znašala 17.083 milijonov, bankovcev so imele evropejske države koncem leta 1913. v prometu za 25.393 milijonov, torej za 8 milijard 312 milijonov frankov več kakor kovanega denarja. Starost znamenitih vojskovodij. Sedanji nemški vojskovodje bo že precej v letih. General Kluck, ki operira proti Angležem, je 68 let star; saksonski general Hansen in pruski general Hindenburg, ki je porazil Ruse v vzhodni Pruski, sta po 67 let stara; general Emmich, ki je zavojeval Liege, je 65 let star in bivši vojni minister general Heringen 64 let. V pruski armadi so skoro vedno zapovedovali le starejši generali. Feldmaršal Derflinger je bil 69 let star, ko je zmagal pri Fehrbellinu, knez Leopold Anhalt-Dessau je bil 70 let star, ko je zmagal pri Kesseldorfu in Feldmaršal Schwerin je bil 73 let 6tar, ko je zmagal pri Pragi in z zastavo v roki padal. Princ Evgen je bil že 72 let star, ko se je z odličnimi strategičnimi potezami ubranil sovražnika in maršal Blucher je bil celo 81 let star, ko je premagal Napoleona. Oče "Radecky je bil že 71 let star, ko je prevzel poveljstvo velike armade in Moltke je bil 66 let star, ko je 1. 1870. peljal nemške armade proti Franciji. Nova vojna latinščina v vojni. Politični urad torunski svari pred pripovedovanjem ranjencev, ki so tja prišli in ki opisujejo svoje vtiske in doživljaje z bojišča. Urad pravi, da ac no sme preveč verjeti takim pripovedovanjem. Vojaki pretiravajo in včasih brezpotrebno provzroČajo strah. „Lovska latinščina" ni niti senca proti tej vojni latinščini, ki bo jo Nemci imenovali aFeldzngslatein." Korektnost do zadnjega. Brnski listi poročajo : Pri Krasniku je padel tudi stotnik Navratil. Krogla mu je prestrelila pljuča, tako, da se je takoj zgrudil. Boreč se smrtjo, je izvlekel iz žepa pismo, namenjeno soprogi. Prečrtal je v naslovu s vinčnikom besedo „ soproga c. i. kr. stotnika" ter z drhtečo roko napisal „vdova po c. in kr. stotnika." Imel je še toliko moči, da je izročil pismo svojemu slugi. Skoraj na to je izdihnil. Gališki begunci na Dunaju. V slavnostni dvorani gremija dunajskih trgovcev so se v petek zbrali begunci iz Lvova in vzhodne Galicije, so večinoma trgovskega stanu, da se posvetujejo o svoji nadaljni nsodi. Pvsvetovali so se v nemškem jezika in pa v židovskem žargona. Predsedoval je Ivoveki bankir Chajes. Sporočilo se je, da se je ustanovil pomožni odbor, kateremu je vlada za zdaj dala na razpolaganje pol milijona kron. Izvoljen je bil ožji odbor, ki naj do-žene vse one, ki so potrebni pomoči. Predsednik je končno sporočil, da se bo skrbelo za vse potrebne brez razlike veroizpovedanja. Policijski pes zasledil zločince, ki so streljali na Vlak. Uradni „Sarajevski list" poroča: Dne 25. avgusta so streljali neznani zločinci v predoru pri Bodjanah na vlak, ki je vozil iz Ivana do Konic. Vojaška straža je takoj odgovorila, toda zločinci so pobegnili. Dogodek so javili orožniškemn poveljništvu v Konici, ki je takoj odposlalo patruljo s policijskim psom „Alijem" na mesto, od kodor so jo etroljalo. Ko je prišel pes na sled, je šel z orožniki do vasi Bodjan naravnost k hiši Miloša Stojanoviča, na katerega je takoj skočil. Orožniki so Stojanoviča prijeli. Pes je takoj tekel k še eni hiši ter se vrgel na nekega drugega človeka, Jova Dra-ganiča, ki je bil tudi aretiran. Oba sta priznala, da sta streljala. Oddali so ju vojnemu sodišča. Vse kroglje ne zadenejo. Od vojaške strani se piše: V vojni leta 1870:71 izpoznalo se je, da so Francozi previsoko merili. Vsled tega so na večjo oddaljenost večkrat zadeli nego na — 6 — manjšo. Na 30© do 400 metrov streljali so čez stoječega moža. Zato so Nemci na tako oddaljenost s skokom napredovali, kleče streljali ali pa leže. Na oddaljenost 400 do 500 metro? dajali so potem šnelieuer na večje oddelke; ti oddelki so bili vsled tega oguja razrušeni, Nemci pa so napravili potem štnrm z glasnimi ahnra"-klici. Ta klic niso mogli Francozi prenesti; pričeli eo takoj bežati. Nemcev stalo je takrat okoli 1,500 000 mož v vojni; mrtvih pa so imeli 40.000; Francozi pa so imeli okroglo 100.000 mrtvih, toraj skoraj 3 krat toliko kakot Nemci. K tema prišlo je še 300.000 njetib Francozov in 400.000 pri Sedann, Parizu in v Švici razo-rožcnih sovražnikov. Koliko milijonov patron pa se je na obeh straneh razstrelilo, predno je bilo toliko mož ubitih, to se ne more preračunati. Kajti: vsaka kroglja ne zadene! Ranjenci V Ptuju. Preteklo soboto pripeljali so zopet jako veliko ranjencev iz ruskega bojišča v Ptuj. Ptujska požarna bramba spravila je v komaj 1 in pol ure več kot 400 ranjencev iz vlaka v bolnišnice. Vsa čast in hvala gre vsem, ki so pri temu težkemu delu sodelovali. Zlasti se je treba zahvaliti mestni občini ptujski z njenim županom g. O r n i g o m, občini Breg pri Ptuju z občinskim predstojnikom g. Maksom S t r a b c h i 11, predstojniku okrajnega glavarstva g. dr. vitezu pl. Netoliczka, druS'.vu »Rdečega križa", gasilnemu društvu, mnogoštevilnim voznikom in vsem drugim. To lepo delo je očitno dokazalo, da živita prava požrtvovalnost in resnični avstrijski patrijotizem še vedno v srcih našega prebivalstva. Odlikovanje generalov Auffenberga in Danki a. Poročali smo že, da sta dobila generala Auffen-berg in Danki velik križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. V uradnem šematizmu ni bilo sedaj nobenega imejitelja tega odlikovanja. Vojna dekoracija pri redovih je tisti znak, ki kaže, da si je nositelj pridobil red v boju s sovražnikom. Take določbe imajo tudi na Nemškem, na Raskem, ni Š/edskem itd. Pri nas je vojna dekoracija lovorjev venec. Nosi se red sam na širokem traku nad katerim je lovorjev venec. Generala Kohnfeld in Albori imata pač tudi veliki križec Leopoldovega reda, pa samo vojno dekoracijo komanderskega križca tega reda. Izraba parnih plugov. Piše se nam: Ker je obdelovanje polja letos vsled pomanjkanja konjev z mnogimi težavami zvezano, potrebna je največja izraba mašin. Da se zdaj parne in motorne pluge čimpopolneje izrabi, opozarjalo je c. k. poljedelsko ministerstvo c. k. kmetijsko družbo, da naj lastnike takega orodja naprosi, da naj njih plage po izvršenem lastnem poljskem delu diuštvom kmetov, v katerih deželah je poraba takih mašin mogoča, proti primerni izposojilni pristojbini na razpolago dajejo, ali pa da naj povrnitev plače pri posameznih kmetovalcih prevzamejo. Tudi od strani namestnije se bode na to vplivalo, da lastniki takih strojev pomagajo, da se izrabo mašin omogoči, zamore se kvalificirano poslovno osobje kmetijskih strojev za trajanje neobhodne potrebe od črnovojne dolžnosti oprostiti; tudi taki črnovojniki, ki so že ped orožje poklicani, zamorejo se tedaj na dopust poslati, ako še niso v vojne prostore same odšli. 300.000 kron za poročne prstane. Dozdaj so vlili za dunajsko družbo Srebrnega križa iz poročnih prstanov 197 kg zlata in 186 kg srebra, kar znači 300.000 kron. Razentega so dobili več tisoč zlatih novcev in kolajn in mnogo lišpa. Vse to bodo pozneje vnovčili. Sedem francoskih duhovnikov aretiranih v Krakovu. »Naprzod" poroča: V tukajšnjem kar-melitskem samostanu so že delj časa francoski duhovniki, ki so prišli iz Francije. Policija je izvršila v samostanu revizijo, aretirala sedem francoskih duhovnikov ter jih izročila vojaški oblasti. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčevs" užigalice. V velikem •e jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalegi BRATA SLAWITSGH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Na Srbskem — kolera. .K.-B Saloniki, 16. septembra. V Nišu izbruhnila je kolera. Velika zmaga Nemcev. Dunaj, 16. septembra. Nemci so dosegli v Elzasu veliko zmago. Francozi so v hudem begu. Bilo jih je za 25.000 več nego Nemcev, vendar pa so bili tepeni. Nemci so okoli 3000 francozov vjeli. Srbski napad na Pancsovo. Ess eg, 17. sept. — Srbi so 12. t. m. pričeli s težkimi kanoni. bombardirati odprto mesto Pancsovo. Naši vojaki pustili eo zopet Srbe čez Donavo priti. Pri Pancsovem pa so jih napadli in popolnoma premagali. Srbi imajo velikanske izgube. Izgubili so tudi ves artiljerijski materijah Ko so se Srbi vračali v divjem begu čez Donavo, streljali so naši monitorji nanje. Na stotine sovražnikov je utonilo. Dardanele zaprte. Pred vhodom v morsko ožino Dardanel potopil se je angleški parnik. S tem so Dardanele zaprte. Velikanska bitka pri Parizu postaja še vedno večja. Doslej je neodločena, ali vse kaže, da Nemci zmagajo. V Galiciji pričele so nove operacije, o katerih pa se ne more nič poročati. I K okrajnemu načelniku v Ptuju g. 0 r n i g u in tudi v naše uredništvo prihaia jako veliko žena, katerih možje so morali v vojsko in katere bi rade tozadevno postavno pomoč dobile. Mi v mestu seveda temu ne moremo pomagati. Vsakdo, ki ima v zmislu postave zahtevati podporo za kako pod orožje poklicano osebo, naj se zglasi pri svojemu občinskemu predstojniku. Ta ima dolžnost, da ukrene vse potrebno! tročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE n* kolodverakem preaters. (Zahtevajte cenik), n* Peter Kel-a iHA li na flavnam iron iravea apoteka priporoča svoj« zalogo: OtriČJIh igraš, ranih ml usnatega blaga kakor kafri, talks za iste, n nakuptvanjs ha za denar, tcaletas rtčl, pisalne hi kadllns predmet«. Rasas stvari li Jekla npr. bestek, žlic, nets sa lap hi prave Sellngsr britvi itd. Blags Is cstuWaa hi raga, kako tedi plttarsks blag« npr. kerbs za potsvanja raw mt. Razna blag« iz stekla bj porcelana, talaris, plskre, skleda, flaše, giažs In draga t ta itroko spadajoč« reči. SazarnT tddslsk ie a« M ria. »apraj. Po—bno Ug» nii pa ■* M la K I'M. Resna ženitna ponudba. Gospodične, ozir. gospe vdove trgovskega stanu z nekaj tisoč premoženja, kateri dinar bi bil na 1 stopinji naložen. Jas sem posestnik, imam trgovino mešanega blaga, trafiko, žganjetoč, pivotoč itd. Trgovina je v najlepšem kraju Sp. Š.ajerske na najbolj prometnem kraju. Vsled pomanjkanja znanja obračam se tem potom na mojo bodočo tovarižico. Tozadevni dopis, ako mogoče z sliko ki se vrne pod: „Zenitna ponudba dobro srce Štev. 42:< na upravništvo „Štajerca" v Ptuju. Z\ ta;nost se jamči. 674 Fino odpadlo milo pri Štancanju lahko poškodovano, v raznih diSa-vah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. Čisto fina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. Sei fen- Verand h ana .,Merkur", Wien - Neoler-chenfeld 48. 608 Vila Franz Schonlieb, tovarna orožja in izdeloval- niea liaili pnsk, Borovje na KoroSkem. '/j ure od Ptuja oddaljena, novo zidana, i sobe, kuhinja, klet in 2 orala zemljišč a, ila-sti primerna za penz ijoniela ali krčmarja, se takoj proda. Natančni naslov pove uiiava tega lista. 65& Gospodar ali šafe r iSče službo, razume vsa vino- ' gradniška dela. Nov nasad s 3 delavskimi močmi. Vstop takoj. — Natančnejši naslov pove nprava tega lista. 668 Viničar 67» priden, ki se dobro razume v amerikanskih nasadih, se pod ugodnimi pogoji do 1. novembra t. 1. sprejme. Kje? pove nprsva tega lista. KftKtt*»)tftX Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Rcparature, pre-naredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova ko-ita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 657 Učenec se sprejme v mann-fakturni in špecerijski trgovini 671 Ludvvig Krautsdorfer, Sv. Duh pri Poličanah. Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj S roda. Več pove Josff Wesiak, untigamer Bierdepat. Marburg, Muhlgasse. 601 Sodar. Za kletarstvo, zvest in zanesljiv se takoj sprejme. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na L. S. 50 poste restante Ljutomer. 66g Učenec močan in priden se proti mesečni plači in polni oskrbi takoj sprejme v umetnem in valčnem mlinu Steian Lešnik, Fraui (Fraubi im|. 658 Zenitna ponudba Vdovec, 40 let star, želi se spoznati z eno vdovo ali pa z starejšo deklino zaradi že-nitve; isti je posestnik trgovine in ima enega 7 let starega otroka; adresa je v uredništvu Štajerca v Ptuju. 666 2 učenca za mesarijo in zelharijo, velika in močna se takoj sprejmeta pri Johann Luttenberger, mesarija in zelharija v PTUJU. 6?& vvapOTPF** 67? Viničar dostojen in zanesljiv in ki ima 5 do 6 delavskih moči, sprejme se pri Josip Goriupp, Ptuj. Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 28» Nedoseženo Originalni „Ottou motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje illi 121.000 molorjev z 1300.000 konjskimi močmi doslej i odano I ProSpekte, proračune troškov itd. zastonj. LANGEN & W0LF, DUNAJ X. Lux8nburgeratra899 53 E. Zaslapstn: Inlenir Fran Lath. Gradec. Hrcodir Kimetslraue 47 11/10. — 8 — Proti 0 ee moramo tembolj varovali, kor nastopajo zdaj nsilcatjive bolezni, kakor: še H:, h, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora Lili v vsaki hiši na razpolago. Najpriljubnejše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno FOR ki je bres duha, ni Btrupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a 60 vinarjev. Vpliv LysOforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinlekcijo na bolniški postelji, 2a umivanje ran, zulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l°/0 LysOforma in vpliva antiseptično; zamere se vperabiti na najcbčutnejSi koži. Napravi kožo mehko tn gibčno. Vi bodele v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. Ku kos staae I krvuu. Pfefferminz-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem katavu. kašiju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čaSo vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4. 40 išče se povsod! Voliki „šlager" o vojnem časa! Se prodaja jako lahko. Veliki sigurni zaslužek. Več se izve pod naslovom 661 A. Weinberger, Wien 2| GOSTILNA v večjem farnem kraju v bližini Maribora ob državni cesti blizu cerkve, enonadstropno poslopje, vrt za goste in veliki vrt za zelenjavo, se proda za 25.000 K. Naplaček K 10.000. Vprašanja pod „Guter Platz" na upravništvo »Štajerca". 626 zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sle-1 dečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 1M& za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pii g. Kari Mortl; ta Ormož pri g. Stefan Brodar. ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Čas za kopanju ebdelavnikih od L... :ure do i. ure popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ara zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do ll. ura dopoldne. 1 kopeli t vroSini zrakom, paro ,Brau«ebad" i rjuho K —■•70 Čekovnemu računu št.80805l pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere spadajočega posredovanja, istotako tndi a a posredovanje vsakoršnega posla * avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka -adeva pojasni in po vsem g"" vstreže. -j $ & Občenje $£ ^zavstogersk«® $| banko. $ # m m a® Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. zaradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno EaSago, gotovih oblek za moške? ženske in otroke* t sploh obutalo, sfrikane Iss sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na« = grobne vene© fn trakove* z eno besedo vse. .....---- m Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4 0 o Obrestovanje ylog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Rentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daje naželjošeke poštne hranilnice brezplačno na razpolago« Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje.