metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje poved oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon DIDAKTIČNI IZZIVI I 43 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Helena Kostelec I Osnovna šola Metlika Primer obravnave Levstikovega Krpana kot domačega branja z izdelavo knjižice Fran Levstik’s »Martin Krpan« as Required Reading and Making of a Booklet Izvleček V prispevku predstavljam obravnavo domačega branja Martina Krpana z izdelavo knjižice o tej knjigi. Gre za obvezno književno besedilo za sedmi razred v učnem načrtu za slovenščino. Ta pripovedka ni le vsebinsko bogata, ampak učenci s tem delom obogatijo tudi literarnovedno znanje. Vse to zajema knjižica, ki so jo učenci izde- lali. Abstract T he article presents an approach to the required reading of »Martin Krpan« by mak- ing a booklet about the topic of the book. The book is a compulsory literary text in the seventh grade Slovenian curriculum. The tale is rich in content and allowed students to upgrade their literary knowledge which was then included in the booklet that they made themselves. Ključne besede: domače branje, izdelava knjižice, Martin Krpan, sedmi razred, pripovedka, vsebina, literarnovedno znanje Keywords: required reading, making of a booklet, Martin Krpan, seventh grade, tale, content, literary knowledge I 44 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 V članku predstavljam pozitivno izkušnjo obravnave do- mačega branja, ki je vključevala izdelavo knjižice o prebrani knjigi, in sicer Martina Krpana pisatelja Frana Levstika. Uvod V učni načrt za slovenščino je kot obvezno besedilo v sedmem razredu vključena tudi pripovedka Frana Levstika Martin Krpan. Običajno jo z ostalimi slo- venistkami na naši šoli obravnavam v sklopu domoljubne književne umetnosti. Ker imamo izvodov knjig na šoli do- volj za en povprečen razred, so sedmošolci delo najprej preb- rali doma. Čeprav je besedilo v celoti v delovnem zvezku, sem jim rajši razdelila knjige, da so bili osredotočeni samo na zgodbo. Zatem pa so brali še enkrat, in sicer glasno pri pouku. Tako so si učenci zgodbo dobro zapomnili in hkrati sem jim lahko sproti razložila manj znane ali neznane bese- de. Ker besedilo ni dolgo, so ga izmenjaje glasno prebrali v eni šolski uri. Branju je v naslednjih štirih urah in delu doma sledila izdelava knjižice o knjigi. Naj omenim, da so učen- ci z veseljem sprejeli tak način obravnave domačega branja. Tako so lahko pokazali več sposobnosti: razumevanje bese- dila, umetniško in grafomotorično sposobnost, tudi socialne vrline, kot so sodelovanje, pomoč vrstniku, prilagajanje ude- ležencem skupine in upoštevanje mnenj le-teh. Pri tem pa je bilo uresničenih tudi kar nekaj standardov znanja, ki so za- beležena v učnem načrtu za slovenščino od 93. do 95. strani. Potek izdelave knjižice o knjigi K o so učenci knjigo prebrali doma in zatem še enkrat skupaj glasno pri uri, je sledila izdelava knjižice o knjigi. Torej, prva ura obravnave je bila mimo, sledi- la je druga ura. Ker je bilo učencev ravno dvajset, se je raz- delitev na pet skupin po štiri učence lepo izšla. Namenoma nisem hotela narediti večjih skupin, da je bilo sodelovanje med njimi čim bolj tekoče in kakovostno. Vsak učenec je dobil mapo z navodili za izdelavo, ki smo jih potem sku- paj prebrali. Pri sestavi navodil in vprašanj sem si pomagala z učbeniki, priročniki ali spletnimi viri, ki so navedeni na koncu članka. Sledila je izdelava same knjižice. S kupa lis- tov si je vsak vzel pet listov formata A4, en šeleshamer A4 poljubne barve in en bel šeleshamer, ki je bil malce manj- ši kot format A5. Zatem so morali vse liste razen slednjega naštetega prepogniti, da so dobili nekakšno knjižico forma- ta A5. Če povzamem, prvi je bil šeleshamer in potem pet navadnih listov. Zatem so učenci ob pregibu z luknjačem naredili dve luknjici. Na prvo stran šeleshamerja so prilepili malo manjši A5 šeleshamer, da je bil okoli viden lep barvni rob spodnjega šeleshamerja. Sledilo je risanje prve platnice. Nanjo (manjši bel šeleshamer) so napisali avtorja in naslov dela (Fran Levstik: Martin Krpan) ter narisali karkoli, kar jih na zgodbo spominja. Večina jih je narisala Krpana. Za domačo nalogo so učenci morali do naslednje ure knjižico zvezati z vrvico in dokončati naslovnico. Na zadnjo platnico se je vsak moral podpisati z imenom in priimkom ter dodati razred. Kdor je želel, pa je lahko rob platnice obšil. Sledila je tretja ura obravnave knjige z izdelavo knjižice. Na notranjo stran prve platnice so napisali naslov Kazalo, ki so ga sproti dopolnjevali. Učencem sem svetovala, naj se vsako poglavje začne na novi strani, da bo knjižica bolj pregledna in urejena. Na naslednjo stran so pod naslovom O avtor- ju z dodatnega fotokopiranega lista izpisali nekaj bistvenih podatkov o življenju in delu Frana Levstika. Na to stran so prilepili tudi sličico avtorja, ki so jo izrezali z lista z navodili (Priloga 1). Novo poglavje je imelo naslov O knjigi. Pri tem so naredili »osebno izkaznico« knjige. V stolpcu so izpisali: avtorja, naslov dela, zbirko, urednika, ilustratorja, založbo, kraj in leto izdaje ter število strani. Pri tem poglavju so prav tako iz navodil izrezali in prilepili slikico knjige (Priloga 1). Sledil je nov naslov knjige PPT-predstavitev. Učencem sem projicirala pet drsnic PPT-predstavitve, ki so jo morali prepisati (Priloga 3). Zajela je vrsto dela, leto nastanka, ka- tera priporočila je avtor upošteval pri pisanju, katere osebe nastopajo in katera dogajalna kraja zgodba zajema. Da bi časovno ujeli eno šolsko uro, so si učenci iz navodil izre- zali in prilepili značilnosti te pripovedke, vrsto slogovnega postopka in sporočilo dela ter kdo pripoveduje vložno in okvirno zgodbo (Priloga 4). Četrta ura izdelave je bila posvečena vsebinski obravnavi knjige. Učenci so pod novim naslovom Vprašanja najprej izrezali vprašanje iz navodil, ga prilepili v knjižico in nato odgovorili nanj (Priloga 2). V skupini so lahko skupaj ob- likovali odgovore na vprašanja ali pa je pisal vsak zase. Tako so si lahko pomagali med seboj, še posebej učno boljši so bodrili učno šibkejše učence. Pri odgovarjanju so si pomagali tudi s knjigo, kamor so lahko pokukali, če pri katerem vprašanju niso bili gotovi v pravilnost odgovora. V tej uri obravnave so morali na tak način odgovoriti na dvajset vprašanj, tri pa so bila za domačo nalogo (opis, oznaka in risba Krpana, kratka obnova zgodbe, mnenje o knjigi). Nekateri učenci so bili hitrejši, drugi počasnejši, zato so delali v skupinah, kjer so drug drugega spodbujali in imeli približno enak ritem dela. Hitrejši učenci so po- sledično imeli manj domače naloge, počasnejši več. Zadnjo, peto uro obravnave, so imeli učenci še zadnjo nalogo. Izbirali so med možnostmi: lahko so nadaljeva- li zgodbo s poroko Krpana in kraljične (poustvarjalno pisanje), lahko so sestavili kratek kviz o knjigi ali pa so ustvarili križanko z gesli, ki se nanašajo na vsebino. Kviz in križanka sta morala imeti pripisane rešitve na nasled- DIDAKTIČNI IZZIVI I 45 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Helena Kostelec I Primer obravnave Levstikovega Krpana kot domačega branja z izdelavo knjižice I str. 43-53 nji strani knjižice. Naj omenim, da so se povečini odlo- čali za različne vrste križank. S tem so naredili nekakšno refleksijo predelane vsebine. V tej uri so učenci morali še pregledati vse strani in naloge, če so vse naredili, označiti strani, preveriti kazalo itn. Če je komu ostala kakšna stran prazna, so narisali kakšen prizor iz knjige. Knjižice so mi ob koncu ure oddali v pregled in smo jih zatem razstavili v šolski knjižnici, da so jih lahko prelistali ostali učenci šole. Opažanja pri obravnavi oziroma ustvarjanju knjižice U čenci so dve uri obravnave potrebovali vodenje na začetku, naslednje ure pa so že sami med od- morom pripravili mize, mape z navodili in knji- žice v nastajanju in potem po skupinah delali skoraj brez moje pomoči. Postali so sam svoj učitelj in učenec hkrati. Z veseljem sem jih opazovala, kako razvijajo samostoj- nost, iščejo in usvajajo znanje, kako se lotijo nalog, čemu kateri učenec posveča več pozornosti, s kakšno rešitvijo so že zadovoljni ali pa jo želijo izboljšati ipd. Ker so bili v vsaki skupini učenci, ki so disciplinsko ali zmožnostno različni, je tak način dela dvignil samopodobo učno šib- kejšim učencem, bolj »živahni« učenci pa so ravno zara- di skupinskega dela razvili strpnost. Na tak način sem to domače branje obravnavala dvakrat. Všeč jim je bilo, da so lahko delali sami, da so se potrudi- li po svojih močeh. Na obrazih jim je sijalo zadovoljstvo, ko so bile knjižice končane in lične, ko je bilo peturno delo kakovostno opravljeno (Priloga 5). Nekateri so se kar primerjali med seboj, kako je kdo kaj napisal, narisal, ustvaril kviz. Tu pa tam je kdo dal sošolcu rešiti križanko in ga spremljal, če je sestavil dovolj velik izziv. Peturno obravnavo domačega branja z izdelavo knjižice s kakšno generacijo izvedem tudi v šestem razredu, kjer preberejo pesniško zbirko Nebeške kočije pesnice Bine Štampe Žmavc in potem po navodilih izdelajo podobno knjižico kot sedmošolci. Sklep N a takšen način (glasno branje z razlago, vsebin- ska in literarna analiza z izdelavo knjižice) lahko učenec postopno usvoji osnovne značilnosti pri- povedke Martin Krpan, njeno vsebino in sporočilnost, kar predpisuje učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli. Tu ne gre za učenje na pamet, ampak za usvajanje in utrjevanje znanja z ustvarjanjem. Tudi nekaj ročnih spretnosti ter umetniške nadarjenosti so pri tem poka- zali učenci. Viri in literatura http://gradiva.txt.si/m/slovenscina/fran-levstik-peter-klepec/doc/kr- pan1.ppt (2. 11. 2018). https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik#/media/File:Fran_levstik.jpg (2. 11. 2018). http://zoso.si/product/product&product_id=1319137/1319137/Fran_ Levstik_-_Martin_Krpan/ (2. 11. 2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (Elektronski vir). Ljub- ljana: Ministrstvo za šolstvo: Zavod RS za šolstvo, 2011. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (2. 11. 2018). Korošec, Vladimira, 2009: Stopinjice v svet književnosti: delovni zvezek za pouk v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole z dodatkom literature zgodovine in literarne teorije. Dol. Počehova: Garb. 12–13. Kodre, Petra, 2013: Od glasov do knjižnih svetov 7; samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole: jezik in književnost. Ljub- ljana: Rokus Klett. 138–150. Blažić, Milena Mileva et al., 2010: Novi svet iz besed 7: berilo za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. 150–153. Kepic Mohar, Alenka (ur.), 2007: Šolski album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga. 74–75. Levstik, F., Kralj, T. (2010), Martin Krpan. Ljubljana, Mladinska knjiga. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. c-razreda. Janja Ambrožič in drugi (Vita Kambič, Anja Spudič, Marko Stipanović). Šol. leto 2015/16. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. a-razreda. Anže Matjašič. Šol. leto 2013/14. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. b-razreda. Petra Nemanič. Šol. leto 2013/14. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje PRILOGA 1 Domače branje v 7. razredu: Fran Levstik, Martin Krpan Izdelal boš knjigo o knjigi, nekaj boš naredil v šoli, nekaj doma. Na koncu boš svoj izdelek oddal učiteljici v pregled. Pri izdelavi knjige se potrudi, uporabi barve, domišljijo in znanje. Pazi na ličnost izdelka. Pa veselo na delo! 1. Z vrvico zveži pet prepognjenih listov A4 (kdor ima večjo pisavo, pa šest). 2. Na naslovno stran napiši avtorja in naslov knjige. Kot ozadje z barvicami nariši kar koli, kar se navezuje na samo zgodbo. Na hrbtno stran spodaj se podpiši z imenom in priimkom, pripiši tudi razred. 3. Na prvo notranjo stran napiši kazalo, ki ga boš sproti dopolnjeval. 4. Na naslednjo stran napiši bistvene podatke o avtorju (življenje in delo), ki jih izpišeš s fotokopiranega lista. 5. Na naslednjo prazno stran izpiši bistvene podatke o knjigi (avtor, naslov, zbirka, urednik, ilustrator, založba, kraj in leto izdaje, št. strani). 6. Z naslednjo prazno stranjo začni s prepisom PPT-predstavitve. Prilepi dodatne podatke o knjigi. 7. Na naslednjo prazno stran prilepi vprašanja in zatem odgovarjaj na njih. Šele ko narediš vsa vprašanja, se loti naslednje točke. 8. Kot zadnjo nalogo pa naredi sledeče (izberi ENO možnost!): ALI nadaljuj zgodbo s poroko Krpana in kraljične, ALI naredi kratek kviz iz snovi tega domačega branja, ALI naredi križanko iz snovi tega domačega branja. 9. Preden izdelek oddaš, preveri, če si naredil vse naloge, če si oštevilčil strani itd. Ne pozabi, da ima vsaka »nalo- ga« naslov! Izreži in prilepi. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik#/media/File:Fran_levstik.jpg (2. 11. 2018). http://zoso.si/product/product&product_id=1319137/1319137/Fran_Levstik_-_Martin_Krpan/ (2. 11. 2018). Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje PRILOGA 2 Vprašanja 1. Kdo je bil Martin Krpan? 2. Kje je bil doma? 3. S čim se je ukvarjal? 4. Kakšno je bilo njegovo prvo srečanje s cesarjem? Opiši. 5. S čim je naredil močan vtis na cesarja? 6. Kdaj se je cesar ponovno spomnil Krpana? 7. Je Krpan svojo nalogo opravil? Opiši. 8. Kje se je zataknilo? 9. Kakšen odnos je imel minister Gregor do Krpana? 10. Kaj je Krpan prosil cesarja? 11. Kako si razlagaš, da je Krpan nastopil pred cesarjem tako samozavestno? 12. Kako se je na to prošnjo odzval cesar? In kako minister Gregor? 13. Zakaj je Krpan cesarju priznal, da se mu je nekoč zlagal, da tovori bruse in kresilno gobo? 14. Kako si razlagaš Krpanove besede: »Pa taka je le: Kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.« 15. Katere Krpanove besede potrjujejo, da Krpan ni zaupal Gregorju? 16. Ker je bil Krpan preprost človek, je uporabljal tudi ljudske reke. Poišči vsaj dva in ju izpiši. 17. Cesar je bil Krpanu voljan v vsem ugoditi. Zakaj mu Gregor na koncu ne ugovarja več? 18. S katerimi besedami ja avtor izrazil Gregorjevo nejevoljo? 19. Zakaj se je Krpanu tako mudilo domov? 20. Kako si razlagaš, da je Krpan pred odhodom obljubil cesarju pomoč tudi v bodoče? Upoštevaj dejstvo, da je bil Krpan predstavnik slovenskega ljudstva, cesar pa tuje oblasti. 21. Opiši in označi Martina Krpana. Glede na svoj opis ga tudi nariši. 22. Napiši kratko obnovo dela. 23. Napiši svoje mnenje o knjigi. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje PRILOGA 3 PPT-predstavitev Vir: http://gradiva.txt.si/m/slovenscina/fran-levstik-peter-klepec/doc/krpan1.ppt (2. 11. 2018). Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje PRILOGA 4 Izreži in prilepi. Martin Krpan Frana Levstika je prva slovenska umetna pripovedka. V zgodbi se resničnost prepleta z izmiš- ljenimi podobami, veliko je pretiravanj, ljudskih rekel in pregovorov, primer ali komparacij ter obratov, zato je pripovedka. Umetna pa je, ker jo je zapisal znani avtor po zgledu ljudske pripovedke. Zgodba o Martinu Krpanu je iz dveh delov, in sicer iz: • OKVIRNE zgodbe, ki jo pripoveduje pisatelj v prvem odstavku knjige (Močilar mi je časi kaj razkladal o nekdanjih časov …). Tu je pripovedovalec PRVOOSEBNI. • VLOŽNE zgodbe – zgodbe o Martinu Krpanu, ki jo pisatelju pripoveduje kmet Močilar. Tu je pripovedova- lec TRETJEOSEBNI oziroma VSEVEDNI. Zajema preostali del knjige. Fran Levstik v knjigi Martina Krpana prikaže kot junaka, kot močnega, samosvojega in bistrega hrusta. Je poš- ten, v svoji moči kos vsakomur, v zgovornosti pa prekaša ministra Gregorja in samega cesarja. Pri ustvarjanju dela je Fran Levstik uporabil kot slogovni postopek DVOGOVOR ali DIALOG. Levstik nam v delu prikaže, kako je njegov junak Martin Krpan razkrinkal nepošten in precej mačehovski od- nos dunajskega dvora do Slovencev v 19. stoletju. PRILOGA 5 Napisala Vita Kambič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje Napisala Anja Spudič, 7. c razred. Napisala Anja Spudič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje Napisal Marko Stipanović, 7. c razred. Ustvarila Janja Ambrožič, 7. c razred. Ustvarili: Janja Ambrožič, Vita Kambič, Anže Matjašič, Petra Nemanič, Anja Spudič in Marko Stipanović. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje Narisal Anže Matjašič, 7. a razred. Sestavila Anja Spudič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 dovoljeno fotokopiranje Sestavila Janja Ambrožič, 7. c razred.