Ljubljana, petek 7. junija 1929 Cena 2 Din UmiMm coa&a mesečno 26 Din, M tejoiemst-vo 40 Din. Uredništvo l Knaffljeva aSca S. Telefon Stev. 3122, 9123, »124, 3125 io 312«. Maribor: Aleksandrov* cesta 13. Teleioe fe. 440. Ceflei Koceoova M. 2. Telefon It trt. 190. BokopM m m vračajo. • Oziaa po tarifa UpravnUtvoi Ljutrtjan*. Pieierno-va d S* Teletoo Si. 1122, 1123, 1124. 1125, 1126 Inseratni oddelek: Uithljana Preieroov ulica 4 Teletoo 4» 2402 Podružnica Maribori Aleksandrova cest it. (3 reJctoo šl iSS> Podružnica Celje: fCocen«va alica fe t Telefoa fe. I«0 Računi pri pošt 6et »avodih. LjuMjana fe. 11.842, Praha čisto 7S.1S0; Wiea Nt. 105.241 Ljubljana, 6. junija. Zadnja od treh važnih prireditev se je v Moskvi zaključila prav te dni. Najprej se je vršil zbor ruske komunistične stranke, kjer je padla poglavitna odločitev. Ruska državna uprava se v toliki meri naslanja na boljševiško stranko, da je važno samo to, kar se odloči v tej. Merodajno je tedaj, kar sklene strankino vodstvo; kdor ima v njem odločilno besedo, ta odloča tudi, kdo se postavi na eminentna mesta v vrhovni državni upravi. Tajnik komunistične stranke je Stalin in ta je danes odločilna osebnost. Dovolj je znano, kaka osebna nasprotja vladajo sedaj v vodstvu stranke; bilo bi odveč ponavljati te stvari. Stalin je domala vsa količkaj merodajna mesta v stranki zasedel s svojimi osebnimi zaupniki, tako da so delegati na strankinem zboru vršili samo njegovo voljo. Vodje desničarske opozicije so morali hočeš nočeš vzeti izvršena dejstva na znanje. Za strankinim zborom se je sestal kongres zastopnikov velikanske sovjetske republike in temu je sledil kongres delegatov celotne Unije socijalističnih sovjetskih republik. Ali na obbh kongresih se je stvarno samo ponovilo ono, kar je sklenil strankin zbor. Na kongresih se je izvolil nov svet ljudskih komisarjev. Naglasa se, da je v teh volitvah poglavitna značilnost kongresov, hkrati poglavitna značilnost Stalinove zmage. Zakaj tu so se izvedle precejšnje osebne izpremembe. Za predsednika velikoruske sovjetske republike se ni izvolil več Rykov, ki pripada desničarski opoziciji, marveč Si-birec Syrcov, ki pa politično ni nikaka prominentna osebnost. Rykov je sicer ostal v svetu komisarjev Unije, toda naglaša se, da so pozicije v velikoru-skem svetu neprimerno važnejše nego v svetu Unije. Zakaj, ako razen polit-biroja, glavnega strankinega organa, v sovjetski Uniji kdo še kaj pomeni, je to predsednik sveta moskovskih komisarjev, ki vodi vse praktično delo. Zato je Stalin ravno to mesto zasedel z malopomembnim Syrcovim. Stalinova taktika gre za tem, da po vrsti odstrani stare politike z vodilnih mest, na mesto njih pa postavi mlajše pristaše. Naglaša se. da se mlajša generacija v komunistični stranki razlikuje od starejše po tem, da se manj zanima za teoretično-politične stvari, bolj pa je spretna v praktičnem delu. Kot tipičnega predstavnika mlajše generacije popisujejo šest in tridesetletnega Syrcova. Stični pa so možje, ki so v moskovskem svetu komisarjev stopili na mesta starih, in sicer so to nova imena, ki doslej v politični javnosti niso mnogo pomenila. Z njimi se je obdal Stalin in s tem onemogočil, da bi se s teh mest delale zapreke njegovi politiki. Desničarska opozicija je brez moči; ni se dala sicer tako katastrofalno potolči kot trockisti z levice, toda to je nijhova taktika; nasprotni pa niso Stalinu nič manj. Drugače nego pri volitvah v veliko-ruski svet komisarjev, kjer je postavil povečini nove može. je postopal Stalin pri volitvah v svet komisarjev sovjetske Unije. Tu je pustil povečini stare veličine, med njimi tudi znane voditelje in pristaše desničarske opozicije. Na zunaj se skoro zdi, kakor da se je Stalin desnice ustrašil in se ognil napada nanjo. Toda videti je, da se je to zgodilo namenoma. Velikoruska federativna republika mu je kot vodilna država v Unizi važnejša, zato si je tu zagotovil j>opolno prevlado s tem, da obvlada s svojimi pristaši njen vrhovni sovjet, dočim pripisuje svetu Unije bolj formalen značaj in je zato tu desnica manj opasna. Desničarska opozicija se je na omenjenih treh prireditvah pokazala malo bojevito in celoten Stalinov petletni gospodarski program se je tu sprejel, ne da bi mu desničarji javno nasprotovali, dasi je znano, da ga smatrajo za slabega. Ali je v tem znak njihove slabosti ali pa le taktika, kakor domnevajo nekateri, je seveda povsem negotovo. Razvoj gre svojo pot. Stalin ga za enkrat regulira po svoji volji; vprašanje pa je, če bo dosegel tudi učinek po svoji volji. Sprememba pri prosvetnem oddelku Beograd, 6. junija, č. Prosvetno ministr* stvo je sestavilo ukaz, s katerim se imenu* je za oblastnega šolskega nadzornika v Ljubljani g Andrej Škulj, dosedanji nad* zornik g. Fortunat Lužar pa stavlja v po* koj. Upokojeni železniški uradniki Beograd, 6. junija p. S kraljevim ukazom so na predlog prometnega ministra v področju ljubljanske oblastne železniške direkcije upokojeni: Simon Lorger, Aleksan der Potrato, Karol Lipovšek. Fran Lužer, Anton Rojak, Fran Ratej, Fran Burger, Anton Opelko, Ivan Škerjanc, Franc Dežman, Fran Jernejčič in Ernest Strehovec. Zaključek zagovorov na Račicevem procesu Danes bo govoril le se Puniša Račič - Kdaj bo razglašena sodba, še ni znano Beograd, 6. junija p. Danes na deveti dan razprave proti obtožencem zaradi umora v Narodni skupščini so zagovorniki obtožencev končali svoje pledojejs, ki so trajali celih pet dni. Na obeh današnjih razpravah je govorilo zadnjih šest bramteijev, nakar so bile prečitane še nekatere med razpravo prispele tziave. med drugimi tudi včerai izročena pismena izjava vdove pokojnega dr Basarička. Razprava je s tem v glavnem končina Jutri dopoldne bo govoril samo še Puniša Račič in morda na izvajanja zagovornikov na kratko re-phciral še državni tožitelj. Ni izključeno, da bo že jutri popoldne razglašena sodba, verjetno pa je, da bo odrejen pardnevni odmor, tako da bo sodba razglašena šele v ponedeljek ^li v torek. Za razpravo je vladalo danes minimalno zanimanje. Publike. izvzemši par sorodnikov obtožencev, sploh ni bilo na današnji razpravi. S tem večjo napetostjo pa pričakuje vsa javnost sodbo in celo izven Beograda že prihajajo ljudje, da bi čim prej zvedeli sodbo, ko bo razglašena. Na današnji dopoldanski razpravi so govorili odvetniki Dragiša Stojanovič, ki je zagovarjal Tomo Popoviča. Pavle Todoro-vič. branitelj Jovanoviča-Luneta. dr. Toma Milosavljevič, ki je zagovarjal Tomo Popoviča, Miro Stojanovič, zagovornik Puniše Račiča, in dr. Ilija Jelič. ki je prav tako zagovarjal Punišo Račiča. Vsi zagovorniki so dokazovali, da obtoženci niso zakrivili dejanj kakor jih slika obtožnica, ter g'ede Puniše Račiča pledirali za kvalifikacijo dejanja v afektu, glede ostalih dve pa dokazovali, da sploh nista bila udeležena. Zelo dolg govor je imel zlasti dr. flija Jelič, sodnik trgovskega sodišča, sorodnik Puniše Račiča. ki se je v svojem govoru skliceval zlasti na to, da so bili narodni poslanci po bivši ustavi za vsa svoja dejanja v afektu, glede ostalih dveh pa do-janja odgovorni samo Narodni skupščini. Popoldanska razprava Dr. Jelič je nadaljeval svoj govor tudi na popoldanski razpravi in analiziral pojem »ubistva« v smislu srbskega kazenskega zakona. Zadnji govornik je bil beograjski odvetnik Bora Popovič, ki se je uvodoma zahvalil sodišču za vestno vodstvo razprave ter naglašal, da dolgo ni hotel prevzeti zagovorništva Puniše Račiča. Šele. ko se ie prepričal, da ni obstojal nikak dogovor, še manj pa kaka zarota, je prevzel to nalogo. Dogodek v Narodni skupščini se .ie odigral v skrajni napetosti političnih strasti in ga je bilo po tedanjem stanju v Narodni skupščini že dolgo pričakovati. Dejanje Puniše Račiča ni mogoče kvalificirati za zločin v običajnem pomenu besede, ker ne gre za dejanje iz koristoljubja ali kakih drugih interesov, marveč za dejanje ki je bilo izvršeno v afektu v stanju skrajne duševne razdraženosti in v besu politične borbe. Govornik ie končno prečital pismo pariškega odvetnika Morro Geaffe-ria. ki obžaluje, da se sam ne more udeležiti razprave in izraža mnenje, da ie Puniša Račič izvršil svoie dejanje v afektu brez vsakega pomisleka. Končno je Bora Popovič poudarjal, da želi zapustiti vtis. da je Branil Punišo Račiča iz golega prepričanja in v zaupanju v vestnost sodišča prepušča zadnjo besedo pravici. Zaključek zagovorov Po kratkem odmoru je bil nato prečitan še obrambni govor staroste beograjskih odvetnikov Jovana Milovanoviča, ki zaradi visoke starosti ne more govoriti in je zato pismeno podal svoj obrambni govor Dalje je bila prečitana izjava bivšega poslanca Dušana Ivančeviča. ki popravlja poročilo beograjskih listov o njegovem pričevanju. Končno je predsednik prečital še izjavo, ki mu jo je včeraj izročila ga. Ba-saričkova in v kateri se vdova odreka formalni zahtevi po odškodnini ter izinvlia. da s svoje strani tudi ne zahteva nikake kazni za obtožence. Pred zaključkom današnje razorave je predsednik sodišča vprašal obtožence, ali imajo v svojo obrambo še ka? povedati. Priglasil se i> samo Puniša Račid. Ker pa je najavil daljši govor, je predsednik ob 7. razpravo zaključil in odredil nadaljevanje za jutri ob 8. Dr. Mažuranič nadomešča dva odsotna ministra Povodom avdijence generala Živkovrca je kralj podpisal ukaza, s katerima se postavlja minister Mažurani-c za namestnika odsotnima ministroma zunanjih del in poljedelstva Beograd, 6. junija, č. Kralj je sprejel danes v daljši avdijenci predsednika vlade generala Zivkoviča, ki mu je po- ročal o vseh važnejših tekočih poslih vlade. Obenem je vladar podpisal ukaz, s katerim se imenuje za zastopnika zunanjega ministra dr. Zeljko Mažuranič, minister trgovine in industrije, ker je dr. Kumanudi odpotoval v Madrid na zasedanje Sveta Društva narodov. Pričakuje se. da se bo v odsotnosti dr. Kumanudija vrnil v Beograd zunanji minister dr. Voja Marinkovič, nakar bo takoj podpisan ukaz, s katerim se opro-ščata dolžnosti zastopnika zunanjega ministra tako dr. Kumanudi, kakor dr. Mažuranič. Kralj je podpisal dalje ukaz, s katerim se minister dr. Mažuranič imenuje tudi za namest. min. za kmetijstvo dr. Frangešu, ki je odpotoval v Bukarešto na mednarodni poljedelski kongres. Razen tega je general Zivko-vič predložil kralju v podpis ukaz o premestitvi nekaterih sreskih poglavarjev na Hrvatskem. Zopet hud potres na Bolgarskem Prizadet je vnovič nesrečni Plovdiv — Velike potresne kata strofe v Argentini Sofija, 6. junija p. V Plovdivu In okolici je bil v minuli noči zopet hud potres. Gibanje zemlje je bilo tako mo- čno, da so se poruši'e celo nekatere na novo zgrajene hiše. Prebivalstva se ie polotila nepopisna panika. Ob spominu na lansko katastrofo so ljudje v noči pobegnili iz mesta in prebili vso noč in ves dan na prostem. Več ljudi je bilo ranjenih Škoda je tem bolj občutna, ker ie prebivalstvo še od lanske katastrofe v veliki bedi. Lahni po- tresni sunki so se danes ponavljali še ves dan. Buenos Aires, 6. junija d. Potresni sunki v argentinski provinci Mendoca se neprestano nadaljujejo. Porušene so skoro vse vasi in naselbine. Prebivalstvo je docela obupano in prosi vlado nujne pomoči. Posebno paniko je vzbudila vest. da so se pojavili na gorovju Montenevada številni ognjeniki, ki bruhajo velike množine lave in pepela. Avdiji fence Beograd, 6. junija, p. Danes so bili v avdijenci pri kralju ministrski predsednik general Pera Živkovič, minister pravde dr. Srskič, kateremu je kralj pri tej priliki podpisal večje število ukazov in minister za šume iti rude Radivojevič. Uspehi jugoslovensko-rumunskih pogajanj Bukarešta, 6. junija, r. Jugoslovensko« rumunska pogajanja v Beogradu so rodila že pozitivne uspehe v prometnih vpraša« njih. Tako bo otvorjen zopet promet na železniški progi Jam*Jasenovo, kar bo ve* Mkega pomena za obmejni promet pri Baz* jašu. Dosežen je bil tudi sporazum o pro* metu, med drugimi obmejnimi kraji Ru* munije in Jugoslavije. Kralj za nesrečno študentko Beograd, 6. junija, r. Nedavno je dija* kinja I. razr. srednje tehnične šole Milena Markovič hotela izvršiti zaradi bede sa« momor ter se je vrgla pod vlak pri Carevi Čupriji. Ostala je pri življenju, a bila ven* dar tako poškodovana, da se mora zdravi* ti v splošni državni bolnici. Kralj Aleksan* der, ki je zvedel za njeno bedno usodb, ji je sedaj poslal podporo 10.000 Din, da bi mogla po svojem ozdravljenju nadaljevan ti šolanje. Nov upravnik monopolov Beograd, 6. junija, p. Na predlog finanč* nega ministra je kralj podpisal ukaz, s ka* terim je upokojen dosedanji upravnik dr* žavnih monopolov Stevan Todorovič. Za novega upravnika monopolov je imenovan dosedanji direktor tobačne tovarne v Ni* šu Marko Markovič. Do prevzema poslov ga bo zastopal načelnik uprave monopolov Rista Jankovič. Kmetje iz Južne Srbije obiščejo Slovenijo Beograd, 6. junija, p. Na stroške skopske oblastne samouprave se bo vršila letošnjo jesen ekskurzija kmetov iz skopske oblasti na Hrvatsko in Slovenijo. Izletnike bo vodil jx>ljedelski referent skopske oblastne samouprave Miloš Savič. Ogledali si bodo vse važnejše poljedelske institucije na Hrvatskem in v Sloveniji. Pri tej priliki si bodo ogledali tudi jesensko razstavo ljubljanskega velesejma. Visoko odlikovanje dr. Šamala Beograd, 6. junija p. Na predlog zunaiega ministra ie kralj ndlikovai z redom Sv. Save I. stopnje dr. Šamala. direktorja pisarne prezidenta češkoslovaške republike. Danes bo objavljena lista Macdonaldove vlade Ministri bodo postali samo člani delavske stranke — Nova vlada se bo predstavila v soboto angleškemu kralju London, 6. junija s. Predsednik Macdo> uald je včeraj razpravljal s predsedstvom delavske stranke in s frakcijo v spodnji zbornici o sestavi nove vlade. Krali je spre-iel Macdonalda v spalnem plašču v navzočnosti svojih treh telesnih zdravnikov Razgovor med kraljem in Macdonaldom je bil zelo kratek. Macdonald bo v soboto dopoldne predstavil kralju novi kabinet. Daljt je zagotovil predsedstvu stranke, da opazovalci ali hospitanti delavske stranke ne pridejo v poštev za ministrska mesta Vse osebe katerim se bodo ponudili portfelii. morajo biti ali morajo postati člani delavske stranke. To kaže nato. da je tudi designi-rani lord kancelar sodnik Sankey priprav- ljen vstopiti v delavsko stranko. London, 6. junija s. Predsednik Ramsay Macdonald. Snowden in Thomas so danes dopoldne odšli v Do\vning Street k.ier so imeli daljši razgovor z Baldwinom. Bivši konservativni ministri bodo iutri odšli v VVindsor, kier bodo izročili kralju lastnoročno državne pečate. Prvi ministrski svet novega kabineta se bo vršil naibrže v ponedeljek. Nato bo Macdonald za kraiši čas od-Dotoval na Škotsko. London, 6 junija s. Splošno mnenje ie da bo Artur Henderson prevzel zunanji urad. Predsednik trgovinskega urada bo najbrže postal VViliam Graham. Lista novega kabineta bo obiav'jena iutri zvečer. Madridsko zasedanje Sveta Društva narodov Na seji manjšinske komisije sveta Društva narodov je bila izvršena poslednja redakcija poročila trojke — Poročilo se sklada povsem s predlogi manjšinskih držav Madrid, 6. junija, a. V Madridu, kjer vlada izredno velika vročina, se je danes sestala ob 12. uri manjšinska komisija Sve« ta Društva narodov k tajni seji. Na tej seji je bilo prečitano poročilo trojke o manjšinskem vprašanju. Po daljši debati so bile na tem poročilu izvršene še neka« tere manjše korekture. To poročilo trojke se v manjšinskem vprašanju popolnoma sklada s stališčem manjšinskih držav in odklanja predloge nemškega zunanjega ministra dr Strese* manna. V7 spomenici se nasvetuje Svetu Društva narodov dovoliti peticijam manj« šin večjo publiciteto in da naj jih nagleje rešuje. Odsvetuje pa se dovoliti narod* nim manjšinam, pritoževati se neposredno na Svet Drušva narodov. Madrid, 6. junija, a. Kakor poročajo španski časopisi, so se zbrali za 45. zaseda* nje Sveta Drušva narodov že skoro vse delegacije v Svetu DTuš+va narodov zasto« panih držav Večina predstavnikov posa* mezriih delegacij je obiskala španskega kralja in predsednika španske vlade Pri« m o de Rivero. Dr. Beneš zavrača ma džarska natolcevanja Postopanje poljskega zunanjega jalno — Mala antanta ne more madžarskih Praga, 6. junija, g. V zunanjepolitičnem odboru senata je zunanji minister dr. Beneš odgovoril na več vprašanj, ki so bila stavljena na njega. Glede potovanja poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Budimpešto je izjavil dr. Beneš, do so vse tozadevne kombinacije brez podlage in da so nastale v glavah nasprotnikov Male antante. Postopanje Zaleskega proti Mali antanti je bilo popolnoma lojalno in korektno. Dalje je izjavil dr. Beneš, da je Mala antanta intervenirala zaradi iredentističnih izjav ne- ministra Zaleskega je bilo lo-molče preko večnih napadov iredentistov katerih madžarskih politikov, ker bi sufr smatrali le ti, da naj mirno na ta način nadaljuje svojo akcijo proti Mali antanti. Zaradi tega je moralo priti do diplomatske intervencije, ker je šlo za zadeve, ki so ogrožale mir in mednarodno sodelovanje sploh. Glede zadnjih izjav madžarskega zunanjega ministra VValka o aretaciji madžarskih državljanov na Češkoslovaškem, je ugotovil dr. Beneš, da je šlo !e za pet primerov, ki pa so bili utemeljeni v zakonu. Strašni Vezuv še vedno bruha V noči od srede na četrtek se Lava se je ustavila in mestece Napull, 6. junija ds. Bruhanje Vezuva se še vedno nadaljuje ter še ni prav nič popustilo. Velike skrbi povzroča dejstvo, da so se pričeli pojavljati znaki bližnje vulkanske erupcije tudi v polugaslem ognjeniku pri Pozzuoliju. fz žrela tega ognlenika so se namreč pričeli dvigati veliki oblaki dima, pare in žveplenih plinov, pomešanih z drobnim pepelom Zadnji komunike observatorija na Vezuvu veli, da so snoči približno ob 23. uri občutili potresne sunke, ki so trajali skoraj 2 minuti in nato opolnoči nove sunke, ki so trajali 4 minute. Obenem je ognjenik bruhal velike množine lave. Močne eksplozije so trajale do 15 minut po polnoči. Nato ie nastal relativen mir do 3. ure zjutraj, potem je bruhanju pridružil še potres Terrigno je za enkrat rešeno so se zopet ponovile eksploziie. Rim, 6. junija s. Po urednem poročilu Je lava v Tercignu uničila dosedai 50 hiš, v katerih le stanovalo 80 rodbin. Ozemlje, ki ga ograža lava, meri približno 50 ha. večinoma vinogradov. Prebivalstvo, kj je pobegnilo, se zopet vrača v Tercigno. Po večernih vesteh iz Napolia se lava le počasi pomika dalje, tako da obstoja upanje, da bo rešeno mestece Tercigno, ki šteje 7000 prebivalcev. Kljub navideznemu po-jemanju erupcijskega delovanja Vezuva pa ostanejo v veljavi izdani varnostni ukrepi, ker menijo vtilkanologi, da bi se moglo erupciisko delovanje ognjenika zopet popačiti. Ugoden odmev papeževih izjav Rim, 6. junija. 8. V političnih krogih opozarjajo na to, da se po včerajšnjih na* čelnih in teoloških izjavah papeža položaj ni poostril, temveč razjasnil, tako da se mora papeževo pismo celo smatrati kot prvi korak za ratifikacijo lateranskih po* godb. Papeževe izjave tudi obširno komen* tira ves italijanski tisk, ki pa nastopa ze* Io rezervirano. V splošnem podčrtava od* kritost papeževega nastopa in vidi v njem najboljše jamstvo, da bo sporazum med Vatikanom in Italijo navzlic vsem oviram, končno Ie ugodno izveden. Izvedba lateranskega sporazuma Rim, 6. Junija s. Posebna izdaja >UTadnega lisita« objavlja zakon od 27. maja 1929, čigar prvi člen vsebuje izvedbeno klavzulo k pogodbi o ko in za Japonsko 13 milijonov mark. Ostalih 126.8 milijona mark se bo po različnih odstotkih razdelilo med Jugoslavijo, Rumunijo, Grčijo, Poljsko in Portugalski. Smrt šahovskega mojstra Retija Praga, 6. juniia a. V Pragi je umrl na škrla-tinki 40-letni šahovski mojster Reti. Angleški poslanik za prohibicijo Washlngton, ~6. junija a. Angleški poslanik v Washingtonu ie sporoči! ameriški vladi, da se odpoveduje pravici uvažati za svojo uporabo alkoholne pijače in da ne bo odslej več uvaiai ncbetsih alkoholnih pijač. Vprašanje izenačenja moških in ženskih potomcev v dednem pravu Zanimiva izjava dr. Laze Markoviča — Po njegovem mnenju se mora v dednem pravu zasigurati prednost moških potomcev V ministrstvu pravde je sedaj na dnevnem redu splošni državljanski zakon, ki predstavlja ne samo enega najvažnejših, marveč tudi enega najobsežnejših in najtežavnejših problemov, katerih rešitev si je stavila sedanja vlada v svoj program. Na sestavi tega zakona se dela že vec let in v javnosti so se vršile že ogorčene polemike za in proti posameznim predlogom, ki so bili stavljeni z raznih strani. V zadnjem času se je vršila zlasti živahna polemika glede bračnega prava (za civilni ali cerkveni zakon), sedaj pa je beograjsko »Vreme« otvorilo debato o zadnjem poglavju državljanskega zakona, dednem pravu, ki globoko posega v narodno življenje in ki se po sedaj veljavnih zakonih zelo razlikuje po posameznih pokrajinah. Današnje »Vreme« objavlja o tem vprašanju daljšo izjavo bivšega ministra dr. Laze Markoviča. ki se je kot profesor prava na beograjski univerzi podrobno bavil s sestavo državljanskega zakona in ie tudi aktivno sodeloval pri sestavi prvotnega osnutka tega zakona. Zato so njegova na-ziranja tudi za naše kraje v toliko zanimivejša, ker bo novi zakon veljal za vso državo. Dr. Markovič pravi med drugim: »Mnenja sem, da dednega prava ni mogoče rešiti izključno po nekakem abstraktnem principu enakosti, marveč je treba upoštevati tudi razne druge okoliščine in razloge, predvsem gospodarske in nacijo-nalne interese države. Pri nas obstoja tkzv. režim male posesti in ta režim ie treba po mojem mnenju skrbno varovati tudi v novem dednem pravu. Bila ie velika pogre-ška, da smo svoječasno tudi naše (srbske! zadruge upropastili s tem. da smo začeli tudi glede njih izvajati načela rimskega prava o svojini ki so primerni za individualno. ne pa za kolektivno posest obsežne zadružne familije. Bil bi velik greh. če bi to napako sedaj še enkrat ponovili, kar bi se zgodilo s tem, da bi mehanično izenačili moške in ženske potomce.« »Zemlja mora ostati v rokah moških, ki vzdržujejo rod. To je tudi v skladu z našimi narodnimi običaji, ki redko poznajo doto in zakon iz materijalnih razlogov. Za žensko potomstvo obstoja možnost osigu-ranja deleža po oporoki. Vsak oče in mati lahko z oporoko, upoštevajoč razmere svoje rodbine in svoje premoženjsko stanje, korigira osnovno pravilo prioritete moških potomcev. Na drugi strani pa mora zakon jasno precizirati pravice ženskega potom-.•tva glede vzdrževalnine in osiguranja dote.« »Kar se končno tiče vprašanja, da bi se dedno pravo uredilo posebej za mesta in posebej za podeželsko prebivalstvo, sem proti temu, ker bi bilo to zelo težko izvedljivo. Sem pa za to. da se delež ženske dece v zakonu jasno določi in eventualno izplača v gotovini, kadar gre za kmečko rodbino na deželi. V mestnih občinah pa ie treba pustiti sodiščem možnost, da svoje strani sodnim potom korigiraio krivice, ki bi se morda poiavile. V tem srr>,-slu sem tudi sestavil svoj predlog. V nobenem primeru pa nisem za izenačenje moških in ženskih potomcev glede nasiti stvenega prava na deželi. V najskrajnejšem primeru bi še pristal kvečjemu na izenačenje v mestih.« »Mnenja sem končno, da nikakor ni potrebno. da bi se za vsako ceno izenačilo dedno pravo za vso državo enako. Če obstojajo v posameznih pokrajinah drugačni običajni in pravna pojmovanja, ki so se v narodu že vkoreninili, naj se ta naziranja v zakonu samem upoštevajo in ostanejo nedotaknjena. To po mojem mnenju ne bo niti najmanj škodovalo narodnemu in državnemu edinstvu.« Tragedija z dela odpuščenega starca Zaradi pijanosti odpuščeni starec je zažgal bencin svojega bivšega gospodarja, povzročil eksolozijo in požar ter prišel pri tem sam ob življenje Zagreb, 6. junija, r. Na Prilazu je v pretekli noči nastala silna eksplozija, ki jo je povzročil iz maščevanja neki 60letni starec. V kemični čistilnici oblek tvrdke Jelinek, ki se nahaja na dvorišču hiše št. 70. je eksplodirala velika količina bencina. Požar se je hitro širil: ako bi ga ogajegasci pravočasno ne lokalizirali, bi bila škoda ogrom na. V podjetju je bil nameščen že kakih pet let kot delavec 601etni Matija Zagoršak, ki je bil po izjavi poslovodje nekdaj marljiv delavec, pozneje pa se je vdal pijači ter je svojo službo vedno bolj zanemarjal. Pred par dnevi mu je poslovodja zato odpovedal službo. Zagoršak je takrat zagrozil, da bo izvršil samomor, od tedaj pa se ni več pokazal. V pretekli noči se je Zagoršak vtihotapil v kemično čistilnico ter okoli polnoči izvršil maščevanje, ki pa je tudi njega samega veljalo življenje. Očividno je zanetil bencin, kajti stanovalce v bližini je vzbudila stra- šna detonacija, kmalu nato pa so opazili visoke stebre dima in plamenov, ki so se vili iz kemične delavnice. Med ljudmi v soseščini je nastala velika panika, mnogi so pohiteli v oočnih oblekah na ulico v strahu, da bi požar ne objel tudi njihovih hiš, ker se je silno naglo širil. K sreči so bili ognjegasci takoj na mestu ter lokalizirali ogenj, s čimer eo rešili za milijone vrednosti blaga v drugih prostorih čistilnice. Kolikor se je končno ugotovilo, znaša povzročena škoda samo 150.000 Din. V delavnici so našli na tleh v nezavesti starca, v katerem so takoj spoznali odpuščenega Matijo Zagorška. Ta je v svojem maščevalnem namenu zažgal z vžigalico bencin, eksplozija pa ga je zagnala kakih 6 metrov daleč. S težkimi poškodbami in opeklinami, ki jih je pri tem dobil, so pa pripeljali v Zakladno bolnico, kjer je že okoli 3. zjutraj umrl. Tako je plačal svoje dejanje z lastnim življenjem. Senzacijonalne aretacije v Sandžaku Pod sumom, da so umorili bivšega oblastnega poslanca so bili aretirani neki učitelj in trije drugi ugledni prebivalci. zločinu, ki je silno razburil prebivalstvo Na podlagi preiskave je sreski poglavar aretiral pod sumom umora učitelja Lu Sarajevo, 5. junija bp. Ni še zaključen senzacijonalni proces v Plevljju, kjer se morajo zaradi umora in drugih zločinov zagovarjati ljudje, ki so igrali pod bivšimi režimi v Sandžaku veliko politično jn družabno vlogo, že poročajo o novih razkritjih, ki niso manj strašna, ako se izkažejo za resnična. Nedavno sta bila iz zasede napadena in umorjena bivši oblastni poslanec Hajdar Pašič in njegov spremljevalec. Sreski poglavar je osebno vodil energično prei-skavo o tem ko Korača iz Ivanja. blagajnika in tajnika zatonske občine ter nekega seljaka. Domneva se, da je bil umor če ga imajo res na vesti aretirane!, izvršen iz mrž-n.ie, ki je datirala še iz dobe strastnih strankarskih bojev pred 6. januarjem. Vsi aretiranci so v bijelopoljsiki okolici splošno znani in ugledni možje. Vohunske centrale v Nemčiji Berlin, 6. junija, a. V proračunski debati je izjavil pri razpravah o proračunu državne brambe, nemški državni minister za narodno obrambo, general Groener, da je Nemčija od vseh strani obdana s špijonažo. Poleg tega so postavile številne države, centrale svojih vohunskih organizacij ravno v Nemčijo. Nemška vlada pozorno zasleduje podzemeljsko delovanje teh central ter bo v kratkem nastopila proti njim z odločnimi odredbami. Velike reforme v nemškem narodnem gospodarstvu Berlin, 6. junija, a. V današnji proračun' ski razpravi je imel minister za narodno gospodarstvo, dr. Curtius daljši gov r o položaju in izgledih nemškega narodnega gospodarstva. V svojei govoru je napo» vedoval velike reforme v davčni zakono« daj i, podeljevanju brezposelnih podpor in podpiranju v težki krizi se nahajaiočega poljedelstva. Opozarjal je na preobreme« njenost nemškega gospodarstva, ki zahte« va nujno revizijo Dawesovega dogovora in izpraznitev zasedenega Porenja Pred ureditvijo flamskega vprašanja Bruselj, 6. Junija a. Belgijska vlada Je imenovala posebno komi-silo. ki ima nalogo proučiti pritožbe in zahteve Fla.mcev Po izvršenem studijskem potovanju preko ozemlja, kjer so naseljeni Planici, bo sestavila komisija podroben Bačrt s predlogi za rešitev flamskega vprašanja. Razveljavljena izvolitev voditeljev alzaških avtonomistov Pariz, 6 Junija a Strasburško upravno sodi-98e le izdalo odlok, s katerim razveljavlja izvolitev voditeljev alzaških avtonomistov Rosseja iti Scba-Ma občinskim svetnikom v Koimarju in Strasburgu. Ta korak strasfourškega upravnega eodišča je zelo razburil alzaške avtonomiste. ki groze, da bodo 'zvajali konsekvence Z njim pa soglaša vsa nacijonalma alzaška javnost, ki obsoja delovanje avtonomistov. Aretacija atentatorja na kralja Borisa Sofija, 6. junija, r. Po vesteh iz Prage, so v Češkoslovaški aretirali enega izmed atentatorjev, ki so pred dvema letoma pri Arabakonaku streljali na kralja Borisa. Prijeti atentator se zove Kolev-Tatarov. Češkoslovaška vlada je pripravljena izročiti atentatorja bolgarskim oblastem. Rumunska vlada proučuje seda.i vprašanje ali more dovoliti, da se atentator Kolev prepelje v Bolgarsko preko rumunskega ozemlja. ker rumunsko-bolgarska konvencija o esktradiciji ne dovoljuje izročevan.ia političnih krivcev, ki bi bili lahko obsojeni na smrt. Ogromen gozdni požar v Kanadi Otava, 6. junija, a. V gorskih pokrajinah severne Manitobe so izbruhnili velikanski gozdni požari, ki divjajo na tako veliki površini, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Vsi poskusi zajeziti požar so se ponesrečili ter ni preostalo številnim gozdarjem in uslužbencem lesnih industrij drugega, kakor naglo izprazniti ogražene naselbine. Vlada je dala ograženim prebivalcem na razpolago številne vojaške čete in avto oddelenja, ki dovažajo vodo. gasilce in pomagajo odpeljevati še preostalo imovino številnih pogorelcev. Doslej je že preko 1000 ljudi brez strehe. i Grozna nesreča pri igranju z orožjem Rim, 6. junija g V Bresciji se Je dogodila ■ grozna nesreča Na dvorišču neke hiše so se štirje otroci igrali z bombo, ki je nenadoma eksplodirala Trije otroci so bili takoj mrtvi, ; četrtega so smrtno nevarno ranjenega prepeljali v bo kiico. j Zakon o rudarskem zavarovanju Ministrstvo za šume in rudnike je sporočilo listom, da je dogotovilo načrt zakona o zavarovanju delavcev in nameščencev rudarskih podjetij. Obenem je ministrstvo izdalo o motivih tega zakonskega načrta daljšo objavo, v kateri pravi med drugim: Skupne opasnosti pri delu v rudnikih so že pred mnogimi stoletji napoti le rudarje, da sq se združili v tako-zvanih bratovskih skladnicah za vza j jemno pomoč v primeru dolezni, nesre-! če, onemoglosti, starosti in smrti. Rudarji so na ta način prišli do svojega zavarovanja mnogo pred delavci drugih gospodarskih panog. Velika važnost bratovskih skladnic je bila vzrok, da so napredne države v svojih rudarskih zakonih določile obvezno zavarovanje rudarjev v teh socialnih zavodih. Tudi v naši državi smo imeli bra-tovske skladnice že pred ujedinjenjem. Zato so ostale te institucije ločene od splošnega socialnega zavarovanja, njihova unifikacija pa se dosedaj še ni dala popolnoma izvesti. Dosežena bo šele z novim zakonom. Formalno izenačenje je prinesel sicer že svoječasni pravilnik o bratovskih skladnicah, ki pa je pri izvedbi naletel v praksi na mnoge težkoče. Novi zakon upošteva te težkoče in jih po možnosti odpravlja. Izdelani zakonski načrt je kolikor mogoče obdržal pravno kontinuiteto z zakonom o zavarovanju delavcev in s pravilnikom o bratovskih skladnicah. Zavarovanje za bolezen in nesrečo je urejeno v glavnem po načelih zakona o zavarovanju delavcev. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt pa ni moglo obdržati vse, kar je bilo odrejeno po pravilniku, ker bi bilo to opasno za celo institucijo rudarskega starostnega zavarovanja. Zaradi tega je tudi čas za dosego popolne penzije podaljšan od 30 na 35 let. Da se zagotovijo dajatve po novem zakonu zlasti v Sloveniji, je določen v čl. 119 poseben postopek za sanacijo pasivnosti matematične bilance. Sanacija bo v glavnem izvršena potom povišanja prispevkov v penzijsko blagajno, pri čemur bodo v gotovih mejah nosila večja bremena podjetja, za katerih penzioni-ste so izdatki večji od prispevkov. Za Slovenijo je posebno važno reguliranje pokojnin s pomočjo draginjskih doklad. Te doklade se bodo odredile tako, da bodo skupni dohodki dotičnega penzio-nista znašali toliko, kolikor bi znašali na osnovi delovne dobe odnosno članstva po peti kategoriji tega zakona. Za pokritje teh doklad bodo morala pri spevati izredne prispevke za stare pen zioniste vsa ona podjetja v Sloveniji, katerih delavci in nameščenci so zavarovani pri bratovski skladnici. Invalidski zakon Beograd, 6. junija č. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu se ureja besedilo načrta zakona o invalidih. Ta važen zakonski načrt ki ga je obdelal Vrhovni zakonodajni svet je razpravljal o njem na štirih seiah, dočim je za druge večie zakonske načrte potreboval le po dve ali tri seie. Ko bo dovršena končna stalizacija načrta zakona o invalidih bo poslan ministru za socijalno politiko. Smatra se, da se bo to zgodilo v par dneh, tako, da bi ta zakon kralj podpisal še pred svojim odhodom iz Beograda. Ukinjenje drž. policije v Kotoru Kotor, 6. junija n. V svrho štedenja Je ukinjena državna policija v Kotoru. Sedaj se pričakuje prihod poveljnika zagrebške policijske straže Roška Pavloviča, ker bo zagrebška policija prevzela več stražnikov kotorske policije. Namesto policije bo vršilo odslej varnostno službo v Kotoru orožništvo. Nevarna epidemija v okolici Novega Sada Novi Sad, 6. junija, r. V okolici Novega Sada se je pojavila epidemija vnetja mož-gan in otrpnenja tilnika. V novosadsko bolnišnico je došlo več bolnikov, od katerih je eden umrl. Mestni fizikat je izdal na prebivalstvo proglas z navodili, kako naj se varuje pred to nalezljivo boleznijo. Požar vpenelil celo mesto Carigrad, 6. junija, a. Požar je vpe-pelil skoro celo mesto Rodosto, ki je edino večje pristanišče ob Marmarskem morju. Ogenj je uničil tudi starodavno palačo grškega nadškofa, v kateri so se nahajali številni stari rokopisi in slike. Zgorelo je tudi 7 cerkva in 21 mo-šej. Pri gašenju je bilo do smrti opečenih 7 gasilcev. Požar se je zelo naglo širil, ker je pihal močan zapaden veter, ci je nesel ogorke po več sto met-ov daleč. Brez strehe je ostalo okoli 15 tisoč prebivalcev. Izmišljene vesti o atentatu na Mussolinija Rim, 6 junija r. Glede na neko vest i z Lip-skega, da je bil te dni izvršen atentat na Musso-Sinija, izjavlja itaiijanski tiskovni urad. 'da nI bilo nobenega a.tentaosetom, da zna ceniti kulturna in umetniška stremljenja oevskecra društva, ki že 35 let budi in vodi narod k večni lenoti — k umetnosti. Zbor šteje okoli 50 nevk in pevcev: vodi ga društveni pevovodja g. Pec Segula: so-pranska sola poje gdč. Zinka Lovrečeva. ! Goslar Mušič in njegovi izdelki Našim čitateljem znani — saj je poklonil za binkoštno »Jutrovo« nagrado srednješolcem krasno izdelano violino — slovenski in edini jugoslovenski goslar. M. Mušič je razstavil na letošnjem velesejmu (paviljon »M«) lastnoročne izdelke, violine, kitare in citre. Naj izpregovorimo nekaj besed o njegovih delih in o njem samem, ki je s svojo požrtvovalnostjo in pridnostjo dosegel pred nekaj leti celo časten naziv dvornega goslarja. Dočim ima.io drugi narodi še sedaj velike mojstre v ter umetni obrti, pri nas ročno izdelovanje glasbenih instrumentov nima rodovitnih tal. Po dolgoletnih izkušnjah, ki si jih je pridobil kot učenec slavnega dunajskega moj-stra-goslaria Handecka, je pričel takoj po prevratu sam z izdelovanjem godalnih instrumentov, predvsem violin, izdeluje pa tudi z veščo roko mojstrske kitare in citre. Preko vseh ovir je šel g. Mušič in je ustvaril temelj stroki, ki je najlepše cvetela v 17. in 18. stoletju v Gornji Italiji. Njeno središče je bilo mesto Cremona. kjer so živeli mojstri-graditelji tolikih prvovrstnih instrumentov (Stradivarius, Guarne-rius, Amati itd.). Tudi Mušičeve violine ne zaostajajo dosti za starimi. originalnimi, saj so zgrajene po velikem Stradivarijevem modelu, se odlikujejo po polnem, velikem in mehkem tonu ter po solidni estetični zuna-nji izvedbi. Kitare pa izdeluje po starem originalnem španskem modelu, ki ga je iz-taknil bogve kje. Kitare s ločijo prece.i od navadnega tovarniškega cenenega blasra, kljub temu pa so cenejše od tovarniških izdelkov. Naš mojster-goslar Mušič se v svoji stroki še vedno izpopolnjuje in se skuša z vestnim in strokovnim študiiem približati svojim prednikom, velikim italijanskim moi-strom iz preteklih stolefij. Njegovi tvrdki želimo mnogo uspehali. vsem glasboljube-čim posetnikom veleseima pa prinoročamo, da si ogledajo razstavljene instrumente. Zverinski poskus zavratnega umora Ko še ni niti končano letošnje poletno zasedanje v Celju, na katerem so se obrav« navali trije primeri uboja in en zavraten umor, že se je zgodil v vasi Podgorju pri Št. Jurju ob južni železnici v noči od po« nedeljka na torek zopet nov krvav zločin, ki ga je izvršil mlad, jedva 181eten kmeč* ki fant Anton Zdolšek, posestnikov sin iz Podgorja nad svojim tovarišem, posestni* kovim sinom Francem Vebrom iz sosednje vasi Hrušovca. Zdolšek je že dalje časa kuhal jezo na mladega Franceta Vebra zaradi tega, ker ga je Veber kot resnejši in pametnejši fant parkrat ponoči zaradi njegovega ob* jestnega rogoviljenja po vasi opomnil in nagnal domov. Tega vročekrvni Zdolšek tovarišu nikakor ni mogel odpustiti. V po« nedeljek zvečer se je sestal Zdolšek s pri« jateljema, 201etnim hlapcem Jožetom Ve« broni in 181etnim poses+nikovim sinom Antonom Gobcem v domači vasi, kjer so vsi trije sklenili, da gredo še isti večer v sosednjo vas Hrušovec na dom Franceta Vebra, da se maščujejo, ker jih je podil parkrat ponoči spat. Oborožili so se vsi trije z debelimi kostanjevimi koli in tako oboroženi prišli na Vebrovo dvorišče. Ve« brovi so že spali. Zdolškova tovariša Jože Veber in Anton Gobec sta Zdolška na« tančno poučila, kje da spi France Veber v hlevu, nakar je ta odšel tiho v hlev, ona dva pa sta ga čakala pripravljena na dvo« rišču. Zdolšek je v hlevu kmalu prišel do Vebrovega ležišča in je brez oklevanja kakih 6krat silovito udaril spečega Vebra s kolom po glavi in po gornjem delu te« lesa. Nato je urnih korakov pobegnil iz hleva in s tovarišema izginil v temi. Težko ranjeni France Veber se je čez nekaj ča« sa zavedel in se z veliko težavo privlekel v hišo, kjer je naprosil očeta, naj prižge luč. Ker je sin venomer stokal, ga je oče vprašal, kaj da nvi je, nakar je sin odvr« nil, da je bil v spanju strašno tepen. Kma« lu nato, ko so ga domač' začeli podrobnej« še izpraševati o dogodku, pa ie France prenehal govoriti in je proti jutru padel v globoko nezavest, iz katere se še do danes kljub zdravniški pomoči v celjski javni bolnici ni zavedel. V>?a postelja Franceta Vebra v hlevu je bila okrvavljena. Orožniki so takoj v torek aretirali Zdol« ška, ki je po daljšem trdovratnem tajen ju svoj zločin priznal in zvračal velik del krivde na svoja tovariša Vebra in Gobca. Svetovno vojno v živili slikah vidi^. ako pos&fte bo'no igro KALVARIJA« dne 8. in 9. junija ob 20. uri na Kodetjevem. Predprodaja vstopn e »Orijent«, Dunajslka cesta 14. < J < V T Z £ NEMORALA NRMORALA Danes vesela premijera! Nemorala Popolnoma novo! Salve smeha! Velezabavno! V glavni vlogi ELLEN RICHTER, dražestna očarljiva pperetna diva, ki se temeljito osveti učenemu profesorju astronomije, zakrknjenemu sovražniku žensk za njegove staromodne predsodke. Smeh! Smeh! -Premejera danes ob 4., pol 6., pol 8. im 9. POZOR! Edini Elitni kino Matica prinaša še vedno premijere veleillmov! ELITNI KINO MATICA ------------Tel. 2124. Z it! S VI VMOPVaN V T V M O I/\T C I X /t > i. > Zdolšek je bil preneljan v zapore okrož« nega sodišča v Celju in bo prišel pred pri* hodnjo poroto. Poškodba Franceta Vebra, ki ima zdrob« Ijeno lobanjo, je smrtno nevarna in ji ho mladenič najbrže podlegel, ne da bi se za« vedel. Dogodek je izzval v vsej okolici veliko grozo. Slovenski krožek na Dunaju Izleti Slovenskega krožka na Dunaju so vsako nedeljo, navadno popoldne. Preteklo nedeljo je šlo čez 50 članov obojega spola skozi Lainzer Tiergarten, mimo naših kolonistov gg. Širšeta, Križnica in Blazine. Povojni Dunaj se namreč silno razširja na periferijah v tako zvanih Schriibergarten, kjer rastejo kakor gobe po dežju koče. male hišice za podnevno bivanje, pa tudi hiše za stalno bivanje. Na deset tisočev je že ljudi po takih naselbinah. Tudi trije odborniki našega dunajskega krožka imajo tam v Lainzertiergartnu kos zemljišča in svo.ie koče. Gospod Širše ima že krasno urejeno, ker je pričel že pred štirimi leti, da more tam stanovati z vso družinico čez poletje. Vrt ima krasen. Naš Križnič ga pridno posnema, a za njima je previdno prikorakal naš blagajnik Blazina. Od teh prijateljev smo prepevaje korakali k bivši prekrasni cesarski vili Hermes, k.ier je dobra gostilna in kavarna. Množica ljudstva se je divila lepoti naše slovenske pesmi. Živahnost naših izletnikov in pa krasoto naše pesmi so tujci označevali z vzkliki: »Das sind ja Siidlander!« Ta izlet bo ohranjen v filmu, ki ga bodo mogli občudovati tudi člani, ki se ga niso udeležili. Morda se pa le še marsikomu zahoče iti na naše živahne izlete. Tako so slovenski roiaki družimo tudi v divni dunajski okolici, k.ier pridobivamo občudovalcev naši krasni pesmi. Prihodnji izlet bo v nedeljo čez Koben-celj. ki ima svoje ime po našem Krašovcu Kobenzlu. Sestanek ob 16. na končni postaji št. 38. _ Sleparji s tujimi valutami LJubljana. 6. junija Zadne dni se je pritepla v Ljubljano vsa mogoča sodrga, ki se skuša okoristiti v mestu z vsakovrstnimi triki. Policija budno pazi na žeparje. ki so si poiskali že več žrtev, so pa tu tudi hotelski tatovi, sleparski trgovski potniki in sleparji s tujimi valutami. Ponoči okrog 1., ko je bilo na veseličnem prostoru veleseimišča še vedno nrecej živahno, sta prišla do paviljona Dorfel ob Celovški cesti neka starejša elegantno v črno opravljena dama in mlajši moški. Posedela sta nekaj časa pri mizi in po krajšem pomenku poklicala zastopnika trgovine s preproeami Mntavelič. Mustafo Beščevi-ča. ki iima je počel nonuiati v nakup razne bosanske nreoroge. Elegantni par ie kupoval od Mustafe več stvari, slednjič ra sta se zanimala le za krasen vzorec nostel.ine-nega nregriniala in za dva komada pred-postel.inih nrenrogic. Mustafa je blago do-nu.ial in slednjič je črno opravljena dama izjavila, da kupi omeniene preororre. da pa iih ne more plačati v dinarjih, ker sosedine le tujo valuto ' Beščevič. da sk-ene kunčiio. ie bil prinravlien. oddati blago tudi za nemške marke. Neznanka ie tedai privlekla iz natlačeno nolne torbice bankovec za 100 mark. nakar so se Dogodili za ceno nrenrognm. Mustafa. ki .ie cenil nrenroge na 950 Din. ie spravi' hanko,oe +er odštel neznanki naza? še 350 Din. Takoi ?a tem ie Beščevič odšel in stopil ne da'?č proč k znancu, nekemu bančnemu uradniku ter mu pokazal bankovec za 100 m"rk. vprašaje ga. če ie pravi. Bančni uradnik, ki ie pogledal bankovec, ie takoj odvrnil, da sta ga neznanca »na<">marila«, kaiti bankovec fe bil napačen. Ppščevič ie ves razočaran takoi poHtel nazai do paviljona, vendar sta jo slenaria s prenro^ami že popihala. ("Menar.ieni zastonnik ju je nekai časa iskal na veleseimišču. nakar je odhitel še v hotH Tivoli, ker sta mu neznanca navedla. da stanuieta tam. Našel na ju ni niti tam. zaradi česar se je noda.l na poHciio ter zadevo priiavil. Pozneje in je zasledoval tudi na kolodvoru, ali brez usneha. Kakor ie navedel osleiarieni Beščevič. sta sleparja posedovala več neveljavne nemške valute, zaradi česar opozarjamo tudi druge trgovce, da morda še kdo ne nasede sleparski dvojici. Belokranjsko pismo Kolikor se je bil belokranjski kmet oddahnil po preteku vseh onih mrazovnih svetnikov, ki so pretekli brez škodljivega mraza, toliko sedaj trepeče pred nevihtami, ki so se že pričele in prinašaio nesrečo. Toča si je na praznik, v četrtek, izbrala naše najlepše in naiboljše vinograde ter skoraj popolnoma uničila še ono. kar je po letošnji zimi ostalo v Vidošičih in znani Repici. Prav tako je uničila tudi sosednje hrvatske vivodinske vinograde vse do Prekriža. Prizadeti vinogradniki obupujejo. Ves trud je v borih petih minutah uničen z eno tako nevihto. Ne samo po vinogradih ampak tudi po poliu ie napravila toča toliko škode, da morajo ponekod žito pokositi in zasejati znova, da vsai do -jeseni dobe nekaj zrn za kruh. Seveda tam ne bo mogoče potem več sejati ajde. ker bo že prepozno. Strela je udarila v leseno klet Ane Oberman iz Metlike. Lastnica ie že itak reva in sedaj še ta nesreča. Kakor se aproksimativno ceni, znaša povzročena ško da v vinogradih, ki so uničeni ne samo za letos, ampak za več let okroglo nad 1 milijon dinarjev, zato ljudstvo pričakuje, da bodo oblasti poskrbele in priskočile vinogradnikom na pomoč. S 1. junijem je pričel v Metliki voziti pošto na kolodvor dvakrat dnevno naš prvi avtotaksi, ki je last g. Antona Fišteria, ključavničarskega mojstra. V nedelio ie že imel polne roke dela zaradi Zrinisko-Fran-kopanske proslave v Ozliu, kamor je moral štirikrat odpeljati udeležence. Vseh ni mogel. Kakor obljubu.ie g. Fišter. bo s svojim avtom prevažal potnike iz Metlike k vsakemu vlaku in bo prav tako tudi čakal potnike na postaji. Pretečeno nedeljo so naši podmladkarjl Rdečega križa priredili zelo dober in uspešen zabavni popoldan s prav pestrim sporedom. Dramski nastop, recitaciie s petjem vse je bilo lepo izbrano in zelo lepo podano od strani naših malčkov. Nadvse je ugajal glas učenke Nade Stipaničeve. Takih nastopov bi si želeli še več ter se zahvaljujemo i učencem i učiteljstvu na trudu. Zal da prireditev ni bila od strani staršev tako obiskana, kakor bi bilo pač želeti ter pričakujemo v bodoče večio udeležbo. Kakor smo že javljali, so združeni dile-tanti sklenili, da nam podajo dramo večjega obsega in sicer Manice Komanove »Prisego o polnoči«. Prvotno nameravano igranje te drame na prostem ie moralo od-pasti zaradi ponavljajočih se neviht. Igrati so morali na šolskem odru, ki ie še precej prostran, toda za take igre še premajhen. Sceneriia je le prišla do veljave, igra je bila dobro naštudirana in izvedena v splošnem prav dobro. V dokaz in zahvalo tem vsem našim diletantom. ki so se vsi potrudili, da podajo kar najbolj popolno igro. ni publika varčevala z aplavzi in ie odhaiala popolnoma zadovoljna. Dopisi VAŠE PRI MEDVODAH. Vodovodna zadruga v Vašah pri Medvodah vabi na veliko vrtno veselico pri Andreju Žerov« niku (Knezu) v Vašah, v nedeljo ob 3. po« poldne. ŠT. VID * GROBELNO. Gledališka se* zona na tukajšnjem šolskem odru se je za* ključila v nedeljo z mladinsko pravljico »Pogumni Tonček«. Kljub bližajoči se ne« vihti je bil obisk še dober. Vloge so bile prav dobro razdeljene in potek igre zelo lep. Scenerija in garderoba v posameznih, dejaniih zelo lična in primerna. Igralci so želi toplo priznanje. Igra se bo na splošno željo še v tem mesecu ponovila. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Petek, 7.: Zaprto, generalka. Sobota, 8.: Piskač. Premijerski abonma. Nedelja, 9.: Pegica mojega srca. Gostuje gdč. Anta Kovačičeva. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Petek, 7.: Traviata. Gostuje ga. Vesel-Pola. Red C. Sobota, 8.: Cigan baron. D. NedTlja, 9.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Tzv. Ponedeljek, 10.: Evgenij Onjegin. Premier-ski in D-abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 7. ob 20.: Mati. Uprizoritev ženskega društva. Sobota, 7. ob 20.: Proces Mary Dugan. Zadnjič. Ljudska predstava po zelo znižanih (vnah. Nedelja. 9. ob 20.: Oča Boštjan. Ljudska predstava. Mr. Hermon Ould in njegovo delo (K jutrišnji premieri v Narodnem gledališču * v Ljubljani.) Bolj ko kadarkoli se zanimajo dandanes za Slovence tudi Angleži. To je dobro znamenje. Če naštevamo imena angleških prijateljev (Humphay Davy, Seton \Vatson, Jopson itd.), gre odlično mesto nedvomno tajniku angleškega PEN-kluba Mr. Hermo-nu Ouldu. Lansko leto se je mudil več tednov na Bledu, te dni pa pride v Ljubljano prisostvovat krstu svoje tragikomedije >Pie-kač se smeje«. Hermon Ould ee je rodil 1. 188fi v Londonu. Spočetka se je ukvarjal z gledališčem, ali kmalu mu je dal slovo in se posvetil zgolj publicistiki in leposlovju. Razen zbirke otroških iger »New Plavs from Old Sto-ries«, ki so prevedene tudi v nemščino, je napisal dramo »The Moon Rides Higbc, ki so jo večkrat igrali v Londonu in trilogijo s samostojnimi tremi igrami »The Light Co-median«, >The Dance of Life« in »The Piper laughs«. Srednji del te trilogjje so igrali tudi v Parizu in Berlinu, dočim bo slavil »Piskač« svojo »prvo noč« (fir.st — night — play) v ljubljanskem gledališču. Izmed ostalih Ouldovih del naj omenim še: »Betvveen Sunset and Dawn«, »What Fools these Mortals be« in »The Black Virgin«, vse tri v štirih prizorih. Nadalje enoaktovko »Tho Father and Thv Mother«-. »Claud^«, >Episodet, ,>The Patlifinder^r, ,Joan the Maid«. Nadalje igro z narodno godbo »Sveti večer« in pesnitev »Candle-Ende«. »Piskač se smeje-? je igrokaz v desetih prizorih. V posvetitvi tega dela prijatelju Normann Thomasu pravi avtor, da snov ni originalna. Drama prikazuje markantne tipe londonskih politikastrov v zaudarjajo-čem ozračju ]>ovojne korupcije. Sine ira et studio! Ould se je držal vestno navodil, ki jih daje Hamlet v tretjem dejanju svojim igralcem: »Prikažite svet, kakršen je. J^eno-to in grdoto v njuni pristni podobi.« Mogoče je gledal avtor politično torišče t>kozi nekoliko preostro liberalno prizmo. Glavni junak Beresford Harrowfield, sin podeželskega graščaka, je tip emancipiranega indi-vidualista, ki se je otresel vseh spon kon-vencionp*rzma in tradicionalizma. Izvoje-vavši ei popolno notranio svobodo, sklene kandidirati na socialistični listi in izvoie-vati razžaljenim in ponižanim tudi socialno in politično prostost. V duši mu tli božanska iskra samozatajevanja. Nekoč se je dal zapreti iz usmiljenja za sodruga Brendla. A to plemenito delo se mu zdaj nemilo maščuje. Krivi Brendle nastopa v drami kot njegov tekmec na rdeči listi. Idealizirani individualist se zaplete v obupno borbo s kaosom: oče ga razdedini in mu odreče podporo, zavezniki ga sramotno ostavijo, žena Olga, praktično vzgojena, krepka povprečna ženska, spletkari proti njemu, ho-teč ga odvrniti od političnega meteža, a rdeči ga na odborovi seji odslovijo, ker niso prejeli od njega kot »bogatega graščaka« nikake denarne podpore za propagando. Razočaran sklene kandidirati samostojno. Tu mu pa stopi na pot podli Brendle z očitkom. da »zločinci« ne smejo iti v parlament. Seveda je to le pretveza spletkarske Olge, ki je pa visoko leteči Beresford še ni doumel. Politično bankrotiran stoji na robu propada . . . Pred očmi mu lebdi samomor . . . Njegov alter ego Piskač ga sili in odvrača . . . Mahoma se ponosni individualist vzravna: »Nečista kri naj išče takega zdravila!« Piskač, neodgonetljiva živ-ljenska sila, ga povede k ženi, ki si je s spretno spletko ohranila moža in dobila igro. Da. igro! ... Saj je življenje le igra, ki jo igra poredni Piskač temu v zabavo, onemu v pogin . . . Tragikomedia. Vsebina tega dela je dokaj neznatna in vsakdanja. Nikake teatralične tehnike, te-žeče za efektom. Razgovori so tako preprosti in domači, da se nam zdi, da sedijo pred nami naši kavarniški politikanti. Angleži so mojstri v prikazovanju človeka, ki je tem pristnejši. čim bližji je resničnosti in dovršenosti. Emancipirani Beresford se ziblje na skrajni meji tridimenzionalnosti, fu-ror divinus ga vleče in mami k eamožrtvo- vanju — a surova življenska sila (Piskač) mu postavi na pot ženo in otroka, ki je naposled edina pozit;vna posledica in raison d" etre življenja in filozofije. Globina tragike in prisrčnost komike se strneta v premo črto večnega pomišljaja — Gr. Gostovanje pariške »Opere Comiquec t Pragi. Minule dni je gostovala v prostorih Narodnega divadla v Pragi sOpera Comi-que<- s solisti, zborom in orkestrom. Uprizorili so dvakrat francosko »Prodano neve-stot in enkrat opero »Manon«, oboje pod vodstvom slovečega dirigenta Louisa Masso-na. Čehi so sprejeli pariške igralce z uiri-Ijivim navdušenjem, saj je bilo treba čakati deset let, preden so se Francozi odločili, da priznajo Smetanovemu delu to, kar mu je priznal skoraj ves kulturni svet. Češki listi zelo hvalijo francosko muzikalao, režijsko in igralsko interpretacijo »Prodane neveste*. Iz Prage so člani »Komične opere« odpotovali v Plzenj, kjer bodo tudi uprizorili francosko »Prodano nevesto«. Skupina francoskih pisateljev in znanstvenikov bo nastopila v avgustu tri tedne trajajoče informativno potovanje po srednji Evropi in Podonavju. Obiskala bo tudi Zagreb in Beograd. Med potovalci bo več članov Francoske Akademije, vodja skupine pa bo Andre Tberive. Popravi! Ime angleškega pisatelja Mr Oulda se glasi Hermon, ne Herman. V tem smislu je popraviti naš včerajšnji članek. Domače vesti * Tekma Jugoslovenskih pevskih društev v Beogradu. Nj. Vel. kraH ie prevzel pokroviteljstvo prve tekme pevskih društev, ki se bo ob priliki proslave sedemdesetletnice Prvega beograjskega pevskega društva vršila v Beogradu ob Duhovem. Kral je daroval dragoceno zlato liro, ki jo bo pri tej tekmi prejel državni prvak. * Proslava Jakopičevega jubileja v Zagrebu. V petek 7. t. m. ob 20. bo priredilo Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu svečano predstavo na čast našemu velikemu umetniku Rihardu Jakopiču v narodnem gledališču na Trgu kralia Aleksandra I. Igralo se bo Cankarjevo »Pohuišanje v dolini šeniflorjanski«. Pred predstavo bo govoril prof. Marko Rašica o umetnosti Ri-harda Jakopiča. Drugega dne 8. t. m. ob 11. dopoldne se bo otvorila kolektivna razstava njegovih del v Umetniškem pavillonu na Zrinjevcu. Za tajnika vlada v vseh krogih največje zanimanje, zlasti ker bo jubilant osebno prisostvoval predstavi in otvoritvi razstave. * Ipremembe v državni službi. Načelnik ministrstva za notranje zadeve v pokoju dr. Vilko Pfeifer Je po potrebi službe Imenovan za politično-upravnega uradnika in upravitelja sreza sinjskega s sedežem v Sinju v 4. skupini I. kategorije. Arhivski uradnik Nikola Obradovič je iz ministrstva za notranje zadeve premeščen k velikemu županstvu v Mariboru. * Zavarovanje naših delavcev v Inozemstva. V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja gradivo za pogajanja s Francijo, Belgijo in Holandsko o sklepanju konvencij glede zavarovanja delavcev, naših državljanov, ki so zaposleni v omenjenih deželah. Ker se po francoskem zakonu zavarovanje začne šele po štiriletnem zapo-slenju v Franciji in se naših državljanov nahaja tamkaj že nad desettisoč. bo naša država skušala doseči, da se ta rok skrajša in da naši delavci že prel dosežejo zavarovanje. * Legitimacije za železniške uslužbence. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, naj legitimacije upokojenih že-lezniških uslužbencev in članov njihovih rodbin potrjuje ona direkcija, na katere teritoriju dotičnik prejema penziio. Prav ta-ko naj jim ona izdaja tudi ostale olajšave. * Društvo meščanskošolskega učlteljstva ▼ Sloveniji bo imelo ob priliki proslave 10-letnlce ustanovitve slovenskih meščanskih šol v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, slavnostno zborovanje, na katero so vabljeni vsi prijatelji meščanske šole. * Slovenska Matica opozarja pisatelje na svojo Knezovo knjižnico in jih vabi k sodelovanju. Rokopisi pripovedne vsebine se naj pošljejo najkasneje do 1. januarja 1930. leta v običajni obliki. Honorar po pravilniku. Podrobnosti se izvedo v društveni pisarni. * Nove cene za prevoz na državnih poštnih potniških progah. Za vse državne poštne potniške avtomobilne proge so določene nrslednje cene: potniki plačajo za vožnjo do 5 kilometrov 5 Din; od 5 kilometrov dalje za vsak kilometer po 1 Din. Dosedanji prtljažni in blagovni cenik ostane nespremenjen v veliavi. Pri potniškem in prtljažnem, oziroma blagovnem ceniku se štejejo vedno le celi kilometri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Novi potniški cenik je stopil v veljavo z uvedbo poletnega voznega reda. * Film »Jugoslovenska rlvllera«. Neko fiimsko podjetje iz Londona je pred tedni pričelo s snemanjem filma »Jugoslovenska rivijera«. Režiser filma se je te dni iz Du. brovnika vrnil na Sušak ter pri tej priliki izlavil, da je posnel vse starine in važnejše predmete od Sušaka do Dubrovnika, da bo naknadno še izpopolnil svoi film, ki je besedilo zani spisal sloviti književnik Bernard Sha\v. Režiser bo odpotoval še v Bo-ko Kotorsko, da ji posveti posebno snemanje, potem pa se bo preko Saraieva vrnil v London, da čimpreje razvije film ln začne z njegovim predvajanjem. Film ie posnet v znanstvene svrhe, vendar pa bo dobro služil tudi za propagando, turizma. * Nova pogodbena pošta Stopiče. S 1. majem ie bila spremenjena pomožna pošta Stopiče pri Novem mestu kakor znano v pogodbeno državno pošto. Njena zbirna in središčna pošta je Novo mesto, carinjalna pošta pa Ljubljana 2. Istega dne je prenehala poslovati pomožna pošta Grm-Pod-grad, nien okoliš pa je bil pridelien okolišu pošte Stopiče. Prenašanje pošte med Sto-pičami in Novim mestom vzdržuie vsak dan, razen ob nedeljah, pogodbeni poštar. * Izprememba poštnih okolišev. Kraj Za-verše, ki je bil doslej v okolišu pošte Ponikva. se je s 1. t. m. izločil iz tega okoliša fr. pridelil okolišu pošte Grobelno. * Smrtna kosa. Umrla je v ljubljanski bolnici gospa Marija Ferjanova roiena Rihtar-jeva, soproga šolskega upravitelia na Grosupljem g. Gust. Ferjana. Pogreb bo v soboto popoldne ob pol 5. Blag ji spomin! * Stara vinska trta pozebla. Pišejo nam: V konjiškem okraju ie imel neki posestnik staro in izredno rodovitno vinsko trto, ki Je v dobrih letih imela do 2000 grozdov. Letos pa ni več ozelenela; izredno huda zima Jo je popolnoma uničila. Lastnik trte je nedavno umrl. To izredno rodovitno trto je vsadil pred petinštiridesetimi leti. * Sokol v Brežicah javlja, da ie za obisk proslave 25 letnice v nedeljo 9. t. m. dovoljena polovična vožnja od Zidanega mosta do Zagreba. Vozni listki se dado na domači postaji žigosati, ob izstopu v Brežicah pa jih pridržite, ker jih potrebujete za povratek. Potrdila udeležbe se dobe pri društvenem tajniku na telovadišču. Za povratek vožnje proti Zagrebu bo poseben vlak ob pol 22.. proti Zidanemu mostu pa tovorni vlak s priklopljenimi osebnimi vozovi ob 23. Ker so zveze ugodne, pričakuie društvo številen obisk članov in prijateljev, ki po- znajo Iz preteklih časov nacionalno ln kulturno važno delovanje brežiškega Sokola. * Za pogorece vasi Glinek pri Mokronogu se je nabralo na občnem zboru Gre-mila trgovcev za krški okrai v Mokronogu 360 Din. Lepa hvala! * Prva seja gradbenega odbora za Sveto-gorsko kočo. Prva seja odbora za gradbo svetogorske koče se je vršila v Zagorju pri Korbarju. Številna udeležba vseh odbornikov, 18 po številu, ki so prišli iz raznih krajev področja litijske podružnice SPD, je pokazala, kako zanimanje in prav mlade-niška agilnost vladata med vsemi člani gradbenega odbora. Na prvi seii je bilo sprejetih nekaj zelo praktičnih predlogov rudniškega ravnatelja iz Zagorja g. inž. Lo-skota. Skico pročelja bo izdelal v narodnem slogu industriiec g. Birolla iz Zagorja. Gradbeni odbor bo priredil v korist fonda za Svetogorsko kočo to nedelio veselico v Litiji. Opozarjamo na to prireditev vse planince. * Ljudsko štetje ▼ Novem Sadu. 9. in 10. Junija bo v Novem Sadu popis prebivalstva. Čeprav se bo 1. 1931. vršilo štet« je prebivalstva po vsej državi, ga je obči« na za Novi Sad odredila že za sedaj, ker računa, da bo z rezultatom pospešila grad« beno akcijo v mestu. Zakon namreč opro« šča nove hiše davka za do 20 let v mestih, ki imajo nad 50 tisoč prebivalcev, za 10 let pa v mestih, ki imajo pod 50.000 prebival« cev. Po zadnjem popisu prebivalstva Novi Sad ni imel 50 tisoč prebivalcev, občinska uprava pa hoče z novim popisom dokazati, da ima Novi Sad nad 50 tisoč prebivalcev in da ima zato pravico zahtevati za nove zgradbe oprostitev davka za dobo 20 let. Popis prebivalstva se ba izvršil pod nad« zorstvom univ. prof. dr. Laze Kostiča iz Beograda. * Krvav zločin pijanca. Na neki pristavi v bližini Subotice je bil prošlo sredo izvršen krvav zločin. Bivši dobrovoljec Cvetko Gjajič, rodom iz Bosne, je v pijanosti z nabasano puško šel po cesti proti svojemu domu. Srečal je skupino delavcev in začel streljati vanjo. Smrtno je zadel Antona Se-liča in Josipa Kociča, potem pa zbežal. Zasledovalci so ga v bližini madžarske meje našli mrtvega. Iz puške si je zadnjo kroglo pognal v sence. KINO IDEAL Rdeča črka »A« Pretresljiva drama v gl. vi. LILLIAN GISH. Najtiiž/je IJudsJke cene 2.—, 4.— in 6.— Din. * Senzacijonalna aretacija v Skopllu. V Skoplju je vzbudila veliko senzacijo aretacija občinskega blagajnika Tome Rističa iz Bulačana. Ristič je že dalje časa živel zelo potratno, zahajal pogosto v Skoplje ln lahkomiselno razmetaval denar. Policija Je končno začela sumiti o korektnosti njegovega uradnega poslovanja. Odrejen je bil blagajniški pregled in ugotovil se je v blagajni ogromen primanjkljaj v znesku 812.000 dinarjev. Ristič je bil izročen sodišču, njegova imovina, vredna približno 200.000 dinarjev, pa je dana pod zaporo. * Najdba popolnoma razpadlega mrtveca. h Sv. Križa pri Kostanjevici nam pišejo: Na otoku Krke na Brodu, ki last A. Pi-sanskega, so našli 4. t. m. ob priliki košnje sena mrtveca, katerega je morala naplaviti Krka že pred več meseci. Identiteta ni mogoča, ker je truplo že popolnoma razpadlo in oglodano od podgan in miši. V bližnji okolici se ne pogreša nikdo. Mrtvec je najbrže naplavljen od daleč. Domneva se, da je utopljenec morda eden izmed lansko leto ponesrečenih med Stražo in Novim mestom, oziroma Dvorom. Zadeva je prijavljena oblastvom. * Obledele obleke barva v različnih barvah In pllsira tovarna Jos. Reich. * »Proja«. V prvem levem paviljonu »E«, je v oddelkih 33 do 37 tvrdka Proja, d. z o z., tudi letos razstavila svoje prvovrstne izdelke. Ves razstavni prostor je ta tvrdka prav okusno aranžirala. Posebno pozornost vzbuja velik svetnik, ki je sestavljen iz samih originalnih zavitkov žitne kave, vmes pa so postavljeni transparenti, ki že od daleč opozarjajo mimoidoče na »Projine« izdelke. Kdo še danes ne pozna špecijalne kavine mešanice, ki so sestavliene iz najfinejših vrst kave in sladne ječmenove ter ržene kave, ki imajo zaščitno znamko »Proja«? Kdor jo enkrat pokusi. ta Je stalen odjemalec »Projine« kave. Tvrdka »Proja« ima tudi lastno kemično tovarno kreme za usnje, parketno voščilo, strojno olie, plavilo itd. Da lahko vsak preiskusi izborno kvaliteto »Proja« izdelkov, razdeljuje ta tvrdka vsem sejmskim posetnikom brezplačne vzorce. Pražarna in tovarna se nahajata v Ljubljani, Tržaška c. 28. 790 Iz Ljubljane Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revrmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. £ O« Najboljše, naftvapefše, zato t* najcenejše! n— Iz gledališča. V petek 7. t a se bo pela v operi poslednjič v letošnji sezoni Verdijeva opera »Traviata.« V glavni vlogi Violette bo gostovala Izvrstna koloraturna pevka ga. Tinka Vesel-Pola. — Premijera angleške tragikomedije »Piskač se smeje« bo v soboto ob 20. Avtor Hermon Ould bo krstni predstavi svojega dela osebno prisostvoval in se bo pripeljal v petek v Ljubljano. Krst angleškega dela na našem odru sam in avtorjeva osebna navzočnost je redek dogodek v slovenskem gledališču in je za zbliianje in poglobitev angleško-slovenskih kulturnih stikov izrednega pomena. Premi-jerski abonma. u— Češki znanstvenik v LJubljani. V naše mesto je prispel ravnatelj etnološkega muzeja v Brnu g. dr. František P os p i šil. Ogledal si Je tudi tukajšnji etnološki muzej, kjer ga Je sprejel ravnatelj muzeja g. dr. Niko Zupanič. u— Izlet Umetnostno-zgodovinskega društva v Novo mesto. Umetnostno-zgodovin-sko društvo priredi v nedeljo 9. t. m. izlet v Novo mesto. Ogledalo si bo tamkajšnjo kapiteljsko cerkev, njeno zanimivo gotsko stavbo, Tintorettovo sliko in Metzingerjeva dela, dalje frančiškansko, tudi arhitektonski zanimivo cerkev z zanimivimi nagrobniki 16. stoletja, dalje kapelico na Grmu in eventualno, če bo čas dopuščal, še otoški grad in grajsko kapelo. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor v nedeljo zjutraj ob 7.30. Vodil bo msgr. V. Steska. u— Dve slavnostni akedimlil meščanskih šol. V nedeljo ob 15. in ob 20. bodo priredile meščanske šole ljubljanske oblasti v proslavo lOletnice 2 slavnostni akademiji v veliki dvorani hotela »Uniona«. Pri akade-miiah bodo nastopili dijaki in dijakinje s pevskemi, deklamacijskimi, ra.ialnimi in orkestralnimi točkami. Da se oddolžimo pridnosti dijakov meščanskih šol, katere sledove občudujemo na velesejmski razstavi, storimo samo svojo dolžnost, če posetimo njihovo slavnostno akademijo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene izredno znižane. Napravimo mladini veseleje! u— Sodba nemškega poslanika v Beogradu ministra Plonniesa o razstavi meščanskih šol v pavljonu »K« na Ljubljanskem velesejmu ie za naše razvijajoče se meščansko šolstvo zelo laskava. Razstavo je obiskal v nedeljo in se izrazil o niej takole: »Občudujem in strmim nad pestrostjo in spretnostjo, ki jo pokazujejo učenci v risanju. Čudim se pa v prvi vrsti izredno nazornemu pouko v vseh predmetih in nisem pričakoval, da more učenec meščanske šols pokazati take odlične uspehe praktičnega napredka. Povdarjam, da sem si velesejem največ ogledal radi razstave meščanskih šol, ki me izredno zadovoljuje in čestitam vsem prirediteljem na lepem, izredno lepem uspehu«. To Je sodba odličnega gosta in na to sodbo so lahko vsi ponosni, dijaki in učitelji. Občinstvo pa znova opozarjamo, naj si ogleda razstavo. u— Občni zbor Udruženja Ju«, nar. železničarjev in brodarjev obl. odbora Ljubljana bo v nedeljo 9. tm. v dvorani okrožn. urada, Miklošičeva cesta v Ljubljani. Začetek točno ob 8. zjutraj. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora v člmvečjem številu ude-| leži in pokaže s tem svojo organizatorično : zavednost. V soboto 8. t. m. bo ob 15. isto-i tam zborovanje delegatov, na katerem se ' bodo podrobno obravnavale vse točke dnevnega reda. — Oblastni odbor UJNŽ3 Ljubljana. potovanj u m na pocitmvcah rabite vedno praktično Napolnilno pero in Evershrp žepni svinčnik! PoU nilna peresa najboljših angleških in amerikanskih tvrdk priporoča tvrdka *Žv. iSonac u— »Sočani« In drugi Primorci! Za zborovanje v Celju imamo dovoljeno polovično vožnjo in na razpolago garnituro železniških vozov, ki bodo označeni s tablicami »Za društvo Soča«. Legitimacije in znake dobite od danes naprej pri društvenem blagajniku tov. Sfiligoju, Gledališka ulica 7-III, in v nedeljo četrt ure pred odhodom, to Je ob tri četrt na 5. zjutraj pri železniški blagajni. Pri odhodu kupljena cela enosmerna karta do Celia velja v zvezi s potrdilom na legitimaciji o udeležbi na zborovanju za brezplačno vožnjo nazaj v Ljubljano. Zato se ta karta v Celju ne odda. Spored te narodne slavnosti v Celju bo v vsakem oziru zelo zanimiv. Zato je naša dolžnost, da gremo v nedeljo vsi brez izjeme v Celje. — Odbor. u Organizacija jugoslovenskih emigrantov vabi člane in prijatelje, da se udeleže v čim večjem številu prireditve Jugoslovenske Matice in »Soče« v nedelio 9. t. m. v Celju. Dopoldne zborovanje Primorcev na Glaziji. Odhod iz Ljubljane skupno s »Sočani« ob 5.08 zjutraj. u— Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Liubljanl bo priredila v soboto 8. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta, pevski koncert s sodelovaniem pevskega odseka pekov iz Maribora, pevskega odseka pekov v Ljubljani in pevskega društva »Cankar«. Začetek ob ?0. Vstopnina: sedeži 15, 10, 8, stojišča 4 Pin. V nedeljo 9. t. m. bo v hotelu »Tivoli« velika vrtna veselica z godbo, plesom, srečolovoni. u— Gozdovnlkl! Danes vsi pred areno Narodnega doma ob šestih. Ne pozabite prošnje! u— Razstavo na zavodu risarskih In ženskih ročnih del bo priredila II. realna gimnazija v LJubljani v soboto 8. in nedelio 9. tm. Ogled mogoč v soboto od 14. do 18., v nedeljo pa od 8. zjutraj do 18. Na ogled vabljeni zlasti starši zavodovih učencev. u— Razstava otroških del In del otroških vrtnarje bo danes od 16. do 19. in Jutri v soboto od 8. do 12. ter od 14. do 19. v držav nem otroškem vrtcu ženskega učiteljišča na Reslievi cesti. o— K podaljšanju življenja pripomore tudi smotrena nega zob. — Danes ob 11. in 16. bo predvalan na stalni higijenski razstavi na velesejmu film »Nega zob«. Ob 17 pa bo predaval zobozdravnik dr. L. Bren-čič o pomenu in pravilni negi zob. u— Nočni pretep. V sredo ponoči }e nastal v Prešernovi ulici med večjo družbo moških in hlapcem Miho K. s Tržažške ceste prepir. V Miho je naenkrat skočilo več moških, ki so ga pretepli. Prizadejali so mu na glavi krvavečo rano. zaradi katere je moral napadenec iskati zjutraj zdravniške pomoči. Napadalce je zasledoval stražnik, a so ti zbežali in se skrili na Sv. Petra cesti. Stražnik pa je navzlic temu enega izmed njih spoznal ter zadevo prijavil. u— Žepni tatovi. V sredo smo poročali, da so aretirali na velesejmišču kot osum ljenca žepnih tatvin Mirka Periča iz Beograda in Šerifa Tihiča iz Bosanske Kostanjevice. Šerif Tihič Je izjavil v naši redakciji, da so oba zopet izpustili, ker nista ničesar zakrivila. u— Tatvina obleke. Visokošolec Anton Misič stanujoč v Akademskem kolegiju. Je prijavil, da je te dni vdrl v niegovo omaro in v omare nekaterih njegovih tovarišev neznan tat in jim pokradel za okrog 1400 Din razne obleke. Kako je bila tavvina izvršena in kdo je krivec, bo dognala preiskava. u— Kokoši kradejo. Posestnica Mana Za-noškarjeva iz Dravelj je predvčerajšnjim ponoči zaslišala kokodajskanie v spaniu motenih kokoši, ki so se nahajale v hlevu, Istočasno je začula tudi neke korake na dvorišču, vendar se za to ni kaj dosti zmenila, misleča, da hodi okrog hiše kak do mačin. Naslednje jutro pa so našli Zanoš-karjevi hlevna vrata široko odorta in je zmanjkalo iz hleva več kokoši, ki si jih je prilastil neznan tat. u— Nepoštena služklnia. Uršula K. Je služila pri branjevki Mariji Maverjevl na Vidovdanski cesti 2, kjer pa Je službo kmalu zapustila. Kmalu po njenem odhodu Je Mayerjeva ugotovila, da Je zmanjkala zlata ura, last njenega moža. Urška je bila takrat že v drugi službi na Bleiweisovi cesti 20, kjer je nova gospodinja tudi kmalu zapazila, da ji zmanjkujejo razni predmeti. Preiskala je Urškino košaro ter poleg svojih stvari našla notri tudi pri Mayerjevi ukradeno uro. Urška Je takrat izginila in Jo sedaj zasleduje policiia. u— Najugodneiša prilika se nudi obiskovalcem velesejma, da si ogledajo grandijoz-no delo pisatelja Matičiča, boino igro Kal-variia (svetovno vojno v živih slikah), ki se bo na vsesplošno željo občinstva ponovila v soboto 8. in nedeljo 9. t. m., vsakl-krat ob 20., na Kodeljevem poleg mladinskega doma na prostem. Za ugoden povratek je tudi za zunanje udeležence poskrbljeno, ker bodo vozili po predstavi posebni vozovi električne cestne železnice kakor tudi avtobusi na vse strani. Preskrbite si vstopnice v predprodaji pri tvrdki »Orient« na Dunajski cesti. 7S9 Iz Maribora a— Iz gledališča. »Proces Mary Dugan« kot ljudska predstava bo Jutri, 8. t. m. zvečer. V naslovni vlogi igra gdč. Starčeva. Cene ljudske: ložni sedeži brez razlike 15 Din, parterni 12, balkonski 10, galerijski 6, stoiiča v parterju 4, galerijska 3 Din. Opozarjamo, da je ta igra nad vse zanimiva in napeta ameriška porotna obravnava pravi pravcati »šlager« po vsem svetu in Je tako podana možnost, da si jo ogledajo čim širši sloji. a— Slovanska čitalnica, ki je pravna lastnica Ljudske knjižnice v Narodnem domu, pobira mesečno članarino. Čeprav društvo ne vzdržuje več čitalnice, ampak vrši tem važnejše ljudsko prosvetno delo z Ljudsko knjižnico, ki je najmodernejša knjižnica in tudi največja v mariborski oblasti, je Slovanska čitalnica baš glede na to tem bolj potrebna skromne članarine, ki znaša le 24 Din na leto. Prijatelji ljudske prosvete so torej naprošeni, da prispevajo skromno podpornino Ljudski knjižnici. a— Naval na počitniške kolonije. Pri mestnem mladinskem uradu je bilo prijavljenih 324 otrok za počitniške kolonije na morju in na Pohorju in sicer iz I. mestnega okraja 45, za II. okraj 47, za III. okraj 23, za IV. okraj 61 in za V. okrai 131 otrok. Organizirane bodo tri kolonije in sicer prva na Pohorju pri Sv. Martinu na novo kupljenem posestvu društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine za nad 100 otrok, druga ob morju pod vodstvom in vzdrževanjem tukajšnjega pomladka Rdečega križa za 70 otrok in tretja pri Sv. Juriju ob Pesnici za 80 otrok iz mestnih dnevnih zavetišč. Komite za dečie počitniške kolonije bo v kratkem na podlagi zdravniškega izvida in upoštevajoč socijalne razmere pri-javliencev določil deco, ki bo upoštevana za sprejem. a— Otvoritev planinske koče na Šmohor-Ju. Pri Šmohoriu na Javorniku otvori otvo-ii posavska podružnica SPD dne 9. t. m. novo zgrajeno planinsko kočo. Kočo bo blagoslovil predsednik Aljaževega kluba SPD v Mariboru, prof. dr. Jehart. Slavja se udeleže tudi mariborski planinci, ki se odpeljejo v nedeljo z vlakom ob 5.20 v Laško, povratek zvečer pa iz Celja. Da se more nuditi udeležencem ugodnost polovične vožnje, se nai interesenti prijavijo do sobote zvečer pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35. a— O zatiranju trsnih škodljivcev In bolezni bo predaval v nedeljo, dne 9. t. m. dop. v dvorani vinarske in sadjarske šole strokovni učitelj zavoda, g. Franjo Vojsk. Predavanju bo sledil prost razgovor. Kme, tijska podružnica za Maribor in okolico vabi kot prirediteljica k predavaniu tudi nečlane. a— Naglo naraščanje Drave. Zadnje dni Drava naglo narašča in je dosegla včeraj že meter nad normalo, tako da so merila izginila pod vodno gladino. Umazani valovi nosijo s seboj poleg gozdnega dračja cele hlode in drevesa. Najbrže se je kje v gornjem toku razbil kak v:čji splav. Pri Kino Ljubljanski dvor! Ke zamudite! Borba za zlato Charlie Chaplin Ob 4., y* 7.. V2 8„ 9. uri. l| 4savski brvi je bilo v jutranjih urah op? žiti več komadov utopljene živine. Kakor se nam poroča, je Drava na nekaterih krajih že prestopila bregove. Ako bo naraščanje trajalo še nekaj dni, lahko zlasti na Dravskem polju pride do katastrofe. a— Truplo neznanca so včeraj potegnili iz Drave. Moralo ie že dali časa ležati v vodi. O najdbi utopljenca so bile obveščene oblasti, ki pa še niso mogle ugotoviti ne-znančeve identitete. Tudi še ni dognano, ali gre za nesrečo ali za zločin. Ni izključeno, da je storil samomor. Truplo bo obducirano oblasti pa so uvedle poizvedovania. a— Pretep na ulici. Med strastmi sta vino in ženska najbolj zapeljivi in omamni. V pijanosti odpove razsodnost, v ljubosumju pa vzplamti maščevalnost. Tudi včeraj popoldne sta vino in mlada Marija izzvala v Marijini ulici pretep. Vinjeni Ivan Je hotel Antonu Iz Št. Lovrenca na dravskem polju odpeliati dekle. Priiel jo je okrog pasu in jo povabil s seboj, kar je Toneta tako razjarilo, da se je lotil predrzneža in ga pošteno oklofutal. Tone se je tako razvnel, da hotel odnehati niti takrat, ko ga Je mirila že policija. »Vse za Mico«, ie bilo njegovo geslo. Ničesar ni videl, niti slišal, dokler ga niso s pendrekom opozorili, da ni v Št. Lovrencu, temveč v Mariboru. Odpeljali so ga v policijske zapore, kjer si ie čez noč jezo gotovo ohladil, čeprav ljubosumje ni bilo maščevalno, ker Mica je gotovo odšla z Ivanom, ki je bil po prejetih klofutah potreben nežne roke in tolažbe. Iz Celja e— Mariborsko gledališče ▼ Celju. V petek 14. t. m. bo gostovalo v našem gledališču mariborsko gledališče s trideiansko komedijo »Cerkvena miš«. Predstava bo v korist Udruženja gledaliških igralcev in je želeti, da celjska gledališka publika naš hram umetnosti popolnoma napolni. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Cvetlični dan državne kraievne zaščite dece in mladine v Celju bo v petek 14. t. m. in ne v soboto. Prijatelji uboge dece se naprošajo, naj pridno segajo po cvetju, katerega bodo ponujale deklice. Nihče naj jim ne odreče primernega daru. saj bodo pobirale za svoje najrevnejše bratce in sestrice. e— Delavci rudar! za Francijo. Javna borza dela v Celju razglaša, da bo prišel v sredo 12. t. m. v Celje k javni borzi dela zastopnik Francoske vseljeniške družbe iz Zagreba sprejemat delavce, v prvi vrsti rudarje, pa tudi druge tovarniške in obrtniške delavce. Transport bo odšel po 21. t. m. iz Zagreba. Vsak, kdor se za ta dela zanima, naj se omenjenega dne dopoldne ob 9. zglasi pri javni borzi dela v Celju, kjer bo dobil od zastopnika vsa nadaljna pojasnila glede potovanja, plače in drugega. e— Vsi absolventi in absolventke državne trgovske šole v Celju iz 1. 1924-25. se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže dogovorjenega sestanka ob priliki 5 letnice ab-solviranja. Sestali se bomo 28. t. m. na Vidov dan ob 10. dopoldne v rdeči sobi restavracije Narodnega doma v Celiu. Eventualni predlogi naj se pošljejo na naslov: Drago Cerne, Zagreb, Peščenica VT. 46. c. e— Izrabljanje vajencev. Policiji ie bil ovaden tuiajšnji ključavničarski mojster B. G., ker je kljub večkratnim opominom stražnika imel tudi preteklo nedeljo svoia dva vajenca 15 letnega Florijana 1. in 16 letnega Milana K. ves dan zaposlena s težkim delom v svoji delavnici. Uboga vajenca sta zaradi napornega dela tekom tedna tako izmučena, da le še s težavo delata. Dnev no morta delati od 7. zjutraj do 20. zvečer izvzemši eno uro, ko gresta domov na kosilo. e— Majhen požar. V sredo 5. t. m. popoldne je v laboratoriju »Jol« v Gosposki ulici nenadoma eksplodirala polna 5 literska ste-klinica kolonjske vode, ki Je stala na zakurjenem štedilniku. Ker je bilo v koloniski vodi 96% špirita, je nastal velik ogenj. Zaradi silnega plamena se je vnela poleg štedilnika ležeča slama, iz katere je lastnik omenjenega kosmetičnega laboratorija Ed-mund Ivanji baš jemal male stekleničice za polnjenje s kolonjsko vodo. Poklicani paznik gasilnega društva je ogenj kmalu pogasil. Iz Novega mesta n— Gospa Pavla Lovšetova bo priredila v soboto 15. L m. v Narodnem domu v Novem me«tu koncert najpopularnejših ameriških pesmi z uvodnim predavanjem o ameriški muziki. Spremljal jo bo na kla« vrrju g. Marijan Lipovšek. n— Orkestralni koncert v Novem mestu. Sokolsko društvo v Novem mestu bo pri* redilo jutri v soboto 8. t. m. ob pol 9. zve« čer v Sokolskem domu orkestralni koncert pod vodstvom dirigenta g. A. Fakina z na« slednjim sporedom: 1. A. Albini: Baron Trenk, ouvertura; 2. G Millocker: Dijak prosjak, poutpouri; 3. A Tellier Tristesse d Amour. Intermezzo, čelo solo igra br. Strajnar, 8 sprcmljevanjem orkestra. 4. W. Gangelberger: Mein Teddvbar. Koncertna polka. Klarinet solo igTa g. Maurič, s spremljevanjem orkestra. Odmor. 5. R. Leoncavalo: Bajazzo, Fantasia. 6. Morati: Czardas. Violina solo igra g. D. Šproc, s spremljevanjem orkestra; 7. Fr. V. Suppe: Une journee a Viene, ouvertura. Po k on« certu se bo vršila opereta v enem dejanju s spremljevanjem orkestra »Prebrisani štu« dent« v režiji g. J. Paveiča. Nastopili bo* do naslednji domači reve i gg. Strainar (ba« riton). SegedSn (tenor). Hlede (bariton), Kokalj (sopran), gdč. Mežnaršič (sopran). Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 4. junija so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4000__so zadele štev. 7689, 96.841, 108.190. Din 2000,— šterv. 14.105, 66.646. Din 10.S80, 30.916, 46.128, 74.621, 96.S09, 901, 253, 500.— 10.959, 30.930, 53.402, 74.626, 97.314, 107.906, 108.258, so zadele štev. 14.132, 17.939, 850, 656, 109.864, 123.573, 30.966, 53.452, 74.650, 97.434, 107.920, 108-298, 109.&68, 123.S2S, 30.977, 55.801, 75.790, 97.451, 107.958, 108.300, 1.15.609, 123.871, 7532, 17.960, 34.625, 58.206, 84.531, 97.458, , 107.9S5, 109.712, 7553, 7587, 17.968, 17. 34.629, 58.235, 84.569, 99.717, 107.991 109.714 115.617. 123.918. 115.665, 123.919, 7606, 7636, 990, 20.049, 663, 34.723, 257, 58.292, 579, 84.596, 726, 99.758. 107.994, 108 109.716. 109 120.105, 120. 123.950, 123 7679, 8148, 20.111, 20.118, 34.759, 58.394, 91.709, 100.731 34.737, 58.305, 84.687, 99.856, .117, 108.126, .730, 109.745. .169, 120.215, 968. 8190, 10.840, 10.846, 20.139, 22.002. 30.906, 40.531, 46.023, 46.044, 70.218, 70.237, 70.26S, 91.750, 91.753, 91.787, 103.137, 103.159, 107. 108.151, 108.161, 108. 109.796, 109.830, 109. 120.286, 123.502. 123. Dobitki se bodo izplačevali po 21. juniju. Naročilne dopisnice za 18. kolo bomo pravočasno priložili. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. Iz Kamnika ka— Merolzkusni urad v Kamniku bo od »enaj naprej vršil le merjenje sodov, dočim je merjenje mer in utež preneseno na ljub« Ijanskt kontrolo mer in dragih kovin. — Uradni dnevi za merjenje sodov so vsak petek in soboto po tretji nedelji v mesecu. Ljubljanska kontrola mer in dragih kovin ho izvrševala po mestih merjenje s svojimi organi in se bo dan javil potom časopisov. ka— Nevihta, ki je divjala v torek po* noči nad Kamnikom in bližnjimi kraji, je potrgala brzojavne žice. Zaradi tega je bil Kamnik od torka dalje brez telefonske zveze. V sredo so popravljali na progi; za« gotov ili so nam tudi, da ob telefonski pro« met že v dopoldanskih urah vzpostavljen, vendaT smo bili še v četrtek zjutraj brez telefonske zveze z ostalimi kraji. ka— Šolski izleti v Kamnik in okolico so v poslednjih dneh prav številni. Skoro vsak dan pridejo z vlakom izletniki raznih šol iz okolice in drugih kraiev. Izletna toč« ka i no večini Kamniška Bistrica, ki je z novim Planinskim domom postala prava privlačnost. h Kra^ia r— Občni zbor gledališkega odra. Pre« tekli ponedeljek se je vršil v Čitalnični dvorani v Narodnem domu redni občni zbor gledališkega odra. Zborovanje je vo» dil predsednik g. Fran Sire. Iz poročila, k'i sta jih podala tajnik A. Klavora in blagaj« nik K. Ažman, posnemamo zelo uspešno udejstvovanje diletantskega ansambla v Narodnem domu. V pretekli sezoni je bilo vprizorjenih 7 raznih del z 19 predstavami. Največji uspeh je dosegel domači oder z vprizoritvijo operete »Mamzelle Nitouche« čigar efektna izvedba je vzbudila pozor« nost cele Gorenjske in zlasti Ljubljane. Opereta je dosegla 6 lepo uspelih predstav. Z njo je oder afirmiral svoj sloves odlič* ne diletantske družine. Od 1. januarja do 31. maja t. 1. je znašal inkaso vprizoritev okrog 50.000 dinarjev. Kljub temu je bla» gajna končala zaradi ogromnih stroškov in dajatev z malenkostnim saldom. Za pred« sednika je bil ponovno izvoljen ravnatelj g. Pire, v ostali odbor pa naslednji gg.: Stanko Saiovic, Ažman, Dore Kern. Adolf Klavora, Metod Mayr, Viko Pešl, Dušan Pire, Ignac Reš, Sfrumblova, Ivan Toporiš, Jelko Vajt in Adolf Vran. r— Pred maturo. V pondeljek se bodo pričeli na tukajšnji državni gimnaziji pis« meni zrelostni izpiti. K maturi je pripušče« nih 21 osmošolcev, eden je bil reprobiran za eno leto. Izpitom bo predsedoval bivši prosvetni šef dr. St. Bevk iz Ljubljane. r— Nagla smrt na dvorišču. Preteklo sredo popoldne je prišel v gostilno R Je« reba na Gorenji Savi 71«letni prevžitkar Anton Fabjan. Naročil je svojo merico vi« na. Bil je očividno zelo razburjen. Zvečer je šel na dvorišče in se vlegel v travo. Ko so ga ponoči okrog 23. hoteli domači zbu« diti, so opazili, da je Fabjan mrtev. Za« dela ga je kap. Pri njem so našli skoro 400 Din drobiža, ki ga je pravkar prejel od rodne občine Besnice na račun dedščine, ki jo je dobil po svojem bratu iz Amerike. Šport Športni drobiž Za nedeljske tekme za državno prven« stvo so določeni naslednji sodniki: Gra* djanski«Primorje v Zagrebu dr. Planinšek, namestnik g. Šitič, Iiašk«Hajduk v Osijeku g. Jokšič, namestnik g. Kujundžič, Pobeda« BSK v Skopi ju g. Ružič, namestnik g. Pla« ček, Jugoslavija«Sand v Beogradu g. Egri, namestnik g. St. Jelačič, Slavija«Hajduk v Sarajevu g. Arlavi, namestnik g Podubskv. Prvenstvena tabela rezervnih moštev pr> vega razreda v Ljubljani za 1928=29 kaže naslednjo končno stanje: Ilirija 8 7 0 1 50:7 14 I P.imorje 8 7 0 1 55:11 14 II Slovan 8 3 0 5 11:44 6 III Hermes 8 2 15 11:40 5 IV Jauran 8 0 1 7 3:28 1 V Na zadnji glavni skupščini zagrebške Concordije je bil izvoljen za predsednika generalni ravnatelj Makso Bosnič. Hazenska družina zagrebške Concordije odide na dal jšo turne io. Gostovala bo v Beogradu, Smederevu, Požarevcu, Pančevu, Zemunu, Kragujevcu. Nišu, Kirmanovem ter v Skoplju ali v Leskovcu. Nastopila bo v naslednji postavi: Gršetič, Glaudius, Ra« dič, I. Tonkovic, Bobinski, Z. Tonkovid, Žnidarčič. Z Jesenic B— Dar za otroški vrtec. Pred tednom je umrla Silvica Tucakovideva. Učenke otroškega vrtca so jo spremile na zadnji poti in na grob natrosile mali Silvici polno pomladnega cvetja. Gospa Tucakovičeva je darovala v spomin na Silvico za otroški vrtec 60 Din. Najlepša hvala! t— Krajevni odbor Rdečega križa bo priredil v nedeljo 9. t, m. cvetlični državni dan RK. Tudi vsa 4 kinematografska pod« jetja bodo 8. in 9. igrala v prid društva. Občinstvo prosimo, da pridno sega po cvetkah in poseča kina, ki bodo imela te dni prvovrstne predstave. Iz Ljutomera lj— Meščanska šola bo priredila na kon« eu šolskega leta proslavo svoje desetlet« niče. Podrobnosti bod'o še sledile. Svojo razstavo p« bo priključila obrtni in indu« strijski razstavi meseca avgusta. lj— Krajevni odbor Rdečega križa bo priredil v soboto zvečer v gostilni »Tri« glav« zabavni večer s pevskimi in godbe« rrimi točkami. Hašk komb. : Ilirija komb. Preteklo nedeljo smo imeli v gostih državnega prvaka Grad jamskega Za prihodnjo nedeljo oe uspelo Iliriji pridobiti prvaka Zagreba Haška. Imenovani je brez dvoma tehnično iin kombuia-cijsko najbolje moštvo v državi. To.pot nastopa s kombiniranim moštvom, ki pa po niooi skoro ne zaostaja za kompletno I. garnituro. Pred vsem dajejo tri iimetia moštvu zunanji okvir: Zinaja II, dir. Vtaek in Daoovič. Vsakdo, ki se zanima za nogomet, ve, da so ta imena tesno vezana na zgodovino in razvoj jmgoslo venskega nogometa. Pred leti ni bilo državne reprezentance brez teh imen. Mogo čni steber obrambe Dasovič in napadalna »kanoma« dr. Vtaek n Zinaja II so še danes opora Haška. Znani rekordni strelec Zagreba Vineik je še danes dobro znani eksekutor napadalnih akcij. Zinaja II je mojster dribliroga in prav dober strelec. O ostalih igrači h naj samo omenimo, da igraje povsem klasičen nogomet, kar je soglasna sodba vseh zagrebških listov Tudi pri nas smo vajeni, da igra v tehničnem oziru rezervno moštvo navadno bolje ko I. garnitura in se torej ne smemo čuditi pisanju zagr. listov, »da igra rezerva Haška naidotjeranijš nogomet«. Vsekakor bodo zadovoljni nudi najbolj razvajeni. Ilirija na-stopi v zelo močni postavi ta upa, da bo svojemu nasprotniku nudite zadosten odpor. Tefcma bo vsekakor nudila dober siport. Priče tek tekme je ob 17. V predteikmii nastopita najbrž« Svoboda in Jadran. Pri tej tekmi se bo odločilo, kdo pride v I. razred. SK Svoboda. Danes strogo obvezen trening I. skupine od 18. ure dalje na Iliriji. Po treningu sestanek v naši garderobi. — Predsednik. Službeno Iz JSH lir ŽS. Seja u. o. se vtši danes ob 20.30 v damske m salonu kavarne Emona. Navzočnost vseh odbornikov je potrebna, za4o prosim točno in sigurno. — Tajnik I. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 18. uri lahko a t let ski trening. Udeležba za vse članice strogo obvezna. Prav posebno se na to oipozarjata Medveš in Brber. Pri treningu se bo pobirala tudi članarina. — Načelnik sekdje. ASK Primorje (hazena) Danes v petek točno ob 18.30 vaien se sta,nek, obvezen za vse hazenašice v tajništvu ASK Primorja, Masary-trova cesta 1, !. nads.tr. (vogalna hiša). Tajnik. ASK Primorje sporoča cenj. članstvu, klubskim prijateljem in ostalemu občinstvu, ki se bo udeležilo nedeljske prv. tekme, da je klubsko vodstvo zaprosilo upravo drž. žel. za pri-klopitev nekaj osebnih vozov tovornemu odnosno brzotov. zidanmoškemu vlaku. Na ta način bi bi! mogoč povratek z vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 20.40. O sklepu žel. uprave bomc lutri poročali. Tajništvo. SK Ilirija (nogometna sekcija). Sekcija obvešča člane, da je prevzel te dni vodstvo nogometnega treninga novi dunajski trener g. Baar. Razvrstitev treninga: I. skupina (I. moštvo in rezerva) vsak torek in četrtek: ako v nedeljo ni tekme, tudi v soboto. II. skupina (juniorji) vsako sredo in petek. Pričetek treninga vedno ob 17.30. garderoba bo odprta od 17. dalje. Čas za specialni trening posameznikov bo posebej odredil trener. Prihajajte ha trening redno na VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 6. junija 1929. Višina barometra 308 8 Kraj Opazovani« Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dobro trnih SkoplJe Split Barom. 753 8 7? 2.3 753-9 754-1 755-2 753-1 753-3 Temper. 14 15 14 13 11 18 18 S JS s ar > 90 70 80 80 60 60 60 t»»l>«4 Smer vetra rn nnnram 55 milijonom Din v 1. 1927. in 73.fi milijonom v I. 1926. Že iz teh številk je razvidno, da je naraščanje hranilnih vlog v zadnjih dveh letih vedno bolj počacno in tvorba novega denarnega kanitnla vedno težja. Enak noiav opažamo tudi pri ostalih denarnih zavodih v Sloveniji in v Hrvatski. Tako so n. pr. vloge pri Prvi hrvatski šfedionici lani narasle le »p 31.4 milijona Din. medtem ko so se v letu 1927- povečale za 13o milijonov Din. Vzroki tfga nazadovanja so različni. Na eni strani moramo upoštevati, da so bili dohodki kmetovalcev, ki predstavljajo največji del vlagateljev, v zadnjih dvr-h letih v zv^zi s slabimi letinami manjši kakor druga leta, na drugi strani pa je odpadlo vlaganje onih kapitalov. ki so se v zndniih letih zaradi gospodarske krize in konkurzov izdihali investicijami v trgovini in produkciji V znatni m°ri so na zmanjšanje prirastka vlog vplivala tudi velika izplačila pnpilarnih vlog Državni hipotekami banki. JVveda prihajate pri tem v poštev še drugi momenti, kukor težka davčna obremenitev. nepos-?,1-ne investicije prištedenega kapitala v icvih stanovanjskih poslopjih, večja podjetnost v t-govini. nhrti in industriji itd. Kako so v«i ti rP7'ičn; vzroki vplivali na narašča-iie hranilnih in kontokorentnih v'og pri Mes*ni hranilnici ljubljanski, nam kažejo naslednje številke. Prirastek vlog brez glavnici pripisanih obresti je znašal (v milijonih Din): 19?6. 19:>7. 19?«. pri vlogah na knjižice 22.2 18.1 4 9 pri vlogah v tek. rač. 37.0 22 0 2! 0 Nazadovanje prirastka pri vlogah na knjižice, ki se iih poslužujejo predvsem podeželski stanovi, ie pač ?nak. da gre našemu kmetu v zadnjih letih slabo. Za 5t«dHlro«t našega malega človeka pa je predvsem zanimivo, ua je bilo la"' pri skupni vsoti pripisanih nbr^st' v višini 14.8 milijona Din iz-'lačan:h na račun obresti le 799.000 Din. Bilančna \"-(ta Mestne hranilnice se je ivignil? na impozantno višino 376 milinnov Din (1927 83'» miliionov Din). Od naložb ie koncem *eta odpadle na hipotečna pos >iila 32.9 milijona Din (33.7), na občinska posojila 56.6 milijona Din (29.4). na menice 10.S milijona Din v10.0). na dolžnike v tekoče-i računu 202.2 mili.,ona Din (1837) in na naložb? pri denarnil zavodih 269 milijona Din (28 P) čisli dobiček hranilnice je zna šal 1.2 milijona Din ter je navzlic visokim odpisom od 3 4 miliiona Din za 0.2 milijona Din večji kakor 1. 1927. Regulativne hranilnice spadajo gotovo med n;'isK'urrtejše denarne zavode v naši državi. Zato menda ne bo potrebno še izrecno povdariti, da za počasnejše naraščanje hranilnih vlog ni iskati nikakih vzrokov v zavodu samem, ki bi bil po svoji solidno-sti lahko drugim za vzor in za katerega sol-ventnost iamči mestna občina ljubljaska z vsem svojim premoženjem. Posebno pohvalo pa zasluži ta denarni zavod, da olačuje novi rentni davek v višini 3 % od vložnih obresti iz svojega in da tega davka torej ne odteguje od obresti. — Prevoz oslja na železnicah. Savez lesnih industrijcev v Zagrebu je predložil prometnemu ministru predstavko glede prevoza oglja na železnicah. Prevoz oglja hi se moral vršiti v specialnih odprtih vagonih, katerih pa imamo zelo malo, tako da so izvozniki prisiljeni pošiljati oglje v zaprtih vagonih. Do nedavna železniška uprava ni zahtevala nikakega doplačila za prevoz oglja v zaprtih vagonih, sedaj pa zahteva 10 odstotkov doplačila na voznino, ki je že itak visoka, vrhu tega pa izvozniki v tak zaprt vagon ne morejo natovoriti 10 ton. čeprav se jim računa tovornina za poln vagon. Ta okolnost znatno ovira naš izvoz oglja. Ker je voznina za oglje itak visoka, prosi Savez prometno ministrstvo, da se pobiranje 10-odstotnega doplačila ukine. = Stanje Narodne banke. V izkazu Narodne banke od 31. maja so devizne rezerve nekoliko nazadovale, in sicer za okrog 40 milijonov Din. Tudi menični portfelj se je navzlic ultimo ponovno zmanjšal in znaša sedaj komaj 1254 milijonov Din napram 1470 milijonom koncem preteklega leta. To nazadovanje je menda v zvezi s povračili sezijskih kreditov. Glavne postavke izkaza od 31. maia so naslednje (v milijon. Din: v oklepajih razlike napram stanju od 22. maja): Aktiva: kovinska podlaga 339.7 (— 7.4), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 478.9 (— 35 9). posojila na menice 1253.8 (- 53 5), lombard 220.5 (-H).3); pasiva: obtok bankovcev 5092.0 (+ 59.1). žirovne obveznosti napram državi 302.6 (+ 71.7). ostale žirovne obveznosti 55^0 (+ 12.3), ostale obveznosti 190.9 (— 239.6). = Velika živinorejska razstava za sodne okraje Novo mesto, Trebnje in Žužemberk se bo vršila 23. junija v Novem mestu. Otvoritev razstave bo ob 8 zjutraj na sejmišču v Kandiji. Razstavljena bo goveja živina (biki in bikci, plemenske krave in vi-sokobreje telice) dolenjske enobarvne in montafonske pasme in prašiči merjasci ter plemenske svinje polžlahtnega belega domačega plemena, heševci in jorkširci. L^pa plemenska živina bo primerno odlikovana, dobri rejci pa bodo primerno nagrajeni. Razstava ima namen. dnt> kmetovalcem pc-t-ndo za vziejo boljše plemenske živin«*: po kateri je zadnji čas na Dolenjskem znatno povpraševanje. Razstava obsega ves politični okraj, ker se hoče dobiti celoten pregled o plemenskem materijalu, ki bo služil za podlago «motrene odbire in zadružnega rejskega dela v okraju. Prihodnje krajevne razstave s premovanji se bodo vršile tudi v drugih krajevnih središčih. Kmetovalci, razstavite svojo dobro plemensko živino, ker s tem koristite sebi in povzdigi naše živinoreje! Vsi drugi živinorejci iz vseh krajev pa so prisrčno vabljeni, da obiščejo to razstavo. = Bilanca nemških državnih želeinir. Družba nemških državnih železnic, ki je bila v avgustu 1 1924. ustanovljena v zvezi z aktiviranjem reparacijskih plačil po Dawe-sovem načrtu je objavila b^anco za leto 1928. Tz te bilance ie razvidno, da je pri skupnih dohodkih 5159 milijonov mark znaša' dobiček 865 milijonov mark. Iz tega dobička je družba plačala za reparacije v obliki anuitete za reparacijske obligacije 658 milijonov mark. Poleg te vsote je bil železniški nromet za reparaciie obremenjen še z vsoto 250 milijonov mark, ki se je pobrala v obliki prevoznega davka, tako da je zna?f'a skupna reparaciiska obremenitev nemškega prometa 9!ft milijonov mark '12.3 milijarde Din). Ta vsota predstavlja 16.7 odst. vseh železniških prevoznih stroškov (obratni dohodki železnic in prevozni davek). Navzlic tej ogTOmni obremenitvi je znašal čisti dobiček Družb" nemških državnih železuic po odbitku dotacije za rezerve (103 milijone mark) in za odpis obratovalne pravice C25 miliionov mark) 249 milijonov mark. Iz tega čistega dobička je družba plačala 76 milijonov mark za dividende prednostnih delnic. 173 milijonov mark pa je bilo prenesenih na nov račun. Družba je imela koncem preteklega leta preko pol milijarde mark dobroimetja pri bankah in le 260 miliionov mark dolgov. Družbene rezerve «0 dosegle že 15 milijarde mark. Navzlic težki reparacijski obremenitvi je družba zgradila lani 215 km novih železnic. — Bilanca Družbe nemških državnih železnic je pač najlepši dokaz, kakšni sijajni uspehi se lahko dosežejo s smofreno komercijali-zac'io in racijonalizacijo železniškega prometa. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1725 komadov vijakov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1 električnega vitlja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg tračnih ' žeblje v; do 27. t. m. ponudbe glede dobave skretnic. Dne 29. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede doba- , ve večje množine papirja (Predmetni ogla- j si so na vpogled v pisarni Zbornice ia i 01.) ' m* mi. . ^ v ^ V iiiippiilip ' - i m m -s m Najumetnejša metoda za ohranitev zdravega in lepega zobovja je dosledna nega z Odol-om Borze 6. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes promet srednji. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, le deviza na Dunaj je dalje čvrsta. Nekaj "eč povpraševanja je bilo po devizah na Berlin, Curih in Dunaj. Vso potrebo razen v devizi na Trst je krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. Za aranžma je notirala 404 — 405, trgovala pa se je za kasa po 404 in za december po 429. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi papirji so bili zabeleženi običajni zaključki, me i industrijskimi papirji pa se je trgovala samo Tvornica vagonov (Brod) po 160. Trboveljska je dalje čvrsta pri tečaju 471 — 490 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.865, Berlin 13.56 — 13.5925 (13.5775), Bruselj 7.9047. Budimpešta 9.9266. Curih 1094.4 — 1097 4 (1095 5) Dunaj 7.9829 — 8.0139 (7.99S9), London 276.08, Newyork 56.82. Pariz 222.58, Praga 168.20 — 169 (168.60), Trst 296.75 _ 29S.75 (297.75). Zagreb. London 275.68 — 276.48, Ne\vyork 56.72 — 56.92, Pariz 221.58 — 223.58.'Curih 1094.4 — 1097.4. Amsterdam 22.835 — 22.895, Berlin 13.5625 — 13.5925. Dunaj 7.9839 — 8.0139, Budimpešta 9.9116 — 9.9416. Curih. Zagreb 9.125. London 25.195. New-vork 519.55. Pariz 20 3125. Milan 27 185, Berlin 123.89. Dunaj 72.975, Praga 15 38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90 52, Sofija 3.7525, Varšava 58.25. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 d.. Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 118 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404 — 405, kasa 403 5 — 404. za junij 404 — 4*37, za avgust 412.5 — 413.50, za december 428 — 429. investicijsko 86 bi., agrarne 50.50 — 5150; bančne vrednote: Praštediona 852.50 — 857-50. Union banka 202 _ 203, Srpska 150 — 152. Jugo .82.5 do 83, Narodna 7650 denar. Ljubi ian-ska kreditna 123 den., Poljo 15.50 — 16.25, Hrvatska 50 bi.; industrijske vrednote: Narodna šumska 16—25. Gutmann 200 den., Slaveks 105 — 110, Slavonija 185 — 195, Drava 410 bi., Šečerana 415 _ 425, Ljevao-nica 175 — 185, Brod vagon 160 — 165, Union 170 — 180. Vevče 119 den.. Dubro-vačka 485 — 500, Trbovlje 471 _ 490. Blagovna tržišča + Žitni trg (6. t. m.) Na chicaški borzi se je cena julijski pšenici v torek skokoma dvignila na 108 in pet osmink centa (preteklo soboto je še notirala 98 in eno osminko), včeraj pa je tečai za malenkost nazadoval na 106 — 107 centa. Tudi koruza, ki se je v torek povspela na 89 yt centa, je včeraj za malenkost popustila na 88 in eno osminko centa (v 3oboto je notirala še 81). Vojvodinsko tržišče je na znatno okrepitev cen v Ameriki in na kontinentu reagiralo le v toliko, da so se cene ustalile. Baška pšenica stane danes 210 — 212.50 fco nakladalna postaja, dočim se je koncem preteklega tedna od nekaterih špekulantov, ki so hoteli blago oddati za vsako ceno, izjemoma ponujala že po 200. + Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Nudi se pšenica slovenska postaja, plačljivo 30 dni 00 265 — 267 50; baška promptna 262.50—265. za junij 270 do 272.50; moka: sOg^, fco Ljubljana, j lač. po prejemu po 390 — 395; koruza: baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 265 — 267-5; ječmen; baranjski pivovarski slov. postaja. 68'69 kg 312.50—315, baški ozimni 67/68 kg po 290_ 292.50. + Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca mirnejša. Promet: 86 vag. pšenice, 57 vag. koruze, 5 vag. moke in 1 vag. otrobov. Pšenica: baška in sremska 207.5 do 212.5; banaška, pariteta Vršac 207.5_212.5. Koruza: baška 210 _ 212 5. Moka: baška »0g< in »0gg< 307.5 — 315; »2« 287 5 do 295: *5« 277.5 — 280; >6« 272.5 — 275; >71 257.5 — 265: »8z 172.5 _ 180. Otrobi: baški 140 — 150. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (5. t. m.). V zvezi z zakonom o pomoči ameriškim farmarjem so se tečaji na chicaški borzi ponovno dvignili, kar je na kontinentalnih tržiščih povzročile popoln preo-kret tendence. Najbolj močno je reagirala budimpeštan. borza. Tudi na dunaj. borzi je razpoloženje čvrstejše, vendar pa se promet dalje giblje v ozkih mejah, ker je konsum pri nakupih še vedno rezerviran. Kupčije so bile sklenjene po višjih cenah. V podonavski koruzi je na trgu zelo malo ponudb ter stane koruza za maj 1.50 Kč. Laplatska koruza notira za junij—julij 163 sh, za avgust pa 164 sh 6 d. cif. Trst Prodaja moke je nekoliko boljša. LTradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 32.75 — 33.75, madžarska potiska 36.25 _ 37.75. jugoslovenska 34.25 — 34.50; rž: marchfeldska 28.75 do 29.25. madžarska 26 50 — 26.75; koruza: 30.75 — 31.25. Moka >0-' v trgovini na debelo: domača 56 — 58.50, madžarska 5o.o0 do 55. I in. sveta Rarasay Macdonald, novi angleški premijer Njegova priljubljenost in politična karijera — Uspešen pacifist, pisatelj in novinar — Zgledno rodbinsko življenje Nič ne označuje Macdonaldove po* pularnosti tako kakor dejstva, ki jih pripoveduje Macdonaldov dvojnik, rek* tor Edgar Keey iz Birminghama. Mož ima srečo — ali smolo —, da je na las sličen vodji labouristične stranke. Ne* koč mu je šinilo v glavo, da bi si pu* stil rasti še brke kakor njegov delav* ski dvojnik. Posledice so se pokazale takoj: koder se je vozil z vlakom, so prihajale k njemu deputacije, v hote* le, kjer je bival, so ga hodili prosit, naj vendar govori množici z balkona, na delavskih zborovanjih pa so ga iz* taknili v še tako skritem kotu in ga triumfalno pripeljali na oder. Pravi Macdonald je mož svoje vrst* nega kova. Rojen je bil 12. oktobra 1866. v majhni škotski občini Lossie* mouthu. Njegov oče je bil reven kme* tič. Ramsav je moral od osmega leta pomagati očetu pri delu. v prostem ča* su pa ga je vaški učitelj uvajal v skrivnosti abecede. Kmalu je spoznal, da ima opraviti z bistroumnim deč* kom; in tako so doma sklenili, da naj postane mali Ramsav nekaj več kakor kmet, naj postane učitelj. Poslali so ga v mesto. Obiskoval je zavod, ki ga je pripravljal na bodoči poklic in ker je bil živahne narave, ga je zamikalo pisateljevanje. Napisal je povest, ki so mu jo sprejeli in natisnili. To je še bolj razvnelo njegovo mlado domišlji* jo; Macdonald se je že videl v duhu velikega pesnika in brez beliča v žepu se je odpravil v London, ne da bi prav za prav vedel, kaj bo tam z njim. Do* živel je bridko razočaranje. Nekaj dni je blodil okrog in stradal, naposled se je osrčil in stikal za službami ter dobil v neki pisarni mesto prepisovalca. Svoj čas je prevdarno razdelil: čim je bila njegova dnevna služba pri kraju, je hitel v vseučiliščo knjižnico, kjer se je izobraževal in si širil obzorje. Menil je, da lahko postane učenjak. Poseb* no so ga mikale naravoslovne vede. In zopet se je prekucnilo njegovo življe* nje. 22 tet star je no- 'al tajnik radikal* no*demokratskega poslanca Lougha. ki ga je jel uvajati v politiko. Tedaj se je Macdonald bavil tudi z novinarstvom. Pil je sotrudnik >AVel* kly Dispatcha«. Ves prosti čas je po* rabil za izobrazbo; najrajši je zahajal na univerzo, kjer je prostovoljno po* slušal predavanja. Kot reporter in po* litik je šel po svetu, obiskal je Novo Zelandijo Avstralijo, Kanado in Zedi* njene države ter Indijo. L. 1893., ko so bila študijska potovanja zaenkrat za* vršena se je ustanovil v politiki. Se demindvajsetleten mož se je pridružil tedaj ustanovljeni socijalistični stran* ki na Angleškem. Volitve v Southamptonu so ga pri* bližale državniku Gladstoneu, vendar je bila tista prilika znamenitejša po znanju ki je Macdonaldu prineslo že* no. Na nekem shodu se je sešel z miss Margareto Gladstoneovo. Njeni pred* niki sc bili slavni 'ičenjaki. Miss Mar* gareti je bil mladi mož všeč. Pridruži* la se mu je po srcu in po idejah, po* stala njegova sotrud lica v politiki in novembra 1896 sta se poročila. Pet* najst let ie trajal zakon, ki je bil od prvega dne skupnega življenja do smr* ti srečen kakor malokatera takšna zve* za. L. 1911. je gospa Macdonaldova umrla in Ramsav je napisal zgodbo njenega življenja v posebni knjigi. Politična karijera Ma^donab'. kaže nag.il in strm razvoj. Še 1. 1900. je bil med ustanovitelji labouristične stran* ke, kjer je izprva opravljal tajniške posle. Šest let pozneje je bil izvoljen za poslanca v spodnj zbornico. Stran* ka ga je izvolila za vodjo in predsed* nika kar je oštai do svetovne voj:. L. 1914. je ostavil mesto, ker ni odo* braval vojne. V javnosti je postal tako nepriljubljen, da so ga hoteli linčati in se je moral rešiti z begom. Po vojni so se razmere spremenile. Macdonald je postal zopet popularen, kralj ga je kli* cal večkrat k sebi in tudi s prestolo* naslednikom Edvardom se dobro razu* meta. L. 1923. je Macdonald potoval po Italiji, Balkanu in južni Rusiji Na tem pot^ anju si stvor'1 so^b' o fašizmu in je to mnenje publiciral v posebni knjigi. V januarju 1924 je prišel na krmilo, kmalu pa je prepustil vlado drugim. Zadnje volitve so mu zopet prinesle najvišjo čast, katero bo goto* vo izvajal v prid delavskemu stanu. Izbruh Vezuva Kakor javljajo iz Napolija, se Vezuv proti pričakovanju še ni pomiril. Naj* novejša erupcija, ne zaostaja prav nič za katastrofalnim bljuvanjem 1. 1906. Vsakih sedem ur se ponovi z nepopis* no silovitostjo. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno in skuša v paničnem begu rešiti kar se da oteti. Vulkanologi pri* znavajo, da je erupcija mnogo resnej* ša, kakor so pričakovali. V prizadeto ozemlje se je pripeljal tudi škof iz Nole, ki tolaži prebival* stvo. To prireja obhode s slikami svet* nikov, pred katerimi se je ustavila Ia* va 1. 1906 V Napoliju pripravlja rešil* no akcijo Rdeči križ Mnogo turistov, ki so opazovali izbruh Vezuva od blizu, je moralo zbežati pred ognjenim dež* jem, da niso utrpeli škode. Lijak Ve* zuva se je v teh dneh docela snreme* nil. Iz njega neprestano vre. približati pa se mu ni mogoče brez nevarnosti za lastno življenje. Belgijski prestolonaslednik Leopold in princesa Astrid sta se pravkar vrnila z daljšega potovanja nizozemski Indiji. po Senatorska zbornica v Madridu kjer se Je v četrtek otvorilo junijsko zborovanje Društva narodov, po številu 55. zasedanje. V Madridu Je imelo priti na dnevni red manjšinsko vprašanje, k] se pa zaradi odsotnosti Cham- berlaina ne bo reševalo. Ker ga je osa pičila V Gdansku s je pripetila težka av* tomobilska nesreča v zelo nenavadnih okoliščinah. Lekarnar dr. Mertens se je vozil z nekim prijateljem v svojem avtomobilu z brzino 20 km na uro. Hi poma je priletela lekarnarju osa v obraz in ga je pičila, ko jo je hotel prepoditi. Radi ostre bolečine je izgu* bil oblast nad krmilom in avto se je zvrnil v cestni jarek. Oba moža so mo* rali odpeljati v bolnišnico s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. Letalo proti kačjemu piku Nekega moža v angleškem kraju Chathamu je pičila kača. Rano si je hitro izsrkal, vendar mu je roka v pol ure nevarno otekla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so pa zdravniki izjavi* li, da mu more pomagati le serum pro* ti kačjemu piku. Obrnili so se telefo* nično v London, od koder so jim od* govorili, da ni trenutno niti najmanj* še količine takšnega seruma v Angliji na razpolago. Telegrafirali so na Pa* steurjev zavod v Pariz s prošnjo, da bi jim ga poslali z letalom. Prošnji so Francozi takoj ustregli, nekoliko ur pozneje so pacijentu injicirali lečilo in ^a rešili. Daktiloskomrana občina 10. februarja 1925. se je zgodil v Meronicah v bilins^em okrožju na Če* škem strašen zločin. Vdovo nekega tr* govca o kateri so govorili, da posedu* je mnogo denarja in zlatega nakita, so našli s prerezanim grlom v njenem stanovanju. Navzlic vsem naporom se oblastim ni posrečilo, da bi izsledile morilca in sum ie ležal kakor mora nad vso občino. Tedaj se je odločil ob* činski zastop, naj preštudira policija prstne ->dtise vseh odraslih oseb, ki so na dan zločina prebivale v Meronicah in jih primerja s prstnimi odtisi moril* čevimi, ki so jih našli v sobi umorjene in oropane vdove. Ta predlog so ob* lasti irejele in, kakor poročajo, s tem rezultatom, da so ugotovile, da ni mo* gel biti nihče izmed domačinov meri* lec, temveč kakšei. tujec. Eckener in Mussolini Neka ameriška agencija je pred kratkim publicirala izpad Mussolinija proti zrakoplovom. Itilranski premi* jer se je baje za 'čljrvo izr dl o zrač* nih ladjah češ, da so se o"cazale ne* snosobne. Dokaz za to n ' bi bila lan* ska Nobilova katastrofa in zadnji ne* uspeli polet »Zeppelina«, ki je moral pristati v Franciji. Dr. Eckenerja je izjava tako ogorči* la, da je privoščil Mussoliniju nekoliko stvarnega odgovora. Uvodoma po* vdarja. da je pripisati neuspeh zadnje »Zepelinove« vožnje samo stroiem. ne pa ustroju zračne ladje kot take. Zra* kopfov sploh ni izpostavljen nevar* nosti ognja, če je na niem vse v redu. »Zeppelini«, pravi dr. Eckener, so do* slej prepeljali že nad 40 000 pasažiriev in nihče ni plačal vožnje s svojim živ* Ijenjem. da. še poškodoval se ni. Po sodbi dr. Eckenerja je zračna ladja pripravno prometno sredstvo, dosti pripravnejše kakor n. pr. letala s 6 do 8000 konjskimi silami in z raz* petino 50 ali 60 metrov. Eckener pri* merja zrakoplov z ladjo za prekomor* skj promet in postavlja paralele v obeh primerih, pobijaioč nazore italijanske* ga državnika. Posebno vzdržuje dr. Eckener trditev, da je zrakoplov ren* tabilna naprava, kar se bo po njego* vem sčasoma pokazalo tudi v stvarnih dejstvih. Največja cigara na svetu V eni izmed havanskih tobačnih to« varn so ravnokar izdelali največjo ci* garo na svetu. Razstavili jo bodo na razstavi v Sevilli. Dolga je 2.59 m, pre* mer ji je 42.18 cm in tehta približno dva stota. Uporabili so zanjo najbolj* šo kubansko tobačno vrsto, ki se ime* nuje Vuelta Abajo. Kadilca zanjo se* veda ne bodo kmalu našli. To je pravi zaraotek Aspirin tablet Pazite na originalni omot" z modro-belo-rdečo pečatno znamko I Cela tovarna raket zletela v zrak V bližini Spilimberga na Furlanskem je zletela v zrak tovarna raket. Navzlic temu, da so prihiteli gasilci in vojaki takoj na pomoč, s<" eksplozije uničile vse objekte in vso zalogo raket. Rešilo se je tudi malo delavcev, ker je bilo podjetje okrog in okrog obdano z žič* no ograjo. 12 oseb je bilo usmrčenih, 5 težko in 6 lažje ranjenih. / .. KiS Cela družina se zastrupila s plinom V Adlersdorfu pri Berlinu se je pripetila tragična nesreča radi nepazljive* ga ravnanja s plinom. Vdovo Ano Dehmelovo, oba njena otroka in brata njenega moža so našli mrtve v poste* Ijah. Prejšnji večer so nekaj poprav« ljali v kuhinji pa so pri tem nevede pokvarili plinsko cev. Policija je mo* rala vdreti z maskami v stanovanje, da je prišla do nesrečnežev. Slika milijonske vrednosti V Pariza se le vršila te dni velika razprodaja starib slik, Id so dosegle naravnost vrtoglave cene. Tako sta šli dve platni starih italijanskih mojstrov, »Križanje« Pietra della Francesca in »Madona« Filipa Upija (naša slika) za 25 milijonov frankov. Kupec je bil seveda Američan. Pri iilmanju prepovedan nakit V Hollywoodu so izdali pravilnik, po katerem ne sme med snemanjem govorečih silmov nositi nil če, ne iz* vzemši nastopajočih oseb, nakita na sebi. Ugotovili so, da sprejema in oja* čuje občutljivi mikrofon celo komaj slišne šume verižic, uhanov in zapest* nic in mnogo snimkov se je radi tega ponesrečilo. Dolgo časa so ugibali, od kod ti kvarni kovinski šumi, končno so jim dognali vzrok. Cestni koledar V Parizu lahko greš z doma, ne da bi vedel, ho-Hkega smo. Na uličnih vogalih stoje table z datumi, ki te opominjajo na dan kakor minuto. ura na Maurlce Renard: Slika bodočnosti Inženjer Frangois je imel krasno stanovanje v petnajstem nadstropju sredi Pariza, na enem najlepših krajev, koder se je nekdaj razprostiral Boulonjski gozd. Vsako jutro ga je dvigalo prestavilo v 23. nadstropje, kier je bila prostrana terasa. Zena ga je spremljala na slehernem koraku. Vsako jutro je šla z njim na teraso in gledala za njim, kako je odhajal. Učenjakovi laboratoriji so bili v nekem predmestju Reimsa. Tja ga .ie vsak dan odnesel helikopter, ki je v bore tridesetih minutah preplul sto petdeset kilometrov. Med poletom je sprejemal brezžične vesti iz vseh krajev. Stroj je bil pripravljen za polet, kakor stoje avtomobili pred garažami. Visoko gori v zraku so brneli aeroplani in helikopteri. Zrak je kar vršafl od njih. Frangois je poljubil svojo ženo. »Kmalu se vrnem,« je rekel in vstopil. »Samo tistega ne pozabi! Ah. ne moreš si predstaviti, kako sem srečna!« »Pozabiti, pozabiti?« se je zamišljeno spraševal inženjer. »Aha. že vem! Petega julija bo imela Glorija god.« Gospa Francoisova, ki jo ie inženjer kratko klical Glorijo, je gledala, kako se je helikopter dvignil do višave, ki je predpisana v policijskem redu. Šele ko je stroj izginil daleč za obzorjem, se je zazrla navzdol na panoramo prestolnice. Veter je pihljal in se poigraval z njenimi laski. Oglasil se je veliki zvočnik radio-agencije, ki je posredovala ilustracije. »Halo! Halo! Veliko zborovanje!« In v praznini nad mestom se je pokazala ogromna slika, na kateri ie bilo jasno videti, kako ploska množica govorniku in ga dviga na ramena. Govornik pa je stal pred rad^oaparatom in obraz mu je šel na smeh. Mnogo, mnogo let je minilo, preden je bil industrializiran ta izum umetne optike. Ko je prišla Glorija na svet. so ga že izkoriščale mnoge delniške družbe. ki so se posluževale prenašanja na velikanske daljave. Gosna Francoisova se je le mimogrede ozrla na to ogromno sliko, ki je v nekai trenutkih izpolnila prostor med oblaki dnevnega žurnala. Potem se je vsedla v dvigalo in zdrčala navzdol v stanovanje. Kar se je zgodilo po njenem povratku domov, nas ne zanima več. Tndi ne vemo. kai je delala Glorija do U. ure. Mogoče se je igrala z deco, ki fe sicer poverjena dojilji, služinji, ki je .likakor ni bilo mogoče nadomestiti z mehaničnimi sredstvi. Morda si je mlada in lepa Glorija krajšala čas s televizorjem, zaKaj verjetno je, da je bila zelo navdušena za optično zvezo z najbolj oddaljenimi kraji. In televizor je kazal čudovite stvari... V njem je bilo videti celo noč na drugem delu zemeljske oble. Gotovo je le to, da so ob enajstih udarili trije zvonci uradne radiopnstaje. »Pravkar smo doznali za senzacionalen izum. Pozor! Natančna pojasnila sledijo!« G'orija je bila zelo radovedna. Vendar je morala skočiti k telefonu, ki je baš tisti mah zazvonil. »Alo, Glorija!« Gospa Francoisova je v televizorjev! cevi razločila podobo svojega moža. ki je bil daleč tam v Reimsu. Vidsla se je starinska katedrala. Na oknu pa je stal inženjer Frangois. Govoril je po brezžičnem telefonu. V roki je držal krasno rdečo rožo. Gospa Francoisova je bila presrečna, ko je uzrla njegov samozavestni obraz. Lice mu je žarelo od zmagovitosti. »Glorija. le dobro poglej!« se ie oglasil glas v telefonu, med tem ko so se drobne ustnice premikale na malem živem portretu. »Poglej to rožo!« »Vidim jo,s je odgovorila Glorija. »Zdaj se ozri še na malo deščico za zaveso tam zadaj. Odgrni zaveso!« Izza zavese se je prikazala krasna mizica, spojena z električnimi baterijami. »Dobro pazi!« je ponovil inženjer. Na mizi se je začelo nekaj zgoščati. Nastalo je izhlapevanje, ki je bilo najprej rdečkaste in zelenkaste barve, nato pa se je barva izčistila. Postala je rdeča in zelena. Na mizi se je pojavila rdeča roža, v cevi televizorja pa Frangois, ki je smehljaje se držal v rokah nekakšen kompliciran aparat. Ura je kazala štiri minute in šest sekund pred 11. Radio je zopet javil: »Pozor! Inženjer Frangois, ki je s svojimi študiiami o raztvarjanju in ponovnem zgoščevanju snovi zelo dobro znan. je odkril nov postopek, s katerim se prenaša substanca po vsemirju. Prenaša se tudi potom radia. Pravkar je bila poslana iz Reimsa v Pariz roža po zračnih valovih.« Zavladalo je nepopisno razburjenje, ki je navdaialo vse liudi s prijetnim občutkom. Gospa Francoisova je čutila, kako ji pol;e srce in kako bledi njen obraz. Vzela je rožo v roke in jo pritisnila na svoje drhteče ustnice. Izvleček iz programov Petek, 7. Junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana g?asba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 1?: Primerjajoče verostovje. — 18.-30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: lz glasbenega sveta. — 20: Večer poljske glasbe: Spomin na Chopina. (Izvaja radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 8. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 17: Koncert pevskega zbora III. drž. Teal. gimnazije pod vodstvom proi. Baiuka. — 18: O sportiu. — 18.30: Nemščina. — 19: Propagandno predavanje: Bled in gornja savska dolina. — 19-30: Ockvot o priliki dneva ruske kulture. — 20: Pevski solistični večer konc. pevca g. Baitističa. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana giasba. — 20.30: Prenos programa iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-fcvarteta. — 17.25: Godba za ples. — 20.50: Koncert radio-orkestra: v roikoko salonu. — 22.15: Poročila. — 22.25: Veseloigra. — 23: Orkester srbskih ciganov. _ PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18.06: Pevski koncert. — 19.05: Slu-hoigra. — 20: Simfoničen koncert ruske glasbe. — 22.25: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 18: Koncert pevskega zbora. — 19: Prenos programa iz Prage. — 22.25: Koncert lahike godbe. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Koncert komorne g'asbe. _ 18.35: Madžarska ciganska godba. — 20: Koncert avstrijskih skladateljev. — Lahka godba. — BERLIN 17.30: Orkestralen koncert lahke god.be. — 20: SI utoo igra in godba za ples. — 0.30: Nočni koncert orkestra. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 2*0.30: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Kabaretni večer in godba za ples. — LANGENBERG 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 20: Zabaven večer in godba za ples. — STUTTGART 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert skladb A. Halma. — 20.30: Mešan veder. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17: Prenos fz zoolo-slkega vrta. — 18.30: Koncert ciganske godbe- — 19.30: Prenos iz opere. — Koncert tria. — LONDON 19.30: Večerni koncert. — 21.35: Mešan večer. — 22.35: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Koncert vojaške godbe. — STOCKHOLM 18.30: Narodne pesmi. — 19.45: Vojaška godba. — 20.45: Pevski koncert. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoee da se mu peš/;« po pošti naslov aH GaGo drugo Informacijo ticoco se tnalih oglasov naj pritoii v »namGah a sicer ne ho prejet odgovora t ^ SLjrBTa CENE M A UM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šibo 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. M Trg. pomočnika in prodajalko mešane ©troke ter trgovskega vajenca t dovršeno mežčansko šolo sprejme And. Kiebacher, Laiko. 21043 Vzgojiteljico ki ljubi otroke, t znanjem slovenskega in nemškega jezika ter klavirja ižčem k dvema otrokoma, v starosti 2—10 let. Ponudbe s slifco in navedbo plače je poslati na naslov; Hartner, M u reka Sobota. 21040 Pridno dekle za v,-a hišna dela iščem. Saslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 21194 Tapetnika dobro izuTjenega sprejmem talvoj. Kačlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21202 Starejšo žensko za vsa hotelska dela iščem taftoj za sezono. Ponudbe p«d »Dalmacija« na ogla«, oddelek »Jutra«. 21207 2 kroj. pomočnika dobro izvežbaua v velikih kosih, sprejme takoj Franc Pesek, Medvode štev. 16. 21012 Poslovodjo samostojnega. za modno tr- fovrno v Ljubljani potre-ujemo. Ponudbe na ogias-o Idelek »Jutra« pod šifro »Modna«. 21155 Prvovrstno moč za delikatesno trgovino, če mogoče * kavcijo išče A. Vicel, Maribor, Glavni trg it. 5. 21151 Tekstilne delavce *a predilnico in tkalnico v Franciji iščem. Pouudbe na naslov; Fra-n^ois Brezovar, Adie contremaitire, Filatures S-hivob (fTeres) a Hericourt Hte Sadne. France. 21145 Srednješolca (ko) ki je absolviral nižje razred" gimnazije ali reaike in ima veselje do knjig — (.prejme kot praktikanta ljubljanska knjigarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigarna«. 21120 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega in popolnoma lzveibanega sprejmem takoj Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten«. 21113 Brivski pomočnik dober delavec, po možnosti onduler dobi takoj mesto. Fran jo Vraničar, brivec v Skofji Loki. 21100 Mesarski pomočnik vešč ■vč"!! mesarskih del, dobi takoj službo. Nasliov v ogla«, oddeiku »Jutra«. 2115S Dijaki, filozofi! Perfekinega korektorja srbohrvaščine — s popolnim znanjem slov. in nemščine, za domače delo išče večje založniško podjetje v Ljubljani. — Ponudbe ua poštni predal 169. 21193 Vajenca za mizar, obrt sprejme takoj Jurij Wendling, Kranj. 21222 Dobro kuharico stajejšo, za gostilno izven mesta iščem. Piača po dogovoru. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 21215 2—3 dobre zidarje za delo v Ljubljani sprejme taftoj ing. Rudolf Treo. «tavbno podjetje, Ljubljana, Gospoivetsica cesta 12. 21223 Službo skladiščnika vratarja, paznika ali kaj slionega išče kavcije zmožen in zanesljiv bivši orožnik. — Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 21164 Stalnega Žagarja iščem za 6araico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21174 Deček (učenec) star 14 let. z 2 gimn. razr. zdrav, krepak in vse ko-i zanesljiv, poštenih star? \ ee želi učiti v več'i tr, -vini. Naslov v og'~ "i odvielku »Jutra«. _.22i) Elektromehanike za stikalne naprave, samo izurjene moči sprejme Ju-gost. elekt.r. d. d. Brovvn Boveri, podružnica, Ljubljana. 21--24 Prodajalko prvovrstno trgovino kuhinj-ke posode s -p r e j m e Vicel, Maribor, Glavni trg št. 5. 21151 Potnike za manufa-ktur blago sprejmem takoj za obisk privatnih strank. Pismene ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Fiteum in provizija«. Absolvent VI. realne gimnazije v Zagrebu, Siovenec-Priinorec — hi rad za počitniški čas za oskrbo (hrano in stanovanje) prevzel poučevanje kakega učenca ali dijaka nižje gimnazije, v kai;i družini. kjerkoli v Sloveniji ali Efrvatsfcl. — Ponudbe peni »Alfonz« na oglasni oddelek »Jutra«. 21196 Za leksikon Ikonverzacijski — najrajši Maverjev, se zanimam in ga v primeru napretirane ponudbe kupim. Pogoj: dobro ohranjen in ne iz pro-šlega stoletja. Pismene ponudbe pod . značko »Leksikon« z navedbo cene in števila zvezkov na ogla-ni oddelek »Jutra«. 21023 Spalna oprava hrastova [mceni naprodaj pri hišniku na Aleksandrovi ceni 3. 21181 Hrastova oprava nova, masivna, za samca, z vložki iz prvovrstnega blaga in žime poceni naprodaj v Novem Vodmatu, Društvena ulica 20. 21182 Ugodna prilika! Velika perzijska preproga je vsled selitve naprodaj za prav nizko ceno. — Na ogled pri tvrdlki J. Mathian — Dunajska cesta št. 14. 21209 Otroka vsake starosti sprejme starejša gosija brez otrok v zanesljivo oskrbo, proti sigurni plači. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21219 Majhno posestvo Irasno, z velikim sadnim vrtom in z več druzega drevja ter 3 zasa enimi njivami. veliko pritlično hišo, zraven zidan 6vinjak s kletjo ter kozolec, vse po-s-lope skoraj novo in z opeko zidano, kakor tudi nov voz parizar in konj se bo prodalo na prostovoljmi javni dražbi na licu mesta v Verdu št. 75 v nedeljo, dne 9....... " ----- Stanovanje 3 sob s pritiklinami, v bližini centra išče boljša obitelj, ki plača do 1600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udoban stan«. 21045 Dosmrtno prosto stanovanje sobe in kuhinje, v lepem junija ob 10. uril 21225 j kraju na Dolenjskem dobi starejši go.-pod ali gospa, ozir. zakonca brc, otrok, ki bi posodila 10—15.000 Din. na željo tudi t vso osJkrbo. Pravice »e lahko zeroljeknjižno zavarujejo. — Podrobnejši pogoji po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 20961 Več stavbnih parcel naprodaj v bližini nove cerkve v Šiški. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 21333 Arnika cvetje podleskovo seme m vsa dru g a zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah — Zahtevajte brezplačni cenik Ld. Pišlti, Vrhnika. 2u547 Poljske tračnice rabljene kupimo Ponudbe na Gradbeno podjetje G. Tonnie-s, dr. z o. z.. Ljuli-Ijana. Dunajska 25. 21189 Jezice lep» oddi ca 6fHY) kg tvriki Pfti-r Setma, Radeče — Milini m.-st. 2i>846 20990 Vajenca i« lifaM o in avtota-pet-niško obrt sprejme takoj Leo SusteT&ie, Provizijski potnik agil«n teia. Naslov v oelas. oddelku »Jutra«. 21213 Opremljeno sobo i i č e m t 15. junijem. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Čedna«. 21208 Boljšo gospodično sprejmem v centru mesta v mesečno sobo z v.-y> oskrbo za 600 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21212 Solnčno sobo s separatnim vhodom, pri operi, s souporabo kopalnice oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21232 d» ali slučaj, Ugodno sem kupil, Uradnica. Udoben stan. Ugodna prilika 53, Wanderer. Varana v ljubezni. Vzgojiteljica 1929. Vestna 4451, V na.li, Vila I. Zlatolaska, Zlata jama. Zvesta ljubezen 5. Zagreb 1. Zajamčena stvar. Zanesljiv 13758. Zvečer 13634. 20790, 100, 1335, 50, 60. Klavir dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21172 Koncertne citre dobro ohranjene, z novim etuijem ter trivrstno harmoniko s kovčkom poceni proda Cimerman, Sv. Petra c. 53 21198 Stanovanje 2 večjih sob. majhne sobe, predsobe, kuhinje in pritiklin. v I. nadstr. dvostano-vanjske hiše oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21110 Stanovanje z vso oskrbo za prihodnje šolsko leto iščem za esio ali dve dijakinji. — Ponudbe z navedbo vseh pogojev, opisom stanovanja in drugih razmer na naslov, ki se izve v osrlas oddelku »Jutra«. 21108 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoječo iz dveh ali trth sob e pritiklinami išče miren takon ski par brez otrok — Po nudbe pod šifro »Solnčno« ua oglasni oddelek »Jutra« ur-Z Zavitek ročnega dela je pozab:l» neka dama v vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.50. Najditelj naj ga proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«, ker je iz-gubiteljici drag spomin. 21205 Listnica Oseba, ki je dobila v roke listnico z listinami na ime ing. Romeria, se naproša, da nemudoma vrne isto na tam navedeni naslov, drugače bo zadeva prijavljena policiji. V slučaju vrnitve Msitnice z vsemi listinami (lobi nagrado, če priloži svoj poštni naslov. 21200 Skupno potovanje V s>boto zvečer ob y2 9. uri za Narodnim domom svidenje. 21201 Klavirji; Preden kupite klavir, si oglejte mojo zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje in na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsa/Vega pribitka ali brez vračunanja kakršnihkoli obresti. Izpo.-ojevalniea! — R. Warbinek, Ljubljana Gregorčičeva ulica štev. 5 (v bližini Glasbene Matice) 21230 Klavir dobro ohranjen za 5000 Din pihalna miza za 6 poklicu, vojaščine pros* želi primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bolničar«. 21206 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 54. Gospod Kozamurnik je bil nekoč slišal, da (e slika lepša videti, če jo gledaš od daleč. V svojem občudovanju je stopil nekaj korakov nazaj — in še nekaj korakov — in še nekaj .. ISika je postajala čedalje lepša ... Ce bi bil vedel, da j« za njim jarek! Otroški voziček še dobro ohranjen poceni prodani. Na-d o v v oglasnem oddeltu »Jutra«. 21231 Avtomobil dvosedežen. zaprt, v najboljšem stanju, z malenkostno uporabo bencina — poceni prodam. Naslov v uglas-nem oddelku »Jutra«. 21011 f!arley-Davidson s prikolico — skoraj r.ov, pTOda ZirovnJk, Dalmatinova ulica 11, pritličje, desno. 20996 Opel 4/16 PP, štiri-sedežen, malo rabljen, ki porabi zelo malo bencina, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20989 Hišo - vilo s krasnim zasajenim vrtom 800 m3, pod Rožnikom prodamo za 1:30.000 Din. Trisobno stanovanje takoj prosto. »Posredovalec«, re-alitntna pisarna, Dalmatinova ulica 11. 21108 Hiša z dobro vpeljano čovljarno v največ.em industrijskem kraju Slovenije, s prostim stanovanjem 2 sob, ob gl. cesti naprodaj iz proste roike. Na.-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21091 40 oralov travnika s hišo in gospodarskim poslopjem naprodaj skupaj ali posamezno. Leži v Rudniku, blizu gostilne »Moka-r« Prodajalo se bo v nedeljo naprej. Anton štirn Kolodvorska Stanovanje 1—2 sob in kuhinjo za takoj išče mirna stranka brez otrok. Naslov v osrla«. ■>ddelku »Jutra«. 21178 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam za avgust termin na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje advokat dr F.-Ian, Ljubliana. Mikloši čeva cesta 4/1 20384 Učiteljska rodbina sprejme za prihodnje šolsko leto mlajšega dijaka v dobro oskrbo ter pod strogo nadzorstvo Pomoč pri učenju brezplačna. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20979 Lepe bukovine 1 vagon žagane in 1 vasron hrastovih "p°'lT,ic (Belag-fosen) 43 in 53 mm prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21063 Dve sobi opremljeno in prazno, z uporabo kopalnice takoj ali 6 15. junijem oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21173 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Amerika 100, Brez otrok, Branjarija, Cilj, Cena. Čuteče srce 34, Do 150.000 Din, Dvor Hubertus, Dom, Dobra pletilja. Dobra šivilja, Dobra gospodinja 70, Dobra prodajalka, Doktor, Dostojna 72, Diskretna prijateljica, Dobro ohranjeno kolo. Dobro idoča gostilna Diskreten, Dober zaslužek. Delavec, Dve osehi. Dobro vpeljan potnik. Gostilna na račun 40, Gozdovi na Gorenjskem, Gostilničar, Harmonija, Hišnik, J. M., Izguba izključena, Jadranka. Iskrena ljubezen. Kuharica 101, Kuharica 20413, Kuhinja. Kamnik. KaraMe^ intelekt.. Ljubljanica 22318 L. P. I., Mevor. Mala tovarna, 3. maj, Mirno življenje, F. Marinšek, Motorno kolo, Marljiva 20;i8. Osamljenost, 3 osebe, Poštena zakonca, Pošten fant. p Pridna 3980, Poceni, Pro-j metna točka. Pritličje, Pri-ma retuš, Pomlad 29, Parcela za vilo 1890. Paznk. Porthos, Pariš, Pridobitev Slovenije. Ingelen Rad o, Radio zaslužek, Resnost 10 Rcntabel 13661, llasch ent-schlossem. Rožna dolina. Sanje, Samo eden. Stranac, Srčna kultura. Simpatla, Sidonja, Skitalcc. Stalna eksistenca. Sredina me-ta. Turi, t. Tako sama, Trgovec 20648. Takoj 139, Točno 20316, Tričlanska, Uso- Hotel »Slovenac« v Zagrebu, Frankopanska 7 priporoča poceni in čiste sobe, domačo kuhinjo, so- j lidna jostrežba, izvTstna štajerska in hrvatska vina. Dnevno sveže pivo. Priporoča ee Sekulič-Harča. 21221 Prostovoljna javna dražba danes ob 9. uri v Ajenfur-ni in komisijski trgovini v Ljub!jani, Studentovaka ul. št. 7. 213;8 pa razstavo na velesejmu, viljon H — raznovrstnih emailiranib ter lakiranih štedilnikov vseb velikosti svetovnoznane tovarne H. K o I o s e u s, VVela Zastopstvo* Tehna — Ljubljana. 25/1. Telelon 6941 dobro ohranjen, proda Dragut-im Carotta, Rimske toplice. 21071 Tovorni avto lVjtonski. elektr. opremljen v najboljšem stanju pro-! dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21217 Posestvo obstoječe iz 12 katasf. or. zemljišča: njiv, travnikov, gozda in poslopij: hiše, hleva, kleti itd., z vso premičnino in polj.lkimi pr:-delki prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Oddaljeno je 25 minut od Rogaške Slatine, v najlepši legi tik okrajne cc«te — Pojasnila daj« J. Vidgaj, Rogaška Slatina. 21067 Parcelo v mestu aii najbližji periferiji Ljubljane kupim. Ponudbe z opis-om lege in; navedbo cene pod »Sojnčna i lega« na oglasni oddelek i »Jutra«. 21169 autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reference. OBJAVA* 2 novi hiši eno e 3 sobami, kuhinjo, klet'o in drvarnico, drugo manjšo z vsemi pritiklinami in vrtom, pri farni cerkvi. na solnčni legi v Za-gradcu prodam, kjer je potreben čevliar in krojač. Pojasnila daje Josip Ambrož. Zagradec pri Stični. Dolenjsko. 21165 Avtobus 12—lfcedežen Ford ali Opel malo rabljen, model i!)28 ali 1929 kupim. Ponudbe' na oglasni oddelek »Jutra« EnOnadstropna hiša v Tržiču na Gorenjskem naprodaj. Stanovanje takoj pod značko »Avtobus«. 21226 J&L L Moka servis na razpolago, v pisarni dr. Ja-nca kata v Kranju. Vila , blizu Tivoli, krasna lega, ročno delo, prodam Na- ugodno naprodaj. Naslov v slov pove oglasni oddelek oglasnem oddelku »Jutra«. »Jutra«. 211881 21195 Upravni Odbor Saniostalne Mono-polske Uprave doneo je odiuko pod M. Br. 10.70S od 2*). apriia o. g., kojoi je odobrio i Gospodin Mini-star Finar.sija pod Br. 119 od 23. maja o. g. -sledeče sadržine: 6.-Stalini reservoa-ri, u ko&na se želi smeštati ipetroIeu.Tn, morajo biti predhodno pregledani i (premereni od ktumsitj«. koju sači.njaivaju: jedan imžemjer, iedan bornima r i jedan visi čarovnik Uprave Državnih Monopola a od strane Carinarnice u činem se delokrugu nalaz-e reservoari, jedan ra-oumuspiitač ili revizor. Komisija ima ut-vrdfti kapacket reservoara, da ne postoj-e tajne odvodne cevi, i i-spravmost ■skale, pomoču kovih se vrši konstatacija sadr-žane količine petiro.Ieuma. Po jedan p-rimerak zapisnika o izvršeno m pregledu i premeru reservoara predaje s.e Upravi Državnih Monopola — Odeli en ju Prodaje, nadležno! Carinarnici i sopst-veniku reservoara. Uprava Državnih Monopola je dužna, da po-vremeno podv.rgava konrtroli o~>šte stani« reser-voara, več jedan-put pregledanih. Kad god s« pe-troleum iz bredova, tankova I š! epov a puSta, pretače neposredno u reservoare, isti se ima ju u pogledu ispravnosti predhodno 'komisijski pregledati od strane komisije, ko-ju sačimjiavaju dva cigana nadležne Carinarnice Ojedan revizor i jedan carinik) j jedan hemičar Uprave Državnih Monopo-la. Carinarnice so d-už-ne, da cdmah po prispeču objekta sa petiro-1-eumom z.veste Upravu Držav nih Monopola radi uipučivanja hemičara. Pre početika pretakanja — prepumpa.van-ja pe-troleuma ista komisija ima, da u-tv-rdi količinu Informaciie ] petroleuma u reservoaririra, ako ima, pa zatim se sve odvodne cevi za.wore i blombiraju, a petro.le>um uputtupava c-evdrna koje vode od obale — broda, šlepa i tanka. Po izvršenem upum-pavanju a pTtma stepenu punjenra na skali advo-21159 n-tvrdiuje se višina stuba petroleuma i prema istoj iztialazi količina petroleuma u lilrima, za t:m se ta- količina, prema speciiičkoj težini pe-troleutn-a -j momentu merenia, pretvori u kilograme. Od dob'vene količine odbije se raniic dobivena količina petroleuma u reservoaru, ako je iste bilo i na taj se način, dobiie stvarna količina prepumpanog petroleuma. Pri definštivnom odredjivaniu količine petroleuma, na koji se ima na.plačivati monopols-ka taksa postupiče se i tt>; 1. Kad se peiroleum uvozi biodovima, tanko-vi.ma i šlepovi-ma, koji da bi došli do reservoa-ra. prolaze kroz našu zemlju i iz kojih se petro-leum pretače neposredno u reservoara vodiče se računa o konesmenu i monopol-ska taksa na-plačiivače se na sledeči način: a) Aiko se premerom petroleuma u reservoaru nad':e manj-a količina, nego Sio ie v konesmamu ozinadena, manjak keji če se priznati, ne sme bit« več i od 0.5%. pa ma koMko da je nadiena man j a ko-Hoina i>e'lro!e uma, i b) ako se premerom nadj« manjak, ko«ji ne prelazi 0od količine, koja je naznačena u kmnesmanu ili se u-tvrdi višak količine petroleuma, preko kolesmana. mo-nopolska taksa če se u-tvrdoti prema količini, koja je premerom utvrdj-ena. 2. Kad se peiroleum uvozi brodovima, tanko-viima i šle^povima ko.j-i dolaze iz inostran&tva morem do poed nih domačih luka. monopclska taiksa ncp^aSivače se na stvarno iMiadčenu ko-ičinu petro-euma, koja je pre.pu.mipaina u reser-voar. Trošlvovi oko premera reservoara kao i pregleda i pretakanja petrole-uma iz plovnrh obje-k-ata u reservoare, padaju na teret uvoznika. k Držaivnim orga-ima pripada dnevnica i naklada putnih tre Ako va po uredbi D. R. Br/ 150 28 g. Kostanjev les za tanin, hrastov taninski les, bukova drva Icupule stalno in najugodneie ERNEST MARINC, Celje Zimskega ulica št. 4. Teleion št. 136 5 ( HE\ ROLET, rabi] osebnih t2 7 avtomobilov, v ceni od Dio 20.000— do Din 3a.000._ OAKLAND. 50 HP, 6 cil . 5-sedežni, odprti, > 38.000— FIAT, 501 Šport. 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DLTCO liean. > 32.000 — ROLAND PiLLAIN. 35 HP, 4 cii„ 4s«dežni šport touring > 35.000.— ANSALDO. 35 HP, 4 cil.. 4se- dežni odprti, , 40.000__ ANSALDO, 85 H P. 4 cil., C ;e- dežni odprti. , 50.000.— ITALA. 24 H P. 4sedežni, » 32.000.— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT. 4 15 IIP, mali pol-tovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, > 19.000__ PEUGEOT. 30 HP, mala 4se- dežna športna tipa , 30.000__ CITROEN. 24 H P, 4sedeŽni. t dobrem stanju > 25.000__ AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., 6sedežni. » 15.000__ AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, fisedežni, 65 H P, 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 H P, 4 cil.. > 20.000— RENAULT OMNIBUS. 16se- dežni. model 1928. 35 H P > 52.(300.— Vozovi t Tozovno pripravnem stanju, i deloma že plačanimi taksami ta letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov NEČISTO KRI katar v želodcu in nervoznost leči.o „Si§raargy " pa$«tje Najnoveiša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatlji (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka. Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlie proti vpoš liatvi 2-din. znamke: JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču) Objava. Upravni Odbor Samostalne Mcno.poisike Uprave doneo je odluku pod M. Br. 9235 od 12. aprila o. g. kaiu je odobrio i Gospodin Mimi-star Finan-sija pod Br. 10S od 2S. maja o. g. sledeče sadržine: Da se odluka Upravno g Odbora od 24. jami ar a ove godne M. Br. 1917, koju je odobrio i Gospodin M in is tar Finansija pod Br. 24 od 28. ia-nuara ove godine, po v ti če i da se čl. 3. Pravilnika za ia-vršemje 2^iko»ia o monopolu petroleuma izmeni i da glasi: Pod petroieumom podrazumevaju se: 1.) S vi desitilati nafte, kstrana, kamenog uglia i parafinskog šikiriljca, kao i sni drugi produkti Uipotrebliiivi za osvetijemie u normalnim petro-leiekim lampa-ma. čiie je sipecifična težina, na 15° C izmed ju 0.795 i 0.860 bez obzira na njihova boju, tačku zapaliivosti i ko-ličinn petro-leumskih fralecija, koje u sebi zadrže: 2.) Svi produkti pomenut-i u tač. 1.) Sija je specifična težina na 15° C manja od 0.795, ako se ntvrdi: da sad-rže 60% i!i više fra(kc:ijo, koja prelazi izmedju 150° C i 2^0° C, kontinuelnom destilaci-iom na »Engkr«-o-vom aparatu ili taaiu tatakn zapaljivosti u aparatu »Abel Pen ski« 21° C ili više: 3.) Svi pomenuti produkti u stavu 1.). čije j-e specifična težina na 15° C veča od 0.560, ako se utvrd:. da sa drže 60% ili više frakciju, koja prelazi izmedju 150° C i 2S0° C, kontunueViom destilaotjoin na »Bngler«-ovom aparatu ili ima ju tačku za.pa!jivosti v aparatu »Abel Penski« 50* C ili nižu. U ovo-m članu navedene granice za odredii-vanje produkta na koje se plača monopoiska taksa na peiroleum. može Samo stalna Moncipol-ska Uiprava prema u-kaznoj potrebi men.iati ! reguli-sati naroči.tim raspisima. Iz katicelsirie Uprave Državnih Monopola MPr. Br. 18.347/29 godnu. Beograd, 31. maia 1929. g. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sož < i ■ i i ■ » • •«•«».» «• • a i t « • , Din 69.000,-» 82.500.-» 82.500,- Tipa .,STAXPARP 8", 8 cilindrov, 3800 cm3 vsebine. 15 70 KS odprt 6—7 sedežen, 4 vrata............ Pullmann-limuzina, 6—7 sedežna, 4 vrata, luksuzna oprema Tipa „STAyPARP 6 cilindrov, 3000 n,s vsebine, 12 50 K S Tl>a L «• tovorni 1-tonski 5Q KS. 6 cilindrov odprt 2sedežen, 2 vrat in rezerv, sedeži odprt 4—5 sedežen, 4 vrata , . , . odprt 6—7 sedežen, 4 vrata , , . . kabriolet 2Sedežen, 2 vrat in rez. sedeži kabriolet 4—5 sedežen, 4 vrata . . . limuzina 4—5 sedežna. 4 vrata ... . , Pullmann-limuzina, 6—7 sedežna, 4 vrata . limuzine v luksuzni opremi, dražje za . . . • • i > i • • « « * ■ » ■ « ■ Din 120.000.-* 115.000,-» 135.000.-137.000.-» 145.0CO.-» 125.000.-» 145.000.-» 8.500^- sasija odprt zaprt Tipa Tj 9, tovorni 1 '/, tonski, 32 KS, 4 cilfndri šasija odprt zaprt • ■ « . i ■ * I • k « » » a » C I 4 Din 175.000,-» 195.000.- Din 95.noo,-» 105.000.-» 120.000,- Din 105.000.— » 115.000.— » 129.000.— TSi vozovi so opremljeni z 2 kompletnimi rezervnimi kolesi razen tipe , FAVORIT' in tovor avtomobilov, ki imajo p. eno rezerv, kolo Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov: Ing* C. R. jLucklliailll, Ljubljana, Ahaeljeva 1® CVelesejem paviljon G (Delesejetn paviljon 9 Kreditni zavod za trgovino in industriio ----LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem po*lop;u) =— Obrekovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devir j0 vabit, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila » tu in inozemstvo safe - deposits itd. itd itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana _ Telefon št 21140. 2457. 2548 Interurban 2706 2SII6 37 L tnseratai del j« odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.