Rezikina sladkosnednosti.
Jerica in Rezika sta si bili dobri prijateljici. Jerica je imela dobro mamico. Dobila je večkrat od nje kak dar. Po kosilu sta se navadno sešli prijateljici pred hišo Jeričinih staršev in premišljevali, kako in katn bi obrnili Jeričin »soldek«. Večkrat je bil Jeričin sol-dek »bel«. Tako sta ga poznali petletni deklici. In za »bel soldek« se že nekaj dobi. Doli koncem vasi je mokarica, ki ima polno škatljic z najboljšimi in naj-slajšimi rečmi. Pod vaško lipo je pa Vipavka, ki ima prcd seboj polne jerbase jabolk, češpelj, fig, grozdja. A vse manj se dobi pri njej za beli soldek kot pri mo-karici. In mokarica je tudi bolj prijazna do otrok kot Vipavka. To dobro ve Rezika.
Rezika, ta sladkosnedka, je namreč speljevala Jerico za beli soldek. Morda bi ga Jericai ne bila niti zapravila pri mokarici ali Vipavki. A Rezika ji je pri-govarjala tako dolgo, da ji je Jerica zaupala beli sol-dek, in Rezika je potem odhitela naravnost k moka-rici. Oh, in tam se je izbralo toliko dobrega, sladkega!     J
87
In koliko je dala mdkarica za beli soldek! Žarečih lic in ponosno je prinesla Rezika nakupljenc sladkosti Jerici. Sedaj se je šele vnelo prijateljstvo! No, Rezika je dobila kosček za potnino. A sladkosnedki ni bilo dosti. Zamižala je, prav malo je zamižala in iztegnila rjavo ročico:
»Petel, petel, margaretel,
kdor kaj da, v nebesa priskaklja;
kdor pa nič ne da, pa v pekel priromplja.«
Oh, Jerica se je pa bala priti v pekcl, Seveda se je bala. Rajši je dalla Reziki sladčico, da pride v ne-besa.
Včasih se je zadovoljila Rezika z dveraai sladči-cama. A včasih je še iznova iztegnila ročico: »petel, petel, margaretel. ..«
Prišel je Miklavžev semenj. Kramatrji soi prišli in postavili šatore ter razstavili po njih obilo lepega in sladkega. Rezika je že vse jutro poželjivo gledala od daieč. In ko je biloi vse lepo razloženo, so prihajali ljudje. Tudi Miklavž je imel priti kupovat. Mati so povedaJi Reziki, da pride Miklavž kupovat opoldne, ko^ so otroci pri kosilu, da ga ne vidija.
Rezika je imela nekaj denarja>. Do šatorov ni daleč, Miklavža pa tudi še ne bo kmalu tja, si je mi-slila. Sedaj gotovo kupuje v sosednji vasi zal ondotne otroke. Ne bo je videl. In kupila bo prav hitro. Saj bo Miklavž nosil šele ponoči. Dobila bo vse sladko in dobro šele jutri, ko bo vstala. In do tedaj je vcndar še dolgo, dolgo. Sladko jc pa le dobro. In. čemu naj ji bodo soldki, ko se pa dobi toliko dobrega zanje.
Prav naglo je stekla izpred hiše. Nihče je ni videl. Pri prvem šataru se je ustavila. Oh, tako pri-jazna žena je prodajala tam. Kar ves denar ji je dala Rezika. In potem je izbirala kolesca, srčeca, konjiča, Miciko, zvezdo, steklenko z vincem, vrček s pivom, še eno Tončko, košariooi z jajčeci, za^čka, neka} rde-čih jagod. Še bi izbrala, a žena je že zavijala v papir. Vesela je potem Rezika odhitela domov, pa naravnost v drvarnico, kjer je ncmoteno použila lepe, dobre reči. Oh, in jutri dobi še Miklavževe!
88
Potem je Rezika odšla v kuhinjo. Zunaj jo lahko še Miklavž vidi. Da bi le že bilo jutro!
Popoldne je postalo Reziki slabo. Seveda po to-likih použitih sladčicajh! Morala je v posteljco, Mati so zvedeli od sosede, ki je videla Rezikcn skozi okno, da je jedla v drvarnici sladčice, in so ]o okregali radi njene sladkosnednosti.
A najhujše je bilo še to, da Reziki ni prinesel Miklavž nič sladčic. Le nogalvice, nabiralnik za denar in šibo. Morda jo je videl Miklavž, da je sama kupo-vala na semnju, ali pa je slišal, kalko je boina vzdiho-vala na posteljci.
Letos je pa Rezika učenka prvega razreda. In Jerica tudi. In če dobi Jerica bel soldek, tudi že ve, da je groš ali pa desetica, pa g,aJ nese v šolo za Rdeči križ, Rezika ima pa doma hranilček in spravlja denar. To pa je že davno sklenila, da na Miklavžev semenj nikoli več ne pojde. Saj ji bo> sam Miklavž prinesel dobrih sladčic, po katerih ne bo bolna. Satmo dobrih sladčic bo dobila od Miklavža. Sladčice namreč ima Rezika še vedno rada, al sama jih ne kupuje več in tudi toliko naenkrat ne použije kot tedaj, koi jo je kaznoval  sam Miklavž  radi njene sladkosnednosti.
Franica Zupančič