Gospodarske zanimivosiv PREMOVANJE GOVEDI V ŠKEDNJU OBCINA TOLSTIVRH. Pri obligatnem licencovanju bikov v konjiškem okraju se je opazilo že nekaj let, da so biki iz hribovitih občin Tolstivrh in okolica prav lepili oblik, rasti in znakov dobre hasnovilosti. Tudi pri premovanju govedi v letu 1923 so se rejci iz tega okoliša pridobili precei lepih nagrad. Zato je vsklila misel, omogočiti pregled celokupnega rejsikega materijala v središču tega okoliša ter na podlagi stvame oce ne ustvariti pogoje za pozr.ejšo organizacijo rejskega dela, to je plrmenske odbire po lepoti in mlečnosti in vzrejo plemenjakov od tako odbranih žavil. Občinski odborniki in dmgi javni fak torji so se z navdušenjem poprijeli priprav za to prireditev, ker le na ta način je bilo mogoče doseči precejšnje denarne svote za premiranje. Prostor za to prireditev se je določil na posestvu Karla Zidanšeka v Škednju. Ta gospodar, njegovi sosedje, kakor dekle ta in fantje so s pomočjo šolskega upravitelja g. Berceta nredili in okrasili razstavIjalni prostor tako, da je bilo kar veselje. Prignalo se je: 3 bike, 4 bikce, 74 krav in 49 telic, torej slcupaj 130 glav. Pasma je bila domača pšeničnosiva (murbodenska) in le 6 belih in 1 tuje pasme. Vobče so bile živali precej izednačene, lepih oblik- srednje rejske kondicije; pri kravah znaki srednje mlecnosti in večina vprežna. Mlada živina je bila boljše rasti in oblik, kar je dokaz boljše stvarne vzgoje ter posebno stalna reja dobrih plemenskih bikov. Začela se je uveljavljati tudi mlečna kontrola in so izpričevali tozade\iii vrileo, ki lepo mlečnost do 18 1 dnevno na frišni raolži. Lepo sliko rejskega dela so posebno pokazale posamezne skupine. Uspeh ocene in priznanje daril je bil sledeči: zaskupine: ^B dve I. nagrade: 1000 din. in diplomo TRinistrstva Jurij Zidanšek, Škedenj, ter Karl Zidanšek, Škedenj 5. II. nagrada: 600 din. in priznanico Velikega župana Hugo Detiček, Tostivrh. Ena III. nagrada: 400 din. in diploma ministrstva Jožef Podkrajšek, Škedenj. Štiri III. nagrade: 400 din.: Jan. Šelih, Tolstivrh; Ivan Goričan, župnik, Špifalič; Franc Zidanšek, Sunadol; Franc Goričan, Žiče. Tri IV. nagrade: 250" din.: Martin Žmaher, Škedenj; Anton Črešnar, Škedenj in Miha Ribič, Žiče. Sedeni V. nagrad: 150 din.: Fr. Turk, Tolstivrh; Janez Ciglar, Kraberk; Anton Košir, Ziče; Martin Cimerman, Žiče; Luka Grobelšek, Žiče; Martin Klokočovnik, Tolstivrh; Karl Zidanšek, Škedenj 6. Za posamezne živaJi: Dve I. nagrade: 400 din. in priznanica Velikega župana: oskrbništvo g. kneza Windischgratz (ki pa je denarno premijo odstopil v prid kmetskih rejcev) in Štefan Petelinšek, Zg. Slemene. Osem II. nagrad: 150 din.: Janez Iskrač, Tolstivrh; Josip Grašič, Stare Sleme ne; Jakob Lebar, Škedenj; Urban Gajšek, Klokočovnik; Anton Košir, Loče; Jožef Rupnik, Klokoeovnik; Miha Brusel, Žiče; Anton Ribič, Žiče. Devet III. nagrad: 100 din.: Anton Berce, Tolstivrh; Alojz Paučič, Btare Slemene; Anton Golcvert, Tolstivrh; Fra-nc Kramaršeik, Stare Slemene; Aiiton Jelen, ko, Tolstivrh; Ignac Rebernjak, Škedenj; Jožef Povh, Koble; Ignac Kukovič, Kraberk; Ivan Klokočovnik, Žiče. Vsem razstavljalcem se pa žal niso mogle priznati premije, ker so bile nekatere živali slabše. Pred razdelitvijo daril so gospodje: sreski poglavar, načelnik okrajnega zastopa in zastopnik Kmetijske družbe častitali odlikovanim, zastopnik Velikega župana pa je v pouenem govoru bodril živinorejce za bodočo stvarno rejsko delo. Prireditev je bila vzorna, potek miren, utis prisrčen in zadovoljiv, bil je lep domaci praznik. ŽivLnorejci sami so prignane živali ocenjevali stvarno in s primerjanjem spoznavali dobrote in napake. Prodal se je tudi za lepo ceno trimesečni bikec v teži 190 kg. Vsem, ki so pripomogli, da se je ta prireditev tako zadovoljivo in svečano vršila, bodi zagotovljeno, da so častiili in bodrili kmeta trpina in mu dali za bodočnost novi vir moči. Živinorejcem tega okoliša pa bodi ta prireditev v stalen spomin in opomin, da je treba še mnogo, mnogo vstrajnega in sivarnega dela v dosego zadovoljivih uspehov v panogi domačegrudne govedoreje. Pisec teh vrstic pa tuhta, kaka bi bila ta živina, če bi ji bilo na razpolago dovolj in tečnega sena, v letaem času sočna pasa, mlečnira kravam še močna krmila in pesa, mladini pa petkrat več mleka kot ga v istini dobiva, in na podlagi te reje plemenska odbira. Prihaja do zaključka, da je brez odloga potrebno si urediti gnojišča \n gnojnične jame, kjer bo mogoče izvažati gnojnico na travnike- pridelovati deteljo lucerno in travno mešanico na njivah, torej več in boljše domače krme itd. Z. C«btlanki ahodi y marlborskl oblatti: Sv. Ana v Sloy. goricah dne 6. junija, ob 8. uri y DruStvenem domu. Mala Nedelja dne 13. junlja,ob 8. uri v šoli. Velika Nedelja dne 20. junija,ob 2. uri popoldne pri čebelnjaku g. Kneza. Nale hmeljarttvo ogroženo. 2e lani sem po-ročal, da mi je g. Ivan Drev iz Sv. Martina na Paki prinesel enega izmed najnevarnejših škod- ljivcev hmeljske rastline — to je hmeljska ste-nica. Danes je prišel k meni g. Franc Skafer iz ! Zaloga, obč. Gotovlje — ter mi prinesel v kupici \ vse polno drobnih živalic, ki mu žugajo uni-1 čiti njegov bujni golding nasad. Na prvi po- gled sem spoznal, da je škodljivec hmeljska stenica. Obljubil setn mu, da pridem popoldne os.bno v njcgov ogrožen nasad, da se na lastneoč: prepričam o povzročeni škodi. Na moje ne ma!o začudenje sem se prepričal, da je v nasadu kar mrgolelo slenic, ki so že povzročevale pre-ccišnjo škodo, ki pa zamorejo nasad tudi uni- čili. Pred imenovanim hmeljarjem se je oglasilpri meni g. Franc Antloga iz Arje Vasi, občina Pctrovče, ter mi prinesel poganjke in liste od gcildiiig hmclja, ki so bili okuženi po peronos- pori. Peronosporo scm konstatiral, vendar mJslim, da je golding hmelj'zamcnjal s poznim hmcljem, vendar izključeno ni, da se bo bolezen tudi lolila golding hmelja. Sedaj pa naj pritisnejo v naše nasade še uši, rdeči pajek itd. in vse naše veliko upanje na hmeljarstvo vobče, lahko splava po vodi. Nepobito dejstvo je, da je pbstanek našega hmeljarstva zelo ogrožen in nujno je potrebno, da se vsi hmeljarji prav resno pripravljamo na obranibna dela zoper vse sovražnike hmeljske rastline. V to svrho bo Hmeljarsko društvo prirejalo več poučnih shodcv v različnih krajih našega okolišča in so gg. poverjeniki naprošeni, da se za podavanja oglašajo pri društvenem vodstvu, ki bo vsem željam po vrsti oglasila ustreglo. Vsi hmeljarji lorej na obrambno delo! Zalec, 30. maja 1926. Anton Petriček, poslovodja Hm. društva. Mariborski trg dne 29. majnika. Sezonsk: čas za slaninarje gre že proti koncu; topot jih je bilo samo 19 na trgu, ki so prodajali svinjino in meso po 10 do 25 D kg, domači mesarji pa govedino po 8 do 16, teletino 12.50 do 16 in svinjino po 20 D kg, drugi mesni izdelki so ostnli pri stalnih cenab, samo drob je postal cenefši, to je 6 do 10 D kg. — Perutnina (okoli 400 komadov) piščanci 15 do 30 D par, kokoši 30 do 70, mlade race in gosi 30 do 60, stare pa 00 do 125, purani 75 do 150 D komnd. Domači zajci 6 do 27.50, kozliči (10 komadov) 40 do 75 ,D jagneta (3 kom.) 100 in 125 D komad. Krompir, zclenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Krompir stari 4.50 do 5 D mernik, ali pa 0.75 do 1 D za kg, novi 8 D kg, solata 0.25 D do 1 D kupček, glavnata 1 do 1.50 D komad, grah v stročju 8 D kg, čebula 5 D kg ali pa 1.50 do 5 D venec, česen 14 D kg ali pa 5 do 10 D venec, kislo zelje 2.50 do 3, kisla reka 1.50 do 2 D, maslo 40 do 44 D, čajno 50 do 60, kuhano 45 do 48 D kg; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 20 do 37.50, bučno olje 22 do 25 D liter; jajca 0.75 do 1 D komad. Sadje: jagcde 15 D liter, črešnje na Glavnem trgu 12 do 14, na Aleksandrovi cesti 10 do 12 D kg, limone 0.75 do 1 D, pomaranče 1 do 4 D komad. dateljni 22 do 25 D kg. Cvetliee: 0.25 do 3 D, v loncih 15 do 30 D komad. Za cvetlice so se v Mariboru začeli zelo zanimali. Ne vide se le moške in žcnske, ki se okrašujejo s svežimi cvetlicami, temveč vidi se tudi, da Mariborčani okrašujejo svoja stanovanja, okna, balkone, verande in celo veže s cvetlicami. Lončena in lesena roba 0.50 do 100 D komad, lesene grablje 8 do 10, vile za seno 10 do 15 D, brezove metle 2.25 do 5 D kotnad, koruzna slama 25 do 30 D vreča. Seno, slama na mariborskem trgu: V sredo ,26. maja je bilo: 2 voza sena in 6 vozov slame, v soboto29. maja pa 5 vozov sena in 19 vozov slame na trgu. Seno se je prodajalo po 60 do 75, slama pa po 1.50 do 2 D za snop.