23
Naši dopisi.
V Gorici 16. jan. — Z našim Predelom ne bo tedaj nič! Pač — ljubeznjivi ustavoverci v državnem sboru znajo res tako delati, da so dežele rade (!!) pri Avstriji! Kako lahka, kako naravna je na pr. zaba*'-Ijica: kaj mara Avstrija za nas?! Pa tudi zvesti, in še več ko zvesti Slovenci na Primorskem bi zaslužili menda kaj več, kot tako ošabno preziranje naših interesov. V tem primerljeji vsaj bi si človek želel absolu-tržina namesti ustavoverske šablone in njene vsega-mogočne ,,večine". Da bi namreč zdaj cesar,, jam mogel storiti, česar Goricani želimo — storil bi gotovo,
in na Predelu bi se že kopalo, ali-------. Nekaj druzega
pa je Njih veličanstvo cesar Sočki dolini na korist te dni storilo: za novi most v Plaveh (sred poti med Gorico in Kanalom) je podarilo 1000 gold. Ta ,,most veže naša Brda in Gore", to je, Kanalski Tominski okraj. — Grof Chambord je mestni blagajnici za dobrotne namene podaril 400 gold., kateri so jej gotovo dobro došli, ker jej zmiraj denarja primanjkuje. — Jutri bo odbor c. kr. kmetijske družbe imel sejo, v kateri se bo obravnaval važen predmet, zadevajoč nas Slovence. Gre namreč za to, ali ima družba tudi še na dalje izdajati svoj slovenski kmetijski list, ali pa, če se ima posluževati kot svojega organa tu izhajajočega ,,K m e to val ca", katerega letos gosp. Ern. Klavžar ureduje. — Danes imamo lep, jasen, skoraj spomladaiisk dan (-f- 5" Li.); snega ni več. Gosp. Czornig ima prav: ,,Gorica je in ostane Nizza".
— {Čitalnica Goriška), kakor nam poslani program kaže, napravi ta predpust sedem veselic, kajti predpust je dolg in družbeniki se hočejo razveseljevati. Z berilom pa čitalnica tudi družbeoikom dobro streže, ker ima 40 različnih časnikov.
Iz Kranja 7. jan. [Dobrotniki šolske mladine in pa čitalnica.) Z veseljem smo brali v zadnjem listu ,, Novic" očitno pohvalo dobrotnika šolske mladine gosp. Valentina Bleiweisa, ki celo iz Dunaja vsako leto pred božičem obdaruje revne naše učence in učenke. Eaako dobro delo oskrbuje zdaj, kar je čitalnica naša to opu .stila, leto za letom., naš krajni šolski svet. Po prizadevanji predsednika^krajnega šolskega sveta gosp. prof. Tom. Zupana in s pomočjo šolskih prijateljev bilo je tudi pretekle božične praznike 25 šolskih otrok z zim. sko obleko obdarovanih , ki so lepo božično darilo po vvodnem govoru gosp. prof. Zupana vpričo učiteljev in druge gospode v mestni dvorani hvaležnega srca prejeli. — Tudi čitalnica se je nekoliko oživela. Imeli smo koncem leta „besedo", pri kateri je njen predsednik g. dr. Mencinger kratkočasil občinstvo s kozerijo, ki se mora res duhovna  imenovati in ki je izbudila željo,
naj bi se ta slovenski pisatelj po predolgi tihoti zopet pokazal na slovstvenem polji, — pevci pa so se pod vodstvom gosp. prof. Glazerja tako dobro obnesli, da reči smemo, da boljšega petja v naši čitalnici še slišali nismo. Posebno odlikovali so se v pesmih „Kdo je mar" in- „Popotnica banovcev". — Nadjamo se tedaj v novem letu novega življenja tudi v čitalnici naši in to tem bolj, ker je čitalnica v muzikalnem oziru z gosp. prof. Glazerjem zadobiia izvrstno moč in jako krepko podporo.
Iz občine Dobriunske  pod  Ljubljano  16. prosinca.
{Hvala j komur hvala gre!) Debel sneg pokriva tudi zemljo okolice naše. Da pa cesta tako na debelo ž njim pokrita dela velike težave peš-ijudem in voznikom z vozovi velike težave , to pač vsak vč , kdor tako zimo, kakor je letošnja, skuša na deželi. Nas župan oče Jak. Črne pa, ki zmirom rad posluša pravične želje svojih Zemljanov in tudi na prvi hip sam vidi potrebe njihove, čutil je brž potrebo, iz ceste odstraniti nakupičeni sneg, da morejo vozovi naprej, ki iz naših vasi gredo v mesto in iz mesta nazaj, izprosil si je zato v grajščini na Fužinah stroj za sneg, sosešeamma pa dal oznaniti, naj za-prežejo svoje konje, da se, kolikor treba, izkida sneg po cesti na stran. In na prvi okle občinskega sluge so oni zapregli konjiče svoje in celi dan orali sneg od živmozdraviinice iz Poljan do Sostra. Ker je bil župan sam zmirom nazoe, izvršilo se je vse v lepem redu. Zato hvala, komur hvala gre! Župan naš res po očetovsko skrbi za svojo občino, in ker polno zaupanje vživa v občini naši, zato tudi zemijani njegovi radi spolnujejo njegove naukaze, ki merijo le na blagor občinski. Bog ga poživi!
Iz Ljubljane. — Volitev barona K. Wurzbacha za predsednika družbe kmetijske Kranjske je presvitli cesar potrditi blagovolil.
—   Gospod minister kmetijstva grof Mansfeld se je z dopisom od 17. dne t. m. s toplo besedo zahvalil za to, da ga je družba kmetijska izvolila za častnega uda ter občnokoristnemu njeiemu delovanju zagotovil krepko podporo.
—  (V gemeinderathu) se je včeraj 18. t. m. obravnavala  podpora za gledališče  nemško,   kije preo-Čitno kazala,  da stranka,  ki se zmirom in zmirom šopiri s ,,kapitalom" in ,,inte!igencijo", se ne sramuje beračiti za revnih 200 gld., — nemški očetje na rotovži pa, da ne vedo, da prazna in siromaška mestna kaša ne more in  ne  sme  denarja  trositi  za  to,   za kar se večina meščanov še ne briga ne. lopOO gld. deficita, vse ulice polne snega kakor na kmetih,   in sto in sto druzih ran Še,   vkijub   temu  pa   trositi   denar  za „bil-dungsanstalt", ki je le takrat polna ,   če se predstavlja kak   poseben   špektakel,   no,   to  naj   zagovarja,   kdor more!   200 gold., za katere teater-kornite" koledva, sicer ni veliko,   al   kdor n i č nima,   ta  tudi 2 gold. dati ne more, če ga ne vodi nečimurnost dar,današnjih „krahov". Temeljito in krepko sta zoper predlog finančnega odseka govorila gospoda dr. Kar. Bleiweis in Lasni k, in pobijala  motive   dr.   Schoppel-na,   dr. Keesba-cherja  in g. Biirgerja,   al   —  bob   v  steno  bilo je vse; velika večina je sklenila,  naj   se   „teaterkomitetu da   koncem   saisone   200 gold.   iz   me3tne   blagajnice." Stranka tedaj ,   ki   v  Ljubljani  representira „inteligen-cijo" in ,;kapital"',   si pač  po tem  sklepu mora sama sebi reči:   ,.Zum Teufel  ist  das Kapital, — nur die Intelligenz  ist noch geblieben !'* —   Ce to »inteligenco" teaterkomite na obresti naloži,   morebiti da do velike noči se povrne mestni blagajnici vzetih 200 gold.
— {Iz seje deželnega odbora 15 januarija.) Predlogu pomnoženega kraj nega in nasvetu okrajnega šolskega sveta, da se izpraznjena učiteljska služba na stiri-
razredni ljudski šoli v Skofji Loki definitivno podeli učitelju Valentinu Tel banu, je deželni odbor pritrdil. — Sklenilo se je, da se enemu nadučitelju v Krškem stanarina za mesec oktober, november in december leta 1875 plača iz normalno-šolskega zaklada. — Privolilo se je, da se bivšemu učitelju dekliške šole Novomeške Jožefu Kravsu iz zaklada za učiteljske pokojnine plačuje 60 gold. letne podpore. — Predlogu kustoza deželnega muzeja je deželni odbor pritrdil, da se zbirke na Ljubljanskem močvirju izkopanih starin iz dobe stavb na koleh zamenjajo za zbirko starih denarjev Graškega muzeja (Joanneuma) in za zbirko različnih morskih živali iz mestnega muzeja Tržaškega. — Sklenilo se je, da se program primarija dr. Kar. Bleiweisa, kako naj se zida deželna norišnica na Studencu, presodi še v posebni seji, h kateri se povabi tudi referent deželnega zdravstvenega sveta. — Vsled poročila inženirja dr. R. Vicentini-a v njegovi knjižici: „Re-lazione e voto sul bonifico deile valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubjana" — obrne se deželni odbor na deželno vlado za sporočilo, kako stoji zdaj stvar zarad osušenja Ložke doline, zarad odtoka Cerkniškega jezera zarad uravnanja Unca, in kaj vlada namerava v tej važni zadevi storiti. — Cestnemu odboru Ljubljanske okolice se je dovolilo 600 gold. posojila iz deželnega zaklada za nujna popravljanja lanskega leta po plohah poškodovanih cest. — Prošnja župana Poljskega za odvezo od županovanja se je vslišala.
v
—   (Število bolnikov v deželni bolnišnici lansko leto) kaže nam skupni pregled, ki ga je sestavilo upravništv^ njeno, tako-le: Bolnikov na različnih razdelkih je bilo z ostalimi od predlanskega leta skupaj 3262, in sicer jih je bilo na oddelku za notranje bolezni 1178, — na kirurgičnem oddelku 1025, — na sifilitičnem oddelku 358, — na oddelku za kronične kožne bolezni 137, — na oddelku za ženske bolezni 61, — v norišnicah 225. Od teh jih je lansko leto umrlo 303, konec leta pa v bolnišnici še ostalo 392. V porodnišnici je bilo žensk 143. Najdencev je iz deželne oskrbi odpadlo 116, tedaj na koncu lanskega leta iz prejšnjih let, ko najdenišnica ni bila odpravljena, ostalo le še 430. Ce primerimo število blaznih (174), ki so bili leta 1874 v norišnici, s številom lanskega leta (225), se zopet kaže ogromni prirastek z 51 brez teh, ki jih ima dežela naša še v druzih vnanjih norišnicah. Popolnoma ozdravljenih jih je izstopilo iz norišnice 32 (24 moških in 8 žensk) zboljšanih izpušenih pa je bilo 23 (moških 19, ženskih 4).
—   Prečastiti gosp. knezoškof dr. Po ga čar pride juter iz Dunaja nazaj.
—   V Vipavi se je pod načelstvom gosp. dekana Grabrijana ustanovil odbor, ki bode nabiral doneske za spominek mnogozasluženemu gosp. Matiju Vrtov c u.    Slava!
—  Izvrstni časnik Celovški „Karntner-Blatt", ki je v nemškem jeziku 7 let krepko branil državopravna načela, svetinje katoliške vere in pa pravice slovenskega naroda, je z 2. letošnjim listom izhajati nehal, ker 710 rok je list jemalo, plačevalo ga tako malo, da vrh truda in časa rodoljubni izdajatelj ni mogel še veliko denarja žrtovati.    Žalostno!
—  (Priporočilo.) Vsakemu kovaču in ključarju je dobro znano , kakošna dobrota in koliki dobiček je za njegovo rokodelstvo dober meh. Dozdaj smo si morali dobre mehove iz Dunaja in drugih dežel prav drago naročevati; zdaj jih dobimo domd in to prav izvrstne in pa cenejše pri  mojstru Matiju Zupanu v Kropi na
24
Gorenskem. Jaz sem od njega dva meha kupil, s ka~ terima sem tako zadovoljen, da po pravici morem tega domačega mojstra prav gorko priporočati.
P. Skale, učenik podkovstva. — (Slovensko gledišče.)  Burka  »Danes bomo   tiči" je   privabila v  nedeljo   veliko   poslušalcev   v   gledišče. Igrali so jo dobro,   zlasti J. Kocelj a ,,hlapec"  je bil drastična figura.    Dosti smeha je ^vzbudil tudi,  kakor navadno,   gosp.  Kaj zel; gosp.   Sušteršič   prenaglo govori.    Vsi drugi so igrali dokaj dobro,   poslušalci so bili  vedno   dobre  volje  in  ploskali.   —   V   nedeljo   bo znana Nestroveva predpustna burka „Lumpacivagabund" po Aleševčevem   prevodu  gotovo   zopet   magnet za občinstvo.   Pustnemu času so take ig: e primerne, a stare so že.    Zato si dovoljujemo   do  vodstva gledišnega pohlevno vprašanje: Kdaj bomo videli kaj novih izvirnih iger, kterih ima vodstvo gotovo kaj že v rokah ?