STRAN 5 Po sledeh naših dobrodelnih akcij STRAN 32 Imejte se fein s čevapčiči in travarico Gorenjska^* Banka Banka d posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS XLIX - št. 55 - CENA 120 SIT Kranj, petek, 12. julija 1996 0 ^nogo hrupa zaradi blejske Pristave Bo darilo ali le uporaba? Jjçjl • Modna hiša Pristava je od prejšnjega tedna državna last, vpisana v zemljiški Nigi občine Radovljica. S tem je Fundacija Jože Ciuha, na katerega naj bi država jot svoj vložek prenesla Pristavo, že blizu uresničitvi projekta zastavljenega pred wbrima dvema letoma. Vendar pa zapletov, sicer ne nerešljivih, še ni konec. Ker se je prav te dni na Gorenjskem *-liko govorilo prav o težavah, ki so nastale J° odkupu Pristave za 1,775.000 nemških ?ark v tolarski vrednosti od Almire, ie y°renjski glas ministra za kulturo dr. pleza Dularja poprosil za izjavo. V sredo ■ z Ministrstva za kulturo prispel dopis z "*Javo, ki jo objavljamo v celoti. 'Vlada Republike Slovenije je leta 1994 jP^jela sklep o odkupu Pristave od Almire ?j njeni podaritvi Fundaciji Jožeta Ciuhe. ■ a podlagi tega sklepa je bila kasneje prepoved nepremičnine zdaj mogoče dajati le v uporabo ne pa v last, kakor je predvideval prvotni sporazum s Ciuhovo fundacijo." Vse kaže, da se bo v kratkem, najbrž že prihodnji teden, lahko sestal tudi upravni odbor Fundacije, predseduje mu Janez Bohorič, in proučil najnovejše stanje. Vsekakor pa zgolj uporaba in ne lastništvo stavbe verjetno ne bo mogla zavreti načrtov o nastajanju likovnega središča na Bledu. Po prvotnih načrtih, bi se j*P?ljana vrsta pravnih potez, letos aprila prireditve, tečaji, delavnice, razstave - k £a je bil na vladi sprejet sklep, naj minister *a kulturo v njenem imenu podpiše ^Ijiško knjižni prepis lastnine. Ko smo * na ministrstvu pripravljali na ta akt in Preverjali dokumentacijo, smo ugotovili, j a.Je v njej vrsta nejasnosti, predvsem pa se r ukazalo, da je na objektu hipoteka, ki je bila ovira za prepis. Šele v zadnjem času dokumentacijo, izbrisana tudi ^rn je uspelo dopolniti • eg tega pa je bila •Poteka. Ob vsem tem še vedno ostaja odprto jprašanje podaritve Pristave Fundaciji ožeta Ciuhe, ker trenutno še vedno velja j^Çdpis o prepovedi odtujevanja nepremi-vnin, ki so v državni lasti. Zaradi tega bo 5epetno treba spremeniti prvotni dogovor fundacijo, saj je glede na omenjeno oživitvi Pristave kot likovnega in sploh kulturnega središča lahko začeli že v tem letu, zdaj pa bo verjetno vse počakalo na leto 1997. V Pristavi nai bi bila, tako predvideva projekt, stalna zbirka okoli 700 likovnih del slikarja Jožeta Ciuhe. Umetniku so idejo, naj z donacijo svojih del omogoči ustanovitev fundacije, predlagali v galeriji Bevisa v Kranju, kjer je imel nekaj razstav, galerija Ea je organizirala tudi Ciuhovo razstavo v otelu Toplice na Bledu. Poleg stalne razstave, na seznamu podarjenih del so slike iz najzgodnejšega obdobja do danes, projekt predvideva tudi občasne razstave drugih umetnikov, izmenjavo dela Ciuhe zbirke z razstavami v tujini in podobno." • Lea Mencinger Včeraj je zasedala vlada Določena cena za pšenico in rž Ljubljana, 12. julija - Vlada je na včerajšnji seji med drugim sklenila, da bo nova izhodiščna cena za pšenico in rž 29,21 oziroma 27,26 tolarja. Ker je letina za 10 do 20 odstotkov slabša, bo vlada vsakemu kilogramu primaknila 3 tolarje. Ker je slabo vreme prizadelo tudi čebelarje, je vlada iz blagovnih rezerv sprostila 1500 kilogramov sladkorja, ki ga bodo čebelarji lahko kupili po 74 tolarjev. Tristo plemenskih telic bo šlo v Bosno in Hercegovino in za vsako bo dobil rejec še dodatnih 10.000 tolarjev. V zakonu o inšpekciji dela je vlada bistveno zaostrila kazni. V predlogu zakona med drugim piše, da bo moral delodajalec v primeru odkritja zaposlitve na črno delavca redno zaposliti in ne odslo- viti, kot je bilo mogoče doslej. Če se bodo pomanjkljivosti nadaljevale, bo podjetje lahko likvidirano, na mestu pa bo inšpektor dela kaznoval odgovorno osebo s 100.000 tolarji. Vlada je tudi ugodno ocenila poslovanje Slovenskih železarn v letošnjem prvem četrtletju, ko je proizvodnja narasla za 3,5, izvoz pa za 11 odstotkov. • J. Košnjek V štirih občinah kar 2278 krvodajalk in krvodajalcev v devetih dneh Kri je darovala tudi veleposlanikova soproga V Žireh, kjer se je v torek končala devetdnevna krvodajalska akcija škofjeloškega območja, je kri darovala tudi Rita Seibert, soproga nemškega veleposlanika v Sloveniji Guentherja Seiberta. Žiri, 12. julija - Rita Seibert Í'e že stara znanka škofjelo-keça Rdečega križa, saj v okviru dobrodelnega društva S.I.L.A. (sestavljajo ga žene tujih diplomatov pri nas) že dlje časa sodeluje z loškim begunskim centrom. Društvo tam financira delovanje šiviljske delavnice za begunke. Nedavno se je Rita Seibert udeležila izleta v Rad-mirje, ki ga je za starejše občane priredila krajevna organizacija RK Stara Loka - Podfubnik. Njenega obiska so vsakič veseli v škofjeloškem begunskem centru, kjer zdaj prebiva 410 beguncev, medtem ko jih je 129 pri družinah. Tokrat pa je soproga uglednega diplomata darovala kri v krvodajalski akciji, ki je v začetku julija potekala v štirih občinah škofjeloškega območja in se je je letos udeležilo 2278 krvodajalcev. • D.Ž. Gorenjski glas -regionalni prvak Po zadnjih podatkih slovenskega Inštituta za raziskovanje medijev, objavljenih v raziskavi MEDIANA pomlad 1996, vas je kar 165.000 bralk in bralcev v starosti od 10 do 75 let, ki berete Gorenjski glas. Z drugimi besedami: Vaš časopis, ki vas je v slabem letu pridobil še 22.000, je po branosti absolutno prvi med regionalnimi časopisi. Več na 32. strani • M.Š. Gorenjski glas v Kovorju Jutri, v soboto, 13. julija, se bo Glasova ekipa mudila na obisku v Kovorju. Od 9. do 11. ure se bomo z domačini pogovarjali v gasilskem aomu: o posebnostih kraja, o težavah, Željah in pričakovanjih. Vsi domačini, ki se nam bodo pridružili z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bodo dobili nagrado. Ob tej priložnosti se lahko tudi naročijo na naš časopis, oddajo brezplačni mali oglas, udeleženi pa bodo tudi v nagradnem žrebanju. glasbeni večen P0DH0MAN0V0 LIPO Petek, 12.7. s pričetkom ob 20. uri SKOFJA LOKA TD SKOFJA LOKA tel: 620 268 Ig ŠKJ KLUB ftnuum 75 že od 125.944,00 SIT ali 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 P7Ï E mobitel URADNI yVNJI POKLIČI PRODAJALEC ZDAJ! 064/225-060, 860-029 Kidričeva 6b/ koroška 26. kranj! %$anšk°vi galeriji na Rudniku pri Kamniku je bil °dtfj0rek koncertni nastop treh ruskih glasbenikov í°*/a tria iz St- Petersburga, Prireditev je vsekakor b' m we<* naJboWe koncertne dogodke iztekajočega se %atnarot*neSa poletnega festivala komorne glasbe * *iotQllus- Violinist Kulešov, violist Evgenij Brodotski '°nčelist Vadim Messerman so ob obsežnem *%tHem Pr°gramu na željo občinstva zaigrali še dva j- Ka- • L.M., foto: Gorazd Šinik A D I Posl- ovni VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure ■4 1/KABELSKA TV ^ Jj^J JJj KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16/Kamnik telefon: 061/817-313 Ya£e oči in ušesa Novo v Kranju: Restavracija z letnim vrtom Ko zacliši iz kuhinje mojstra MiCa r mM trape gostinstvo Le koga kdaj pa kdaj ne zamikajo okusne, omamno dišeče jedi z roštilja, solate, hladne začetne jedi, morda vsaj požirek hladne pijače in oddih na udobnem pletenem stolu v mestu? Vse to in še marsikaj vam ponujajo v novi restavraciji v domu borca na Zlatem polju. Mojster gospod Mičo ve, kako poskrbeti za še tako zahtevne goste. V prostorni restavraciji je dovolj prostora tudi za večje število gostov, prav tako na prijetni terasi pred njo. In ko vam zadišijo čevapčiči, pleskavica s kajmakom, kotleti, piščanec, jagnjetina ali odojek, vešalica, pasulj, prebranac... kar pot pod noge - v SENZOR TRADE, okrepčevalnico z vrtom, iz katere boste vedno odšli zadovoljni. Bife je odprt vsak dan od 8. od 24. ure, kuhinja od druge popoldan do enajste zvečer. Rezervacije in informacije po telefonu 221 963. Vabljeni! j\ GOSTIŠČE TAVERNA (f Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAS VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA M 064/49-068 del. čas od 12 h doOlh OPTIKA VER VE G A Tavčarjeva 1, Kranj Tel./fax:064/222'890 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILOR). Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. ODPRTO: ód 8. do 12. iti od 15. do 18. tire SOBOTA ZAPRTO V Cerkljah na Gorenjskem amo odprli kjer vam nudimo: žopke, aranžmaje, ikebane, vence, auho cvetje, okrasne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje PRIDITE, POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 Odprlo: vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. septembra 1996. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, Zakon o osnovni šoli in Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. ki jih določata organizaciji ih Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ŠEŠIR SKOFJA LOKA, d.o.o. Kidričeva 57 4220 SKOFJA LOKA Na osnovi sklepa 31. redne seje Upravnega odbora, Razpisna komisija Tovarne klobukov "Sešir" Skofja Loka, d.o.o., razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom še naslednje pogoje: - da ima primerno strokovno izobrazbo in - dobre reference Prijave z življenjepisom ter priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi in pridobljenem znanju pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šešir Skofja Loka, d.o.o., Kidričeva 57, 4220 Skofja Loka, s pripisom "Za razpis direktorja - NE ODPIRAJ". Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po seji Upravnega odbora. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Končana izredna seja državnega zbora Datum referenduma še ni določen O datumu bodo odločali čez en teden, okrog 17. julija, ko naj bi predlagatelji referendum^ pripravili jasnejša vprašanja. . ustava terjala absolutno večino sarrio y odločitvah, ki zadevajo spremembo tave. Sploh bo moralo ustavno sod ^ povedati, kaj je mislilo z mnenjcQ';t nred volitvami ni dobro temelj11 \ Ljubljana, 12. julija - Ponoči s srede na četrtek se je končala izredna seja državnega zbora. Delo je bilo opravljeno na pol, saj ena glavnih točk dnevnega reda, določitev datuma volilnih referendumov, ni bila končana. Poslanci so sklenili, da počakajo do 17. julija, do takrat pa morajo predlagatelji referendumov oblikovati jasnejša vprašanja. Referendumska zgodba, ki jo je poslanec dr. Lev Kreft primerjal s Šeherezado oziroma pravljico brez konca, tako še ni končana. Parlamentarna večina za zdaj uspešno upočasnjuje tempo priprav na referendume. Državni zbor je sprejel po hitrem postopku spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Poslanci so po precej ostrih debatah po hitrem postopku sklenili, da bodo vsi štirje referendumi na en dan, in da bodo v tem primeru vprašanja na istem glasovalnem lističu. Predlog Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke ter samostojnih poslancev, da bi bilo vsako referendumsko vprašanje na posebnem lističu, je bil zavrnjen. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi pa je bil spremenjen tako, da je po novem referendum veljaven, če se ga udeleži nad polovico vpisanih volivcev, o odločitvi pa odloča večina te večine. Predlagatelji take rešitve menijo, da je absolutna večina v teh primerih nujna zato, ker gre za odločitve, pomembne za politični sistem (volitve in volilni sistem pa to je), pa tudi državni zbor mora za državo najpomembnejše zakone ustavnega značaja sprtejemati z dvotretjinsko večino. Predlagatelji teh rešitev menijo, da je to v duhu odločbe ustavnega sodišča, ki bo moralo o teh zadevah še razsojati. Nasprotniki teh sprememb zakona bodo, zanesljivo sprožili ustavni spor, saj naj bi pred volitvami ni dobro temelj1 > spreminjati volilni sistem, nato P odločitvijo, da je z referedumsko za j nodajo vse v redu, in da se morajo iz vsi zahtevani referendumi. Ustavno '$ dišče bo moralo razsoditi, kaj i ^ predlogom socialdemokratov, da naJ ^ imeli Slovenci po svetu dve PoS t,o mesti v državnem zboru, zanesljivo P' vprašano tudi za mnenje o ^Jjjj poslancev, da se eno leto pred v9 lr0 p. volilni sistem ne sme spreminjati, t ^ zdaj ne bi veljalo, ampak šele od zaC prihodnjega leta dalje. . e0. Vse torej kaže, da bomo na re. cfiv dumski dan še čakali. Razen PoS 0c. pa bo imelo največ dela ustavno so • J. Košnjek Odlikovanja zaslužnima možema Jaka Čop in Paul Baumann Visoki državni odlikovanji jima je v torek izročil predsednik republike Milan Kučan. Ljubljana, 12. julija - Predsednik republike Milan Kučan je v torek podelil dve visoki odlikovanji: častni znak svobode Republike Slovenije. Dobila sta ju dva zaslužna moža, po svoje zanimiva in dejavna na povsem različnih področjih. Prvi odlikovanec je Jaka Čop, gornik, varuh narave, ljubitelj gora, buditelj naravovarstvene zavesti in mojster planinske fotografije. Čop se bliža 85. letom. Malokdo more verjeti, da je ta žilavi možak s poškodovano nogo zmogel prehoditi vse planinske poti. S svojega doma na Rodinah se najraje vsakič ozre proti goram. Vse življenje jim je posvetil. Kdor ne ljubi naših gora, nima rad domovine, pravi. To je ponavljal na mnogih srečanjih z otroki in jim govoril o gorah in Zlatorogu. Jaka Čop je sorodnik legendarnega Joža Čopa. Jakova mati Jerca je bila Jožetova sestra. Drugo odlikovanje pa je prejel velik prijatelj Slovenije in še posebej Tržiča, župan francoskega mesta Ste Maric aiix Mines Paul Baumann. Sivolasi svetovljan in prvi meščan alzaškega, nekdaj rudarskega in med vojno pod Nemci trpečega mesta Ste Marie aux Mines je bil človek, ki je pred proslavljanju 30. obletn tridesetimi leti predlagal en- pobratenja podaljšano. ^ ega prvih pobratenj katere- dlagatelji odlikovanja^^ gakoli slovenskega mesta s tujim mestom, v tem primeru Tržiča s Ste Marie aux Mine-som. Pobratenje, ki je Sloveniji kazalo pot v Evropo, traja še danes in je bilo ob slikah: Jaka Čop s Jj'júe*' fotoaparatom in Pode'flji-odUkovanja Paulu Ba«*V nu. • J. Košnjek, slik« Šinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVjCJ* Nemočne agrarne skupnosti Demokratska stranka Slovenije je še z nekaterimi poslanci drugih strank uspela Pahor sprašuje vlado nakupu te zemlje. Ljudje iz ugotavlja Pahor, ni predmet podpisala z devetimi m teh krajev zanesljivo ne bodo nobenega drugega sporazu- državami kandidatkam • prodajali zemlje, ki jo bodo ma, ki ga je Evropska unija J.K. dobili nazaj. s prejemom zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vračanju njihovega premoženja. Zakon je bil že dvakrat dopolnjen, da bi bilo uresničevanje lažje. Po dveh letih in pol pa stranka ugotavlja, da vlada slabo skrbi za uresničevanje tega zakona. Razen tega so postopki zelo zapleteni in dolgotrajni. Doslej je bilo rešenih zelo malo vlog. Zato Demokrati pozivajo predsednika vlade oziroma ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj poskrbita za učinkovitejše uresničevanje zakona. Za oviranje ni razumnih razlogov, Poslanec Združene liste v državnem zboru Borut Pahor sprašuje vlado, zakaj in na čigavo pobudo je pristala, da je vsebina španskega predloga postala sestavni del Sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji, kar je brez Erimere v dosedanji praksi Inije, in kaj namerava storiti glede na to, da je sporazum protiustaven zaradi dela 64. člena, ki terja od podpisnice, da po ratifikaciji sprosti trg nepremičnin za tujce, vključujoč pravico do nakupa zemljišča. To pomeni, da bo ta člen po ratifikaciji del pravnega reda v Sloveniji. Državljani Obnovitev skupnosti zagotavl- Unije naj bi lahko kupovali j a obstanek mnogih vasi, ki se nepremičnine brez povezave z sedaj že praznijo, pa tudi ekonomsko dejavnostjo. Ne- branik pred željo tujcev po premičninska zakonodaja, Bomo dobili novega zunanjega ministra Dr. Davorin Kračun uradni kandidaL, Člani odbora za mednarodne odnose so zastavili\ $ trškemu kandidatu precej neprijetnih vprašanj, ven vseeno podprli njegovo kandidaturo. Ljubljana, 12. julija - Člani odbora ,df>6 za odnose,"ki sb "zasliševali" kandidata za zunanjega dr. Davorina Kračuna, so izglasovali nJeJ?°YVdržaVl11 kandidaturo, o kateri bo prihodnji teden odločal "fatfi0 zbor. Premier dr. Janez Drnovšek meni, da ■ ni zunanjega ministra dobiti, saj je vedejevstvq naVjlj.6č & tem področju dokaj neresno. Zoran Thaler je n.*^o^ nekaj Časa vršilec dolžnosti. Dr. Davorin Kračun je odbora na Široko razlagal svoje poglede na zunanjo Y $ o del poslancev, predvsem opozicijskih, pa je izreklo ^ uspešnosti novega ministra! Kar sedem'jihje è\&?°y?L deset pa za ob treh vzdržanih. Po predstavitvi je D1* ^r^1 mnenje, da ni jasno, ali bo dr. Kračun zunanji ali go&P m$ minister. Nezadovoljiv naj bi bil njegov odgov°x.tve v sprejema španskega predloga in njegove vkfee n$ sporazum, glede višine našega dolga in glede ^'^m zunanje politike. Predvsem pa, kot je dejal dr. BlJ?ai'n]clt minister ne bi smel biti premierova senca. • JL *° 1^- BKOTEn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisžk časopisov m revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tw— -.. in Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure:,vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkin » r k p" Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oelasne storitve: po ceniku. Prometni o stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT V mestih lahko izbirajo med TV programi, v vaseh obsojeni na peščico Ob pritisku na gumb velja samo še dober program Večine gledalcev TV prav malo ali sploh nič ne zanima, kdo je vaš lastnik ali kako denimo shajate. Kadar bo za vas *uJno, nas boste že udarili po žepu. Strašansko pa nas zanima, kakšen bo vaš TV program in seveda, ali nam boste dajali čim vec odličnih filmov," je zapisala slovenska bralka v pismu bralcev. K^nj, 12. julija - Svet RTV je na predlog vodstva slovenske **V sklenil, da bo nacionalna televizija s ponedeljkom, 15. prenehala prenašati programe hrvaške televizije na Kra: *I p^očju Slovenije po svoji oddajniško pretvorniški mreži. 1° najnovejših podatkih ima ta hip skoraj 80 odstotkov 0venskih gospodinjstev možnost sprejema prvega progra-/j* hrvaške televizije, več kot polovica tudi tudi drugega. Če j; tte bodo mogli dogovoriti, bo hrvaški TV signal prešel na "belsko omrežje. Za mnoge gledalce, predvsem iz bolj l Jenih krajev, pa to pomeni občutno zmanjšanje J^nosti izbora med programi. Na gorenjski TELE TV rav>jo, da njihovi gledalci ne bodo niti en sam dan ostali re* hrvaških televizijskih programov. Tisti iz bolj odročnih phoČij bodo bolj prikrajšani. Da bitka za gledalca postaja (Se ostrejša, kažejo tudi razprtije med komercialnimi ?levizijami. Že teden dni traja negotovost glede nakupa aMa A, ki naj bi odslej predvajal tudi vse bolj gledani w naj pr°gram POP TV. napornem delu utrujeni Pademo domov in za marsi-jL°fa takrat prva pot vodi k Snežni >^etno na prvo tipko, prespimo na drugo, tretjo, .e$eto, triindvajseto... Katera tista, ki nam bo omogočila jtop v svet( ju nas Zanima? ,ekateri prisegajo na šport, rugi na okrogle mize, tretji S filme. Uredniki na televizi- škatli, televizorji. Pri- cialni delavci svarijo, da gledanje televizije, posebej med mladimi, mnogokrat prehaja v pravo zasvojenost. Uredniki Pri ki so v zadnjih letih tudi nas postale vse številnejše, r si možgane, kaj je tisto, kar odvrnilo gledalce od kon-Z^nčnih programov in jih ^tegnilo h gledanju njihove-S*. Po podatkih nekaterih k^skav navadni ljudje pred ■'cvizorjem preživijo kar ne-aJ Ur dnevno in strokovnjaki, ^dvsem zdravstveni in so- Glede na podatke, objavljene v Mediani '96, prvi program nacionalne televizije ob pol osmi zvečer, to je v času TV dnevnika, gleda skoraj 700.000 gledalcev, nekaj več moških kot Žensk. Skoraj Šestdeset odstotkov je takšnih, ki so stari več kot petdeset let, sledijo gledalci, stari med 30 in 50 let. Največ gledalcev je v petek zvečer. POP TV je zgrabila bika za roge in, v nasprotju s TV 3, ki ima osrednjo informativno oddajo pol ure pred tem, oddajo 24 ur postavila v isti termin. Za drugačen, manj formalen način spremljanja informacij se je odločilo blizu 300 tisoč gledalcev, skoraj enako moških kot žensk, slika glede na starost pa je v primerjavi z nacionalno televizijo obrnjena: Večina gledalcev oddaje 24 ur je stara od 10 do 20 let, sledijo tisti med 20 in 30, najmanj, le dobrih deset odstotkov gledalcev omenjene oddaje pa je starejših od petdeset let. da, saj se s tem izognejo štrlečim antenam, ki kvarijo izgled. V tujem je to že samo po sebi umevno, mi pa se trudimo, da bi zahodu čim Zanimalo nas je tudi, kaj najraje (in kaj lahko) gledajo na Gorenjskem ter kaj ljudje menijo o morebitnem odklopu hrvaške televizije: Meta Kosirnik, Tržič: "Ker v Tržiču sprejemamo bolj malo programov (le SLO 1,2 ter HRT 1) gledam najraje satelitske programe, npr. Filmnet, kakšen športni program... Prav se mi zdi, da bi namesto HTV oddajale kakšne druge, slovenske televizije, ki jih sedaj ne vidimo." Valentin Toman, Radovljica: "Pri nas lahko dobimo le ŠLO 1,2 in ORF 1,2, zato kaj drugega, tudi če bi hotel gledati, ne morem. Tako si največkrat ogledam Dnevnik, aktualne in poljudnoznanstvene oddaje... Kar se tiče hrvaških programov - če se televiziji med sabo ne moreta zmeniti, pa naj HTV pač odklopijo." Miro Vrhovnik, Tržič: "Televizije gledam malo, ker sem zaposlen. Raje pa gledam HTV kot SLO, ker se mi zdi, da so tako filmi kot šport na tej televiziji boljši. Program slovenske televizije se mi ne zdi kvaliteten, ker je premalo dobrih filmov, zabavnega programa; pogrešam pa predvsem reportaže iz slovenskih krajev." Anita Seifert, Tržič: "Skoraj edina stvar, ki si jo na SLO logledam, je Sova (pa še to le, če je kakšna dobra nadaljevanka). Raje bi videla, da bi namesto HTV predvajali POP TVali vsaj Kanal A." Klavdija Podbevšek, Kranj: "Dobim skoraj vse programe, najraje pa gledam POP TV. Tu so mi všeč predvsem nadaljevanke in fumi, pa tudi njihov dnevnik (24 ur) mi ugaja, ker je bolj sproščen in dinamičen. Tako mi je čisto vseeno, če odklopijo vse programe razen POP TV." in direktorji si manejo roke. A kako razdeliti čas, ki ga zainteresirano občinstvo preživi pred čudežnimi črnimi skrinjicami? Ponudba različnih komercialnih TV programov v Sloveniji narašča, prav tako je konkurenca spodbudila nacionalno televizijo k nekaterim programskim spremembam. Nacionalka še vedno najbolj gledan teve medij In kaj gledajo Slovenci? Prvi in drugi program nacionalne televizije sta še veno najbolj gledana programa, saj ju v osrednjem času, to je med 19. in 22. uro po podatkih iz Mediane 96 spremlja kar tri četrtine gledalcev. Glede na to, da je šele preteklo nedeljo praznoval prvo obletnico delovanja, je POP TV z 29 odstotki (43 odstotkov TV 1, TVS 2 samo 9 odstotkov) že za petami. Delež tujih programov, od katerih sta na prvem mestu oba hrvaška nacionalna programa, je prav tako dokaj visok (18 odstotkov, med 19. in 22. uro jih spremlja 13 odstotkov slovenskih gledalcev). Od skupaj 800.00 slovenskih gledalcev jih bo tako, če bo nacionalka v ponedeljek prenehala z brezplačnim prenašanjem hrvaških TV programov, približno polovica, ki ni priključena na kabelski sistem, ostala brez njih. Gorenjcem bo hrvaške programe zagotavljal lokalni kabel "Posamezni kabelski operaterji imajo različne možnosti, kako rešiti situacijo. Mi smo zagrebške programe dobili direktno iz Hrvaške, tako da naši gledalci tako niti mesec dni ne bodo brez programa HTV. Naročnikom vedno ponujamo več kot drugi. Je že tako, da imajo mesta prihodnost v kabelski televiziji, ne nazadnje zaradi samega izgle- O razmerah na medijskem prizorišču je ta teden spregovorilo tudi društvo novinarjev. Mnenje društva je, da je oblikovanje medijske krajine v Sloveniji v preveliki meri prepuščeno silam, ki so najmanj dostopne nadzoru javnosti in jim je tudi najmanj do tega, da bi bili mediji odgovorni predvsem javnosti in ne političnemu razredu oziroma lastnikom. Zato predlaga vladi in parlamentarnim strankam, da po hitrem postopku pošljejo v parlament zakon o pravicah javnosti, ki bi še posebej zavaroval pravico javnosti do nepristranske in nepopačene informacije. Zavzemajo se tudi, da bi s takšnim zakonom ustanovili institucijo poroka javnosti po zgledu ombudsma-nov v nekaterih skandinavskih državah. Porok javnosti naj bi bedel nad zdravim razvojem medijskih razmer v Sloveniji in dajal pobude pristojnim organom. hitreje sledili," je povedal Iztok Škofic, direktor Gorenjske televizije TELE TV, ki preko dneva oddaja video strani z različnimi vsebinami in brezplačnimi malimi oglasi, zvečer pa do štiri ure živega programa. "V prihodnje nameravamo pripraviti izbrane dopoldanske programe, v preteklosti smo poskusili tudi z jutranjim programom, s katerim so bili prvi v Sloveniji. Žal se ni obneslo. V prihodnje nimamo namena širiti minutaže lastnega programa, potrudili pa se bomo pri izboljšanju kvalitete produkcije. Smo tudi ena od redkih lokalnih televizij, s teletekstom, ki ga bomo v prihodnje še izpopolnjevali," je povedal Iztok Škofic. ■ Bo kdo požrl Kanal A? Da so elektronski mediji ta hip še kako zanimivi, dokazuje najnovejše dogajanje v zvezi s Kanalom A. Po prvih poročilih, da sta skupina slovenskih investitorjev in družba Cental European Medija Enterprises sklenili sporazum o nakupu 66 odstotkov Kanala A, ki bi s tem imel možnost predvajati program POP TV, je iz Kanala A prišlo sporočilo za javnost, ki navedbe sporazuma tako rekoč demantira. V sporočilih za javnost, ki smo jih objavili v torkovi številki, vsaka stran zagovarja svoje stališče, do nadaljnjega pa, razen formalnih izjav za javnost, ne dajeta nobenih dodatnih informacij. In javnost? Bržkone jo najbolj zanimajo tista sporočila, ki s samo organizacijo katerekoli televizijske hiše nimajo kaj prida opraviti. Večine gledalcev prav malo ali sploh nič ne zanima, kdo je čigav lastnik. Strašansko pa jih zanima, kakšen program bodo gledali in koliko bodo zanj odšteli. • M. Ahačič, Majda Šoro GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Delavci AMZS iz Kranja so opravili 16 vlek poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so črpali vodo na Zavarovalnici, reševali vozilo na gradbišču na Zoisovi ul., ki se je zaradi razmočene zemlje vgreznilo, reševali osebo iz dvigana na Planini ter pomagali reševalcem pri vstopu v stanovanje do živčnega bolnika. Jeseniški gasilci so dvakrat črpali vodo, imeli gasilsko stražo za Acroni in opravili prevoz z reševalnim avtom. V Radovljici pa so nam povedali, da so blejski gasilci sodelovali pri gašenju požara na stanovanjski hiši v Sp. Gorjah. NOVOROJENČKI Ta teden smo Gorenjci dobili 10 novorojenčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 5 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček s 4.250 f;rami in najlažja drobcena epotička s 1.820 grami. V jeseniški porodnišnici pa sta se rodili dvojčici, od katerih je ena tehtala 3.470 gramov, druga pa le 1.880 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici je bilo tokrat nekoliko bolj mirno. Na kirurgiji so nudili pomoč 91 pacientom, na internem oddelku so oskrbeli 32 bolnikov, na pediatričnem oddelku so oskrbeli 14 malih bolnikov in na gineko-loško-porodniškem oddelku so oskrbeli 12 pacientk. TURIZEM Gorenjskim turističnim delavcem zelo nagaja vreme. Tako imajo na Bledu le 50 odstotno zasedenost kapacitet v hotelih in kam-pu, jezero ima 19 stopinj in opazili so že nekaj kopalcev iz kampa. V Bohinju pa imajo le 45 odstotno zasedenost svojih zmogljivosti. Temperatura jezera je le 16 stopinj in pogumnih kopalcev še ni. 985 Iz Centra za obveščanje so nas obvestHi, da so morali poklicati gorske reševalce, da so odhiteli reševati v loško pogorje ponesrečeno planinko. POfflSTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 frednja kovinarska in cestnoprometna šola kofja Loka, Podlubnik 1.b IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Tel.: (064) 623-331 Ali niste bili uspešni pri rednem izobraževanju? Ali bi se želeli prekvalificirati v drug poklic? Ali niste uspešno zaključili izobraževanje v srednji šoli? Ali bi imeli radi še en poklic? Ali ste ostali brez zaposlitve in ste brez poklica? Ali vas zanima poklic: 1. STROJNI TEHNIK (2 oz. 4-letni program) V. st. izobrazbe 2. VOZNIK (1 oz. 3-letni program) IV. st. izobrazbe 3. MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV (3-letni program) IV. st. izobrazbe 4. OBLIKOVALEC KOVIN orodjar, brusilec, frezalec in strugar (3-letni program) IV. st. izobrazbe 5. STROJNI MEHANIK (3-letni program) IV. st. izobrazbe 6. MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV monter hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav (3-letni program) IV. st. izobrazbe 7. OBDELOVALEC KOVIN (2-letni program) II. st. izobrazbe če ste vsaj enkrat na zgornja vprašanja odgovoril z DA, ne smete zamuditi priložnosti! Pokličite nas po telefonu ali Da nas obiščite v drugem nadstropju SREDNJE KOVINARSKE IN CESTNOPROMETNE ŠOLE Skofja Loka. Podlubnik 1 b, pisarna 235, enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, kjer se bomo pogovorili o vseh možnostih vašega nadaljnjega izobraževanja! Uradne ure so vsak dan od 8. do 13. ure. VPIS ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 DO Z 9. 19961 ZAUPAJTE NAM IN DALI VAM BOMO NAŠE ZNANJE! Občinski praznik v Borštnikov spomin? Cerklje, 12. julija - Na prejšnji seji občinskega sveta Cerklje so se svetniki soglasno odločili, naj bi bil občinski praznik 16. maja. Na ta dan je menda cerkljanski rojak, skladatelj Davorin Jenko, uglas-bil slovensko himno Naprej zastava slave. Župan Franc Čebulj že na takratni seji ni.bil zadovoljen s predlogom, saj je se ogreval za praznik v novembru, ko je bil znameniti skladatelj rojen. V četrtek, ko bo spet zasedal občinski svet, pa bo utemeljil nov predlog: občina Cerklje naj bi slavila na dan rojstva ali smrti igralca, režiserja, dramaturga, prevajalca, scenarista Ignacija Borštnika. Rojen je bil v Cerkljah, našega rojaka pa veliko bolj kot doma cenijo v Mariboru, kjer se v Borštnikov spomin vsako leto odvija veliko Borštnikovo srečanje. Župan Čebulj v svojem predlogu navaja, da je Borštnik pojem, ki ga v slovenski kulturi brez pomislekov lahko uvrstimo ob bok največjim duhovom slovenstva, Trubarju, Baragi, Slomšku, Prešernu, Cankarju, Plečniku, Gallusu... Občinski praznik, povezan z Borštnikovim imenom, pa bi bil lahko osnova za povezovanje (celo za pobratenje) z občino Maribor. • D.Ž. Sto mladih bo taborilo ob Kolpi Skofja Loka, 12. julija - Pri Rdečem križu v Škofji Loki že tradicionalno prirejajo tabor mladih članov RK ob Kolpi. Tudi letos bo ob tej mejni reki taborilo sto otrok, in sicer v tednu od 19. do 26. julija. Tovrstne, počitnice so resda namenjene pretežno tistim, ki v šoli obiskujejo krožke Rdečega križa, vendar ponujajo možnost letovanja tudi drugim, ki bi radi del letošnjega poletja preživeli ob Kolpi. To bodo aktivne počitnice, saj bodo ob dopoldnevih v okviru krožka RK potekale delavnice na različne teme, popoldnevi pa so namenjeni kopanju, Čolnarjenju in drugim poletnim radostim. Za počitnice se na naslov RK Skofja Loka (Mestni trg 38^ telefon 621-462) še vedno lahko prijavite do vključno ponedeljka, 15. julija. V Selški dolini z zaporo preprečili asfaltno preplastitev cest "Če voziš asfalt na njivo, se voziš po njivi!" Ko so državni upravljavci cest brez kakršnegakoli obvestila ukazali asfaltno preplastitev regionalne ceste po SelŠk1 dolini, se je občinski svet v Železnikih odločil, da z zaporo ceste to prepreči. Železniki, Dolenja vas, 12. julija - Čeprav so bili vsi pristojni za ceste pravočasno obveščeni o tem, da se v občini Železniki ne strinjajo le z asfaltno preplastitvijo regionalne ceste, pa so v ponedeljek brez kakršnegakoli obvestila občini zaceli dovažati stroje za takšno popravilo regionalkc. Ko se je občinski svet odločil za protestno zaporo ceste, so se ie dogovorili za preasfaltir-anje polovice načrtovane dolžine. Ko so v ponedeljek dopoldne začeli dovažati potrebno mehanizacijo Cestnega podjetja Kranj za urejevanje regionalne ceste v Selško dolino, sprva ni bilo jasno, zakaj pravzaprav gre. Selška dolina je namreč že drugo leto zagotovo dolina z najštevilnejšimi cestnimi gradbišči, žal pa so učinki kar precej skromni. Ko so opozorilne postavili table, je postalo jasno, da nameravajo državni upravljavci ceste uresničiti svojo namero o tem, da cesto na vseh delih, kjer je v slabem stanju, popravijo z asfaltno preplastitvijo, čeprav so bili iz občine opozorjeni, da na odsekih, kjer je že pripravljena rekonstrukcija ceste, na to ne pristanejo. Zato se je v ponedeljek zvečer sestal občinski svet v Železnikih na izredni seji in soglasno sklenil, da takšne načrte z zaporo ceste preprečijo. Priprave na rekonstrukcijo ceste po Selški dolini namreč potekajo že kar nekaj let, saj sedanja cesta nima prave podlage, kar nazorno kaže tudi počasni potek rekonstrukcije odseka med Praprotnim in Dolenjo vasjo. V Železnikih so prepričani, da s preplastitvijo ceste ne bi rešili veliko: cesta bi sicer postala bolj Potrebno je odločno vztrajati Pomisleka, da si s protestno cestno zaporo cesto zapirajo v bistvu predvsem le sebi, so se svetniki zavedali že v ponedeljek. Povzročila je seveda nastanek kolon in tudi nekaj slabe volje. Kaj o tem mislijo pripravljala in prizadeti: Marko Jelene, svetnik občine Železniki, predsednik odbora za zaporo ceste: "Dosežen dogovor je seveda kompromis, vendar sem prepričan, da je pametno, da vztrajamo na rekonstrukcijah, ki so že pripravljene. Če bi tu dovolili preplastitev, bi se to zagotovo odložilo za 10 let, pri čemer bi vsa dokumentacija in že pridobljena soglasja propadla, zato bi lahko začeli znova." Ivan Pintar iz Dolenje vasi: "Mislim, da je ta zapora popolnoma upravičena, samo po mojem mnenju prepozna. 45 let že merijo in obljubljajo boljšo cesto, napravijo pa nič. V vasi je že odkupljeno zemljišče in pločnike je nujno potrebno napraviti. S to oblastjo očitno ne gre drugače, kot le z grda." Franc Skubelj iz Dolenje vasi: "Če so napravili rekonstruirano cesto do Dolenje vasi, pa naj napravijo še teh 500 metrov skozi vas, da bomo vsaj bolj varni. Enako velja tudi za Selca, kjer se je rekonstruirana cesta ustavila pred vasjo, kjer je najbolj potrebna. Ob tako katastrofalnem stanju se zgražamo, da ni razumevanja za to, da bi se poskrbelo tudi za varnost ljudi. Ta cesta je sramota za državo!" gladka, kar bi le povečalo hitrost prometa, ta pa ie v naseljih na ozki cesti brez pločnikov že sedaj prevelika. Ker ni prave podlage, bi cesta kaj hitro začela dobivati sedanjo podobo, in končni učinek bi bil, da bi se potrebna rekonstrukcija le odložila. Tak pristop zveni prav absurdno, če vemo, da so za posamezne odseke pripravljeni že projekti, pripravljena lokacijska dokumentacija, odkupljena zemljišča in pridobljena soglasja. V Železnikih so svetniki ugotavljali, da se z njimi država dobesedno poigrava: dokler z velikimi težavami pripravljajo načrte in pridobivajo zemljišča in soglasja (kar ni niti najmanj enostavno!), denar je, ko pa za gradnjo vse pripravijo, je denar le za projekti in odseki že v planih države za rekonstrukcijo: Trg Sv. Antona v Železnikih, kri; žišče na Češnjici, cesta skozi Selca in Dolenjo vas pa se le pokrpajo in čakajo na rekonstrukcijo. Kako toga je državna cestna birokracija, kako malo posluha in volje za tudi smoterno reševanje stanja cest je, pa se je pokazalo na bonjj 200 metrih pred Selcami (ojJ pokopališča do cerkve): kiju" temu da je podlaga za rekonstruirano cesto že praktično pripravljena Bogdan Drin**' vec v imenu DDC ni pristajt da se asfaltira po projektu, če$> da je tokratni denar namenja0 le odpravljanju zimskih PoS' kodb pa čeprav so se odpo^' dali 1050 metrom asfalta. J0 navidezne rešitve, kakršna je treh urah in pol, ki so mim'e' preplastitev. , da je bil dosežen omenjen Ko so grožnjo z popolno dogovor, so cestno zap°r° zaporo ceste v torek ob 10. umaknili uri v Dolenji vasi le uresničili, Na koncu povejmo še to, *» se je seveda našel tudi čas za Se bo cesta med Studenim ' pogovor. Predstavnika Družbe Selcami preplastila v širini za državne ceste sta svetni- metra, saj so predstavniki kom, ki so kar tam nadaljevali čine in krajevne skupnosti J z izredno sejo občinskega enem dnevu (in noči) uspe1 sveta, razložila, kakšne načrte dobiti soglasja lastnikov zem1' imajo s preplastitvami regio- ::x* — __„„„ft na nalke po Selški dolini. Po dvournih pogovorih, na katerih ni manjkalo tudi ostrih besed, so se dogovorili za naslednji kompromis: od skupaj 2100 metrov predvidenih preplastitev se izvede točno polovica - 200 metroV na zapletih s pripravo proj jišč za potrebne posege zemljišča ob cesti, v J "rundi" se bo preasfaltir odsek ceste v Selško dol^ skozi Sotesko od Podlubm* v Škofji Loki do PraprotnegJ občine Skofja Loka, to pa jé ob vgj • zapletih s pripravo projeK odseku Železniki - Podrošt in rekonstrukcije in drage Çref\. kar pa je na območju k» sta* 850 metrov med vasjo Studeno vitve napačno položenih eie^' do šole v Selcih. Na ostalih tričnih in PTT kablov že dn# odsekih, kjer so že pripravljeni zgodba. • Š. Žargi Asfalt tudi na Katarino Medvode, 11. julija - Ugotovitev, da so občine velikokrat boljši gospodarji na cestah kot država, ni nova. V preteklosti se je to sploh dogajalo, da so bile krajevne in lokalne ceste bolje urejene in vzdrževane kot regionalne in magistralne. Čas bi ^ega planinskega muzeja v torej že bil, da bi se država začela tako obnašati, kot se pri Mojstrani Ui simbolično pre- cestah obnašajo občine. Ena takšnih, ki pa ni nikakršna izjema, °-au gradbeno dovoljenje za je letos tudi občina Medvode, ki je začela urejati lokalno cesto izgradnjo planinskega učnega na Katarino. Investitor, kot rečeno, je občina, izvajalec CP ??ntra * Slajmerjevega doma v 100 let od postavitve Aljaževega doma v Vratih Slajmerjevo kočo so podrli Vrata, 11. julija - V Vratih gradi jeseniški Gradiš novo Slajmerjevo kočo, ki je med prednostnimi investicijami Planinske zveze Slovenije. Nikjer v zahodnem svetu do tako obiskanih planinskih domov ne vodi tako slaba cesta. Februarja letos so predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, župan kranjskogorske občine Jože Kotnik in predsednik Planinskega društva Dovje - Mojstrana Stanko Kofler podpisali pismo o nameri o ustanovitvi slovens- Ljubljana, dela pa naj bi bila končana avgusta. • A. Ž. NOVA TRGOVINA v bivših prostorih Modene na Deteljici v Tržiču je odprta od 28. junija lika izbira ženske konfekcije iz lastne proizvodnje po ugodnih cenah. Prodaja tudi ostankov oblačil Modena izjemno nizkih cenah. Perilo Triumph in nogavice Belinda. KRIM KRIM D.O.O. VISOKO 1 30 tel. 43 218 Vratih. Šlajmerjeva koča v Vratih je bila zgrajena leta 1907 in je služila predvsem za vzgojo mladinskih in gorskih vodnikov ter gorskih reševalcev. Vendar je propadala in se od leta 1985 zaradi dotrajanosti ne uporablja več. Koča je na odlični lokaciji in nudi izjemne možnosti za ture in tečaje, zato jo kot prednostno investicijo obravnava tudi Planinska zveza Slovenije, ki je za njeno obnovo prispevala 20 milijo- Mojstranški planinci, ki skrbijo za Aljažev dom v Vratih' letos poleg doma postavili nov kiosk. membna pridobitev. Aljažev dom v Vratih - letos poteka sto let od postavitve Aljaževe koče v Vratih - je odprt skoraj pol leta in je eden izmed najbolj obiskanih slovenskih planinskih domov. Predsednik Planinskega društva Dovje -Mojstrana Stanko Kofler pravi, da je ob koncu tedna predvsem veliko enodnevnih obiskovalcev, ki se pripeljejo nov tolarjev," občina Kranjska v Vrata in oddidejo na krajše Gora 6 milijonov tolarjev in sprehode v okolico. Tako kot Planinsko društvo Dovje - tudi v minulih letih je v naših Mojstrana 6 milijonov tolar- gorah in okoli planinskih do- jev. Junija so začeli z obnovit- mov predvsem veliko Čehov, z venimi deli - kočo so podrli in osebnimi a\ tomobili in avto- jo zdaj gradi jeseniški Gradiš, busi - kuhajo si večinoma sami Pridobili bodo 88 prenočišč, in prenočujejo na prostem. Zdaj je v Aljaževem domu v V Vrata vodi dvanajst kilo-Vratih za četrtino manj kot leta 1985, razen tega je tretjina asfaltirali, ne glede na to, ^ leži v Triglavskem naroo« fi parku: "Nikjer po zahoO' ^ svetu do talcih postojank fi vodi "graben" kot v primeru. Povsod se pafK tUjj mercialno obnašajo in sami vzdržujejo.." kate-Cesta v Vrata je na ne* Q rih odsekih zares zelo sla^ obilnem deževju po voda, da ne govorimo o Y ^ ki se v sušnem obdobjui 0 guje. Vendar pa za ooi flj ceste v Vrata nikjer zagotovljenega denarja. oZj Ob koncu tedna v Vraw ^ avtobus, kranjskogorska^^, munala pa skrbi za 0b odvoz odpadkov, ki J takem obisku Vrat " ■ nloTet0' metrov dolga makadamska ces- Mojstranški planinci so jj( ta, ki je v nekaterih odsekih ob Aljaževem domu p° . o£j0 skupnih ležišč neustrezna, vrisana še kot - kolovoz. Po lep kiosk, v katerem Qi- Vrata pa obišče letno 50 tisoč mnenju predsednika Planins- obiskovalcem na voljo V p, obiskovalcev in tudi zato bo kega društva Dovje - Mojstra- pekti in razglednice- nova Šlajmerjeva koča po- na bi bilo nujno, da bi cesto Sedej 1» Bohinj in Radovljica + odpadki = Črnivec (ampak...) Za eno leto spet mir jj°vljica, 10. julija - "Špranj* se, kdaj se bo zaprl krog idevanJ> ali naj navsezadnje jjtodnino zahtevamo tudi jj ki se vozimo mimo in jjr. s>nrdi pod nos," je menil 3jski župan Franc Kramar, yi>r«ktorica Komunale Ra-JU 'Jjca mag. Bernarda Po-pa: "Kljub temu da |Je,Ve krajevnih skupnosti J° pravne podlage, nam ij Postane drugega, kot da jjl^gajamo, saj kriteriji za d^nje odškodnin zakonsko J,so določeni." jAot srno izvedeli na sredini vinarski konferenci o depo-komunalnih odpadkov ^ Bled, Bohinj in Radovl-w. °odo tamkajšnje smeti v !°dnjem letu, točneje do JUnija 1997, še odvažali na komunalno deponijo na Črnivcu. Zaradi zahtev KS Brezje in Mošnje po dodatni renti, prvi zahtevajo 250.000, drugi pa 70.000 nemških mark, utegnejo biti letošnji stroški deponiranja precej višji od lanskih. Cena odvoza odpadkov bo za občane kljub temu ostala enaka, saj naj bi se komunala na ta račun odpovedala načrtovanemu nakupu nove strojne opreme. Smeti Bleda, Bohinja in Radovljice bodo do 30. junija 1997 še vedno odvažali na staro deponijo. Tri občine so že podpisale pogodbo z dvema lastnikoma zemljišč deponije na Črnivcu, v kratkem pa naj bi se dogovorili tudi s tretjim lastnikom. Letna najemnina z gornjega naslova naj bi bila dobrih 115.000 nemških mark, v "ceno" pa so vključeni tudi stroški za sanacijo gozda. Vse je urejeno tudi okrog odškodnin prizadetim lastnikom hiš, 59 jih bo prejemalo po 250 nemških mark na mesec, dva najbližja soseda deponije pa po 670 oziroma 1000 mark. Omenjene številke s še nekaj drugimi stroški naj bi v skupnem znesku dosegle številko 358.000 mark na leto, kar je v primerjavi z lansko ceno odvoza smeti (dobrih 423.000 mark) sicer manj, če... Če ne bi krajevni skupnosti Brezje in Mošnje postavili dodatne pogoje "težke" 320.000 nemških mark. Če bodo obveljali tudi slednji pogoji, potem bi bila cena odvoza smeti v naslednji "enoletki" precej višja, po približnih ocenah skoraj 700.000 mark. Vidno nezadovoljnemu bohinjskemu županu Francu Kramarju se je v razmišljanjih pridružil tudi njegov blejski kolega Vinko Gole: "Mi smo podpisali zato, ker smo bili izsiljeni," duhove sta mirila radovljiški župan Vladimir Černe in v.d. direktorica komunale mag. Bernarda Podlipnik, vsi pa so se strinjali v ugotovitvi, da država premalo naredi v tej smeri, bodisi prepreči take in drugačne blokade in cestne zapore, bodisi pripravi zakonska določila za kriterije, po katerih naj bi se izplačevale odškodnine prizadetim. Kakorkoli že, po jeseniški zavrnitvi prošnje, da bi se omenjene smeti odvažale na deponijo Mala Mežakla, bodo te še vsaj eno leto v pristojnosti deponije Črnivec. Težave z odvozom smeti so torej v omenjenih občinah še vedno rešene le pod "začasno", država pa pa po stari navadi še vedno nič. • I. K. ^ko daleč je pri zapletu med Upravno enoto in Mestno občino Kranj? Čakajoč na odločitev Ustavnega sodišča k" najemnina spada med stroške vzdrževanja in obratovanja, Ustavno sodišče še ni odločilo. f^j, 12. julija - Po znanem februars- vzdrževanje in obratovanje. Tu pa je oddelka za okolje in prostor, ki si ga je J* zapletu med občinsko in državno prišlo do zapleta, saj kranjski župan župan, kot kaže, "prisvojil". Tako ima "Ptavo se je ozračje kasneje hitro vitomir Gros meni, da med te stroške sedaj upravna enota namesto 20-odstot- 5irHo. Kaj bo s spornim 103. členom spada tudi cena najemnine, s čimer pa se ni samo 13,57-odstotni delež pri plačilu '•kono «------~----ai~xu: n.«~.,..~ upravne enote ne strinjajo. stroškov vzdrževanja in obratovanja. Na Trenutno upravna enota kranjski "napako" načelnik upravne enote Me- občini povračuje sorazmerni del stroš- tod Ferbar redno opozarja župana, geodetska jOna o upravi, mora odločiti Ustavno ija Ustavno sodišče je namreč prišla da>. naJ presodi ustavnost 103. (ena, ki občinam nalaga, da upravnim L?°tam prepustijo prostore in sredstva, f ?°.jih uporabljale na dan 31. 12.1994. d^ti člen v zadnjem stavku tudi določa, ?Jtoora vlada Republike Slovenije za >P°rabo teh prostorov zagotoviti povra-Ss^sorazmernega dela stroškov za kov, medtem ko npr. sta uprava in Ministrstvo za obrambo podpisala novo pogodbo, po kateri plačujeta tudi najemnino. Ta je bila sprva 1093 tolarjev na kvadratni meter, sedaj pa je zaradi rasti cen verjetno že višja. Od 1. januarja letos dalje pa je upravna enota ostala brez svojega vendar odgovora ni in oddelek za okolje in prostor ostaja občinski. Oddelek za okolje in prostor pa je, kot kaže županu Grosu velik trn v peti, saj ga je upravna enota zaradi njegovih posegov oziroma posegov občinskih uslužbencev že dvakrat ovadila zaradi motenja posesti. • S. šubic sledeh naših dobrodelnih akcij V—^uvii imam uuuiuuL·iiun anuij Hobovšah že gradijo s polno paro * družini Treven iz Laniš in Velikonja iz Hobovš v Poljanski dolini je od novega leta jokala dobrodelna akcija za obnovo pogorelih domov. zbrani denar, zato bodo še dobrodošla nakazila dobrih ljudi, pravi sekretarka RK Skofja Loka Marjeta Žagar. Prispevke zbirajo na žiro računu: 51510-678-80807 (s pri- §isom "za Hobovše"). • D. Z. lebir t*1 Se» Hobovše, 10. julija * sori **e Gorenjski glas vodil 5bJ;e'0vaniu z Območno ^ Racijo "Rdečega križa % J* Loka. Po zaslugi mno-l j arovalcev, ki so pomagali taJ^arnimi in delovnimi \ pki, je družina Treven ni$ že v veliki meri hišo. Pri Velikonje- tovs* Je Požar dom skoraJ k .*m opustošil, začetek del V 0Yirale tudi neurejene ^ zadeve, pa so pred belititedni vendar,e zaŽeli Ir^J^li smo se pri obeh Wj.aA ki sta bili v minulih Sai deležni pomoči širo-^ttk °8a ljudi z vse Gor- V Jelena Treven, ki je v Sto* nove svoJe niSe s % 0rJa prebivala pri star-°Jnega moža, je od V Ve sPet Pod svoJ° stre" tfo^ dela seveda še niso pri Valčanov> smo srečali tudi Francija Peternelja. «°lJQne _a]kov nadrejeni v Termopolu, kije na leljo občine fiksna] °r?nJa V£u prevzel skrb za organizacijo in few °va t xVoino" Pfl obnovi Velikonjevega pogorišča, s n so d i P° vadbenem načrtu Lojzeta Bogataja. Ta i Z£i laí ov d% v« iJci nav 5e ese1 i 1111*1 n«' za en dan tedensko zapre vrata. Posebej, osebno ali po telefonu 213-210, se je mogoče dogovoriti za organizacijo praznovanj, porok ali proslavitev drugih jubilejev. Prostora je dovolj. V restavraciji je 60 sedežev, zunaj na terasi pa 30. Azija ima urejen dostop in dovolj veliko parkirišče, tako da je tudi v tem oziru vse v redu. Zakonca Qiu sta se odločila, da prideta v Kranj, v Innsbrucku. Tam sta imela dobro obiskano restavracijo in tudi Slovenci so bili njuni gostje. Priložnost se jima je ponudila v Kranju in upata, da bosta pri nas našla prijeten dom. Sicer pa se že deset let pojavljata v Evropi. Kitajska hrana je znana kot izredno dobra in med Slovenci vedno bolj priljubljena. Cene so normalne, takšne, kot v večini drugih restavracij, v nekaterih primerih pa celo presenetljivo nizke. Kruha običajno Zakonca Qiu v kitajskih restavracijah ni, na izrecno željo pa ga postrežejo. Sicer pa zakonca Qiu, ki se bosta naučila slovenščine, naštevata številne jedi, ki bodo navdušile obiskovalce njune restavracije. Za predjed bo mogoče med drugim izbrati kislo pekočo juho ali spomladanski zavitek, za glavno jed mongolsko pečeno meso, hrustljavo raco, pekinško raco ali kitajsko pojedino, med sladicami pa ponujajo tudi ocvrte banane in ocvrti sladoled. Bogata bo izbira rižev. Na jedilniku so med drugim pečeni riž z jajci, pečeni riž s piščancem, pečeni riž s curryjem in pečeni riž z raki. Riž je pač nepogrešljivi del kitajske kulinar-ike. In pijače. Znano je maotai žganje (na Kitajskem, pravita Qiuova, ga je pil predsednik nekdanje Jugoslavije Tito), bambusovo žganje, kitajsko pivo in mandarinovo vino. Seveda so na voljo še številna druga vina in pijače. V kitajski restavraciji Azija vas pričakujejo in bodo veseli vašega obiska. Potrudili se bodo, da boste zadovoljni. M60 üüüamwonwi 90n NE SO TMOl KUPIL SO OSTAL SOflH MG! ■NO 00 0% ^osnovne cene 2S0Q>J 650i. 13.7.-Ï.8. 96 ÇANJ,pcMoDeRnmnteR1ERI. %ba. vadnova 7 ■ Jflfll lil wmmm^mmWmmmmtmmmmWmWmmmmmZ^m&^ ^mm^ mm ■> mmm mm MODNO IN UGODNO KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikar Albin Polajnar. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. V Galeriji Šivčeva niša je na ogled razstava Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica '96. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V galeriji Fara razstavlja fotografije Tončka Benedik. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetnikov Skofja Loka. V mini galeriji Občine Skofja Loka razstavlja Peter Jovanovič risbe na temo pesmi Toneta Pavčka Goličave. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov iz Velenja. Snemanje v Vratih ČOPOV STEBER NA FILMU Igrani televizijski film Steber v režiji Matjaža Fistravca, ki ga bodo v juliju in avgustu snemali v Vratih in osrednjem stebru severne Triglavske stene, je posvečen 90-letnici slovenskega filma. Podrobneje so začetek snemanja predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani. Film, v katerem bosta glavno vlogo igrala odlična Mirjam Korbar in Borut Veselko, govori o dramatičnem vzponu predvojnih slovenskih plezalcev Pavle Jesih in Joža Cona. Nastaja v koprodukciji Kulturno umetniških programov TV Slovenija, podjetja Come2Us in izvršnega producenta Studia Alp iz Maribora. Osrednja zgodba filma zajema dogodke v letu 1945, ko sta se omenjena plazalca odločila za vzpon na severno steno Triglava. Po treh dneh plezanja na robu svojih zmogljivosti Jože Čop izplezal, potem pa skupaj z reševalci pomagal svoji soplezalki. Tako je nastala nova smer v osrednjem stebru severne triglavske stene, ki jo danes poznamo pod imenom Čopov steber. Ker se je filmska ekipa odločila za snemanje v avtentičnem okolju, bosta nevarne prizore namesto glavnih igralcev snemala Marija Štremfelj in Pavle Kozjek. Snemali bodo namreč v vznožju triglavske stene, na Kugvjevi polici, na robu stene na Plemenicah in na vrhu Stenarja. Za vse helikoptrske prevoze bo poskrbela Slovenska vojska. V času od 12. julija in 15. avgusta bo zaradi snemanja Aljažev dom zaprt, gibanje obiskovalcev Vrat in alpinistov pa omejeno. * M. Kubelj SLOVENSKI FILMI NA FESTIVALIH V Karlovih Varih na Češkem se ie ta teden končal filmski festival, na katerem so predstavili tudi dva slovenska filma: Radio.Doc režiserja Mirana Zupančiča in Carmen režiserja Metoda Pevca. Radio.Doc. nadaljuje uspešno predstavitev slovenske filmske produkcije. Doslej je bil predstavljen na festivalih v Montrealu, v Kairu, Troi, Pragi, Valenciji, septembra pa ga boso videli tudi na festivalu v portugalskem Figueira da Foz. Tudi film Carmen bo po češki predstavitvi potovala na naslednji mednarodni festival, ki se 19. julija začenja v Paliču pri Subotici. P.$T«N *v KULTURI Jutri, v soboto, ob 10. uri na vrtu gradu Khislstein nastopa Mini cirkus Buffeto iz Rusije POLETNI OTROŠKI FESTIVAL OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SE L JAKA šolska ulica 3, Kranj razpisuje za nedoločen čas od 1. 9. 1996 prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organzaciji in financiranju vzgoje m izobraževanja (Ur. list RS, 12/96). Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov šole. O izbiri jih bomo obvestili v zakonitem roku. Zaključuje se festival Vivat Gallus NIZ DOBRIH KOMORNIH KONCERTOM Groblje- S koncertom Slovenskih madrigalistov v Lukovici se danes zvečer zaključuje 26. mednarodni poletni l"est'ví] komorne glasbe, ki je letos potekal pod novim imenom Vivat Gallus. Ime pa je le ena od novosti in sprememb ene» najstarejših glasbenih festivalov pri nas. O tem je več povedal njegov umetniški vodja Tomaž Bole iz agencije í»a^ Carniolus, kije tudi organizator festivala. Vsa leta pa festivalu poleg ministrstva za kulturo pomaga Občina Domz^ Festival komorne glasbe se je vsa leta odvijal skoraj izključno v znameniti cerkvici v Grobljah, letos pa ste koncertne dogodke pripravili tudi v Ljubljani, v Komendi, Mengšu, Lukovici in še kje. Se je to pokazalo kot posrečena ideja? "Vsa leta je koncerte v prelepem ambientu cerkvice z Jelovškovimi freskami v Grobljah večinoma obiskovalo glasbeno občinstvo iz Ljubljane in tudi od drugod. Letos pa je koncerte na novih lokacijah odkrilo tudi novo občinstvo. Seveda pa za vsak festival, tudi za grobeljskega, če ga še tako imenujem, velja pravilo, da mora imeti dober, zanimiv in raznolik program. Žal je festivalu kot tudi drugim poletnim prireditvam, letos izredno nagajalo vreme, tako da sta dva koncerta na prostem v gradu Tustanj in gradu Brdo žal odpadla. V okviru festivala se je zato zvrstilo enajst koncertov pretežno s komorno glasbo." Prav ta komorna glasba najbrž ostaja še naprej vodilo vaše prireditve. Bodo novi prostori poleg starega sakralnega v Grobljah narekovali tudi drugačen program? "Tudi v prihodnje bo program festivala obsegal starejšo komorno glasbo, prav ta je bila vsa leta po drugi svetovni vojni nekoliko v ozadju, zato je glasbeno občinstvo na splošno ne pozna dovolj. Nekaj sodobne glasbe bo seveda tudi zraven. Drugačnemu koncertnemu prostoru je seveda treba prilagoditi tudi program. Določena glasba prav gotovo povsem drugače zveni v cerkvenem Tomaž Bole, umetniški vodja festivala Vivat Gallus. prostoru in spet drugače na kakšnem grajskem dvorišču. Da ne govorim še o tem, da so Eri dobri zborovski glasbi tudi esedila, ki ne sodijo v sakralni prostor. Od nekdaj pa velja, da je glasbena prireditev lahko uspešna, če zanimiv program izvajajo dobri glasbeniki, pa še prostor mora ustrezati. Za komorno glasbo pa niso primerni le cerkveni prostori, pač pa tudi grajska dvorišča in atriji muzejev, kjer se je letos tudi izvajal festivalski program." Kaj pa jesenski del festivala? "Tega letos ni. Običajno se je festival z vmesnim premorom v avgustu v septembru nadaljeval še z nekaj koncerti. To, da je bilo letošnje dogajanje strnjeno na junij in julij, ima več razlogov - od finančnih in tudi organizacijskih; ne nazadnje, nekaj sezon zapored je bila v septembru cerkev v Grobljah že kar pre- POLETNA VIOLINSKA ŠOLA Bled - Z nocojšnjim koncertom v blejski cerkvi sv. Martina, nastopa Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta in solista violinista Dejan Bravničar in Jernej Brence, se začenjajo prireditve v okviru Poletne violinske šole na Bledu. V poletno šolo se je prijavilo 35 mladih violinistov iz Avstrije, Jugoslavije, Italije, Bolgarije, Slovaške, Rusije, Madžarske, Japonske, Romunije, Avstralije in Slovenije. Šolo bo vodil pedagog svetovnega slovesa prof. Michael Frischenschlager, rektor Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, prof. Dejan Bravničar, dekan ljubljanske Aklademije za glasbo in mag. Jernej Brence. Naslednji teden bo tja do 27. julija, kolikor bo trajala violinska šola, več koncertov udeležencev violinske šole: prvi bo v ponedeljek, 15. julija, na blejskem otoku, 17. julija v Grand Hotelu Toplice, 19. juhja v Vili Bled, 21. julija v Golf hotelu ali Zdraviliškem parku, 23. julija v Hotelu Astoria, 24. julija v hotelu Park, 25. julija v hotelu Krim. Zaključni koncert, na katerem bodo najboljšemu udeležencu izročili mojstrsko violino, bo v petek, 26. julija, v, Festivalni dvorani. Vsi koncerti se začenjajo ob 20.30, vstop pa je prost. • L.M. MUSICA RELIGIOSA Groblje - Na petkovem koncertu letošnjega 26. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe VIVAT GALLUS! (NAJ ŽIVI GALLUS!) sta v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu nastopila tenorist Marjan Trček in Boris Šinigoj z lutnjo in arhilutnjo. Koncert je bil z renesančno in baročno glasbo podnaslovljen še z MUSICA REL1G10SA/CERKVENA GLASBA. Nastop tenorista M. Trčka in lutnjarja B. Šinigoja je bil zanimiva poživitev letošnjega festivala. Še več, glasbeno prejo renesanse in baroka sta umetnika po zaslugi prirediteljev, delovne organizacije Gallus Carniolus, ponesel zunaj Grobelj in jo tokrat umestila v še en nov elasbeno-prireditveni prostor, akustično in umetnostno-zgodovinsko zanimivo cerkev v Loki pri Mengšu. Glasbo Musica Religiosa/Cerkvena glasba pa sta umetnika razdelila na renesančni del z lutnjo, kar je še značilnost 16. stoletja in baročni del s teorbirano lutnjo oziroma arhilutnjo, značilno za glasbeno 17. stoletje. Na sporedu so bile številne pesmi, in baročne arije skladateljev F. da Milana, P. Certona in G. Morlayja, B. Pekiela, C. Monteverdija in A. Piccininija. Med vokalno-inštrumentalnimi pesmimi smo slišali nekaj instrumentalnih vložkov. Na koncu je še najbolj navdušila glasba velikega italijanskega glasbenega preporoditelja med renesančno m baročno slogovno orientacijo Claudia Monteverdija in kar štiri njegove pesmi iz zbirk Selva Morale e Spirituale iz leta 1640, Seconda Raccolta de Sacri Canti iz leta 1624 in Raccolta Calvi iz leta 1629. • F. K. hladna tako za nastopajoče glasbenike kot tudi za poslušalce. Seveda pa to še ne pomeni, da kdaj v jeseni kakšen koncert tudi bo. Vsekakor pa bo zagotovo že v septembru izšla programska knjižica s poročilom o dogajanju na letošnjem in z okvirno napovedjo koncertov za festival v naslednjem letu." Pa ne zaradi morebitne toplejše jeseni? "Seveda ne, razlogi so drugje. Zadnje čase se namreč organizatorji poletnih prireditev festivalov vse bolj povezujemo in usklajujemo in dopolnjujemo programe. Zato je povsem mogoče, da se bodo datumi začetkov in zaključkov posameznih festivalov v prihodnje še spreminjali. Nekaj podobnega se je letos že zgodilo ljubljanskemu [>oletnemu festivalu, ki se je etos začel kar dva tedna prej kot prejšnja leta." Med glasbenimi prireditvami v Grobljah je bilo vedno slišati tudi vrhunske izvajalce. Je bilo tudi letos tako? "O tem, koliko naše glasbeno občinstvo pozna najboljše na svetovni glasbeni sceni, bi bilo mogoče seveda govoriti še in še. Letošnji gost na našem festivalu violončelist Julius Berger iz Nemčije, katerega plošče pogosto vrtijo na slovenskem radiu, je na splošno med našim občinstvom malo znan. Je pa vsekakor izjemno dober glasbenik, ki je k nam prišel s turneje po Japonski, enak program kot pri nas pa nekaj dni kasneje izvajal tudi na pomembnem glasbenem festivalu v Montrealu. Konc«J v Komendi, ko so poleg gerja igrali Še nekateri imenJ:! tuji gostje, profesorja Mo#\ teuma iz Salzburga violi^ Paul Rozcek in organist Fr*J Comploi, je bil gotovo eden viškov letošnjega koncerti^ dogajanja. Rad pa bi om\ netočne informacije o glasbenih prireditvah na Bled v, želel v zvezi s tem dati sledeče informacije: V letom letu je novoustanovljeni programski svet, ki sern •< ustanovil z namenom, da koordinira vse prirealtv občini, posebej pozorno pristopil k izdelavi Pr°8rm je prireditev za letošnjo poletno sezono, ^rog^atf^ ^ koncipiran tako, da bo vsak domačin in gost Bleda i* nekaj zanimivega zase, saj je sestavljen iz Pr.^ usianovu z namenom, aa Koorainira vse P/"* atfti občini, posebej pozorno pristopil k izdelavi Pr0& je prireditev za letošnjo poletno sezono, ^rog^atf^ ^ koncipiran tako, da bo vsak domačin in gost Bleda i* nekaj zanimivega zase, saj je sestavljen iz klasične in komorne glasbe, narodnozabavnih prirea ^ nastopali bodo tudi popularni ansambli zabavne ^ ^ izvajalci programa za otroke. Kljub raznolikosti P.L·ii ma prireditev pa nismo zanemarili in v nobenem pr^0 v celoti zavrnili koncertov klasične in komorne gl^.^i je bilo napisano v omenjenem članku. To Potriulevf50 program prireditev, saj se bodo od junija od avgusa iv ^ sledeči nastopi: 19. 6. Trio Luwigana - Vila Bled, * Trio Barocco Forte • Cerkev na otoku, 12. 7. °^t^e poletne violinske šole, 14. 7. promenadni koncert vteH cCf{ šole - Zdraviliški park, 21. 7. promenadni ko v violinske šole, 26. 7. Zaključni koncert violinske s" ^. Festivalni dvorani, 6. 8. Pan Trio - cerkev Sv. Martiw^o 8. - orgelski koncert v cerkvi Sv. Martina, 30. °-Lorenz v Vili Bled. ^irU Navedene glasbene prireditve so organizirane V o | 44. mednarodnega poletnega festivala, ki se 0«*^ so Ljubljani, Postojni, na Ptuju in pri nas na Bledu.^ag0 hkrati vključene v slovenski kulturni projekt t ^ Slovenie. Da bi omogočili mladim glasbenim ump0ieflt nastopanje v javnosti, smo sprejeli organizacijo r.^ett[ glasbene šole, v kateri se bodo predstavili mladi g1 ^ talenti. Umetniki klasične glasbe bodo nastopali JJ^rfi cerkvi Sv. Martina, v cerkvi na otoku, v Zdn,v'' ^/f» parku in v hotelih visoke kategorije. Da je izbran Pr °tnft kvaliteten in bodo na njem nastopali vrhunskij^'^, potrjujejo tudi predvidena sredstva v višini ^°)°^ meti^ ki smo jih za ta del glasbenega poletja na Bledu na rep& Organizatorji blejskega poletnega programa smo v y\j čani, da bomo obiskovalcem Bleda ponudili vec pestro ponudbo prireditev kot prejšnja leta. Župan občine BM g, Vinko GOLC dipl- » CHEROKEE ROAD MASTER štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki centralno daljinsko odklepanje in osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km 7 let garancije na karoserijo o Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM * Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: AVTOH1ŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 -C B" -C Tretja kolekcija Renaultovega twinga Nov 1,2-litrski štirivaljni motor, nova barvna paleta, več pasivne in aktivne varnosti ter nov samodejni menjalnik so glavni deli nove, že tretje kolekcije Renaultovega twinga, avtomobila, ki so ga uradno predstavili pred štirimi leti na pariškem avtomobilskem salonu. Najpomembnejša novost, 1,2-litrski štirivaljnik je natanko takšen, kot so ga spomladi vstavili v prenovljeni model clia. Gre za vsega 82 kilogramov težak motor, s po dvema ventiloma na valj, 1.149 kubičnimi centimetri gibne prostornine, 60 konjskimi močmi pri 5.250 vrtljajih in največjim navorom 93 Nm pri 2.500 vrtljajih. To zagotavlja motorju dovolj ugodno krivuljo navora, ki se odraža tako v bolj živahni vožnji kot tudi pri porabi goriva, ki je v povprečju skoraj za liter manjša kot pri prejšnjem 1.239 kubičnem motorju s 55 konjskimi močmi. Twingo s tem motorjem doseže najvišjo hitrost 151 kilometrov na uro, od 0 do 100 kilometrov Cospeši v 13,4 sekunde, poraba goriva pa po novih ITAC normah znaša 4,8 litra pri 90 km/h, 6,8 litra [»ri 120 km/h, 6,5 litra pri mestni vožnji in 6,03 itra neosvinčenega goriva v povprečju. In nenazadnje, novi twingo je zaradi novega motorja in izboljšane bočne izolacije tudi občutno tišji. Najbrž ni veliko avtomobilov twingovega kova, ki bi imeli tako pester izbor menjalnikov. Petstopenjskemu ročnemu in izvedbi easy s samodejno sklopko so dodali še tristopenjski samodejni menjalnik, twingo pa ima v tem primeru oznako 'matic. Avtomobil je v tem primeru seveda nekaj počasnejši, doseže najvišjo hitrost 150 kilometrov na uro, pri pospeševanju do 100 kilometrov na uro je za natanko 3 sekunde počasnejši, poraba po UTAC normah pa v povprečju znaša 6,67 litra na 100 prevoženih kilometrov. V serijski paket opreme gre skupaj s samodejnim menjalnikom tudi volanski servoojačevalnik, ki deluje progresivno, kar pomeni, da trdnost narašča skupaj s hitrostjo, sistem, ki mu pomaga elektronika, pa se izključi pri hitrosti 60 kilometrov na uro. Twingo je v novi kolekciji poleg osnovne različice na voljo še z opremo z oznakami pack, easy, matic in ob koncu letošnjega leta še alize. Serijsko so vsi avtomobili po novem opremljeni s tretjo zavorno lučjo, ki je nameščena na zgornjem robu prtljažnih vrat, z blokado nepooblaščenega vžiga in z varnostnim sistemom, ki ustavi dovod goriva ob trčenju. Na seznamu opreme po izbiri pa sta poleg volanskega servoojačevalnika tudi obe varnostni zračni vreči in zavorni sistem ABS, električna oprema in platnena streha. Za pravo podobo nove twin-gove Kolekcije, skrbi nova paleta barv, ki se od prejšnjih živahnih tonov, vračajo nazaj k naravi. Barvna paleta se od osnovne rdeče in modre, širi h kovinskim barvam, žitno rumeni, deteljično zeleni, makovo rdeči in metilno modri. Tudi notranje obloge so bolj naravnih barv, na sedežih pa so upodobljene ribje podobe ali abstraktni naravni vzorci. Prenovljeni Renaultov malček bo v Revozovi prodajni mreži na voljo ob koncu poletja. • M.G. Visoko zmogljiva pnevmatika za deževne pogoje. AQ.UATRED EAGLE AQ.UATRED Prodaja: A BOLTEZ "'^InHM i w i" "y I i^iii i 11 ili^lf 11 irrinni irrnii^niiititrnfir ii i jyTMnr™^ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639, 331-662 <0 CM > .55 x š a a O h-LU -J 0 Ç .m © "S fi 1§| ^ > I? 03 _§ 2 - N-O =o 9- ® 2 o 1 * * si f p? O > O 30»f>0 ■2 5 ra •£ ■ ° Ittiilill TEN- Ljubljanska 85. Tel.: 1230 Domžale TOURS 061/711-229 VW MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avtobus) 9. «to f f. «vyu«f (cena 139 DEM) VN ITALIJE MONZA (avtobus) 7. in i tmmtm (cent 139 DEM) SREDHJEDA1MAHNSKI OTOKI (Brai, Hvnr in Vis) POSEBNO LETALO Odhodi iz Ljubljane in Maribora VN PORTUGALSKE mora Octaio) 17. do 24. mptmbtf (cent 1.020 DEM) IZREDNO UGODNE CENE - OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAHTEVAJTE NA&E KATALOGE - FO&UEMO VAM JIH FO PO§TI lit TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ j Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211-790 OTOK RAB ' hord ínternatíonaI, 7 polp., od 284 OEM (kiji, en otroIc do 12. Ieta biVA DREipUČNOl OTOK H V AR . JELŠA, 7 polp. od 189 DEM dAtjE OTOK KORČULA , LUMBAR D A, 7 polp. od 180 DEM, KORČULA od 212 DEM dAlJE r1 i mi m.....mm [HWf 7 - DNEUNO KRIŽARJENJI PO KVftRNERJU prosta mesta š 9- iu,iJa ^kVe.od NoveLj W* finančne □ H j "Pila 76,5-odstotni de Banka |ó od Nove Ljubljanske * In finančne skupine ipila 76,5-odstotni de-C^bljanske Banke Nori-\ ,n tako skozi široko V* Vrata priš,a v Presto1' \r j**8"!*11 Noricum bo Poslovala kot njena Wb* D»nka, kasneje pa iinil0.družnica. Banka Celje ,,a je potrebno soglasje . Slovenije in 4. julija ho»! *upnino. Safti se je po tod«! *evih »esedah za *Vv u ^-odstotnega de-W anki Noricum odločil Slu nenaWonjenosti v Slo-t) Wri!ktor Banke Celje Niko ^ "J direktor Banke Nori-\n* ní0n Floriančič Va ski konferenci !*• Slo sta na sprego- hNrocS^u ? ?os ovno bolj zanimiv, ker se je za SSnih « * ?ank ter o Prodajo 51,5-odstotnega dele- ?h*e v n?^rtlh-• B,an^a ža odločila tudi italijanska 2SsDriii,TZau^Sala,da finančna skupina Safti. Vlogo S? V HublJano ín z prodajalca je prevzela NLB, ki e*av Banli Noricum Je sku^aj *mu^a- 76'5-°dstot: načrtih. Banka v r t. deležfl ;,mDsk!?f JTa_slm.n!: je skupaj ponudila 76,5-odstotni delež. Prodajalca sta torej ravnala modro, saj je bilo s ^lll • Padala tem zanimanje kupcev veliko n večje in uspelo jima je precej zvišati ceno. Posel je uspel Banki Celje, *à 9.135 delnic, , j odstotka vseh vSjo 25 h Noricum. Za °Cki Noric--l-ne^a deleŽ- s Pravico glasovanja. Razuml- D ; tudi uspelo iS^ prodala Vodm Safti SÜS °«*b^, »vojemu upravne- ki^je^ódkupíh V Banki Noricum naj bi do konca leta sprejeli sklep o zamenjavi preostalih delnic za delnice Banke Celje. Tako naj bi s prihodnjim letom Banka Noricum začela poslovati kot podrui-nica Banke Celje. fiï laíke Cel'e >e se je Safti odločil za prodajo zaradi nenaklonjenega okolja v Sloveniji. Zamisli Banke Noricum se niso uresničile Noricum. Za oziroma 76,5 odstotka delnic otnega deleža s pravico glasovanja. Razumi- « j,QCiïa 1MlCum se Je namreč jivo je, da se je za prodajo Banka Noricum je nastala iz a> nak °Va Ljubljanska odločila NLB, saj je bila pri LB - Banke za medrepubliško imela je 20 milijonov mark kapitala, kar je bilo preveč glede na njen obseg poslovanja in premalo za smelejše načrte. Banka Noricum je poslovala s več kot dvesto komitenti, v Ljubljani pa ima poslovne prostore na zelo dobri lokaciji v središču mesta. Poleg tega ima usposobljeno ekipo strokovnjakov, ki se spoznajo na bančno delo. Zanimiva pa je tudi zaradi tega, ker je še vedno v banki nekaj ljudi iz časov medrepubliškega sodelovanja, ki bodo zaradi izkušenj in osebnih poznanstev zdaj lažje navezali poslovne stike v drugih državah bivše Jugoslavije. Banka Celje tržni delež povečala za pol odstotka Banka Celje je bila po bilančni vsoti konec lanskega leta na petem mestu med slovenskimi bankami. Pred tremi leti je izstopila iz sistema LB, že tedaj so celjski bančniki v načrte zapisali povečanje tržnega deleža in širitev mreže poslovalnic, saj so ugotavljali, da imajo veliko kapitala in premajhen trg. Z nakupom Banke Noricum je Banka Celje svoj tržni delež povečala za skoraj pol odstotka. Banka Noricum pa bo zdaj lahko dopolnila svojo ponudbo, tudi pri poslovanju s pre- — -juu.jaujna uuiutua i^i^u, oaj j«* vua p»» lu • uaimw m uivui^»u...»v bivalstvom, saj bo v povezavi v *UP pa je bil toliko agenciji za sanacijo bank že sodelovanje in razvoj. Leta Banko Celje imela materialne &ÍlÍan*ka k^h'niï W« pre- footnffl?* Pridobiš 10- bpol leïei> * *> toliko K^P1 odstotka v ljubi- t!Slni^0smo Prmi v ^J*ke Cele Niko Kač. pred časom sprejeta usmeri tev odprodaji premoženja, ki ni neobhodno potrebno. Bolj zanimivo je vprašanje, zakaj se je za prodajo odločila 1992 jo je dokapitaliziral Safti, ki je tako postal njen večinski lastnik. Povezovala naj bi podjetja iz Slovenije, severne Italije, spodnje Av- in finančne osnove za konkurenčno ponudbo. Predvsem pa je mimo negotovost zadnjih let, zato bodo lahko lažje snovali načrte. Pričakujejo finančna skupina'Safti, ki je strije in.Hrvaške vendar se ^v^w^r™«uff,o imela v Banki Noricum ve- zam s n so uresničile, to so po večji opseg poslovanja in s S delež in z njo pred leti Florjančičevih besedah pre- tem tudi večjo bilančno vsoto velike načrte. Direktor Banke prečile različne okoliščine. ter obrat kapitala, s čimer Noricum Anton Florjančič je Negotova prihodnost je bodo zmanjšali stroške in na to vprašanje odgovoril, da zavrla razvoj Banke Noricum, povečali donosnost. • M.V. Poslovni rezultati v turizmu V tujini se imamo fajn V prvih treh mesecih letošnjega leta smo, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ustvarili Slovenci 14 odstotkov več prenočitev na Hrvaškem in 8 odstotkov več v Avstriji. Ljubljana, 12. julija - V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je bila danes seja upravnega odbora, na kateri so med drugim podali poslovne rezultate v gostinstvu, turističnih podjetjih, zdraviliščih in pri žičničarjih leta 1995. Podali so tudi podatke za letošnjih prvih pet mesecev, ki kažejo na povečanje števila tujih gostov za 2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. V prvih treh mesecih letošnjega leta je turizem prispeval v slovensko devizno blagajno 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zanimivo je predvsem to, da so v enakem obdobju Slovenci na potovanjih v tujini porabili 12 odstotkov več denarja. V Sloveniji je premalo turističnih organizacij, ki se ukvarjajo s privabljanjem tujih gostov, saj večifra organizacij skrbi le za počitnikovanje Slovencev v tujini. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo (v primerjavi z enakim obdobjem lani) na Bledu za lodstotek manj skupnega prometa, v Bohinju pa se je promet zmanjšal za 5 odstotkov. Izrečena je bila tudi kritika ponudbe slovenskega turizma, saj naj bi bila le-ta že dvajset let nespremenjena. Slovenija ima veliko konkurenco pri svojih sosedih, saj Italijani in Hrvati ponujajo dobre turistične storitve po veliko nižjih cenah. Navzoči so se strinjali tudi glede tega, da slovenskemu turizmu primanjkuje inovativnosti, in da je glavni razlog za neuspehe prav zastarela ponudba. Menili so, da bi se morali slovenski turistični delavci, bolj kot na promocijo našega turizma, osredotočiti na izboljšanje ponudbe. Na seji so podali pregled lanskih podatkov s področja slovenskega turizma. Ugotovili so, da so bili lani odhodki v gospodarstvu večji kot prihodki. Danica Zorko, ki je predstavila rezultate, je poudarlila, da je opazna orientacija na domačega gosta. To je podprla tudi s številkami, ki kažejo, da je bila lani na področju gospodarstva le Četrtina prihodkov ustvarjena na tujem trgu, ostalo pa je zajel domači trg. Poudarila je tudi to, da je lani delež izgube v gostinstvu narasel. Znesek čiste izgube na zaposlenega v gostinski dejavnosti je bil lani skoraj trikrat večji od čistega dobička. Upoštevati moramo še to, da je prihodkov na zaposlenega gostinstvo ustvarilo manj kot leto prej. Negativni poslovni izid beležijo tudi upravljalci žičnic, ki pa so, v primerjavi z letom 1994, zaključili lansko leto z manjšimi izgubami. Poslovni izid gospodarskih družb je bil leta 1995 še vedno negativen, vendar boljši od poslovnega izida leto prej. V turističnem poslovanju je bil tudi lani dosežen pozitiven izid, prav tako pa so lansko leto s pozitivnim rezultatom zaključila slovenska zdravilišča. Število zaposlenih je 1995, v primerjavi z letom prejf naraslo v vseh gospodarskih družbah, razen v gostinstvu in turističnem posredovanju. Na koncu so sodelujoči razpravljali še o novi vrednosti izhodiščne plače in o kriterijih za podeljevanje priznanj GZS - Združenja za turizem in gostinstvo. Strinjali so se, da so enotni kriteriji težko dosegljivi, vendar potrebni za enotno ocenjevanje turistične ponudbe. • Špela Žabkar JELOVICA lesna industrija p.o. Kidričeva 58 4220 Skofja Loka vabi k sodelovanju novega sodelavca za delovno mesto VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE Od kandidata pričakujemo, da ima: - visoko strokovno Izobrazbo pravne smeri DIPLOMIRANI PRAVNIK - nad 36 mesecev delovnih izkušenj na področju pravnih in drugih splošnih zadev - zaželeno je, da ima pravosodni Izpit Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Izbranemu kandidatu ponujamo prijetno delovno okolje, možnost napredovanja, stalnega strokovnega izpopolnjevanja in stimulativno plačo, odvisno od osebne prizadevnosti posameznika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: JELOVICA, Li Skofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu: 064/61-30, int. 236. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Lušinovi odprli še avtomobilski salon Lušinova avtohiša je znana daleč po Sloveniji Sodobno opremljeni avtomehanični delavnici so dodali še prodajni salon vozil Hyundai. Gosteče so nekoliko odmaknjena vas ob Sori, na poti med Skofjo Loko in Medvodami. Če boš imel dobro avtomeha-nično delavnico, Gosteče ne bodo daleč, so prijatelji leta 1987 prigovarjali Franciju Lušini. In prav so imeli, danes je Lušinov servis znan daleč po Sloveniji, ob delavnici pa so Lušinovi pred kratkim odprli še avtomobilski salon. Franci Lušina je avtomeha-nično delavnico odprl že leta 1987, izučil se je pri Paulusu v Škofji Loki, nato pa nekaj časa vozil rešilni avto. Kasneje je zaradi očetove bolezni ostal doma, na kmetiji. Vendar je bilo zanj to premalo, odprl je avtomehanično delavnico in popravljal avtomobile različnih znamk. Leta 1991 se je odločil za servisiranje avtomobilov Hyundai, nakar se je posel hitro pove- Lušinov prodajni salon avtomobilov Hyundai. Pavla in Franci Lušina s starejšo hčerko. čeval. Avtohiša Lušina je danes družinska firma, v kateri si zakonca Pavla in Franci Lušina delita delo tako, da se Pavla ukvarja predvsem s prodajo, Franci pa s servisom. Zaposlenih imata že 090/41-29 090/42-38 osem ljudi, kar je najboljši dokaz njune uspešnosti. Franci Lušina pravi, da se je za pooblaščeni servis in prodajo vozil Hyundai odločil, ker so to cenovno dostopni in kvalitetni avtomobili. Privlačna je seveda triletna garancija na avto oziroma na 100 tisoč prevoženih kilometrov, za pločevino pa je garancija šestletna. Veliko ljudi se ponovno odloča za vozilo Hyundai, zanimivo pa je, da k Lušinovim prihajajo od blizu in daleč. Celo iz Murske Sobote in Sečovelj so že prišli. Brez dvoma zato, ker vedo, da je za prodajo dober servis in ker poskrbijo, da kupec po avto Eride in se z njim odpelje, ušinovi namreč poskrbijo za vse papirje, celo za zavarovanje, v avto pa brezplačno dalo obvezno opremo. Že pred odprtjem avtomobilskega salona so prodali približno dvajset avtomobilov mesečno, poslej ie obisk kupcev še večji. Hyundai ima po Sloveniji 28 prodajnih točk, Lušinovi se uvrščajo na peto do šesto mesto. Franci Lušina pa ni le dober mehanik in serviser, pred šestimi leti se je vpisal med izumitelje. Tudi pri njem se je potrdilo, da so izumitelji dostikrat ljudje, ki praktični problem rešijo tako, da izumijo nekaj novega. Tri otroke imava, pravi Franci, ko so bili še majhni, smo jih stalno nekam vozili, v šolo, v glasbeno šolo, k verouku. Tlačili smo kolesa v avto, da so se vračali s kolesi in tako se mi je porodila zamisel o posebnem prtljažniku oziroma nosilcu za prevoz koles, smuči in drugih stvari. Nosilec je moč namestiti na vlečno kljuko, ki jo imajo vozila na zadnjem delu za prikolice. Nosilec je patentiral in pridobil vsa potrebna dovoljenja, da je nosilec moč namestiti na avto. Poimenoval ga je Landi, izdelujejo pa jih sami. • M.V. ORPO d.o.o. Organizacija poslovanja Ooranjasavaka ca.ta 13b, 4000 Kranj, Slovani)*. Tal.: . 1M 64 225 824, 225 525, 225 52« Fax: ♦ M* 04 229 527 URL: http://www.orpo..1 E-mall: lnfo@orpo.al STOPITE V SVET ZASURFAJTE INTERNETA) INTERNET VSTOPNA NA NASI VSTOPNI TOČKI V KRANJU VAM NUDIM« • vkljutltav samostojno datovns postaja za uim »tO • lokalno omrstjs prsko k Učna povstava '" • lokalno omrazje prsko najats linija f • zakup prostora na WWW stražniku « oblikovanja In Izdslava vata prsdstsvitvs j Žalim, da ml poSljete prijavnico j Žalim, da ml posijala vaC Informacij o INTERNETU Ijnaaaeno Podjetje:_ Ime In priimek:. Ulica:_ PoStna številka In kraj:. Telefon:_ .Fax:. Datum:. POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. _PC PRESKRBA TRŽIČ Salon pohištva In talnih oblog, Balos 1, TRŽIČ tel.:50-898 üfiUQo 180 m2 dc>datnih razstavnih površin vse za opremo vašega bivalnega prostora na 600 m2 UGODNI PLAČILNI POGOJI: - do 30% popusta za gotovino - 5 mesečni brezobrestni kredit brez pologa - do 48 mesečni kredit brez pologa - pri nakupu na kredit vam priznamo tovarniški gotovinski popust DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Raziskovanje odnosov z javnostmi Bled, 11. julija - Družba Pristop je pripravila tjj mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javno ki bo na Bledu potekal do 14. julija. (. 8 Največ udeležencev je prišlo z angleških univerz, r^ej«gf ii so pripravili tudi Jon White, Danny Moss in Robin Pod J Velike Britanije in dr. Klaus Schoenbach iz Nemčije. Slove' ■ stran pa predstavljala Dejan Verčič iz Pristopa m dr .A . Škerlep s FDV Del simpozija bo potekala neposredna računalniki, udeleženci se bodo seznanili z različnimi i( nostmi Interneta in oblikovali posebne predstavitvene stra^j blejska raziskovalna skupina bo tako lahko delovala vse Bančniki sprožili ustavni spoj Kranj, 10. julija - Pet slovenskih bank je pri ustavnem so } vložilo pobudo za oceno ustavnosti sprememb za*0 poroštvih. V zakonu o poroštvih RS za obveznosti gospodarsKin j iz poslov prestrukturiranja so po mnenju bančnikov »p j predvsem členi, ki se nanašajo na arbitražno komisijo- 1\{V{ so predlagali, naj ustavno sodišče do svoje dokončne odi ^ začasno zadrži izvajanje spornega zakona, saj bi lan*0 nastale nepopravljive posledice. Šesta dražba nekoliko drugačna Kranj, 12. julija - Šesta dražba sklada za razvoj J% septembra, do konca meseca pa bo znano, ali bo napr° .^t 20 milijard tolarjev premoženja, sicer pa družbe za upra', ne vztrajajo več pn tem pragu. Potekala naj bi po f^j-jc* spremenjenih pravilih, da bi sklad lahko prodal tudi o slabših podjetij, kakšne bodo spremembe, še ni znano* j V skladu za razvoj se je nabralo že za dobrih 14 ^L^c* tolarjev premoženja približno 155 podjetij, do konc\^jo & naj bi se povečalo na 16,5 milijarde tolarjev. Če bo dražbi sodelovali tudi novomeška Krka ter Petrol in lstr bo prag celo presežen. #f Zagotovo pa bodo na šesti dražbi delnice kranjske Sav » ^ s 4,5 milijarde tolarjev premoženja že sodelovala J1 ^ dražbi, vendar so bile delnice umaknjene. Prav tako že napovemo, da bodo naprodaj tudi delnice Autocommej LJ V skladu za razvoj napovedujejo, da bodo pravu v£ Vre det r0i ncu Dre dez nekoliko spremenjena, nočejo pa še povedati ^°''^vt spremembe še niso povsem dodelane. Želijo predvseflj. A tudi delnice slabših podjetij in da bi ta*^ mjev delnic dosegla vsaj stoodstotno vre bile zanimive Çrodanih svežnjev delnic dosegla vsaj ako se namreč ne bi povečevala privatizacijska lu^asaj Po septembrski naj bi letos pripravili še eno dražbo, aj skladu ocenjujejo, da se bo nateklo še za približno. 20 rn tolarjev premoženja. ZAKUUCNA DELA U GRADBENIŠ^ * slikopleskarska dela * polaganje tapet * jubizol fasade * plastični ometi * polaganje talnih oblog Stritarjeva 1, KRANJ, 4000, tel./fax: (064) 2jj2 mm PRODAJNI CENTE* STARI DVOR Skofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634^0^^^ ZNIŽANO! ZNIŽANO! ZNIŽA*10 !► MDEO KAMERA JJ*****?, SONY 99.900/ ► BTV SELEČO STEREO, TTX, EkRAN 71 ► GLASBENI STOLP PHILIPS, CD 2x80W KOSILNICE VRTNE IN NAH^ 10% POPUSTA ZA C/OTOVI^ UGODNO! KAMP OPREMA * HIacMne torde 50t 2*8**'' * SENCNÍki pREMER l 80 **^j(p.' * RoStíIj okRoqli \ oW * LeÏaIIcA t pOSTElJA TApic \'700/ ^ * KAMp PVC pOSOdA ' QARNÍTURA 1 - V JULIJU KUPLJENO BLAQO NAP ŽREBANJE ŠTB/ILK RAČUNOV LEPE NAÇRADÍ:! „ ,g NEMOGOČE; MOGOČE'1' KMEČKI STROJI KOVIN OTIHHA h, Not do í> Cf'oí, Vol Tin ?*rfa %c >"° %'o , '% Posi ias vet kd da jih ženska briše že proti šestdesetim. S kii{ m ^rezmbno pojavo, energijo, glasom, bi se lahko kosala s 'e' neti ce;^?'1 dvajsetletnico. Kot, da se je čas zanjo ustavil. Nekateri l3| tw *lTtrty0' daJe kot vino, ki z leti ilahtni ' klna- le SIcer Predstavila kar nekaj novih pesmi, a občinstvo je *Ci'é razvne^a s svojimi starimi, nepogrešljivimi hiti. la lL MelIla'. ki zadnje čase živi v Koelnu, je začela svojo :°'da ^ tyfly^m mozem Ikeom Turnerjem, o katerem je dala prenekatero :°f$ ltii?troc* so se vedno skrili, kadar je prišel Ike domov. Otroci edfl "J/o neverjetno ločiti dobro od slabega." i . p ^ Zaklenil je vrata in takoj sem vedela, da se bo zopet začelo. ■ si> J |ej noč mi je v studiu vrgel skodelico vroče kave v ohraz. Rekel ' *J nisem pela tako, kot je hotel on, čeprav sem se trudila." fokšno je bilo njegovo življenje. Tepel me je, nato me je odpeljal "Dne* r '----------v v ; -t-" —1~> ~— —/---r■ v , stud S6 PreP z menoÍ m me Potepal, nato pa je odšel = SKODA Volksw^en GfOup 0 Ha, ta je pa dobra..., namreč komad za mojega spačka, ki še ni šel skozi tehničnega. Naš mali avto... evergreen, če se ne motim pa tudi Anja Rupel prepeva nekaj v tej smeri. Drugače pa ste pisali komade na vreme in to eni bolj zavzeto kot drugi. Ja tudi po deset, petnajst različnih naslovov na temo dež, sonce, bliski pa te zadeve ste napisali... Največkrat seveda "Sonce" Čukov, pa "Tih Deževen dan" IX banda, "Ti si moj sonček" Agropopov, pa "Moja mama je strela, moj fotr je grom" Sokolov (pri Anžetu je fotr res Grom, ker se pri njih po domače reče "Pr Grom" - na ta je pa dobra)... No, tisti tapravi pa ste se spomnili tudi koprske skupine Zmelkoow, mojih znancev in sicer komadov Čau sonček in Streloowod. Tisti še posebej pohvaljeni (saj dovolite kakšen tak izliv iz duše). Sicer pa treba je bilo napisati vsaj en naslov in to je bilo dovolj, da smo vašo dopisnico poturili v žrebalni mešalec za malto. Dodali smo vse, kar potrebuje ornk beton, saj veste najprej vodo, pa mal peska, pa nekaj lopat cementa, pa ščepec apna za aromo, pa spet pesek, po potrebi kaplo vode in... in seveda dopisnice... Ko se je zadeva fino pretenstala, sem (žreb je padel na mene) z rokami brskal po uni packariji in ven potegnil edino dopisnico, na kateri je bilo mogoče prebrati naslov. Torej nagrado dobi Mirja Kokalj, Zg. Jezersko 102 b, 4206 Jezersko pa to.. Hmmm... če se ne motim, s kakšno mesečno zamudo tudi čestitke za RD... NOVOSTI Kakorkoli že, dosti dolgo je trajalo, da so pri založbi RTV ZKP le poštekali za kaj se gre, zbrali vse plate od Pankrtov na kup in izdali takoimenovani ZABOJ, ki obsega 3 cedejke in vse, kar je kdajkoli izšlo od Pankrtov. Ni da ni. Pol sta tle dve jazzy zadevi in sicer zasedba kranjskega jazz kitarista "Primož Grašič Quartet", zunaj je cedejka kranjskih Green-town Jazz Band, pa tanova od Princa oziroma Sign - a (značka) ali kako se po tano-vem že imenuje. Aja, pa še ena antologija je izšla, namreč Don Menthony Band "Prva Petletka '89 - '94". Vstopnice: za Cow-boy Junkies. Sicer pa se obeta ena prava ročk žurka na stadionu v Izoli, v sredo, 17. julija, bodo namreč nastopili Edoardo Bennato, Mick Taylor s skupino (bivši kitarist Rolling Stones), Snowy White s skupino (bivši kitarist Pink Floyd), bluzer Andy J. Forest, pa naši Night Jump in Delirium. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 223: Torej, ali vas naslov trojne cedejke Pankrtov "Zaboj", še na kaj spominja, glede na to, da so bili Pankrti v svojih najboljših letih, konec sedemdesetih in začetek osemdesetih, zelo borbeno razpoloženi. Torej iz črk "Zaboj" mi razdelajte še en pomen. Če ne bo šlo pa povejte kakšna je Lublana, če sklepate po njihovem komadu "Lublana je ....." (precej nezdrava). Dopisnice čakam do srede, 17. julija, seveda na Gorenjski glas, pripis "Jodlga-tor". Tako. Hvala vsem, ki držite pesti, da bi moj spaček šel skozi tehničnega brez težav, lepo, da si se spet oglasila Lenča, Sneguljčici odgovarjam, da so bili Pistolsi mega, Mojci pa, da sem Adamsa tikrat spustil (sem imel pač nek drug posel)... pa čav! f zija v državnem prora-;Unu ena velika luknja, je mno. To luknjo ponavadi Mno povzročijo upokojenski tdatki in raznorazni socialni *°datki, je sem in tja sporoče-n° javnosti. Nakar se seveda upokojenci poj vzdignejo in v pisma Wcev dežujejo njihovi jalovi Protesti: zakaj pa ste tako Qp°Zično administrativno up-fpevali in na veliko dopuš-ft f> da firme niso plačevale P0k°jninskih dajatev in pris-yvkov? Zakaj vedno vse na ^ena upokojencev? Ali j,0"10 zdaj mi, ki smo si tiste iür.ne pokojnine več kot zaslu-Ud Plačevali za vse predčasne f°kojitve mladeničev in mla- v Hi kise 8rej° neke poslance javnem zboru? Kedn0 se več ali manj vsi te°testi upokojenskih struktur, ko /C .zainej°> Pa zanesljivo p0nfaJ° pri primerjavi s -beslanci. Naši poslanci pa ne l ne mev. Nobenega poslans-ui$a Privilegija si še niso r„!- vse tako ali drugače Pen*ano drvi v predčasne h(Sc\lione- & )im vendarle gre *e 7Čr 0Čitek do Živega, potem ev, KllCuJejo na svoje kolege v irskih parlamentih, ki da íe č0,znatno več privilegijev in i°Mše plače. vCjf • V€Č- Kakšna zanimiva Pdrl]e pri*la iz avstrijskega cj 5!!menta! Avstrijski poslan-Privu* odpovedali poslanskih Potov i?m' kot so dnevnice in nim anJa v tujino, pa službe-k sistan°vanjem in tako dalje fai Vrn vsega še prostovoljno ne^ Zrjltati plače. V predvolil-«vJfrso namreč brihtne da $ke stranke pogruntale, rastoči nezaposlenosti in ob pritisku javnosti ni produktivno še naprej vztrajati pri poslanskih privilegijih. Volitve so pač volitve - tu je treba biti moder, če ne, te odplakne. Evropski zgledi pri nas sicer silno vlečejo, a tile zanesljivo ne bodo. Kje pa naj spijo naši poslanci, če bodo ob službena stanovanja? Četudi si ob še tako slabih cestah v dobrih treh urah iz enega konca države v drugem koncu drža- Da bi pa najeli skromno stanovanjce v Ljubljani? Pri priči gre za najemnino kakšnih 500 mark ali več! Da bi se odpovedali plačilu za potovanja po svetu? Samo to ne! Slovenija je ja majhna in še vedno premalo poznana država in so zatorej obiski naših delegacij po svetu več kot zaželeni. Še tako majčken seminarček ali forumček na Madagaskarju ali na Floridi je vedno priložnost za večpo- Tema tedna Glosa Zgledi ne vlečejo Evropski zgledi vlečejo - a ne vsi.Varčevalni ukrepi, ki so jih uvedli avstrijski poslanci, pri nas zanesljivo ne bodo naleteli na plodna tla... vice, ne boš kot poslanec, recimo, iz Nove Gorice ali Maribora, vstajal ob peti uri zjutraj, da boš ob osmi uri v Ljubljani. Saj poslanci niso knapi, da bi se tako trpinčili! Razen tega so vsi še v kakšnih desetih državnih komisijah in so torej polno zasedeni vse dni. menske mednarodne stike. Spoznaš kolege, izmenjaš izkušnje in si mimogrede tudi turistični ambasador države, ki jo še vedno zamenjujejo s Slovaško ali Slavonijo. Kar poglejmo turistično katastrofo, ki se nam obeta: namesto da bi država pred sezono obilno podprla turistično promocijo v tujini, ti gre ob domala nikakršni kupni moči domačega turista na veliko zapravljati za akcijo Imejmo se fajn oziroma za animacijo domačega turista, naj letuje doma. In ti gre po TV predstavljati spot, ko en norčavi poba z nekim padalom dol skače in neke afne gunca. Že spot je kapitalni strel v prazno: tisti padalec, ki se nekaj spakuje, pade v oči kvečjemu mladi publiki, ki pa je ne za žive in ne za mrtve ne boš prepričal, naj goji turistično domoljubna čustva, če je že vse leto namenjena v Grčijo. Ta starim, ki bi morda še letovali doma, pa spot zanesljivo ni všeč. Po kakšnem satelitskem programu sije treba ogledati, kako se turizem predstavlja: umirjeno, prefinjeno, dozirano za vsak okus. A z evropskimi zgledi vseh sort je pri nas en velik križ. Zanje smo dojemljivi, če nam pasejo - če ne, se že najde kakšna domača specifika, zaradi katere jo udarimo po domače. Če pa nam kaj paše, potem... Potem nam uide tudi taka svojevrstna primerjava, ki si jo je privoščil novi kandidat za zunanjega ministra, ki je prostodušno dejal, da sicer ne bo kakšen novi Henry Kis-singer, ampak da bo že zmogel. Sveta pomagavka! Saj je fejst in sposoben poba, tale novi kandidat, ampak Kis-singer je bil kapaciteta, ki je tudi za strumno slovensko zunanjo politiko na žalost še vedno kar precej nedosegljiv. • D.Sedej RS RÀDIOS 24 fií? DOfítiE ÚLM8EU! OD 15. 7. - 20. 7.1996 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. FUGEES - KILLING ME SOFTLY 2. ET - DO YATHING l'M SEXY 3. CAPTAIN JACK - SOLDER SOLDIER 4. MICHAEL LEARNS TO ROČK - SOMEDAY 5. BACKSTREET BOYS - GET DOWN 6. DIANA KING + NAHKI - l'LL DO IT 7. CALIFÒRNIA - HREPENENJE 8. NEW/DOMINIK KOZARIC - NI JE TAKE 9. NEW/KAVANA - CRAZY CHANCE 10. FOOL'S GARED - WILD DAYS 11. DAZ-OPROSTI Ml 12. NEW/VICTORY - MOJA MUCIKA 13. CENTORY - GIRL YOU KNOW IT*S TRUE 14. BRAZILIAN LOVE AFFAIR - ONE MORE TIME 15. EROS RAMAZZOTI - PIU BELLA COSA LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GINA G. - OOM AH... JUSTA UTTLE BIT 2. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 3. ANJA RUPEL - POMLAD 4. ICE MC - GIVE ME THE LIGHT 5. U 96 - HEAVEN 6. ROBERT MILES - FABLE 7. DATURA - MANTRA 8. NAPOLEON - NAPOLEON 9. MOLELLA - SEE THE DIFERENCE 10. NEW/GIMME 5 - ATLANTIDA 11. REALL II REAL - ARE YOU READY 4 SOME MORE /JAZZ IT UP 12. DJ DADO - METRÒPOLIS 13. NEW/USA MARIE EXPERIENCE - KEEP ON JUMPI 14. MAN - STAY 15. E-ROTIC - FRIZER LIVE MY TITS 16. NEW/2 COLOURS - YOU LOOK LIKE THESUN 17. NEW/NO MEROY - WHERE DO YOU GO 18. SCOOTER - REBBEL YELL 19. NEW/DOS MORENOS - CACHETE, PECHITO, OMBLIGO 20. NEW/STZELLA - YOU AND ME 21. BABILON - MOJA RIBA DOBR' ZIBA . 22. NEW/DEE DEE JACKSON - PEOPLE 23. POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 24. NEW/LOVISE - IN WALKED LOVE 25. NEW/SONIC SURFIERS - DANCE TO THE HOUSE 26. IVAN 6 - FEELTHE RHYTH 27. MYAND MY - UON EDDIE 28. NEW/MEANSTREET BOYS - LAST TRAIN TO LONDON 29. X ANDER - DER. KOMMISSAR 30. BARABBA - ADELANTE TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Danes vam ponujamo novo lestvico; kakršno smo skupaj izoblikovali v ponedeljek. Vrstni red "štiklov" lahko do naslednje oddaje spremenite tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš Radio, s tem pa pridete v igro za lepe nagrade. Ja, ko smo že pri nagradah, sporočava Vidi Bobnar iz Cerkelj, da prejme lepo presenečenje našega pokrovitelja AVTA LESCE. Izžrebana Joži iz Tržiča, pa bo sotrpinka v studiu naslednji teden. ČESTITAVA!!! RS. Če želite biti gost v Tržiškem hitu, nam to napišite na dopisnici. ČAO Vesna in Dušan Lestvica: 1. Atlantida - GIMME 5(1) 2. That c.i.t.a. feeling - CAUGHT IN THE ACT (2) 3. Preden greš - OBVEZNA SMER (5) 4. Zase me vzemi - SENDI (novo) 5. Marina - CHICO (novo) 6. Get down - BACKSTREET BOYS (11) 7. In tíB rain - CASALIA (novo) 8. Pomlad - ANJA RUPEL (4) 9. I found some one - MICHAEL BOLTON (14) 10. I wonder why - SONIC DREAM COLLECTIVE (12) 11. Rebel yell - SCOOTER (9) 12. Lemon tree - GARDEN EDEN remlx (6) 13. Caling you - PRINCESA (novo) 14. Sonce - ČUKI (3) 15. Soldier soldier - CAPTAIN JACK (8) T P Z I C KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE RADIO KRANJ 97,3 sreda, 17. julija ob 17. uri ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živjol Poletje je tu in s Slavcem iz LIFA upava, da vam sije toplo sonce. Ne pozabite, da vas čakava na frekvenci 97,3 v sredo, 17. julija ,ob 17. uri. Spet bomo vrteli dobro glasbo (Slave komaj prinese kovček s CD ploščami - in to najnovejšimi!!), zastavljali nagradna vprašanja in seveda delili lepe nagrade. Povedali vam bomo tudi kako lahko (in s kom) žurirate v diseoteki UFE v Domžalah. Za vse tiste bralce GORENJSKEGA GLAS, ki nam zvesto pošiljate kupončke, pa tudi tokrat skrbijo JEANS CLUB PETRIČ iz KRANJA, ki poklanja kavbojke BLUE MOON, PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč z najboljšimi pizzami na svetu, GORENJSKI GLAS In DISCOTEKA LIFE. Srečne izžrebance bomo objavili v oddaji! KUPON V diseoteki LIFE bi rad(a) slišal(a): Moj naslov: Kupone pošljite na: RADIO KRANJ, 4000 KRANJ, Slovenski trg 1. TVS 1 9.30 Vldeostrani 9.45 Otroški program 9.45 Radovedni Taček: Jajce 10.05 Živalske pravljice: BoberAzru 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.05 Anna, Anna, švicarsko-nemš- ko-luksemburški film 12.15 Slovaški komorni orkester - brandenburški koncert št. 6 v B-duru 12.35 Spilleute a due, ansambel za staro glasbo 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Vldeostrani 14.15 Moderna mesta, švicarska dokumentarna serija 15.10 Tednik, ponovitev 16.00 Reka upanja, 1. del francoske nadaljevanke 16.50 Ognjena moč, 8. del angleške dokumentarne serije 17.20 Operacija strogo zaupno, ko- produkcijska nanizanka 17.50 EP, videostrani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Slovenski magazin 18.35 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.10 TV nocoj, napovedniki 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Osamljeni planet, 1. del avstralske serije 21.15 Havaji: Rojeni iz ognja, ameriška dokumentarna serija 22.10 Turistična oddaja 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 23.05 Mind to murder, ameriški film 0.45 Sova 0.45 Večni sanjač, 3. del ameriške nanizanke 1.15 Poročila 1.20 vldeostrani TVS 2 9.00 Euronews 14.20 Tedenski izbor 14.20 Marjanca "96, 1. del 15.50 Motovi 16.20 Dama v jezeru, ameriški film 18.05 Znanost od blizu, 20. del 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Na vrtu 20.00 EPP 20.05 Stellyard blues, ameriški film 21.35 Sobotna noč 23.35 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža 23.45 Euronews KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan planet 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostrani 14.25 Spot tedna 14.30 Aronove viteške igre na Socerbu, reportaža 15.15 Chicaške zgodbe, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 16.25 Moja draga Klementina, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 D. J. Bobo, posnetek koncerta 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Zandalee, ameriški barvni film 22.45 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.15 S kamero na potepu 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 8.30 Brisco Countv, ml., ponovitev nanizanke 9.30 Srečni Luka, ponovitev nanizanke 10.30 Highlander, ponovitev nanizanke 11.30 Vr. 5, ameriška nanizanka 12.30 ITC magazin, ponovitev 13.00 Obraz tedna , ponovitev 13.30 Argument, ponovitev 14.00 Formula 1, trening 15.00 Moštvo in njegov trener, ponovitev filma 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beveriy Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Tv mreža, film 21.30 Razprtije, ameriška nanizanka 22.30 Balada o mali Jo, film 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Trik trak, otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 Varuški, ponovitev barvnega filma 14.30 Družinski studio 17.00 Tenis -Davisov pokal: Slovenija - Malta, prenos 19.00 Poročila 20.00 Otroci vojne I, ameriški barvni film 21.45 TV dnevnik 22.00 TV križanka 22.45 Boston pops, ponovitev 23.45 TV Prodaja 0.00 Poročila, ponovitev 0.15 Triangel, ponovitev filma HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Otroški program 10.20 Mala Nelly Kelly, ameriški mladinski film 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Iz Runi-viča v ameriške sanje, dokumentarna oddaja 14.20 Mladi Indiana Jones, serija 15.10 Briljantina 16.00 Vsi poročevalci sveta 16.50 Poročila 16.55 Sinovi viharjev 16.20 David Copperfield 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Klapa Ošjak 21.20 Samski, ameriški film 23.05 Dnevnik 23.25 Polnočna premiera: Svobodni Francoz HTV 2 16.00 Video strani 16.15 TV Koledar 16.25 Beveriy Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.15 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 18.00 Vojni plamen, dokumentarni film 18.55 Olympica, dokumentarna serija 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 20.45 Vidikon 21.35 Šport 21.55 Portreti: Ivo Pogorelič, glasbena oddaja 22.40 Od duha duhu, serija AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.30 Otroški program 8.50 Barbar 9.15 TV igrica 9.25 Vroča sled 10.00 Blinky Bili 10.35 Feivel - mišji popotnik in njegovi prijatelji, ameriška risana serija 11.00 Disneyjev festival 12.05 Šport: Tenis, Formula 1 16.30 Beveriy Hills 90210 17.15 Melrose Plače 18.00 Šport 18.30 Zmešnjava 19.00 Sketch up 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 15 let Musikantenstadla, zabavno glasbena oddaja 22.15 Šport v soboto 23.30 Warlock Staranov sin se vrne, ameriški akcijski film 0.55 Zapor v Jackson Countvju, ameriški film 2.15 Hunter 3.05 Melrose Plače 3.45 Beveriy Hills 90210 4.30 Mokri grob, ameriški triler AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Hello Àustria, Hello Vienna, magazin v angleščini 9.35 Anka iz Tharaua, nemški film 11.10 James Bond 007 - Dr. No, angleški vohunski film 13.00 Čas v sliki 13.10 Glasbena parada, nemška komedija 14.45 Natakar, račun prosim! avstrijska tragikomedija 16.05 Nabodeno v Avstriji 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Harald in Eddi 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zapustite prosim svojega moža, avstrijski film 21.50 čas v sliki 22.00 Vila, komedija 23.35 Čas v sliki 23.40 Ali bo slava pokvarila Ročka Hunter-ja, ameriška komedija 1.15 Pogledi s strani 1.20 Šport ob sobotah 2.35 VideonoČ TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet 19.40 Utrip Mlake 20.00 Danes na videostraneh 20.08 EPP blok - 2 20.10 Poročila 264. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel • 7. oddaja 20.35 50 let smučarskih skokov v Kranju 21.05 3. sobotna sreča (ponovitev) 22.00 EPP blok - 3 22.05 Odprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja: Ivica in modra komika (ponovitev) 22.30 Šola jahanja, 1. del 23.00 Videoboom 40 - 97. oddaja 00.00 Erotični film: distribucija: Alteka, d.o.o., Kranj 1.30 Z vami smo bili... nasvidenje 1.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.32 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob giasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 1C.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritev razstave risb in slik Jožeta Vogelnika 18.49 Risanke 19.15 Vldeostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarske prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prisepevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Metko Centrih- Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo začeli ob 13.30, govorili pa bomo o tem, kaj lahko storite sami za svoje zdravje. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dorbih 10 Radia Tržič. Nato bodo na vrsti še druge aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali giasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali Še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.10 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC -novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ amer. akcij, spekt. BARB WIRE - NE KLIČI ME PUNČKA ob 17. in 19. uri, amer. thrill. IZVIRNI STRAH ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 18.30 in 20.45 uri BLED amer. rom. melodr. NEKOČ IN ZDAJ ob 18. uri, amer. trill. ZADNJI PLES ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. film PTIČJA KLETKA ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 20.30 uri TVS 1 9.00 Videostrani 9.20 Delfin in prijatelji, 3. del španske risane nanizanke 9.45 Sredi galaksije zavij levo, 8. del avstralske nanizanke 10.10 Glasba za umirajočega kralja 11.05 Atlas človeškega telesa, ameriška izobraževalna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 16. srečanje tamburašev Slovenije, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Videostrani 14.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Ženske z obale, 1. del francoske nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.55 Martin Chuzzlewit, 1. del angleške nadaljevanke 23.00 TV Dnevnik 3 23.45 Sova: Kobra, 6. del ameriške nanizanke; V območju somraka, 18. del ameriške nanizanke 0.55 Poročila 1.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 14.00 Tedenski izbor 14.00 Angleška glasbena lestvica 14.50 Videošpon 15.35 V vrtincu 16.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 17.05 TV Kvadra -Summer tirne 17.45 Lahkih nog naokrog 18.30 Na vrtu 19.00 Orehova vas: SP v motokrosu do 125 ccm, posnetek 20.05 National geographic, 6. del ameriške dokumentarne serije 20.55 Intervju 21.55 Filmska uspešnica: Agatha, ameriški film 23.40 Euronews KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.40 Spot tedna 14.45 Zandalee, ponovitev ameriškega ČB filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 11. del sinhronizirane risane serije 18.00 Vohunčki, 1. del mladinskega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Jessie, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 22.45 Orehova vas: SP v motokrosu, posnetek 23.45 Unpato, pogovor v studiu 0.45 Spot tedna 0.50 TV prodaja 1.10 CNN poroča POPTV 8.00 Plnk Panter, risanka 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Avto-drom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Nogomet, posnetek 14.30 Formula 1: Silverstone, neposredni prenos 17.00 Rožnata strela, film 18.30 Lois & Clark: Nove Super-manove dogodivščine 19.30 24 ur 20.00 Čas bele smrti, film 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Formula 1, posnetek 1.00 Grdi raček, nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Otroci vojne I, ponovitev barvnega filma 14.30 Družinski studio 16.00 Tenis - Davisov pokal: Slovenija - Malta, prenos iz Otočca 19.00 Dnevnik 20.00 Charles in Diana, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 Pesem sveta, film 23.45 TV Prodaja 0.00 Poročila, ponovitev HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Močni Max, risana serija 9.00 So čisto ponoreli? 9.30 Risanka 9.40 Arktika, dokumentarna serija 10.10 Sezamova ulica 11.10 Mali juke box, posnetek iz Kutine 11.40 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vsako nedeljo 17.10 Poročila 17.20 Štiri oči, ameriški barvni film 18.50 Kromenčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Hvarski mozaik, dokumentarna oddaja 21.00 Splitsko poletje 23.00 Dnevnik 23.20 Človeška žival, dokumentarna serija 0.15 Zakonske vode, humoristična serija 0.45 Poročila HTV 2 10.25 Video strani 10.50 TV koledar 11.00 Dubrovnik: Sveta maša, prenos 14.50 Silverstone: Formula za VN Velike Britanije, prenos 17.00 Glasba 17.25 Briljanteen 18.10 Vidikon 19.00 Olimpika, dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.00 Šport 20.15 FBI, ameriški film 21.40 šport 22.55 Koncert AVSTRIJA 1 10.30 Formula 1 11.00 Zapustite prosim svojega moža, film 12.35 Športno popoldne: Tenis, Formula 118.05 Gola pištola 18.30 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.05 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Mesečnica, film 21.55 Čas v sliki 22.00 Izgubljena leta 23.45 Vizije 23.50 Oddaja o filmu 0.20 Lov na metulje, francoski film 2.20 Warlock Satanov sin se vrne 3.50 Zadnji grizejo psi, ameriški akcijski film 5.40 City Life AVSTRIJA 2 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Britanski kraljevski vrtovi, dokumentarna serija 15.05 To je ljubezen mornarjev mornarjev, avstrijski film 16.30 Wildlife: V mrazu juga, dokumentarni film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kraj zločina 21.45 Šport 21.55 Columbo 23.30 Čas v sliki 23.35 Ljubček Giorgio, ameriški film 1.20 Pogledi od strani 1.30 Kultura 2.00 Dober dan, Hrvati 2.30 Dober dan, Koroška 3.05 VideonoČ TELE-TV KRANJ 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot 9.10 OŠ Predoslje v šoli v naravi 10.28 Mini pet 10.58 EPP blok 11.00 Poročila 264. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 7. oddaja 11.25 Novosti iz zabavne glasbe: Andreja Makoter 11.50 Videoboom 40 - 97. oddaja 12.50 Z vami smo bili... nasvidenje 12.51 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 12.52 Videostrani LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 9. Groharjev teden v Sorici - otvoritev slikarske razstave v Groharjevi hiši ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.06 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 vldeostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja « ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 VI-deostrni RA KRANJ 5.30 Začetek rjrograma, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.20 Gorenjka meseca rnaja - Nada Rabič 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 KINO EPP 12.00 Brezplačni mali ofl» 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40m 1Z.3U usmrtnice, zanvaie >*~Z7i~iP$i tijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Vosc> 13.50 EPP 14.00 Voščila ^•5°.Z(Ji 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odrn« RS 16.20 Prelepa Gorenjska v>-q EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko u>■. EPP 18.20 Nagradni kviz Kina ^ 18.50 EPP 19.30 Večerni P^/fiUa Glasba po izboru Gregorja (*r?9d|a 24.00 Zaključek programa nau Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do Ij^JJj UKV stereo na 88.9 Mhz iz K°v°" UKV stereo na 88,9 Mhz In 95 Mhz iz Tržiča led' Pozdravu iz studia ob 10.00 oddaja SunT Tržičan. Ob 11.JL 5 bomo potepali po zanimivih kraj ^ potovalno agencijo Alpe1 Q, Opoldne bo na vrsti tedenskii , zaik, sledi Nedeljska duhovna rnjr nato pa podrobnosti iz našega v danjika. Ob 12.50 bodo na spo^e obvestila, ob 13.20 pa 9,a8hDorno čestitke. Nedeljsko oglašanje D"e zaključili s Kolovratom domačin. * bo zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika vrtiljak 12.00 Osmrtnice, BBC,» ^ la 14.00 Osebna voščila l5;f\,hp3 godki in odmevi 16.00 os°,r6M voščila 18.00 Minute za Iju«*1 resne glasbe 18.45 BBC novice RŽIRI 8.40 8.00 Napoved programa °:7Zr^(\i zgodovinski spomin 9.10 Up za enota Skofja Loka - Odd&e* upravno notranje zadeve 10.0" (0d-tijska oddaja 10.30 Minute»za rw JKi nozabavno glasbo 11.00 SkoiF. tednik 11.40 Kino 12.00 Neofigo duhovna misel 12.30 Čestitke J' Nedeljsko popoldne 16.00 Skoti«< $ kih 6 17.30 Nedeljsko srečanje i» Odpoved programa R RGL 09 ^ KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE .45 5.30 - 8.30 Jutranji program Duhovna misel, svetnik dneva t« Dop. inf. oddaja 9.00 Prenof J itKe maše 10.00 Reportaža 12.15 oe»4J in pozdravi naših poslušalcev Qt Slovencem po svetu in domovi ^ misijonska oddaja 18.30 veo- ^ oddaja 19.40 Za najmlajše P£fo šalce 19.50 Verska oddaja io*» 40 postaj 20.15 Radio Vatikan * K. Naši svetniški kandidati M·*s,ticW* ralna glasba 22.00 - 5.30 * glasbeni program Kranjčani na igrah brez mejj Prejšnji petek je prišlo J0 najavi Iger brez n»ei8 ^ Komote. Namesto f ranjske Gore, k« J ^ nedeljo dejansko n*?:?^' v Torinu, smo naredi« ^g pako in najavili krajU .1 ekipo, katere dosezk* ja, boste lahko ogledali p0^ triŠnjem, v nedelj0 ^ prvem programu slove" televizije. Kot nam je povedal ^^ho župan Vitomir Gros, ki J« J^y ekipo spremljal na daljno F^j Italijo, se je ekipa na * $ dobro držala, vse 'd0.;1 -jo* Športne sreče prekini« * j noge. Ekipi, v katen ^ kapetanom Francem VE^har* kom na čelu nastopili v» |t» JanSa, Simona Jereb, * v,i, Mrak, Sandra MUdef« :C( AleS Ropret, Srečo v* M Matjaž Kokorovec ter ^0 Prusnik, je udeležbo o0l?J^oi; kar nekaj sponzorjev. > * 0ral' mi ovirami pa so se spoprijeti tekmovalci, P? |í0 videli nič prej kot v nede»J ,0 20.10 uri. Tudi rezultat ™ takrat ostane skrivnost, * ^ ka ekipa z županom p& ItftvW da skupaj z njimi o prijeten večer. • U«S« CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STOR^ Qo0 thrill. IZVIRNI STRAH ob 21. uri ŽELEZAR amer. kom. PERISK°£ ob 18.30 uri, amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 20.30 uri u20. °.\ trill. ZADNJI PLES ob 18. uri, rom. melodr. NEKOČ IN ZDAJ %30 V SKOFJA LOKA amer. film PTIČJA KLETKA ob 18.30 in frDo^l ŽELEZNIKI amer. kom. DR. JEKYLL IN GDČ. HYDE ob 19. )>ünp\C^Í amer. film DVANAJST OPIC ob 19.30 uri TIGER amer. trill. •* , 20.30 uri ŽIRI amer. trill. POSNEMOVALEC ob 18. uri, arn«'-ZADNJI SPREHOD ob 20.30 uri Odprte strani- KRI Matjaž Završnik Bled je obsojen na tuje goste *udi Italiji, Nemčiji ljudi vabijo, naj dopust preživijo v svoji državi, toda žal so danes letalske vozovnice tako poceni, po svetu Pa je toliko privlačnih krajev. Italijani lani niso ostajali doma predvsem zaradi takšnega poziva, temveč zaradi padca lire. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA . sredi tihe, za promet le malo porabljene °l,ne znajdeš se naenkrat v najživahnejšem rj*vljišču, v najglasnejšem gnezdu. Stari, s 'Kami kar prevlečeni graščinici brižinskih j, °fov se gotovo ni sanjalo, da bode tako *uPno družbo pokrivala s svojo streho. To }e v njej najrazličnejše mladine, ki daje dnška_, s4alenosti. fa pred m$0 se vrs-e najrazličnejše svoji prostosti, včasih pa tudi razpo- ^estie igre, v prvi vrsti seveda modemi l TÍS"'pri katerem Je tak krik in vrišč, da bi ?nko oglušil Poleg igre je glavni šport °Panje in ribarjenje. Mladina se koplje kar ™P°redoma, najmanj dvakrat na dan, in Sanja pri iem svoje Sale, ki so mnogokrat PsreShsne. Največja strast pa je ribarjenje, ki £e Poprijela starih in mladih v toliki meri, Prani0"1, moister vseh rib cesarski svetnik T „ _ „v___• f___ C komal & zasačil kakega suka ali 1171611110 SÇ YÜIC iCVO Žirov V VSej PolJanščici lÍa Sor do * * ^- tolmun ! pa v njenih dotokih in dotoških Veselja ?raV do Ble8aševega podnožja. Tisti pa, ki ne najdejo vJe l pn ribarjenju in nimajo zadosti potrpežljiv"- n* način P° po Sozdu in iščejo - gob, katere se, Pripravijo in servirajo pri obdedu. " osti, tisti lazijo pa potem na umeten i»ielPreden zaPi^m, od kod so gornje besede, vprašam: a se niso Pol Prav "fa)n"? Kdo? Dr. Ivan Tavčar in njegovi, na Visokem v - }anski dolini. Črtico o njihovem počitnikovanju je napisal prav on sam -in jo objavil v Slovenskem narodu, 21. septembra 1900, pod "sl°vom Poljanska idila. Vse skupaj se je torej dogajalo v časih, ko ,SlJuriZemme lahko privoščili le tisti, ki so pripadali t. i. boljši ;rfài. In ü so se gotovo imeli "fajn" - tako kot naj bi se danes imeli l>ki pridejo dopustovat v "deželo na sončni strani Alp , ta je pri So^lČnih Propagandistih bogve zakaj zapadla v nemilost in iz Zčne Postala "fajn". Kaj pa "žalujoči ostali", nekdaj in sedaj? Wjer ni rečeno, da so se imeli slabo. "Kakor povsod, koder ne Hsp boli° trta' Je tudi v p°l)anski dolini najveselejši čas o ^dina °h- d° Se kosi seno ali otava- Tedaj občuje kmetska *udi vesele °^a. spo^a najneprisiljeneje med seboj in razlegajo se Srednješ0l Pe^mi' ^n kc^o bi rekel: med kosci nahajaš celo odrasle *aradi w- m ie Di to bilo tudi le zaradi kake lepe grabljice, npr. dila na v ° }€ bila slednia? Lovračeva ranca iz Loga, ki je visokn*;, Vlsok° "v tabrh" in je s svojo lepoto očarala visoške *• ti so zato prišli v "konfliktno situacijo" z domačimi fanti. ii so zato prišli v "konfliktno situacijo z uvmu^u» • folklora", ki je skoraj izumrla; še na veselicah ni več pravih pretepov. Seno in otavo spravljajo v glavnem strojno in prizori Z očarljivimi mladenkami na travnikih so postali prav redki. Namesto njih se po košenicah podijo veliki traktorji, ki seno povezujej v bele bale ("balirajo"). Kdo pa danes še deva v kupe? Mladina, podeželska in počitnikujo-ča, je pa še zmeraj vesela, po naravi. Med seboj "občuje" nemara še bolj neprisiljeno kot nekoč, tisto, ki prihaja k nam od drugod, pa baje že na meji opremljajo s kondomi... Tudi sicer je vse drugače. Visoko že dolgo ni več "najživahnejše mravljišče". Postalo je hiša strahov, v kateri strašijo politični in drugi duhovi. Kopanje v Poljanščici, ki še kar teče tam mimo, je možno, vendar ga zdravniki odsvetujejo. In samo umišljamo si lahko, kaj bi na stanje poljanskih voda in ribjega zaroda v njih porekel "cesarski svetnik Franke" (Ivan Franke, slikar, re-stavrator in ribar, rojen 1841 v Dobju pri Poljanah, umrl po Tavčarju, 1927 v Ljubljani)? Še gobe niso več take, kot so bile; od Černobila sem baje .vsebujejo preveč cezija! -Kako naj se po vsem tem sploh še imamo fajn?! Ali pa je slogan "Imejmo se fajn" namenjen predvsem tujcem? Za tiste, ki prihajajo iz ekološko še bolj prizadetih dežel, kot je naša, utegne pri nas biti "fajn" že zato, ker je "fein". Ne, ko pogledam pošto, ki sem jo prejel spomladi, vidim, da ne. Možnost, da bi se nekje v Sloveniji imeli "fajn", je za vse. Danes si počitnice lahko privoščijo vsi. Vsaj v načelu; kako je v dejanskosti, navsezadnje ni bistveno; v demokraciji je tudi odločanje o tem, kje in kako bo počitnikoval, prepuščeno svobodni odločitvi vsakega posameznika. Spotaknimo se naposled še ob samo besedo: fajn". V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ni, niti med tistimi je ni, ki jih to zajetno besedišče dopušča pogojno, pod oznako "nižje pogovorno". Je potemtakem beseda, za katero vsi prav dobro vemo oziroma "čutimo", kaj pomeni, tako nizka, da ni primerna niti za pogovorno rabo? Je "preračunana" kot klic morebitnim počitnikovalcem iz najnižjih družbenih slojev? Ali pa je nemara res namenjena gostom s severa, katerim zveni domače in od katerih si toliko obetamo? - Naj bo tako ali drugače, vsem po vrsti privoščim, da bi se imeli "fajn"! Ali da se vsaj slabo ne bi. Komur je dano, pa naj se ima raje lepo! Miha Naglic 15/Kranj, 12. julija 1996 Zadetek v prazni Poletno turistično sezono i na začetku kvari slabo vreme i v gorenjskih letoviščih še n pravega počitniškega vrveža* Hotelirji nič kaj radi ne povt do, koliko gostov imajo te dn izgovarjajo se, da podatki nh točni, da je gostov več, kot kaz na prvi pogled itd Če bi bi hoteli polni, s podatki verjetn ne bi bilo težav. Še težje je dobiti odgovor /i< vprašanje, kakšen uspeh zanj akcija "Imejmo se fajn", katero nas novi slovenski Cen ter za promocijo turizma vabi, naj dopust preživimo v domačih turističnih krajih. Verjamemo, da je učinek težko izmeriti, saj na odločitev vpliva kopica dejavnikov, poleg tega je bila akcija nerodno zastavljena, v Času, ko se ljudje v glavnem že odločijo, kam bodo šli na dopust,- Zamudniki so običajno tisti z malo denarja, ki čakajo nižjo ceno, ko so ponudniki zaradi pomanjkanja gostov že v stiski. Mnogi pa ugotovijo, da še toliko nimajo, ker jih je presenetila dohodninska odločba ali pa so zaradi strahu pred podražitvijo raje naročili kurilno olje za zimo. Na Bledu pravijo, da so obsojeni na tuje goste, kar z izjemo zdravilišč verjetno velja za vso Slovenijo. Slovenci namreč v zadnjih letih zelo radi odhajajo na tuje, tudi v oddaljene kraje, tisti z manj denarja pa izbrskajo poceni dopust v [stri. Odmevnost-akcije "Imejmo se fajn" na Bledu sicer ni najbolj merodajna, toda vendarle. Potihem so nam namreč povedali, da so dobili 486 dopisnic in na toliko naslovov poslali prospekte. Oglasila pa sta se dva! Prvi, ki je že tako nameraval priti in je ugotovil, da je sosednji hotel 3 odstotke cenejši, in drugi, ki je klical, vendar se nato ni odločil za Bled Se torej splača pozivati Slovence, naj ostanejo doma? A/. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R V u Matjaž Završnik Bled je obsojen na tuje goste Tudi Italiji, Nemčiji ljudi vabijo, naj dopust preživijo v svoji državi, toda žal so danes letalske vozovnice tako poceni, po svetu pf je toliko privlačnih krajev. Italijani lani niso ostajali doma predvsem zaradi takšnega poziva, temveč zaradi padca lire. akcija "Imejmo se fajn" je dober poskus vpliva na slovensko javnost, kaj več pa ni moč pričakovati, pravi Matjaž Završnik, kise s trženjem v blejskem hotelu Park ukvarja že šestnajst let, zdaj pa sodeluje pri postavljanju blejskega centra za promocijo* "Na Bledu ustanavljate center za promocijo?" "Delovni naslov je Turistični center Bled, ukvarjal se bo s promocijo in trženjem Bleda kot kraja. Doslej sta se s tem ukvarjala Turistično društvo in Turistična poslovna skupnost, ki združuje predvsem hotele in turistične agencije, koordinirala je tudi nastope na trgih. Pri Turističnem društvu pa imajo sedež pletnarji, fijakarji, po novem tudi oddaj alci sob in plesni studio. Društvo skrbi tudi za prireditve v sezoni in za promocijo Bleda, profesionalnega dela je že toliko, da presega društvo. V zadnjih letih so se razmere na Bledu zelo spremenile, hotelska podjetja so imela včasih svoje sedeže po vsej Sloveniji, celo v Beogradu, zdaj ni več tako, saj so sozdi razpadli. Poleg tega pa smo dobili svojo občino, ki pokriva tudi druge zanimive turistične točke v okolici, kot so Gorje z Vintgarjem, Ribno s hotelom, Bohinjska Bela z jamo pod Babjim zobom, Zasip s Homom itd. Turizem v novi občini predstavlja glavno gospodarsko dejavnost, neposredno ima 768 zaposlenih, posredno pa še veliko v trgovini, oddajanju sob itd. Mislim, da se nam v novim razmerah odpirajo boljše možnosti za razvoj turizma." "Kakšnega turizma?" "Najnovejše raziskave kažejo, da bo le 3,6 odstotka Slovencev dopust preživelo v hribih, ki so seveda širok pojem, saj je to lahko tudi Pohorje. Blejski hotelirji svojega obstoja ne vidimo na domačem trgu, Bled je obsojen na tuje goste. S tem pa je seveda povezano poznavanje Slovenije v tujini, manjka promocija in novi tržni programi. Turistične agencije, ki so včasih vodile tujce na Bled, so se v zadnjih letih reševale tako, da Slovence vozijo na tuje. Naših hotelov pa ne moremo prestaviti v Španijo ali v Grčijo. Sami moramo na trg, veliko smo že naredili, lahko rečem, da 60 do 70 odstotkov gostov v naše hotele zdaj pripeljemo sami." "Hoteli imajo svoje tržnike?" "Tisti, ki jih niso imeli, so bili v to prisiljeni. Skoraj vsak hotel ima človeka, ki je zadolžen za prodajo ali pa se s tem ukvarjajo direktorji. Včasih sta svojo komercialo imela le hotela Park in Golf, ker sta bila nova." "Kako hoteli sodelujejo pri trženju?" "Že od maja 1991 tržno nastopamo kot center Julijske Alpe, skupaj s Kranjsko Goro, Bohinjem in Bovcem. Deleži so razdeljeni po nočitvah in zmogljivostih, na Bled odpade 38 odstotkov stroškov. Skupaj se predstavljamo na dvanajstih sejmih letno, po vsej Evropi, zlasti na turističnih borzah in sicer v Berlinu, Milanu, Koelnu, Bruslju in Londonu ter na sejmih v Utrechtu, na Dunaju, v Stuttgartu, Muenchnu, Ženevi in Parizu. Skupaj lahko napravimo veliko več, program je vreden 60 do 70 tisoč mark." "Kakšna je tam konkurenca?" "Ponudba je bistveno večja od povpraševanja in konkurenca je strahotna, boj je vse hujši. Turistične države veliko vlagajo v promocijo, letalske vozovnice so poceni, zelo agresiven je daljni Vzhod, ki je zaradi nižjih stroškov zelo konkurenčen. Kdor ima danes tisoč mark v žepu, lahko iz Frankfurta poleti v zelo veliko atraktivnih krajev po svetu, pri čemer za Slovenijo niti sliši ne. Sicer pa ima težave vsa Evropa, ker je za isti denar moč počitnice preživeti v oddaljenih krajih. Na Koroškem beležijo 40- do 50-odstotni izpad turističnega prometa in boli jih glava, govore o bankrotih. Bled bomo morali torej še bolj agresivno tržiti in promovirati, da bomo pridobili goste in jim postregli tako, da se bodo vračali. Z gostom, ki se vrne, so namreč stroški trikrat manjši kot s pridobitvijo novega." "Kdo je ustanovitelj blejskega centra za promocijo?" "Občina, ki je odlok sprejela aprila, center je zdaj v ustanavljanju, imenovali so me za vršilca dolžnosti direktorja in mi dali največ šest mesecev, da center postavim. Kasneje naj bi se pridružila podjetja, vendar bo občina zadržala 5-odstotni lastninski delež. Center naj bi se financiral s turistično takso in z davkom na igralne avtomate ter s turističnim prispevkom po zakonu, ki je še v parlamentu, lahko pa ga predpiše tudi občina sama. Nekaj naj bi prispevala tudi podjetja, ki se bodo vključila. Kasneje naj bi center prevzel tudi nekatere turistične objekte, ki so zdaj v lasti občine, ni pa še odločeno, katere bo zadržala in katere dala v koncesijo. Takšna točka je Blejski grad, ki bi vsekakor moral biti lepši glede na to, koliko se tam pobere denarja. Pogajanja že potekajo, vendar o tem še ne bi rad govoril." "Slabe so izkušnje z najemnikom Nikolasom Omanom?" "To je poglavje zase, odpoved je že dobil. Na gradu se vsekakor ne bi smelo dogajati, kar se je. Začetek je bil dober, nato pa je prišlo celo do stavke, ljudje so odhajali, ker jih ni plačeval, težave so bile z dobavitelji, tudi v poslovnem smislu so se tam dogajale čudne stvari, celo razlage najemne pogodbe so bile različne." "Kako ocenjujete turistično promocijo naše države?" "Zamujene so bile vsaj tri, štiri priložnosti. Januarja 1991 bi morali vsaj po Evropi razbobnati priznanje naše države, nato aprila sprejem v Združene narode in zdaj pridruženo članstvo Evropski uniji. To so bili trenutki, ko bi z nekaj nekaj stotisoč markami v medijih lahko kupili kakšno minuto in stran in povedali, kakšna je Slovenija." "Dolgo so se prepirali, kje bo center za promocijo turizma, pri gospdarski zbornici ali ga bo ustanovila država, naposled ga je, mislite, da bo zdaj kaj drugače?" "Moram reči, da smo že prej s centrom pri gospodarski zbornici dobro sodelovali, zdaj bo naš center za promocijo lahko podaljšana roka slovenskega. Tako bi dobili piramido, kakršno imajo v Avstriji, tam je povezava od države prek regije in občine do kraja in posameznika v njem jasna. Z gospodarskega vidika pa je pomembno, da je v promocijo vključena država, regija oziroma občina, da nekaj primakne iz pobranih davkov, nekaj pa dajo podjetja. Tako je moč narediti največ, saj ni dobro, če je vse na proračunu, kakor tudi ni dobro, če je vse na plečih gospodarstva." "Prav pred kratkim smo pisali, koliko gostov imate te dni na Bledu, zato številk ne kaže ponavljati. Sicer pa je letošnja poletna sezona posel, ki je za tržnike že preteklost, kaj trenutno počnete?", "Zdaj poteka podpisovanje pogodb za prihodnje leto in lahko se pohvalim, da se pogovarjamo z veliko več partnerji kot lani. Avgusta bomo napravili kalkulacije, septembra bodo šle brošure in ceniki v tisk in oktobra bodo že na trg. Prek Novega leta ter januarja in februarja že prihajajo rezervacije." "Ljudje se torej že pozimi odlogi za poletne počitnice, slovenska akd}> "Imejmo se fajn" je bila torej velijfl prepozna?" "Pozitivna se mi zdi v smislu p02'!'1 slovenski javnosti, naj ljudje dopust prežM0 v domačih turističnih krajih. Vsekakor past strinjam, da je bila pozna. Res pa je tudi, ^ nekateri čakajo na popuste, bolj ko greu^ sezono, večja je stiska turističnih agencij.» zakupljenih zmogljivosti niso prodale prihajajo na trg z zelo ugodnimi ponudba^ Tudi pri nas so se navade spremenile, ljujr ne gredo kar tako nekam, temveč tehtajo, M bodo dobili za svoj denar, kaj se bolj splai*j Slovenija ni prva država, ki skuša zadrŽ* svoje ljudi, to že nekaj let delajo Italijani, tu Nemci." lam "Kako uspešni so pri tem?" "Zelo težko je to meriti. Italijani so & ostajali doma predvsem zaradi padca hïe' "Bled podobno kot Bohinj sloyjS^ parkirninah, z njimi zavračate àti^> goste, ki pridejo le na kremnoj*^ no: 9« "Promet je naš velik problem, zlasti ko ob vikendih ljudje vračajo iz Bohinja, kolone od križišča do Bohinjske Bele. Ce zgodi nesreča, rešilni avto ne more li. Promet bosta odpravili obvoznici, zemljj* že odkupujejo. Ko prometa ne bo več toll» * bo tudi jezero čistejše, večja skrb za ekolog jezera se že pozna, strokovnjaki ugotavljaj da je spet meter v globino bolj zdravo, in da jezeru spet živijo raki. Tudi zaradi varoval jezera moramo pločevino spraviti z njeg0 obale, ljudje še vedno avto najraje pustijo ob jezeru, kakor da ne bi mogli naprav^ nekaj korakov. Preseneča me tudi od01^ medijih, vsi govore in pišejo samo o tlS tolarjih parkirnine, kar pa velja le °D JeZ£0O Že pri športni dvorani je pol nižja, tolarjev velja za ves dan, v Ljubljani je tre e toliko odšteti za dve uri. Do športne dvoj?^ je le nekaj korakov čez vzpetino v parku-* do parkirišča ob Vezeninah, kjer je parkira zastonj, ni daleč, sprehod po Bledu ■ navsezadnje prijeten, od tam pa avtobus kopalce v Zako in do Grajskega kopali^3;% koncesijski pogodbi je parkirnina nameuJ ^ vzdrževanju reda in čistoče, predvsem^ kopališčih. Le dve urejeni kopališči in^v Grajsko in topliško, ljudje pa se kopajo tu Mlinem ter v Veliki in Mali Zaki, tams0 aVili prav s pomočjo pobrane parkirnine p°st sanitarije." iuni& "Na Bled so nekdaj kronane glave, tudi naši poiJJMZ>frejo tuje državnike vse pogosteje£ri£jln\ na Bled. Se ne bi dalo J° promocijsko bolje izkoristiti?^ "Tudi intenzivnejše stike z javnostjo P ^ bujemo, o marsičem bi se lahko več P0^^ Sicer pa je pojem vrhunskega turizma .j, dvomljiv, Korošci z njim nimajo o jj rezultatov, ugotavljajo, da je zelo ^f0^ z zelo debelimi denarnicami. Na Bledu ^ ustreznih zmogljivosti tudi rnmarn°j0, ?° hoteli niso primerni za visoko kliem** „e drugi strani pa tudi o masovnem turi 6t v GORENJSKI GLAS /16. stran / Kranj, 12. julija 1996 moremo govoriti, nekateri taKu na pravijo agencijskim gostom. V blejski r» je 2.400 postelj, v zasebnih sobah jef kampu 800, to ni špansko letovišče, K^je dnevno zamenja 600 avtobusov. Bled Je {üje v zlati sredini, zanimiv predvsem Z*V)K goste. Ni pa povsem brez domačih t0*-^', da niso upoštevani v številkah, ki j'n 0 Jv jas11 mo. Na Bledu je namreč 180 hiš, ki nisoi flVi domačinov, tam se izmenja zelo veliko % ^ ki niso prijavljeni, veliko jih pride konec tedna." R E O R 'Imejmo se fajn" v Bohinju Bohinjci bi se tudi sami radi imeli "fajn" "ava, ki se tako "fajn" norčuje iz slovenskega jezika, ni kaj prida, je slišati v Bohinju, kjer tudi poudarjajo, da je republiška turistična ukcija Imejmo se fajn (doma) pet let prepozno in v času, ko so si Slovenci že rezervirali dopust v tujini, predvsem na Hrvaškem. ^/njfc/ ge kako privoščijo domačim in Jim gostom, izletnikom in vsem dru- V*» ki redno ali občasno prihajajo v j ,inJ> da bi se tudi v letošnji poletni In^u^ sezoni v Bohinju dobro imeli fajn" počutili, seveda pa niso '"'zadevajo, tudi sami - jutjn~. rruviju, uu ut jim bilo °V ufajn", če bi jim država bolj Puhnila pri vprašanjih, ki niso pl^bna samo za tistih 5.200 stalnih fa°iv<*lcev, ampak tudi za "viken-nJ \ številne domače in tuje goste, za u^fJske izletnike, planince... Gre za hh nJe cest' Sra(lnjo kanalizacije, fl^jševanje kakovosti jezerske vode, plovne pravice, sofinanciranje de-■"le zdravstvene službe... vsf?^0 SE FAJN _ 1" GostJ'e> izletniki in m, rugi, ki se bodo v letošnji poletni sezoni Boh-' Za dopust ali le za enodnevni obisk h0?lnJa> se bodo zanesljivo imeli "fajn", če ^. 0 ob vseh težavah in težavicah ohranili rn° kri, in če ne bodo užaloščeno pogledo-k za vsako marko ali vsakim tolarjem, na * a'' izle* s' bodo pokvarili, če se bodo v jP°ti v Bohinj razjezili že nedaleč od Bleda, jejo u 0Vcu' kJer slovenski "cestarji" razkazuje ' ?ako se ceste ne obnavljajo (na obnovo so tno slabo pripravili). In izlet v Bohinj si r5zi° -R0^varili tudi v primeru, če se bodo pla£2ln" Že zato, ker bo mladenič zahteval da i Parkirnine, za katero v Bohinju pravijo, Ut . tudi plačilo za uporabo jezerske obale, za Prt™ 6 0Dale i" odvoz smeti, za uporabo leira • ga stranišča •• Parkirnina z ("ekološ-pçt: Pttzvokom") je letos realno približno za Miži °. n*Žja kotlani in je na parkiriščih, ki so maj0 Jezeru (prva cona), še enkrat višja kot na en0(j °1J oddaljenih mestih (druga cona). Za Vo2jinevno parkiranje z osebnim motornim toiar°m Je v prvi coni treba odšteti 700 Sntei(M V Novo Je tudi t0' da ljuJ letos parkirnino pobirati le polnoletni svet* ki znajo gostom in izletnikom tudi ati, jim povedati kaj o Bohinju... ^*hotn dela težave praksa ka)xrg1 ^etos se prometnemu in obalnemu redu, Ulcl0 y 8a določa občinski odlok, nočejo Parkir \ Savici, kJer pobirajo "svojo" üezjjç ni.no oz. konzumacijo. Ker gre za ja 0D- ^Ito ravnanje, bohinjska občina opozar-pla{atj ^Valce, da jim parkirnine ni treba prijavji "^ina je najemnika gostišča že lani rokah t* j°dmku za prekrške, najemnik pa ima In kaludl inšpekcijsko odločbo. °Odo V Rnhinin ctrtrili Ha krt «mtetií v Bohinju storili, da se bodo tudi Zares «f prometnega in obalnega reda imeli bod0 n Jn"?.če so se na Bledu odločili, da PoseDrij^lravilno parkirana vozila vklenili s &ohinju tenničnimi napravami, ti. lisicami, v ^^tiio 8?stov m obiskovalcev ne želijo še obremenjevati. Računajo predvsem r£n<>čevanje v spomeniku Pred n^d bonimski iupan Franc Kramar naj bi"avnirn sklical sestanek z vsemi, ki tiohinj poletni turistični sezoni skrbeli v da b01, £aJavni red in mir, je bilo slišati, hku$nj. letos bržkone dovolj dela za vse. *° vsek !5 lanske sezone in iz prejšnjih let Vedno z h - napovedWJo. V Bohinj še t0ristov a£.aja)° organizirane skupine moli ; ft sc y*»«dljivejši • w'ov ki c pokih l e vozii0 Po P°teh Jelovice Afo,;_ Ju.Ke m povzročajo škodo v naravi. si v poletnih nočeh za {""eno* l°Po cerk V spalni vreče izberejo kar ^ocemï fV Janeza> ki sicer velja za prifctno . rni spomenik. Nekaterim je sankQ« %di potepanje "od Sanka do Ve/i*o do t PraV takim in Podobnim ni policisti n da se (m cesti) srečajo s eliJ° na?a)e v.endarle res, da si v Bohinju trtfni leti P°,UciJsko Postajo, ki so jo pred ukinili in nadomestili le s Pisarno. Gostje s kartico - in brez nje Gostje, ki v Bohinju vsaj enkrat prespijo, so prijavljeni in plačajo takso, lahko za ceno dvakratnega parkiranja v prvi coni (letos je to 1.400 tolarjev) pridobijo kartico Gost Bohinja. Ta jim letos poleg brezplačnega parkiranja in uporabe gozdne ceste na planine Voje, Vogar in Blato zagotavlja tudi 50-odstotni popust pri ogledu Oplenove hiše, Planšarskega muzeja, kanjona Mostnice in slapu Savica, 10-odstotni popust pri ogledu Muzeja Tomaža Godca in žičničarskem prevozu na Vogel, različne popuste pri najemu čolnov, gorskih koles in drugih rekvizitov, pri igranju tenisa, uporabi savne in kopanju v bazenu, pri gostinskih storitvah • in tako dalje. na "ljudsko zavedanje". No, kako je s tem zavedanjem, dovolj pove že to, da so lani prometni in obalni red kršili tudi eminentni, ugledni Slovenci, veliki zagovorniki varstva narave in pravnega reda! O imenih v Bohinju na nedavni novinarski konferenci niso govorili. Več reda pri plačevanju turistične takse IMEJMO SE FAJN - II. - Če boste želeli zvedeti, koliko je v Bohinju ta trenutek gostov in koliko je bilo letos nočitev, vam s skupnim podatkom, ki bi zajel vse turistične in prenočitvene zmogljivosti, ne bodo mogli postreči. Takšni in podobni razlogi navajajo bohinjskega župana Franca Kramarja k razmišljanju o tem, da bi že jeseni predlagal občinskemu svetu ustanovitev občinskega turističnega urada. Podobo o bohinjskem turizmu si je mogoče ustvariti le z mozaikom različnih podatkov. Na občini, na primer, razpolagajo s podatkom, da so v letošnjem prvem polletju zbrali za šest milijonov tolarjev turistične takse ali še enkrat več kot v enakem lanskem obdobju. Iz tega bi sicer lahko sklepali, da je bilo letos nočitev (60 tisoč) še enkrat več kot lani, vendar je resnica v tem, da je le red pri pobiranju takse večji, odkar je marca začel veljati novi občinski odlok. No, ta red še vedno ni popoln! Občina bo 92 posameznikov in podjetij, ki doslej niso predložili poročila o nočitvah, prijavila sodniku za prekrške. Drugi kamenček v mozaiku bohinjske podobe turizma so podatki Turističnega društva Bohinj, Alpinuma in ostalih turističnih podjetij. V društvu ugotavljajo, da so zasebni oddajalci sob v letošnjem prvem poletju beležili šest tisoč nočitev, lani v enakem času pa 5.820. V Alpinumu, ki je največje bohinjsko turistično podjetje, so imeli slabše rezultate predvsem v času od marca do maja, iztržek na nočitev se jim izboljšuje, ugotavljajo pa, da se v Bohinj po petih letih spet vračajo veliki organizatorji turističnih potovanj po svetu. In obeti za poletno sezono? "Če bi bilo vreme normalno, bi bila lahko kar dobra sezona," pravijo v Bohinju in ob nenehnem deževju že pogledujejo v nebo in se sprašujejo, kdaj se bo "odprlo". Proti Savici - po asfaltu ali makadamu IMEJMO SE FAJN - III. - Bohinjci se že najmanj tri desetletja prizadevajo za asfaltiranje makadamske (državne) ceste Jezero -Savica, ki je izhodišče za ogled slapu Savica in za številne planinske izlete, za oskrbovanje planinskih postojank v visokogorju in za dostop do planinskega doma pod slapom Savica. Ko je ministrstvo za promet in zveze v letošnjem proračunu končno le namenilo nekaj denarja za asfaltiranje prvega odseka te ceste, so se v Bohinju najprej razveselili kot le malokdaj, potlej pa so jim veselje zagrenili varuhi naravne in kulturne dediščine, ki ocenjujejo, da bi asfaltiranje ceste še pospešilo promet in nove gradnje. Ker je cesta prometno obremenjena predvsem med poletnim obiskovanjem slapu in gora, medtem ko v njenem zaledju ni stalno naseljenega lokalnega prebivalstva, v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju niso najbolj navdušeni nad posodobitvijo (asfaltiranjem) ceste. Če pa se bo investitor, to je republiška direkcija za ceste, že odločil za asfaltiranje, po mnenju zavoda ni sprejemljivo širjenje ceste in poseganje v brežine pobočij, prav tako ne širjenje parkirišča pred planinskim domom in asfaltiranje priključkov do počitniških hišic. Od investitorja zahtevajo, da jim ob morebitni odločitvi za asfaltiranje predloži načrte, iz katerih bo razvidno, kakšne bodo na cesti hitrostne omejitve in kolikšna bi bila cena asfaltiranja v primerjavi z vzdrževanjem makadamske ceste. Posodobitev cest ni zaželena V zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine utemeljujejo svoje stališče s tem, da cesta Jezero - Savica poteka po območju Triglavskega narodnega parka, v katerem ni zaželena posodobitev in gradnja novih cest, ampak le vzdrževanje že obstoječih. Po smernicah za varstvo naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku bi promet ob južni obali jezera morali omejiti, podobno pa tudi v celotnem pojezerju, kamor sodi "sporna" cesta. Po načrtih za ureditev celotnega območja jezera naj bi v prihodnje promet zaustavili že na robnem območju Triglavskega narodnega parka, med Bohinjsko Bistrico in RibČevim Lazom, naprej pa naj bi organizirali javni prevoz. Na območju ceste je tudi več naravne dediščine (struga Savice na moreni in ledeniški balvani v Ukancu, izvir in jama Male in Velike Savice, slap Savica in Bohinjsko jezero), ki naj bi jo do leta 2000 razglasili za naravni spomenik. In nenazadnje: Slovenije je tudi podpisnica Alpske konvencije, ki posebej poudarja ohranitev narave in alpske kulturne krajine, kakršna je tudi v Triglavskem narodnem parku. Prašenje je bolj škodljivo kot asfaltiranje V bohinjski občini so prepričani, da je sedanje prašenje z makadamske ceste, ki pobeli bližnja drevesa in travnike, za okolje bolj škodljivo, kot bi bilo zgolj asfaltiranje cestišča. Ker Bohinj živi predvsem od turizma, se jim omejevanje prometa zdi precej iluzorno. Strinjajo se, da je cesta ob jezeru velik onesnaževalec, zato bi tudi podprli vsako odločitev države za izgradnjo nove ceste, ki bi se umaknila od obale, sedanjo pa namenila sprehajalcem, izvoščkom in kolesarjem. Ne počutijo se krive za nepravilne dosedanje in morebitne nove prostorske posege, saj je to področje izključno v državni pristojnosti. Prepričani so, da znajo ceniti in spoštovati naravno in kulturno dediščino, saj se sicer verjetno ne bi odločili za kanalizacijo od Ukanca do Mladinskega doma. In to kljub temu, da je na ukanškem območju le pet hiš z domačini, zato pa kar približno sedemdeset počitniškh hišic in 28 počitniških domov. Zavedajo se Alpske konvencije in življenja v parku, a tudi tega, da je tu doma 5.200 ljudi, ki so vse bolj odvisni od malega kmetijstva in od turizma. Nemirno jezero Ko smo se prejšnjo sredo mudili v Bohinju, so nam domačini pripovedovali, da ima jezero za 135 centimetrov višje gladino, kot bi bilo za ta čas normalno. To pomeni, da še nekaj časa ne bo "odteklo", in da bo potrebno več časa, da bo voda v njem primerna za kopanje. In ko je zvedava novinarka vprašala Bohinjce, kdaj bo to, se je eden pošalil in ustrelil kot iz topa - 23. julija. No, ja?! Če sodimo po sedanjem vremenu, se bržkone ni veliko zmotil. GORENJSKI GLAS /17, strma / Kranj, 12. juhja 1996 Bohinjski "boj" ' za ribolovne vode IMEJMO SE FAJN - IV - Odkar je Bohinj postal samostojna občina, se Bohinjci še posebej prizadevajo, da bi lahko sami gospodarili z ribolovnimi vodami, s katerimi zdaj upravlja Zavod za ribištvo Ljubljana. In ker nimajo vode, kljub precejšnjemu zanimanju med domačini ne morejo ustanoviti svoje ribiške družine. Bohinjska občina je pred kratkim predlagala ustavnemu sodišču, da bi ustavila izvajanje dela odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribolovnih okolišev, in sicer do sprejetja odredbe vlade, ki bi koncesijo za upravljanje, rabo in izkoriščanje vode Bohinjskega jezera in Save Bohinjke (od mostu pri Sv. Janezu do Soteske) na osnovi zakona o varstvu okolja prednostno podelila občini Bohinj. Bohinjci so svoj predlog utemeljili s tem, da je republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo že 1959. leta s sprejetjem odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev namenil vode Save Bohinjke od izvira Savice do jezu v Soteski njene pritoke, Bohinjsko in Triglavska jezera za zgledno in intenzivno gojitev rib, ne pa za gospodarsko dejavnost komercialnega ribolova. Ker se vode Save Bohinjke in jezera po zatrjevanju Bohinjcev uporabljajo zgolj za gospodarsko izkoriščanje, je tedanja odredba v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, ki govori o predmetu in plačilu koncesije Republika Slovenije kot lastnica vode bi po zakonu o varstvu okolja lahko koncesijo za gospodarsko izkoriščanje naravne dobrine proti plačilu prednostno podelila bohinjski občini. V občini se jim namreč zdi nerazumljivo, da pri vseh vodah, ki jih imajo, ne morejo upravljati niti s tistimi, ki prinašajo dohodek Ustvarjeni dobiček bi namenjali izključno za izboljševanje (sanacijo) voda. Sedmi sili - novinarkam in novinarjem - se pri nas ne godi najbolje in različne oblike groženj novinarjem, tožbe (in sodbe) so že nekaj časa običajna stvar. Zato si je novinarka Radia Kranj Sonja Vrbica priskrbela policijsko varstvo. Resda le za nekaj minut, a več kot dovolj, da je to, kako skrbi za svoje sodelavce Peter Tomazin, novi v. d. direktorja Radia Kranj, opazil FotoEJGA. Že od prvega junijskega torka Tržičanke in Tržičani svoj priljubljeni radijski program poslušajo na frekvenci 95,0 MHz, poslušalke in poslušalce Radia Tržič pa imajo odslej na svojih sprejemnikih frekvenco 88,9 MHz vsak dan od pol dveh popoldan do sedmih zvečer, ob nedeljah pa že ob desetih dopoldan. Na tržiškem valu imajo veliko novih, mladih sodelavcev -med njimi je Polona Bahun, študentka zadnjega letnika Fakultete za družbene vede, ki jo je FotoEJGA takole "zasačil" v tipični novinarski delovni pozi; ob njej je tržiški slikar Ernest Krnaič - Enči (levo poleg pišoče Polone). Dvajset Glasovih izletnikov Predvčerajšnjim smo v žrebalni boben potisnili kar 1222 dopisnic s pravilnimi rešitvami gesla križanke Gorenjskega glasa, ki se je glasilo Gorenjski glas vsak torek in petek, med njimi pa smo pod nadzorstvom žrebalne komisije izžrebali 20 srečnežev, ki bodo z nami potovali na avstrijsko Koroško (lahko izberejo prvo soboto avgusta ali septembra). Kdo so ti izletniki? To so: 1. Jaka Jerala, Breg ob Savi, Mavčiče; 2. Miha Burja, Bohinjska Bela 108, Boh. Bela; 3. Janja Šmejic, Kovorska 55, Tržič; 4. Lojze Prašni kar, Šubljeva 1, Domžale; 5. Ivan Jelen, Zoisova 32, Kranj; 6. Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče; 7. Vinko Debelak, Langusova 48a, Radovljica; 8. Tončka Sever, Blejska Dobrava 143, BI. Dobrava; 9. Staša Orson, Titova 45, Jesenice; 10. France Dolžan, Podbrezje 151, Naklo; 11. Ana Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj; 12. Marica Pretnar, Zg. Rute, Gozd Martuljek; 13. Marjeta Rehbergar, Zg. Brnik 122, Cerklje; 14. Igor Selan, Vršiška 25, Kranjska Gora; 15. Rezka Čadež, Virlog 22, Skofja Loka; 16. Stanka Berčič, Groharjevo nas. 64, Skofja Loka; 17. Jelka Blaževič, Jelovška 37, Bled; 18. Majda Rehberger, Goričane la, Medvode; 19. Marija Prevodnik, Brode 19, Skofja Loka; 20. Marija BajriČ, Praproše 8, Tržič. Čestitamo in srečno pot! Vojna napoved debelosti Debelost ni življenje, je životarjenje... ...je rekla tudi gospa Darinka, nagrajenka v naši akciji "Hujšajmo skupaj". 22. maja je bil "usodni dan" za prekomerno težo, ki je kot težak nahrbtnik bremenila Darinkino telo. Ta dan je bil začetek sodelovanja. Danes, 10. julija, torej mesec in pol po startu, vam gospo Darinko v sliki in merah ponovno predstavljamo. Teža je manjša za dobrih 11 kilogramov, pas ožji za 14 centimetrov, obseg nog za 10 centimetrov. Izjava gospe Darinke: "Začenjam novo življenje, v katerem vem, da me čaka veliko lepega. Debelosti sem napovedala vojno!! Tudi vam, ki citate te vrstice, vpivam poguma - Splača se!" Darinka pred poldrugim mesecem. ... in danes. Razlika je opazna. STUDIO MA Bleiweisova 6, Kranj, nebotičnik, IV. nadstropje 064/218-785 od 9. do 19. ure. MUH tast Razočarani Kranjčan Izbor Gorenjca meseca očitno postaja vse bolj prestiŽ^r zadeva. To dokazujejo tudi očitki kandidata Štefana H°r.i iz Kranja, ki ne more preboleti dejstva, da ga je v zadnja junijskem krogu nepričakovano prehitela Nada Rabit Dovjega pri Mojstrani. Po nekajkratnih klicih v urednis^ Gorenjskega glasa, se je razočarani gospod želel tudi osebfl prepričati o (ne)poštenosti akcije. Štefan Horvat je namrd prvih treh krogih prepričljivo vodil, v zadnjem pa ga je za aeS glasov premagala Nada Rabič. V četrtem krogu je v uredni™ prispelo 541 glasovnic in od tega jih je bilo kar 423 \ kandidatko. Ob pregledovanju poslanih glasovnic je ugotow. da so jih pošiljali isti lastniki, nekdo jih je poslal celo i naenkrat. Q tem, da so glasbenice in glasbeniki svojemu področju dejavnosti predani z dušo (in telesom), je splošno znano. Za Saša Demšarja, člana Tria Janeza Fabjana in nekdaj trobentarja Modrine, niti huda poškodba gležnja ni takšna ovira, da ne bi mogel zaigrati na trobento. Recimo v Celovcu "na pumpi" ali v Minimundusu ali na ladijski palubi na Vrbskem jezeru. Takole je Lea Jeras "ujela" Sašota na Ljubelju ob za- ključku Glasovega izleta minulo soboto v Celovec: Sašo, trobenta, imobiliziran gleženj in dve bergli pred Kompasovo brezcarinsko prodajalno, ki sicer z vso bogato ponudbo začasno do-muje v zelo prostornih zabojnikih. Sašo je obljubil, da bo trobental popularno himno Glasovih izletov tudi tretjega avgusta, ko bo še en izlet z Gorenjskim glasom na avstrijsko Koroško. Vabimo tudi vas! 1' W Mj»»MHUi! \ •'//«: j M r1r■ tiri;r. iiii-jnAi ,V j .^j-Ur.:. "To je zelo nemoralno in žalostno," je pripomnil Horvat, mi ni za nagrado, ampak za poštenje. Rezultat akcije pom^ da Gorenjcem več pomenijo balkonske rože, kot pa & človeško življenje." Horvat je vsem znan po svojem junašj^ dejanju, ko je iz vode rešil otroka in zato dva tedna preldfu bolnišnici. V zahvalo mu je kranjska policija izr°t0 priznanje. Dodal je še, da ni Gorenjec in da ravno 1r mogoče ni zmagal. V uredništvu Gorenjskega glasa razumemo njegovo razo& ^ anost, saj je bil prepričan v zmago. Vendar grožnja s tožb0, tem primeru ni na mestu, kajti akcija je potekala korektno'. pošteno. Celo ponudbo, da glasovnice še enkrat skup' preštejemo, je zavrnil. Bralke in bralci Gorenjskega gledalke in gledalci dveh televizijskih postaj ter poslušalke K poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj izbirate najb°\ popularnega Gorenjca meseca oziroma Gorenjko meseca, " pa glasovnice samo preštejemo. V juliju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA JUNIJA 1996 Za Srečka 94 glasov, za Dejana 13$ Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Skofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Tokrat: začetek drugega glasovalnega kroga za GORENJCA MESECA JUNIJA 1996. Poleg tega v povezavi z našo akcijo objavljamo zapis o obisku Kranjčana ŠTEFANA HORVATA v našem uredništvu. Štefan Horvat je bil kandidat za GORENJCA MESECA MAJA in je očital namerno goljufijo v prid NADI RABIČ, zato smo ga povabili, da sam prešteje vse glasovnice iz prejšnjega meseca in se sam prepriča, za koga ste Gorenjke in Gorenjci poslali več glasov. Zraven pa objavljamo razglednico z Glasovega izleta v Avstrijo, na kateri kar mrgoli podpisov tistih, ki so glasovali za Dejana Raja, kije skupaj s Srečkom Strajnarjem predlagan za GORENJCA MESECA JUNIJA. Danes je drugi petek v juliju. Možnosti glasovanja je ogromno: vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter vsak torek na LOKA TV Skofja Loka. Vse do zadnjega dneva v juliju, do srede 31. julija, lahko glasujete Z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka in Tržič, v Turistični agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Možnosti in časa za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kandidatoma za GORENJCA MESECA JUNIJA 1996, je dovolj: lahko glasujete danes, v petek 12. julija v radijskih oddajah in na TELE-TV; v torek na LOKA TV; kadarkoli do vključno 31. 7. z dopisnico. Sodelujte v največji gorenjski akciji izbiranja najbolj popularnih med popularnimi! Naša dva predloga, kdo in zakaj bi lahko bil GORENJEC MESECA JUNIJA 1996: II SREČKO STRAJNAR iz Mojstrane, za idejo in izpeljavo letošnjega srečanja slovenskih upokojenk in upokojencev 12. junija v Planici; Srečko je nadvse uspešno vodil 150 članski organizacijski odbor, ki je v Planici brezhibno organiziral srečanje več kot 25 000 DEJAN RAJ udeležencev ob 50-letnici Zveze društev upokojencev 2/ DEJAN RAJ iz Kranja, letošnji gorenjski prvak s 5. srečanja harmonikarjev v Besnici sredi junija; Dejan je junija končal osemletko, jeseni bo postal dijak SEAŠ Kranj, prejšnji teden je upih-nil 15. svečko na torti za rojstni dan, njegov mentor je Janez Fabjan iz Zgornje Besnice. Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi po prvem julijskem krogu izžrebali 10 in V prvem julijskem glasovalnem krogu smo prejeli 232 glasovnic. Od teh ste jih 94 namenili Srečku Strajnarju, 138 pa Dejanu Raju. Če sklepamo po izkušnjah iz dosedanjih glasovanj, rezultat po prvem krogu prav nič ne pomeni za dokončen rezultat. SREČKO STRAu nagrajenci so: 1. NuŠ& % pajne, Titova 76, Jesen**^ Sergeja Demšar, Cest*y klanec 29, Kranj; 3\ çt, Cejvanovič, Zg. Oto*** Radovljica; 4. Cvetka B*J A Janeza Polda 3, Mojstrici, Sandra Prosen, Virn*»1' ;0 Skofja Loka, ki prtffi nagrade v vrednosti P0/'/,?!1 SIT. Glasove majice *y prejmejo: 1. Jure Suv*K>0l ca 19b, Mojstrana; 2. Pintarič, Maistrova o, \ M bor; 3. Pavla Virčič, Dr*l%i 49, Kranj; 4. Francka Pfjl Sr. vas 59, Šenčur; 5- £> Biki, Na kresu 19, Zelffy Tudi v štirih glasovalni* SA gih v juliju bomo izmtr,p 1ŠS^deliska reportaža 17^ u-°ber dan, Koroška ZartKa rT1Psonovi. ameriška nani- iteSf dnevnik 1 18.S Btr°ski program I8.20 ?.adovedni Taček: Steklenica I8.te^alske pravljice b. era)' danes, jutri líjí&sanka 19.30 T\%ar>je3x3 19.56 Iv dnevnik 2, Vreme §8fert ^tiori ?.s,tar>ovalke, 11. del angleške ^.38 r?Ične nanizanke tarna ,ïlskanje, ameriška dokumen-Jj ^oddaja V obr^nA'de' ameriške nanizanke *ar>ka somraka, ameriška nani- ofc<* poroča íSÏSr°oila k-lvlutri, Videostrani ^ikotUrAnews 10-20 Uc'mo se tujih »ddaia"angleščina 10.35 Turistična I1.O5 r1h°-50 v žarišču •2.00 n nstv- ameriška nadaljevanka strais^mljeni planet, 1. del av-S°botn Pustolovkse serije 13.00 18.0o*a noč 15.00 Studio City ï°vaik« rtni Pregled 16.30 Sosta-Muenhl· angleška nanizanka 17.00 Sšk!nftana v Hamburgu, 13. del jobrj,6 nadaljevanke 17.55 Sova: 1,8,40' wi del ameriške nanizanke ^itia .eraJ- danes, jutri 18.45 ^ le«* -eza 19.15 Angleška glasbe-Svlrt'c,a 20-°5 EPP, Tv nocoj, B. Q^niki 20.10 Osmi dan 20.40 %\ ^n Jensen: Dekle z zelenimi ,%rní ska drama 21.35 Kitajska %h 'a rnesta, ameriška dokumenta to S!? 2230 Brane Rončel izza . *•»■«) Euronews Kanal i^lkovP°--t--ted i^teiiJ6,55 v'deo strani 16.55 '8,o0 "na 17.00 Unpato. ponovitev Í7n*anitIS-,6· Ponovitev ameriške 5S»ti i? 19-00 CNN poroča 19.30 S,a deki 2abaviščnega sveta 20.00 nani*ank» £ ameriška humoristična .|,°bro i/?3. 20-30 Filmska uspešnica: 22 223o -f V'etnam, ameriški barvni Stanki '[pPska vročica, ameriška b.,S0 Srw23-20 Glasbena oddaja 15CNm tedna 2355 TV prodaja 10.OQ ^6vank«a^rbara, ponovitev na b>ltev iV^PSP'di in Gogi show, SS^Žih P?Pkviz' P°novitev L? °«le ^°j!n rad". ponovitev 13.00 d* 8 & Clar?'' Ponovitev filma 15.00 3ft9odlvščnl Nove Supermanove žaJ6-30 Vrt' Ponovitev 16.00 Pop C8 17oo, £žlnskem krogu, nani-C'^nka 1« Sra^e nasega mesta, ffia|fcvank28ŽP Santa Barbara, » I8'55 sPrite in line Si30 24 ur^ 190° pOP kviz »^•H. .^arvni film 22.00 S° Sp'oran^enška nadaljevanka ^^iSS scena 23 00 Maa" ^OvKa nanizanka 0.00 24 J** 0.30 POP 30, ponovitev !a ktfo, K*,?^0 moč - slovenski ra*n,°-50 PvEev, 10-30 TV proda-krSlednic»'deo kolaž 12.30 TV *&ka, PonnPu0»novitev 13.« TV §&: izb0?Ts^V1,4-30 Družinski & Video ÍL30 ™ Prodaia 16.00 vr2ki in £čLava: Ponovitev 17.00 CerLc kravje nl\- 0,1 sveta- 9- del ^V0^^2!-00'2 živ'jenja ^06 ^ Prodal o«,4S TV dnevnik C*,; Sbvenil,22-15 Noč ima TV S. &S Ponm S.ki nokturno 23.45 fc^0-39 T? n Si 24-°0 Skrivnosti, ^ v Prodaja HTV t Sal1^ kol ka 16.40 Poročila 16.50 2000 Malibu Road, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 V obnovi Hrvaške 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.10 S polno paro, drama 21.15 Živa resnica 21.50 Kdo je ona 21.55 Glas domovine, Informativna oddaja 22.30 Na današnji dan 22.40 Dnevnik 22.55 S sliko na sliko 23.25 Cszlowick z poljski film 1.05 Poročila HTV 2 16.55 Video strani 17.20 TV koledar 17.30 Mestece Peyton, 52. del ameriške nadaljevanke 18.20 Podobno a različno 18.30 Risana serija 18.55 Olimpika, dokumentarna serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, humoristična nanizanka 20.35 Skrivnostni svet rastlin, serija 21.30 V preiskavi, serija 22.20 Koraki, zabavno-glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Blossom, ponovitev 6.25 Otroški program, ponovitev 9.15 Alf, ponovitev 9.40 Kdo je šef? 10.05 Knight Rider 10.50 Superman 11.40 Kenguru, ameriški film 13.00 Otroški program 13.25 Pustolovščine bremenskih muzikantov 13.50 Niklaas, risana serija 14.25 Captain Planet, ameriška risana serija 14.40 Uganke 14.45 Smrkci, risana serija 15.00 Artefixova poletna igrica 15.10 Bugs Bunny 15.35 Mini čas v sliki 15.45 Lois in Clark: Nove Supermanove pustolovščine 16.30 Knight Rider 17.20 Močna družina 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Alf 19.00 Tenis s Tomom, teniški tečaj s Thomasom Mustrom 19.05 Ro-seanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Megazvezde, moč, milijarde 21.50 Sovražnik v moji hiši, avstralski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Hunter 0.25 Visoki blondinec s črno nogo, ameriški film 1.50 Čas v sliki 2.20 Schiejok dnevno 3.20 Dobrodošla Avstrija 5.10 Hunter AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Pogledi od strani 11.35 Slika Avstrije, ponovitev 12.00 as v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vaški zdravnik, nemško-avstrljska serija 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Bogati in lepi, ponovitev 3.05 Vsakdanja zgodba 3.50 Čas za kulturo 4.25 Videonoč TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.07 TV kažipot 19.10 Poročila 265. 19.25 Mini pet 19.55 Danes na videostra-neh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Glasbeni spot 20.08 Ste Marie aux Mines Tržič: 30 let prijateljstva 20.18 Smledniški grad in Kalvarija 20.30 Rafting klub Extrem Bled (ponovitev) 21.10 Poročila 265. 21.25 EPP blok -3 21.30 Ročk TV 13 Uskupina Bad Law) 22.00 Eksotično popotovanje (ponovitev) 23.00 Poročila 265. 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 Videostrani UUSODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! SS·P·KSa it? Por°čila 7.30 6- £i2a «rokerfíSf i2 Plodnosti, &C, 11.00T pn&moristične nani-VrarTl 12.00 rX n',,20braževalni Kds^riški fifm12-45 Četrti člo-*.£0troški 14-25 Risanka ku^entarna°90ram 15·40 Terra rna 8er'ia 16.30 Risan- LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Odrska prireditev 21.25 Iz arhiva_ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Proslava ob ob- KINO letnici odprtja Karavanškega predora 18.49 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani. TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sproeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Najprej bomo zavrteli nekaj novih posnetkov iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase na Bledu. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16:10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 športni ponedeljek 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 13.30 Ceste, promet, nesreče 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a <£> 064/46-369J CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ amer. akcii soekt BARB WIRE - NE KLIČI ME PUNČKA ob 16.30 uri, amer. fhri! IzvIRNI STRAH ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. PERÍSKOPE DOL! ob 18.30 In 20.30 uri TVS 1 10.30 Videostrani 11.05 Otroški program 11.05 Japonske pravljice: Trije bratje in divje hruške 11.20 Palčki nimajo pojma, 1. del 11.50 Anna, anna, švicarsko-nemš-ko-luksemburški film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD, ponovitev TV igrice 15.00 Tedenski izbor 15.00 Atlas človekovega telesa, ameriška izobraževalna serija 15.25 Obzorja duha 15.55 B. Green Jensen: Dekle z zelenimi očmi, danska drama 16.50 Mostovi 17.20 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez ženske ne gre, 18. epizoda angleške nanizanke 20.40 Svet na zaslonu 21.30 Roka roka 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.20 Poročila 0.25 TV jutri, Videostrani ni program 11.40 Skuštranci, risanka 11.55 Pikapolonica 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Mož iz železniške postaje, britanski film 14.35 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 Otroški program 16.40 Poročila 16.50 2000 Malibu Road, serija 17.40 Sličica 17.50 Kolo sreče 18.25 Vaša listnica 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Glasbena oddaja 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Poletje na Krku, prenos 23.10 Dnevnik 23.30 Portreti: A. Schweitzer, dokumentarni film 0.30 Poročila HTV 2 17.20 Video strani 17.35 TV Koledar 17.45 Koraki, ponovitev glasbene oddaje 18.30 Uragani, risanka 18.55 Olimpika, dokumentarna serija 19.15 Risanka 9.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Urgenca, ameriška nanizanka 20.55 Črno-belo v barvah: Wood-stock, ameriški barvni film TVS 2 9.00 Euronews 10.20 Sedma steza 10.50 Osmi dan 11.20 Ognjena moč, ponovitev 8. dela ameriške dokumentarne serije 11.50 Slovenski magazin 12.20 Igre brez meja, ponovitev 14.00 Koncert orkestra ŠF 15.00 Petelin, plesna oddaja 15.35 TV avtomagazin 16.05 Analitična obzorja 16.35 Brez žensk ne gre, 17. de! angleške nanizanke 17.05 Dr. Quino-va, 6. del ameriške nanizanke 17.55 Sova: Kobra, 7. del ameriške nanizanke 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Bajke na Slovenskem, 5. oddaja 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 14. del nemške nadaljevanke 21.30 Filmi študentov AGRFT ob 50-letnici akademije 22.20 The Mark of Zorro, ameriški ČB film 23.50 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža 0.00 Euronews KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Glasbena oddaja 17.30 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 18.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Ljudje na položajih, ponovitev 22.30 Elizije: Pridigarja nove dobe, 1. del dokumentarne oddaje 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Prigode Ani in Nejčka Krpice, ponovitev otroške serije 13.30 Grdi raček, ponovitev 14.00 Športna scena, ponovitev 14.30 Otroci iz epruvete, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco Heat, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Magnum, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Romarska pot III, ponovitev 14.00 Družinski studio, izbor 15.30 TV prodaja 16.00 Zdravje na tri, ponovitev 17.00 Otroški in mladinski program: A.. Ab...Abcčih, ponovitev 18.00 Pot v Avonleo, 2. del 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 V 80 dneh okoli sveta, 10. del 20.00 Boston pops 21.00 Pogovor z Mariojo Frelih 22.00 TV prodaja 22.15 Noč Ima svojo moč - slovenski nokturno 23.45 Poročiia, ponovitev 24.00 Skrivnosti, 6. del 0.30 TV prodaja HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Zgodbica 10.35 Popolna tujca, 8. del ameriške humoristične nanizanke 11.00 Poletni izobraževal- 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Alf, ponovitev 9.35 Kdo je šef? 10.00 Knight Rider 10.50 Lois in Clark: Supermanove dogodivščine 11.35 Kjer so moški še moški, ameriški film 13.00 Otroški program: Mila Superstar, risana serija 13.25 Pustolovščine mestnih glasbenikov, risana serija 13.50 Niklaas 14.15 Captain Planet 14.40 Uganke 14.45 Smrkci 15.00 Artefix - počitniška igra 15.10 Bugs Bunny 15.35 Mini čas v sliki 15.45 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška serija 16.30 Knight Rider 17.20 Močna družina 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Alf 19.00 Tenis s Tomom, teniški tečaj s Thomasom Mustrom 19.05 Re-seanne, serija 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.10 Bolnica brez vrnitve, ameriški triler 22.40 Veter zla, ameriški film 0.25 Čas v sliki 0.30 Psy, francoski film 2.00 Čas v sliki 2.30 Schiejok vsak dan 3.30 Dobrodošla Avstrija 5.20 Polna hiša AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev Í1.05 Zvezna dežela danes 12.00 as v sliki 1210 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Milijonsko kolo 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati In lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.05 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Ples in video, avstralski plesni film 23.40 23.50 Čome Across, nizozemki plesni film 0.00 Ai Amour, plesni film 1.00 Pogledi s strani 1.05 Kalifornijski klan 1.45 Bogati in lepi 2.30 Čas za kulturo 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 266. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Glasbeni videospot 20.08 Kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Predstavljamo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo - servis motornih žag Stihi; Janez Lotrič 20.52 Očiščevalna akcija kanjon Kokre 21.10 Poročila 266. 21.25 Sodelovanje med Domom upokojencev in Withhlft house v Veliki Britaniji 21.55 Iz narodnozabavnih logov: Ansambel Nagelj 22.35 Potovanja: Benetke 22.45 Poročila 266. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 športni pregled (ponovitev) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Kam na počitnice 20.00 Obiskali smo Freising - oddaja o veliki razstavi obrti ob T000-let mest pravic KINO TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne Ílase z gosti v živo iz studia 21.30 èlemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 21.00 do 24.00 Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Začetek programa bomo posvetili eni izmed aktualnih tem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postrgli z inforamcijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.45 lahko prisluhnte oddaji S"m Tržičan, ob 17:40 pa se z nanmi lahko učite nemščine. Torkov spored bomo sklenili z oddajo o citrarjih, ki se bo pričela ob 18.00. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.00 Nočna kronika 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik 18.00 Aktualno 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava In glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Politične stranke se predtavlja-jo 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ amer. akcij, spekt. BARB WIRE - NE KLIČI ME PUNČKA ob 16.30 uri, amer. thrill. IZVIRNI STRAH ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA amer. drama MESEČINA IN VALENTINO ob 20.30 uri TIGER amer. film PTIČJA KLETKA ob 20.30 uri Današnjo nagradno križanko smo pripravili s čevljarsko tovarno Planika Kranj, ki poleg klasične in športne obutve izdeluje tudi za obutev za pohodnike, planince in alpiniste. Za omenjeni program so značilni izredno kvalitetni materiali in kvalitetna izdelava in odlične lastnosti, zaradi česar planinska obutev PLANIKA na primerjalnih testih zaseda najvišja mesta. Za sprehode v naravo ali vzpon na bližnji hrib je namenjena obutev iz programa WALKING. Zanjo je značilna mehkoba, izjemno lahek podplat iz gume v kombinaciji s PU vmesnim podplatom in dodatnim blažilnim vložkom. Za obutev iz programa TREKKING je poleg udobja, za katero poskrbi specialni klimatski vložek za izravnavanje temperaturnih razlik, značilna tudi odlična oprijemljivost čevlja na najzahtevnejših turah in brezpotjih. Posebej za ženske razvita kolekcija LADY TREKKING zaradi ustreznega kopita omogoča idealno udobje. Za zadovoljitev najtežjih zahtev alpinizma je PLANIKA razvila program visokogorske obutve MOUNTAIN, ki združuje najzahtevnejšo tehnologijo s popolnim udobjem 3. par pohodne obutve PLANIKA MODEL ATLAS in 7 majic Gorenjskega glasa uporabe. Zanesljiv, za avtomatske dereze prirejen gumijast podplat in posebno ojačana gornjik in notranjik ustrezajo visokim kvalitetnim zahtevam, hkrati pa je poskrbljeno za optimalno klimo v čevlju in sicer z uporabo posebnega prezračevalnega sistema in ustreznih materialov. Pri vseh programih je pri izdelavi uporabljena tudi COMTEC membrana, ki je zaradi svoje strukture vodotesna in obenem omogoča, da se znoj kot vodna para izloči iz čevlja. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. par visokogorske obutve PLANIKA model MATTERHORN 2. par planinske obutve PLANIKA model CORTINA Tokrat je nagradni sklad res bogat, zato se le podvizajte * reševanju križanke. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega n* kuponu pa nam ga do srede, 24. julija, do 8. ure pošljite na na> naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj. Re3»tvJ lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turistični11 pisarnah TC Cerklje, TD Jesenice - Turistična agencij2 MERIDIAN, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Skofja Lo** TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora d° torka, 23. julija. Te rešitve bodo v sredo, ob 8. uri v bobnu & žrebanje v našem uredništvu udeležene v žreb za eno 0(1 nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tu 12. julija • Na Terminski borzi v Ljubljani se je danes *i 0 trgovanje s terminskimi pogodbami za delnice portor-**e Droge in ljubljanskega Mercatorja. Za trgovanje so na voljo zapadlosti pogodb za prvi naslednji "Jesec, torej za avgust in za prva dva kvartalna meseca cikla j*Jarec/junij in september/december. Pri trgovanju s terminskimi pogodbami za delnice velja, da je ena pogodba ena delnica, PaJmanjša enota trgovanja je ena pogodba. Cena pogodbe je rožena v tolarjih za eno delnico, korak kotacije pri Drogi je JU tolarjev, pri Mercatorju pa 1 tolar. Licence za avtoprevoznike šele jeseni í?nj'10- Ju,üa ■Pred dnevi s° «eli veljati trije pravilniki, ki oiočajo pogoje avtoprevozni-za pridobitev licence. Vencih bodo dobili šele jeseni. Drin 9Prev°zniki bodo morali Pridobiti licence, ki bodo pogoj Za certifikate petina državnega premoženja Kranj, 12. julija - Privatizacijsko luknjo naj bi zapolnili s premoženjem enajstih državnih podjetij, na seznamu sta tudi obe banki v sanaciji. Vlada naj bi o tem sprejela poseben zakon, kar so družbe za upravljanje že predlagale. Državnozborska komisija za spremljanje in nadzor privatizacije ie potrdila seznam državnih podjetij, s katerimi naj bi napolnili privatizacijsko luknjo oziroma njihovo premoženje namenili za presežne certifikate. Seznam so obravnavali v okviru predlaganih dopolnil k zakonu o privatizaciji državne lastnine. Državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmajer je povedal, da vlada pri oblikovanju rešitev ni bila enotna, in da razmišlja o posebnem zakonu za pokritje privatizacijske luknje, kar so družbe za upravljanje že predlagale. Za pokritje privatizacijske luknje naj bi uporabili do 20 odstotkov premoženja državnih podjetij, seznam se večinoma ujema z že doslej znanimi predlogi. Na seznamu so naslednja podjetja in banke: Telekom Slovenije, Slovenske železarne, Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Nafta Lendava, Splošna plovba Portorož, Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Rudnik Trbovlje in Rudnik Velenje ter podjetja slovenskega elektrogospodarstva. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR opravljanje prevozov v cest-jih ?ern prometu. Potrebovali Osi? VS*' ^ opravljajo prevoze v p glede prevoza stvari pa L^Ja izjema, da licence ne °do potrebovali tisti, ki ^Pravljajo prevoze z vozili do ton t0ne nosimosti oziroma 6 Dot s£uPne mase. Licence pa Vo2 v JeJ° tudi tisti avt0Pre' ^y^M, ki opravljajo prevoze irne tne PotreDe oziroma tako enovani režijski prevozniki Mcence bosta licence, avtoprevozniki še ne morejo opraviti, bodo licence lahko dobili šele jeseni. Resorno ministrstvo mora namreč imenovati izpitne komisije in pripraviti vse potrebno za izvedbo preizkusov. Do takrat pa lahko avtoprevozniki vložijo vsa zahtevana dokazila. Območne enote obeh zbornic dajejo informacije, kakšna mora biti vloga za pridobitev licence in katera dokazila morajo predložiti. INDEKSI CEN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV PRI PROIZVAJALCIH, REPUBLIKA SLOVENIJA, JUNIJ 1996 VI 96 _yj96 V1?f> V96 XPJ5 W 0 VL96 dlAfaS VI96 S6W INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 100,7 101,7 107,0 107,0 171,1 Sredstva za delo Reprodukcijski material Blago za Široko porabo 100.0 104.3 108.2 100,3 99.2 105,5 101.1 103,7 108.0 107,8 1063 107,1 157/4 166.1 178.3 INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, MAJ 1996 V 96 V96 Í¥ TV96 V 96 V95 I-V96 IV 95 INDUSTRUA IN RUDARSTVO 104,3 100,6 99,5 98,9 Sredstva za delo Reprodukcijski material Blago za Široko porabo 117,9 94,8 101.8 101,9 104,4 99.9 106,6 993 96,4 1013 97,1 102/1 NMMN/HtODAN SAKUPWmODAJNl NAKITOVroOOAJNI MENJALNICA 1 DKM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 88,40 89,70 1Z26 12,74 8,52 9,16 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora ltl-03* BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88.70 89,40 12,50 12,70 8,60 9,00 FROS(Stari Mayr), Kranj 88,90 99,00 12,53 12& 8,70 8,90 GEOSS Medvode 88,70 89,10 12,55 12,65 8,75 8,95 GORENJSKA BANKA (vse enote) 86,80 89,00 12,09 12,65 8,46 w HRANILNICA LON, d.d.Kianj 88,60 89,05 12,55 12,65 8.85 8,95 HKSVkjred Medvode 88,70 89,50 12,40 12,70 8,60 9,00 HiDA-tržnica Ljubljana 88,95 89,15 12,57 12,62 8,83 892 HRAM ROŽICE Mengeš 88,90 89J0 12,60 12,70 8,90 8,91 IURIKA Jesenice 88,55 89,00 12,52 12,60 8,75 8,95 INVEST Skofja Loka 88,70 89,10 12,55 12,65 8,80 6,95 LEMA Kranj 88,60 89,00 12,52 12,60 8,75 8,95 MIKEL Stražisče 88,70 89,30 12,55 12fi4 8,75 8,95 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 89,00 89,20 12,60 12,63 8,85 890 NOVA LB Kamnk, Medvod«, šk. Loka 88,80 89,80 12,49 12,88 8,73 9,32 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 86,60 89,10 11,10 12,60 8J0 8,95 R0BS0N Menges 88,90 89,90 12,56 12,64 8,80 896 SHP-Siov. hran. in pos. Kranj 88,50 89,00 12,52 12,62 8,80 892 SKB (Kranj, Radovfca, Šk. Loka) 67,50 89,30 12,40 12,89 8,65 9,10 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 86.80 12,09 8,46 V SLOVENIJATURIST Jesenice 86,50 89,00 12,50 12,60 8,75 890 SZKB Blag. mesto Žiri 88,00 89,05 1215 12,66 8,55 9,19 ŠUM Kranj 211-3)9 TALON Žal postaj Treta, Škujta, Zg. Bitni« 88.80 88,15 12,59 12,63 8,88 8,96 TENTOURS Domžale 88.80 89,80 12,50 12,80 8,70 9,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 89,00 89,20 12,56 12,64 8,85 8,95 UKB Šk. Loka 66,60 89,70 1145 12,80 9,65 9,05 Wll.FANd.oo. JESENICE supermufcet UNION 862 696 W1LFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 634116 POVPREČNI TEČAJ 88,42 89,24 12,41 12,68 8,69 9,00 Pri Španovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše mformacije o menjalniških tečajih. MBWKk M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz NOVO: PE JESENICE supermarket UNION, tel.:862-696 P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.:53-816 ——-—ms avtoprevoz-Obrtna in q—*« ízaajaii uortna n HiJlsP°darska zbornica Slovele t !j-er Poizkusa znanja, ki ludi pogoj za pridobitev ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Pivovarna Laško, Droga, Lek, Krka, Kovinotehna, Sava, Mitol, Radenska, Mercator, Etol... Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, Tel.: 125 10 14, 125 70 50 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7, Tel.: 212 167 in 211 680 ZAK4/ Američan in Nemec tako rada sedita na našem stolu? • ker so se nad »našim* hrastom navdušili že stari Benečani • ker so klasične oblike trajno lepe • ker imajo naši stoli certifikat kakovosti • ker so glede na trajnost cenejši, kot si mislite • ker nudimo 30 modelov v različnih barvah Wk Kakovostna hrastova jedilniška garnitura ie za 49 900 SIT LIP RADOMLJE - TOVARNIŠKA TRGOVINA • Radomlje, telefon 061/727122 • Ljubljana, BTC, hala D, telefon 061/185 25 02 Akcijska prodaja izvoznih modelov v juliju KJRLN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV,. PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ d.o.ol., GREGORČIČEVA 6 Ker se bo kmalu začelo novo šolsko leto, smo za vas pripravili kompleten izbor šolskih potrebščin po najugodnejših cenah in ugodnimi plačilnimi pogoji. Sicer se pa lahko sami prepričate: ZVEZEK A4 99,00 - 129,00 ZVEZEK A5 65,00 TEMPERA BARVICE 648,00 VODENE BARVICE 411,00 BARVICE SUHE 130,00-4.080,00 FLOMASTRI 73,00 - 725,00 PUŠČICE POLNE 905,00 - 1.907,00 PUŠČICE PRAZNE 184,00 - 500,00 NAHRBTNIKI (tudi usnjeni) ^ NOVO NOVO NOVO NOVO Pri nakupu nad 2.000 SIT se boste udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki bo 7. 9.1996.1. NAGRADA: barvni televizor in še 9 ostalih nagrad Po 19. avgustu nas boste našli tudi na Koroški c. 35 (bivši Mini metro), kjer vam bomo postregli na precej večjem prodajnem prostoru! KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnlk 12 olin »sp< sko« ibo bila dos Pok Jekf Un glec hei i K Priprave na Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni Ocenili mesne in mlečne izdelke Pri ocenjevanju mesnih izdelkov v domači konkurenci se je tokrat dobro odrezala Mesarija Mlinaric iz Lesc, najbolje pa MIP Nova Gorica. Pri mlečnih izdelkih so največ zlatih medalj dobile Pomurske mlekarne. Kranj, 11. julija - V Gornji Radgoni bo od 24. avgusta do 1. septembra potekal 34. mednarodni kmetijsko živilski sejem, v pripravah nanj so strokovne komisije že ocenile mesne izdelke v domači konkurenci, suhomesnate izdelke iz štirih držav ter kakovost mleka in mlečnih izdelkov. V drugi • polovici julija bodo ocenili še kmetijsko mehanizacijo in opremo ter slovenska vina. Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je vselej že pred odprtjem v središču pozornosti, za kar poskrbijo strokovne komisije, ki predhodno ocenijo izdelke. Dodeljena priznanja pa nato na sejmu svečano podelijo, svečanost bodo letos pripravili 26. avgusta. Mesarija Mlinaric najboljša med Gorenjci Mesne izdelke v domači konkurenci je ocenila strokovna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Božidar Žlener, v ocenitev je prejela 369 izdelkov iz 23 slovenskih podjetij. Na vrh lestivice se je uvrstil MIP iz Nove Gorice, ki bo prejel pet zlatih, 19 srebrnih in 24 bronastih medalj oziroma zbral 79 točk. Na drugo mesto se je 52 točkami uvstila Perutnina Ptuj, na tretje z 39 točkami Kras Sežana, na četrto s 35 točkami Mir Gornja Radgona in na peto mesto z dvajsetimi točkami Mesarija Mlinaric iz Lesc. V ocenitev so svoje izdelke poslale tri gorenjske mesarije. Najbolje se je letos odrezala Mesarija Mlinaric iz Lesc, ki bo prejela štiri srebrne in osem bronastih medalj, Mesarija Arvaj iz Britofa pri Kranju osem bronastih in Mesarstvo Čadež z Visokega pri Kranju pet bronastih medalj. Zmagovalec je postal nosilec kakovosti v letošnjem letu in ta Čast je torej tokrat pripadla podjetju MIP z Nove Gorice. Zlate medalje je dobila za kraški zašinek, mortadelo Gorica s pistacijami, mortadelo Gorica šam-pion in za pršut divjega prašiča. Mesarija Mlinaric je srebrne medalje prejela za tirolsko klobaso, telečjo jetrno pašteto, berlinsko jezikovo tlačenko in za kranjsko klobaso. Modri trak kakovosti za kraški pršut s kostjo V mednarodni konkurenci so ocenili 57 suhomesnatih izdelkov iz Slovenije, Švice, Hrvatske in Španije, od tega je bilo 41 slovenskih izdelkov, zategadelj je razumljivo, da je največj medalj ostalo doma. Najvišje priznanje "modri trak kakovosti" je prejel Kras Sežana za nedimljen kraški pršut s kostjo. Pri tem ocenjevanju je med Gorenjci največ priznanj pobralo Mesarstvo Čadež z Visokega in sicer tri srebrne in dve bronasti medalji, Mesarija Mlinaric iz Lesc pa eno bronasto medaljo. Čadež je srebrne medalje prejel za domačo klobaso v zaseki, jelenovo klobaso in jelenovo salamo. Dve zlati medalji za Gorenjsko mlekarno Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Bojan Perko z Inštituta za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti je ocenila 138 vzorcev mleka in mlečnih izdelkov, od tega 121 domačih in 17 tujih. Podjetja so letos poslala izdelke iz redne proizvodnje, ki ji je moč dobiti v trgovinah. Letos se je opazno povečalo število sadnih jogurtov v vseh mogočih oblikah in okusih, razveseljiv je pojav mlečnih in sirotkinih napitkov. Povečalo se je število izdelovalcev pasteriziranega in steriliziranega mleka z manj maščobe, kar velja tudi za fermentirano mleko. Pri sirarstvu ni večjih sprememb, ponovno se je pojavil le beli sir v slanici in v olivnem olju. Podjetja so v ocenjevanje poslala svoje najboljše izdelke, kar se je pokazalo pri tem, da se jih je kar 91 oziroma skoraj 64 odstotkov uvrstilo v razred ekstra. Največ zlatih medalj so pobrale Pomurske mlekarne iz Murske Sobote, ki so prejel pet zlatih medalj, ter Ljubljanske in Mariborske mlekarne, vsaka s po tremi zlatimi medaljami. Z Gorenjskega je sodelovala Gorenjska mlekarna iz Kranja in KGZ iz Škofje Loke. Kranjski mlekarji so prejeli dve zlati in tri bronaste medalje ter šest priznanj, škofjeloški mlekarji pa dve priznanji. Gorenjska mlekarna je zlati medalji prejela za jagodni sadni jogurt in za sirotkov napitek Latella - mango. Pomurske mlekarne so zlate medalje prejeli za evaporir-ano mleko, polnomastno mleko v prahu, posneto mleko v prahu, sterilizirano homogenizirano smetano za stepanje in za fermentirano smetano s sadjem-borovnica. Ljubljanske mlekarne so zlate medalje prejele za pollitrsko sterilizirano homogenizirano mleko s 3,2 odstotka maščobe, za sterilizirano homogenizirano smetano za kavo in za mlečni sladoled Boombar. Mariborska mlekarna pa je zlate medalje prejela za sir mozzarella-bella Napoli in mozzarella-bela pizza ter za beli kmečki sir s papriko. VSAK TOREK IN PETEK V Žireh pripravljajo osušitev Žirovskega polja Iz kislih travnikov do rodovitnih polj Še letos naj bi začeli s hidro- in agromelioracijo Žirovskega polja. Pričakujejo, da bo posege financirala država. Žiri, 11. julija - Že v začetku maja smo objavili vest s seje občinskega sveta občine Žiri o tem, da občina soglaša z načrtom za hidromelioracijo Žirovskega polja, s katero namerava Kmetijsko gozdarska zadruga Mercator Sora Žiri kandidirati na letošnjem razpisu za sredstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Namen kar obsežnega posega je seveda v tem, da bi edina ravna površina pri Žireh postala resnično rodovitna. Na območju sedanje občine Žiri (nekdanje KS Žiri) je bilo dosedaj z argomclioracijami sicer že precej narejenega, saj so za intenzivno pridelavo in strojno obdelavo priredili več kot 220 hektarjev kmetijskih zemljišč, za ureditev Žirovskega polja pa je bil pogoj ureditev osnovnega odvodnjavan-ja. Ko je bila v letih 1989 in 1990 urejena regulacija reke Sore, so začeli pripravljati projekt temeljitejšega osuševanja in zatožnega gnojenja samega polja. Idejni projekt z vsemi potrebnimi raziskavami so pripravili na Fakulteti za kmetijske znanosti v Zagrebu, osnovni projekt pa na Vodnogospodarskem inštitutu iz Ljubljane v letu 1990. Po daljšem premoru pa je Ministrstvo za kmetijstvo letos objavilo razpis za sofinanciranje tovrstnih posegov, zato so ti načrti postali zopet aktualni. Najprej kaže povedati, da naj bi bila KGZ Sora investitor za ime lastnikov zemljišč -kmetov, medtem ko so priprave projekta urejevanja zemljišč vodili v Kmetijski svetovalni službi - izpostava Žiri. Kot nam je povedala odgovorna voditeljica projekta, terenska svetovalka Germana Pivk inž. agron. bodo letos kandidirali za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, na katerem je mogoče dobiti celo vsa potrebna sredstva, dobro pa se je v projekt vključila (s soglasjem, pa tudi finančno pripravljenostjo) tudi občina Žiri. Prav sedaj pridobivajo soglasja k lokacijski dokumentaciji, pri čemer kaže omeniti, da je potrebno soglasje vseh posameznih lastnikov po posestnih listih. Skupaj je na celotnem zemljišču Žirovskega polja s površino 74 hektarjev 68 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki naj bi se osuševala in urejevala. Predračunska vrednost posega je skoraj 30 in pol milijonov tolarjev oz. 447 tisoč tolarjev Kmetijsko politiko nujno prilagoditi evropski Ljubljana, 12. julija - Ob najbolj optimističnem razpletu vstopa Slovenije v Evropsko unijo bi se dohodek v kmetijstvu v primerjavi z njegovim dohodkom v letu 1994 povečal za 40 odstotkov. Po pesimističnih napovedih ob nadaljnji liberalizaciji evropske kmetijske politike pa lahko po drugi strani pride tudi do zmanjšanja dohodka za 30 odstotkov. Taka in druga razmišljanja je bilo moč slišati včeraj na strokovnem posvetu "Prednosti in posledice vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva". Posvet so organizirali Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu RS, Zadružna zveza Slovenije in Sindikat Slovenske kmečke zveze. Na posvetu, ki je dal nekaj odgovorov, kako najti slovenskemu kmetijstvu pravo pot med Scilo in Karibdo so razpravljali dr. Emil Erjavec, dr. Katja Vadnal, mag. Mira Zupane - Kos, dr. Matija Kovačič, Franc But in dr. Franc Sunčič. Več o posvetu v torkovi številki. • S. Š. THERMO ifiàMIC VSE ZA SUŠENJE SENA, KORUZE IN PODOBNO Trgovina GORENJfSAVsicA 1 5, KRANJ TeL: 22*5-820, 225-850 Servis KAliŠNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 KKRCHER • VENTILATOR • TOPLOTNA ČRPALKA • SONČNA STREHA • NOVI SENIK • PLANIRANJE IN UVAJANJE TEL: 064/22 50 20 na hektar. Pri tem so načrtovani naslednji posegi: poseki drevja in grmovja, strojni izkop panjev, ripanje terena, zasip mikrodepresij in starih {'arkov, planiranje površin, iz-:op osnovne odvodne mreže, položitev detajlne drenažne mreže, ureditev poljskih poti, založno gnojenje in setev travno - deteljnih mešanic in žit. Sedaj so to kisla, zaglajena tla, na katerih raste za enkratno košnjo kisla krma, primerna kvečjemu za konje. Po omenjeni hidro in agromelioraciji se pričakuje, da bo vsaj na polovici površin možno intenzivno pridelovanje krme, koruze, okopavin in zelenjave, po elaboratu o ekonomski upravičenosti pa naj bi se {>osegi izplačali že v dveh etih. Rok po razpisu poteče konec avgusta in odločitev države naj bi bila znana v 30 dneh po tem. Dosedanji pogovori na ogledu terena kažejo na to, da bo verjetno financiranje potekalo v več fazah, zato pričakujejo, da naj bi dela potekala v prihodnjem letu. Hkrati z osuševanjem samega polja pa bo potrebno upoštevati in rešiti tudi odvodnjavanje zalednih voda, s katerimi imajo tod, zlasti ob velikih nalivih že nekaj hujših (poplavnih) pro- blemov. In prav pri tem pf1' pravljavci pričakuje]0 sodelovanje občine tudi * sredstvi, da sé* te težave hltfa' ti odpravijo. Po drugi strani R je v lokacijski dokumentacij zapisana tudi zahteva, v pr°' jektu pa tudi upoštevan?' posebno varovanje nekatefjj sedanjih naravnih posebnost1' kar posebej velja za studene Šmikelj s svojim izvirom iz II in njegovo zaraslo okolico. ~j tak način naj ne bi prizadel okolja, kjer se zbirajo ptiči * drstijo ribe. Ker je pri podobnih pose. med lastniki zemljišč velikofj rat strah pred tem, da bi »x prikrajšani, kaže posebej p°: dariti, da se pri tej hidro- ^ agromelioraciji ne bo prav tU posegalo v lastniško struktur' saj je tudi omrežje drenat kanalov prilagojeno poses nim mejam. Torej nikakrS" zložb in komasacij ta proje ne zahteva. Če se bodo zeHj! jišča kasneje na tem nove agrokompleksu kaj združenj, (kot je to zaradi stroškov*! vidikov in racionalnosti pf1 ^ lava vse bolj potrebno) j6 j, povsem stvar lastnikov zc^ jišč, njihovih medsebojnih & nosov in dogovorov. VaŽnojV da bo edina žirovska ravfl1 postala resnično rodovjtn| TEČAJI JAHANJA -REKREACIJSKO JAHANJE ŠOLANJE KO/V I Konjerejski center Krumperk organizira začetne nadaljevalne tečaje jahanja ter nudi možnosti tivnega jahanja, šolanja konj in individualne ob«* treninga ter šolanja jahačev v okolici gradu Krump^ Dobu pri Domžalah. Informacije dobite po tel.: 061-721-576 ing. Aco Slavič. Jahanje je ob delavnikih popoldne H'r 0 vikendih^ oh predhodni prijavi! Ma Ma iet K Pre l Lv T *' Si % Ar A 199í !?*■ U. julija 1996 ^ekordni skok Marcele Umnik ftJEMNIH P3 CENTIMETROV I k Hj^ranj» 12. julija - V italijanskem mestu likate110 ^e kvalitetni atletski miting, na Mim^1 S0 sodelovali tU£h nekateri udeleženci TOe? *^er" kranjska odprava je bila l'koí'i " Marcela Umnik je v skoku v daljino "boli ^ centimetrov in za 27 centimetrov ibila SV0J rekord. Samo za dva centimetra je d0 Prekratka za olimpijsko normo. Tudi če bi jo po|( » ji ne bi pomagalo, vendar se je tei. azak>, da je imela pred olimpiado premalo I**- Na 400 metrov pa je dobro tekla Brigita g|ej8ernolc. Dosegla je čas 53,96, kar je odlično ■"etrov*t0'da ^e P dnevi odlično a na 800 itS?bo v Kranju nova atletska prireditev. Ob fe n se bo začelo ekipno absolutno mladinsko *«viio prvenstvo. • J. Košnjek ;ujej tudi s e hki«' ranil?? entaciJ1 v evafl?' katen? ïbnosü udeoeí miz? ico. Nj rizadç1 ptiči i" TENIS Marcela Umnik Zapleti v hokeju GORAZD HITI ODSTOPIL Bled, 12. julija - Zaradi tega, ker dovoljeno povečano število tujcev v naših moštvih zmanjšuje kakovost slovenskega hokeja in državne reprezentance in ker so posebej pn ljubljanski Olimpiji (predsednik Janez Dolenc) poniževalno in cinično govorili o slovenski hokejski stroki, je pomočnik trenerja slovenske članske hokejske reprezentance in član strokovnega sveta Hokejske zveze Slovenije Gorazd Hiti nepreklicno odstopil z omenjenih funkcij. Kot so takoj po skupščini Hokejske zveze sporočili z Bleda, so vsi predstavniki Spor-tine Bled izstopili iz organov zveze. Gorazd Hiti je terjal, da bi pri nas nastopali tisti tujci, ki so res boljši od naših igralcev, in da bi morali za razvoj hokeja ustanoviti ligo hokejistov, mlajših od 20 let. • J.K. iJJ in TJrh napredovala na ATP lestvici \L0NILA PRED ZADNJO OVIRO VABILA, PRIREDITVE ,Sj> pose bi t* ej po* dro-' ukt<' ^"JV·'Uj 12. julija - Na avstrijskem satelitu sta uspešno igrala "/ju.0 Por in borut Urh, člana Merkurja Protenexa iz Šenčurja, cedilu* c*e" turnirJa Íe b'l v znanem tirolskem smučarskem losi] Mayrhofen. Por je nastopil kot osmi, Urh pa kot šesti ig^w' zato sta bila oba v prvem kolu prosta. Por je v prvi igri Bfe 11 z Avstrijcem Unterbergerjem, Urh pa je uspešno fir^Soval Avstrijce Sprunga, Trimmela in Neumoellerja, v Uvrs... Pa je klonil proti Hipflu. Por in Urh sta se tudi v dvojicah • St/ V ^ale, kJer Pa sta zgubila z avstrijsko dvojico Buchmayer ATp^ ^erger. Enomesečni trud se je splačal. Por je dobil 8 novih ir točk, Urh pa 22, v dvojicah pa 42 novih ATP točk. • M. Urh P.°KALA RADIA IN ŠPIKA ^arnï*» 9* ^"J* " Teniški klub KranJska Gora je v Gozd Marku organiziral turnir za pokal hotela Špik. Zmagal je Wi ^°°ič iz Gozd Martuljka pred Alešem Arharjem iz °rehoH • h' pa je jeseniški teniški klub organiziral turnir za drnojj; Pokal Radia Triglav. V absolutni kategoriji ga je že °8el *aPored osvojil Matjaž Pogačnik iz Radovljice pred Sašom ktok m 'a Radovljice, Danihem Sajevicem iz Mojstrane in °rn Svetino iz Žirovnice. V kategoriji nad 45 let pa so bili 'la -x ^°*e Avsenak z Jesenic, Drago Košir z Jesenic, Milan jatiie. iz Žirovnice in Božo Prislan iz Naklega. • J. Rabič PLAVANJE Tb»n memorial v Trbovljah \HJ ZMAGE NA GORENJSKO ka» .12. julija V Trbovljah je bil 27. Lučkin memorial, na í^niíT 'e s°delovalo 317 plavalk in plavalcev, med njimi tudi W f*?1 ln Radovljičani. V štafeti 8-krat 50 metrov je bil Triglav r°ha i /sau so Stare. Seme, Jekovec, Zaplotnik, Dolenc, Berra, uiw-.hS %inn ACarman)- Na 100 metrov delfin je bil Tomo Triller 12., v inačic' Pa de 1 J> pa Radovljičan Jan Jenko peti, Kranjčan Luka Berdajs pose«1' Joha S}-. Na 100 metrov delfin ženske je bila v skupini B Petra akrŠ"'■ ^Ija Srwglav) sedma, v skupini A pa Eva Berra (tnglav) tretja, nroieK' Nra* 5ak (Radovljica) pa četrta. Na 100 metrov hrbtno so bili reV ?led)DrČaplotnik (Triglav) n- Jan Jenko (R3dovljica Park hotel Jnske j : Pregor Hribar (Triglav) pa tretji. Na 100 metrov hrbtno Pa je c la v skupini B Anja Čarman (Triglav) druga, v skupini °staa. Na Berra (Triglav) zmagala, Maja Cilenšek pa je bila a 100 metrov prsno je Jaka Kovač (Triglav) zmagal. • J.K. BALINANJE pujske balinarske lige NÍI1 PEL TEKMOVANJA KONČAN h KrtQ^íj^h je bilo gorenjsko prvenstvo * na u ' JuUJa ■ Finalno prvenstvo četvork je E f o1 la J ivPa TrafSenix,an- Sodelovalo je 12 najboljših ekip, zmagala pa je SS**ve £ % SkofJe Loke Pred Miljami fela, Jurčem iz Blejske ^vnn J? Centrom iz Kranja. Balmarii Trate in Tela gredo na četvork. bil na balinišču Veliki odbojkarski turnir na mivki na Bledu - Jutri ob 10. uri se bo na igriščih v Veliki Zaki na Bledu začel veliki turnir v odbojki na mivki Beach volley Bled 96. To bo prvovrstna atrakcija, če bodo prosta mesta, se bo mogoče prijaviti še jutri. Razen odbojke bo zabavno pod velikim šotorom v Zaki. Drevi bo igral ansambel Avia Band, jutri zvečer pa Califòrnia. • J.K. Tenis v Preddvoru - Jutri zvečer bo na teniških igriščih pri hotelu Bor v Preddvoru 5. rekreativni turnir v seriji Vivat Champagne Cup 96. Tokrat bo nočni turnir, saj se bo začel ob 20. un. Igrali bodo moški pari. Prijave sprejemajo še danes po telefonu (064) 45-080. • J.K. Nogometni turnir na Hrušici - Med praznovanjem krajevnega praznika na Hrušici bodo člani kulturnošportnega društva Hrušica priredili nogometni turnir. • J.K. Kasaške dirke v Ljubljani - Konjeniški klubi Visoko, Grosuplje in Vrhnika ter kasaška sekcija ljubljanskega kluba prirejajo v nedeljo ob pol treh na hipodromu v Stožicah zanimivo kasaško prireditev z devetimi dirkami. Osrednja točka zanimivega sporeda, v katerem bodo tekmovali kasači začetniki in že uveljavljeni konji, bo "ljubljanska milja" za najboljše slovenske kasače, kjer so favoriti Duras z Jožetom Sagajem iz Ljutomerja, Que B z Žvonetom Vidicem z Brda, Albatros z Markom Slavičem iz Ljutomera, Akri s Štremfljem z Visokega itd. Na sporedu bo tudi dirka "leteči kilometer" z nastopom petih izbranih uvoženih kasačev. • J.K. Srečanje z olimpijci - V Tunjicah pri Kamniku bo jutri proti večeru slovesno. Ob praznovanju krajevnega praznika bodo ob 18. uri pospremili na pot letošnjega olimpijca, lokostrelca Mateja Krumpestarja, počastili pa bodo tudi nekdanjega olimpijca, plavalca Toneta Cerarja, ki mu bo kamniški župan Tone Smolnikar izročil ob tej priložnosti priznanje častnega občana. Cerar Živi že 40 let v Ameriki in je sedaj na dopustu doma. • J.K. Jadralno-padalski tabor XC Ambrol 96 - Jadralno-padalski klub Orli iz Kranja organizira od danes do nedelje, 14. julija, na Ambrožu pod Krvavcem, na kmečkem turizmu Slatnar, XC tabor Ambrož 96. Prireditev bo promocija tega športa ter krajev v tem delu Gorenjske ter pogojev za jadralno padalstvo. Tekmovanje bo v prostih preletih po XC (Cross Country). Razen naših pilotov bodo sodelovali tudi piloti iz tujine. Ob resnem tekmovanju bo tudi zabava, kamor sodi tekmovanje v točnosti pristajanja. • J.K. Priložnost za tekače in gorske kolesarje KROS TREH DEŽEL 21. JULIJA Prijave bodo sprejemali samo še do četrtka, 18. julija. Kranjska Gora, 12. julija • Startnina bo 1.500 tolarjev, poravnati pa jo je treba obenem s prijavo po pošti ali osebno (letnica rojstva, točen naslov) na Turističnem društvu Kranjska Gora najkasneje do četrtka, 18. julija. Start teka in vožnje z gorskimi kolesi po 20 kilometrov dolgi progi od Rateč do Podkloštra v Avstriji bo ob 9. uri pred gostilno Mojmir v Ratečah. Progo bo treba preteči ali prekolesariti najkasneje v štirih urah, vsak tekmovalec pa bo moral imeti veljavni potni list, biti pa mora starejši od 18 let. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri na cilju v Podkloštru. Kros organizira skupni organizacijski komite Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske Gore. • J. K. *«vnr> ' * centro o ^P^nstvo. soreni.,*"1 so spomladanski .* oziroma prvi deli tekmovanj v balinarskih ligah. V prvi gorenjski balinarski ligi »vre^Ča"' Sf" Cent • moštev. Prvi je center iz Kranja, ki je zbral 26 Si kami r & bil poražen le enkrat. Planina je druga z 20 bC(liJo ŽiH°A0Vlla in Podnart pa sta tretja in četrti z 18 točkami, tf Hadovr- a?ušar 17» Loka 10°° *6> Gradiš Jesenice 14, Zarica L pr*v tallca Àlpetour 6 in Huje Kokra 5. V drugi gorenjski ligi Sí^izrn0 et moštev. Z 31 točkami vodi Milje Tela (z bTle2niki -Jič3"?in enim neodločenim izidom, brez poraza) pred *o in Ricti-i/^ i,: n »«xl- ci.Hi.q Lesce 20, lanina917 2. V tretji ligi igra kar 14 moštev in je ta liga .s 27 točkami (in sedmimi točkami prednosti) vodijo Hrušica in četrti BOJAN MEHLE PREDSEDNIK Preddvor, julija - Na prvi redni seji se je sestal upravni odbor Rokometnega kluba Preddvor. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen Bojan Mehle, za podpredsednika kluba Janez Martinčič, za sekretarja pa Alojz Grašič. Tehnični vodja ekipe, ki bo nastopala v drugi A državni rokometni ligi, pa bo Dušan Rozman. £0ïeciS S ln Bistrico Mladi, ki imajo 22 točk. Sledijo nnajUpa BitaXa 1?, Kres Javornik 11, Bratov Smuk 11, Pl (?CÈlejï?ie Adrijan Cndvec (iÒT'tretia je Hm| fii,nterI11* {parava, ki imata po 19 točk. Sledijo Žirovnica 17, r—""a, m imata po TÍuJe 7 v'?enCur K Visoko 14, Milje Tela 2 13, Primskovo 2 8, AT^Jeio t?^,1>ca 4> Bratov Smuk 96 3 in Zasip brez točke, ta SW z oi 71 ««ni. Med 12 moštvi vodi Radovljica d>^ntrom iV?čkami Pred Primskovim z 19 točkami, Kranjem 18 br?1Vec 7 V. točka5}i. Sledijo Bistrica 13, Milje Tela 10, Adrijan * ^Čke • ieJ' Circe 7. Zasip 3, Trata veterani 3 in Planina J- Košnjek DOMAČIH v Jevnega nr an? Balinarskega kluba Hrušica so v počastitev Kai tavi: SrSZnía organizirali turnir. Zmagala je domača ekipa Can' t>ruoa ° Smažič. Stane Jereb, Edi Lamberger in Pavel 0rnik in d Je bl.la ekiPa Jurč Blejska Dobrava, 3. ekipa Kres • Pa ekipa upokojencev Hrušica. • J. Rabič OD TEKME DO TEKME Hitrostni kotalkarji v Italiji - V Pescari je bilo tekmovanje za evropski pokal v hitrostnem kotalkanju. Med tekmovalci iz Italije, Francije, Španije, Velike Britanije, Belgije in Madžarske so bili tudi Slovenci Miha Rehberger in Aleksander Gros (oba člana kluba ASA Naklo) in Robert Ferčak iz Murske Sobote. Ekipo je vodil Aleš Gros iz Kranja. Slovenci niso dosegli želenih rezultatov, predvsem zaradi neizkušenosti in slabše opreme. Še najbolje je kazalo Mihu Rehbergerju na 5000 metrov, kjer je dobro startal m bil tretjino proge v ospredju, nato pa ga je belgijski tekmovalec porinil in je padel ter tako zapravil dober rezultat. Že prihodnji teden bo možnost popravnega izpita na evropskem prvenstvu za kadete in juniorje v Piombinu v Italiji, kamor gredo razen Rehbergeria še Jaka Vinšek, Luka Cekic in Janez Ferlic iz Ase Naklo, vodja ekipa pa bo Drago Cekič iz Kranja. • A. Gros Jeseniški kegljavci na ledu v Italiji • Kegljavci na ledu poleti tekmujejo na asfaltu. Jeseniška ekipa Ekoterm - Pizzerija Venezia je bila na turnirju v Kastelruthu v Italiji in bila med 19 moštvi iz Avstrije, Italije in Nemčije sedma. Igrali so Milan Čop, Ivan Železnikar in Rudi Šapek starejši ter Rudi Šapek mlajši. • J. Rabič 23. STRAN • GORENJSKI GLAS NAMIZNI TENIS ARAPOVIČ TRENER V KRIZAH Križe pri Tržiču - Darko Arapovič, dosedanji član Podravke iz Koprivnice, je treniral mlajše selekcije in igral za prvo moštvo, zdaj pa je postal novi trener in igralec namiznoteniškega kluba Križe, ki se je letos uvrstil v prvo državno ligo. Zamenjal je Ljubljančana Aleša Smrekarja. Kot je povedal predsednik NTK Križe Milan Jazbec, bo Darko Arapovič začel s treningi in pripravami moštva za novo tekmovalno sezono 1. avgusta. • N. Antonič NOGOMET Namesto slavja problemi HUDA KRIZA JESENIŠKEGA NOGOMETA Jesenice, 12. julija - Pri Nogometnem klubu Jesenice se je nakopičilo toliko problemov, da po zaključku zadnje sezone resno razmišljajo, ali v takih pogojih sploh še nadaljevati z delom. In to v času, ko bi morali začeti razmišljati, kako proslaviti zavidljiv jubilej, 85-letnico kluba v letu 1997. Jeseniški nogometni klub je najstarejši v Sloveniji. Kadrovski, finančni in drugi problemi so že v sezoni 1995/95 pripeljali člansko moštvo iz 3. državne v 1. gorenjsko ligo, kjer pa so se slabi rezultati letos še nadaljevali. 140.000 SIT mesečno dotacije ni niti za najbolj osnovne potrebe. Plačila trenerjev so takšna, da vsi, ki vztrajajo, zaslužijo priznanja. Igrišče Podmežaklo je dotrajano, brez garderob so igralci "brezdomci", klubska uprava je brez pravih kadrov, saj vztraja le še nekaj entuziastov, skratka skorajda ni stvari, ki bi jo lahko zapisali v korist kluba. Morda je ob tem še največja ironija, da na Jesenicah je zanimanje za nogomet med mladimi, saj se je zimske šole nogometa udeležilo 75 mladih od Kranjske Gore do Žirovnice. S sodelovanjem v klubu bi jih odvrnili od ulice in krivih poti. V teh poletnih dneh je nekaj največjih privržencev jeseniškega nogometa pod vodstvom Braneta Suvaka pozvalo jeseniško športno in drugo javnost, da priskoči na pomoč in s tem onemogoči več kot očiten zaton Športa, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji. • J. Rabič TURNIR V STRAŽIŠČU V počastitev krajevnega praznika Stražišče je ŠD Sava - NK Sava Kranj organiziral na nogometnem igrišču v Stražišču tradicionalni vsakoletni nogometni turnir predselekcij. Na turnirju je sodelovalo 60 najmlajših nogometašev iz NK BITNJE, NK ZARICA, NK ŽELEZNIKI in NK SAVA. Prvo mesto so osvojili nogometaši NK ŽELEZNIKI, ki so v finalni tekmi premagali vrstnike iz NK ZARICA z 1:0. Najboljši strelec in igralec na turnirju je bil Andraž Prelec (NK ŽELEZNIKI), najmlajši igralec je bil 6-letni Aleš Smid (NK ŽELEZNIKI), za najboljšega vratarja na turnirju pa je bil i a/glasen Darjan Curanovič (NK ZARICA). Pokal, ki ga je dobila zmagovalna ekipa v trajno last, je prispevalo ŠD SAVA, praktične nagrade - nogometne žoge pa podjetje SIM ŠPORT iz Stražišča. • K. B. KRANJČANI ZAČENJAJO S TRENINGI Kranj, 12. julija • Kot poročajo iz Nogometnega kluba Triglav Creina iz Kranja, bodo moštva članov, mladiricev in kadetov, ki tekmujejo na državni ravni, v ponedeljek začela s pripravami. Trener članov bo še naprej Darko Stenovec. Cilj ekipe je vrh tretje lige. Mladince bo treniral Marko Trebeč, kadete pa Aleš Kenda. Po delu z mladimi prekaša Kranjčane samo še Olimpija. V klub so prišli Dejan Plastovski (Sava), Marjan Kokalj ÍKokrica), Jaka Konc (Hrastje), vračata pa se tudi Oliver iogatinov in Tomaž Mežek. Pri članih bo velikega pomena Drago Kočevar. V moštvu se bodo skušali uveljaviti mladi, odhod Egarta in Durakoviča v Naklo pa je stvar nogometnega trga. Kdor ni s srcem pri Triglavu, ima prosto pot, izjavljajo odgovorni v klubu. Klub želi uspeti z domačimi igralci in prepričati gospodarstvo, da je to prava pot. Na šolanju so trenerji Gorazd Kužnik, Boštjan Kodele, Žiga Dremelj, Boštjan Klamfer in Robert Potočnik. V klubu so še štiri ekipe dečkov in "stotinčki", mlajši od 10 let. ODBOJKA NA MIVKI (BEACH VOLLEY) NA BLEDU, ZAKA Danes, 12. julija, od 9.00 do 20. ure: TURNIRJI ČETVORK v pionirski konkurenci ob 19. uri: ZABAVA Z ANSAMBLOM AVIA BAND Jutri, 13. Julija, od 9.00 do 20. ure: VETERANI IN VETERANKE ob 19. uri: ZABAVA Z ANSAMBLOM CALIFÒRNIA ODBOJKARSKI SREČELOV, SHOW PROGRAM Prijave: najkasneje danes oz. jutri do 9. ure: ŠTEFAN UDRIH, telefon: 064/78-072 ali v Zaki na igrišču An ban pet podgan (En župan afne gunca) Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO omenjenem gradbišču $ nadaljujejo šele, ko N prebivalci Trtica pri na nov vodni vir. Zadnja seja \sveta Mestne občine Kranj je verjetno zadosten dokaz, da kranjski župan gospod dipl intg. Vitomir Gros močno afne gunca. Medtem ko je kranjski iu-panski posebnež doslej na različne, včasih tudi povsem fizične, načine poskušal izločati iz mestnega sveta ali pa njegovih delovnih odborov njemu posebno nepriljubljene svetnike, je na zadnji seji z vija-vaja-ven izločil občinsko upravo, ki je po zakonu o lokalni samoupravi sicer dolina servisirati delo mestnega sveta. Kranjski župan se je vedno navzven predstavljal kot prepričan demokrat, sedaj pa s pomočjo svojega položaja onemogoča delo na zakoniti demokratični način od ljudi izbranih predstavnikov. Kako naj si dogajanje na zadnji seji sveta razlagamo drugače kot lupanov odločen poskus diskvalifikacije, onemogočanja ali pa izsilitev odstopov? Koga? Celotnega mestnega sveta? Njegovega predsednika, ki se je očitno znebil nekdanjega priveska, da je "Grosov tajnik" ali "samo" posameznih svetnikov? Čeprav bi bili razumljivi tudi demonstrativni odstopi, od nemoči svetnikov zaradi "bedastega zakona" o lokalni samoupravi, ki brez posledic omogoča županu praktično vse, kar mu pade na pamet, bi to le pomenilo tudi omogočanje samovolje posameznika, ki si je privzel pravico včasih, le tudi nasilnega odločanja, o tem, kaj je v mladi slovenski drlavi prav in kaj ne. Ker župana na sejo mestnega sveta ni bilo, lahko samo posredujemo slišano in videno. Predsednik sveta g. Branko Grims je v začetku pojasnil, da je iupan svojim sodelavcem prepovedal sodelovanje na seji. To je tolmačil s tem, da gre za novo županovo predvolilno kampanjo, ki jo drago plačujemo vsi Kranjčani. Rečeno mu je bilo, da lahko, če svetnike kaj zanima, gredo vprašat v sosednjo sobo, kjer bodo zbrani občinski uslui-benci. Sledile so različne razlage o tem, kaj so slišali posamezni svetniki. Eden je dejal, da menda lahko po potrebi pokličejo ielenega uslužbenca takrat, ko telijo dobiti od njega kakšno pojasnilo (opomba: seveda bi mu morali zaradi razumevanja potem najprej ponoviti vso dotedanjo razpravo o problemu). Mestni svet se je odločil za odmor. V nadaljevanju seje je predsednik Branko Grims povedal, da je svetnik Tivadar dobil odgovor, da v sejno sobo ne bo nikogar od občinskih uslutbencev, da pa jim lahko pošiljajo pismena vprašanja, in da bodo dobili nazaj tudi pismene odgovore! Saj bi človek iz kote skočil, pa ne more! Naj se smejimo ali jezimo? To, da plačujemo drage pogoste seje sveta, ki "dela v■ prostem teku", ker tupan "ne izpolni nobenega sklepa", je jasno. Svetniki so bili izredno ogorčeni nad takšnim odnosom, ki poskuša razvrednotiti njihovo delo. V svojem ogorčenju so naštevali svoje dogodivščine in zgodbe. Ker so na zadnji seji sveta odločali tudi o gradnji nekaterih cest v občini, je predsednik pristojnega odbora Rok Žibert sklical pred sejo sveta sestanek odbora - v blitnji kavarni! Ker se iupan ne strinja s sestavo odbora (kar seveda ni v njegovi pristojnosti), mu je ie onemogočil sestanek v občinski stavbi. Ko so zadnji hip izvedeli, da tokrat vseeno lahko sestankujejo na občini, niso imeli več časa povabiti na sejo tudi odgovornega uslui-benca, ki je menda dobil dovoljenje, da lahko sodeluje. Kljub takšnemu šikaniranju so svoje delo opravili, ker niso ieleli, da bi prišlo do odmika ureditve nekaterih tudi dobesedno krvavih cest, kot sta naprimer Jezerska na Primskovem in Škofjeloška v Stratišču... Ogorčenje med svetniki je izredno. To še stopnjujejo iupanovi nastopi na TELE-TV Kranj, na katerih, tako pravijo svetniki, na račun občine smeši delo mestnega sveta. Tako je npr. svetnica Vlasta Sagadin ogorčeno pojasnjevala, da se je "samo za glavo driala", ko je poslušala iupana, ker "to, kar govori, sploh ni res", saj "govori o stvareh, ki jih sploh ni bilo". Predsednica kranjskih Zelenih je nadaljevala: "To je norčevanje iz našega dela in dela vseh tistih, ki smo prej sedeli štiri leta v skupščini! Jaz za svojo stranko ne morem narediti nič! V prazno sedim tu! Vse moje pobude so odveč! Resno razmišljam, da odstopim." Kakovost pitne vode v Tržiču V sredstvih obveščanja je bil v zadnjem mesecu večkrat omenjen problem pitne vode v Triiču. Iz omenjenih poročil je bilo moino razbrati, da prebivalci Trtica pijejo zelo slabo in onesnateno vodo. Ker so bile poleg upravičenih vprašanj, objavljene tudi napačne informacije, ki so ljudi bolj begale kot obveščale, posredujemo nekaj pojasnil. V skladu z veljavnimi predpisi, predvsem Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode, je upravljalec vodovoda Črni gozd, Komunalno podjetje Trtic, dolian redno opravljati mikrobiološke in kemijske analize pitne vode. Te analize opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Od leta 1991 do danes je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj na celotnem območju (zajetje in omrežje) vodovoda Črni gozd odvzel 171 vzorcev pitne vode za mikrobiološko analizo in 89 vzorcev za kemijsko analizo. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti na zajetju, so ustrezali določilom pravilnika, to pomeni, da so bili ^ustrezni. Določilom pravilnika so ustrezali tudi vsi vzorci, ki so bili odvzeti za kemijsko analizo na omreiju. Od 164 vzorcev pitne vode, ki so bili odvzeti na omreiju, je bilo neustreznih 23 vzorcev ali 14 odstotkov. Glede na mikrobiološko in kemijsko ustreznost vzorcev pitne vode na zajetju in prvih odvzemnih mestih na omreiju, lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj z gotovostjo zatrdijo, da je vir pitne vode do danes popolno- Zajetje Črni gozd je IK kvalitetne pitne vode v st<> jem trenutku potrebno, drtati kot rezervni vod$ Pri izdaji dovoljenj za P. ^ njo novih objektov, ali & Vprfl tacijo obstoječih objekto^ fa^ vPrfl Mp ians POSi V0 ma neoporečen. Vzrok za občasno neustreznost pitne vode na omreiju so verjetno napake na omreiju. Lani avgusta so uporabniki pitne vode iz omenjenega zajetja opatali kalnost vode, ki je bila posledica večjih zemeljskih del pri objektih TGT Podljubelj. Poleg izvedenega barvanja, ki je potrdilo vzrok kalnosti, so bili ^nJJTol^iihTo^ odvzeti tudi vzorci za kmetij- f ■ potrebJno zaht(\ sko in mikrobiološko analizo. Analize so pokazale, da voda mikrobiološko ni bila oporečna, kemijska analiza pa je pokazala preveliko motnost vode. Zaradi vpliva zemeljskih del je obstajala potencialna nevarnost za mikrobiološko onesnaienje vode, zato so preventivno priporočali pre-kuhavanje. Zaradi ugotovljene povezave so bila zemeljska dela na omenjenem gradbišču ustavljena. Po sanaciji gradbene jame voda iz zajetja ni bila več motna in prekuhavanje vode je bilo preklicano. Župana občine Trtic je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 26. septembra 1995 seznanil z ugotovitvami o vplivu zemeljskih del pri TGT Podljubelj na zajetje Črni Gozd in s kvaliteto pitne Mukajo regionalne cm vode vodovodna Črni gozd v Jasr}1 v Kranjski Gonje* obdobju 1991 do 1995. podpis pogodbe za ii<*j 0 Pri ukrepe za varstvo pitne Marija Seljak, dR * spec. za epidemioj? direktorica ZZVKffK Prin "a d J < 0j( Popravek netočne navedbi Gorenjski glas, 18. junija V članku novinarke rinke Sedej z našlo "Nemški gostje se vraU Kranjsko Goro" je bilo drugim zapisana tudi ttoP' zvezi z rekonstrukcijo ™ od Jasne do Erike. Citf^ dela v Jasni naj bi finat^ občina skupaj z DARS-6\< POJASNILO: Za W Vplivno področje vodnega projektov, ki jih fin* "rstvo za prowl zveze, Direkcija ReVKx 1RS% Slovenije za ceste (D teku so dogovori o sofi^. ranju rekonstrukcije M* jl rekcijo Republike Slo% « ?a ceste fDRSC) in 0^ % J« i tov, "a* 'ffo % lov u vira Črni gozd je poseljeno, ^}^ltrs^uZl.pr^ kar predstavlja potencialno nevarnost za onesnaienje. Zato je Komunalno podjetje Trtic skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj in drugimi sluibami te našlo nov vodni vir. Opravljene so bile ie vse potrebne raziskave in laboratorijske analize, ki so - , ., i,, potrdile, da je vode dovolj in ayJ°clsJe Republike SWj j je primerna kot vir pitne (DARS) Novinarka je*. , « vode.Zaradi ugotovljenega uporabila napačno kratic tJ za ceste (DRSC) in Kranjska Gora. Nobene motnosti ni, dela investirala Dru&l S vpliva gradbišča pri TGT Podljubelj na zajetje Črni gozd, se gradbena dela na Služba za stike z javfloj jt pri Ministrstvu za in 83 Moje življenje (Zgodba o ženski brez nog in leve roke) "Po moievem odhodu sem globoko v sebi spoznala, da je tokrat dokončno. Brez vrnitve. V prvem trenutku sem se tega razveselila... Končno svobodna... Kako prijeten občutek.../ Toda ko se je moje srce spet umirilo, je postalo drugače. Oba s sestro sta za seboj sejala hudobijo. Ko sem šla obešat perilo, sem v jezi spoznala, da sta mi vrv razrezala na čisto majhne koščke. Vse prijaznosti, ki so se pritihotapile v moje srce, so se umaknile srdu. Kako sta to mogla?! sem se spraševala besna, ker nisem imela denarja, da bi si lahko nabavila novo. Zgodba se je ponovila, ko sem poslala Zlatko v klet po krompir. Tam doli ni ničesar, posmrka, ko se te čez nekaj minut vrne. Vsa zgroiena sem obstala. Mar celo to?!" Udarci, ki jih ji je zadal moi, so se vrstili drug za drugim. Vedela je, da tolikšne količine nista mogla odnesti naenkrat. In to je pomenilo, da sta ozimnico lepo odprodajah ie dlje časa. In se pripravljala, da se ji umakneta izpred oči. Tudi otroška oblačila niso imela miru pred njima. Tončka je vse svoje imetje podrobno pregledala in te kmalu ugotovila, da ji manjka marsikateri kos otroških oblačil, ki jih je s takim trudom in odpovedovanjem sešila sama... Starejša hči, Zlatka, je imela te osem let in je marsikaj videla in ie tudi razumela. "Hotela sem jima prikriti, toda ni mi uspelo. Zatrjevala sem jima, da se bo oči čez čas vrnil. Zlatka me je nekaj časa poslušala, potem pa je odkimala z glavo. Ne bo se, mi je mimo odgovorila in me gledala v oči, svojo sestro ima rajši kot tebe, zato ga ne bo več nazaj... Bilo mi je, kot bi mi nekdo zadri not v srce. Brez besed sem se obrnila in se vrgla na posteljo in od bridkosti zajokala. Hčerki sta ostali v kuhinji in do mene so prihajali njuni glasovi. Pogovarjali sta se o tem, kako bi bilo lepo, če bi se oči vrnil brez svoje sestre in bi spet Uveli kot ena srečna druiina... Mašila USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ bila tako huda, da sem imela občutek, da mi bo počilo srce..." Na srečo je ljubezen do otrok potisnila ob stran hudo razočaranje. Tončka se je počasi pobrala in se je vedno več posvečala deklicama. Brala jima je pravljice, se pogovarjala o vsemogočem in jima nadomeščala tako še očeta, ki sta ga zelo pogrešali. Niti en samcat dan ni minil, da se ne bi spomnili nanj. In v Tončki vsakič odprli novo rano... "Nikoli ne bom mogla razumeti ljubezni," zmajuje z glavo Tončka, "toliko gorja mi je povzročila,... Udarcev, ki so padali po meni, ne bom mogla nikoli prešteti... Tudi razočaranj in lati ne... Spomini, ko se me je lotil in me vpričo svoje sestre zverinsko, do krvi pretepel, ne bodo nikoli pozabljeni... Pa vendar sem nenehno mislila nanj. Zavestno sem se hotela spominjati le srečnih in veselih trenutkov... Zakaj lahko še zmeraj ljubimo, čeprav je bilo naše skupno tivljenje polno gorja?! Zakaj?.'"Sosedje so Tončko gledali postrani in jo krepko opravljali. O njej so govorili vse mogoče. Edini so si bili le v tem, da je za razdor v druiini sama kriva... Saj se ve, kakšna je, so šepetali in stikali glave, ko je šla mimo.... Toda Tončka je bila preponosna, da bi jim povedala resnico. Ko je bilo najhuje, je ponovno segla po steklenici. Magično jo je privlačila. In v tistih, najhujših dneh se ji je zdelo, da je alkohol edini tolainik, ki vsaj za nekaj časa izbriše vse ieiave in tegobe, ki so se ji nagrmadili na hrbtu... V trenutkih kesanja in obtalovanja, ki so sledili, se je še bolj posvetila hčerkama. Tudi Jasna si je ie morala oprtati šolsko torbo in hočeš nočeš, je imela z dvema šolarkama čez glavo skrbi. Poleg tega je vzela na stanovanje še zakonski par. Ona je bila šivilja in ie kmalu je tudi v Tončki vzbudila teljo po šivanju in zaslutku. Zdelo se je, da bo tivljenje končno krenilo po normalni poti. Mogoče bi res, če Tončka ne bi pila in če ne bi ves čas mislila na svojega mota... Želja, da se vrne k njej, je bila vedno močnejša... Nekoč je, po dolgem času, spet potrkal na vrata. Tončka je bila zelo razburjena in komaj je skrivala roko, ki se ji je tresla od veselja. Vstopil je in njegovi zapeljivi je z nadčloveškim naporom premagovala, da mu ni pokazala vseh svojih čustev... napor jo je tako izčrpal, da se je sesedla, ko je ponovno odšel. Toda bil je tak kot nekdaj. "Delal" se je, da bi bilo mogoče med njima spet vse tako kot nekoč... Ko je videl, da je Tončka vsa voljna in mehka, je prišel s pravo besedo na dan. Poročiva se spet, ji je prigovarjal, boš videla, kako se bova imela lepo... Mogoče bi Tončka v trenutkih slabosti pristala, toda hvala bogu, ni nikoli pravočasno pripravil potrebnih dokumentov... Po tistem se je spet udri v tla. Kot da bi se na Tončko spomnil le takrat, ko je bil popolnoma na tleh... Čez kakšno leto in pol ji je njena prijateljica Mara, tako mimogrede, omenila, da se on in njegova sestra večkrat ustavita pri njej na trinici... In da se dobro razumejo... Bi ti imela kaj proti, če si ga malo sposodim? jo je pobarala med smehom. Tončka je bila sveto prepričana, da se Mara šali, zato je le skomignila z rameni. Mara in njen bivši moi?! Ne, tega si ne bi predstavljala niti v sanjah... saj je Uvel pri Mari skupaj s svojo sestro ■• Leta so minevala, deklici sta rasli, ToW*-pa je bila vedno bolj osamljena. Kdaj pa ^ si je poiskala kakšno moško druibo, t°°\ nikoli se iz tega ni izcimilo nič resnega. Air velika ljubezen - moi, s katerim je preliv j ^ več hudega kot dobrega, se je zasidra « njenem srcu in številni spomini, ki so jo vel nanj, niso dovolili, da bi sprejela še Wfi drugega. Z Maro sta čez leta ponovno obu<* prijateljstvo, toda brez tiste zaupljivosti, #i je vezala nekoč. Zlatka se je zaposlila, stih končala trgovsko šolo, Jasna pa je po želji obrnila šoli hrbet že po petem ratJ6^M Tončka je imela Številne dolgove, ki jih je &' u potrebno odplačati. Deklica, ki je via marsikaj, je vedela, da mama vsega ne zmogla sama... # "Ko po toliko letih gledam nazaj, 5 u vesela, da sem kljub invalidnosti zn^°°. narediti vso prehojeno pot, ki je *e t* Ji menoj. Bili so številni padci, napačne v-^ čitve, tudi pijača, ki me je zasvojila, minl ^ ravno v čast. Toda nihče mi ne more rech sem enkrat samkrat zatajila pri svojih tj ^ kah. Iskreno sem ju ljubila, in če bi rnogW'A^ iimn nudila vplilrn \>p<* lent nn xpm. V^ ti jima nudila veliko več, kot pa sem. sem bila preveč osamljena, drugič jprt.J o* "Toda ravno to se je zgodilo. Bil je dovolj privlačen in je znal z ženskami. Čez čas sem želela več, kot mi je bilo zaradi^ Invalia'jy slišala, da sta se oba s sestro preselila k Mari. To je bil še en udarec... Moja najboljša nisem izpolnila naloge, ki sem si jo «-r g prijateljica... Odšla sem k njej na tržnico in vzgojila sem hčerki, ki sta pripravljen »1 jo povprašala, ali je to res. Drzno me je Življenje. Kaj mi je ostalo na "stara t* gledala v obraz in prikimala. Nazadnje, ko so Spomini, in še enkrat spomini. Koliko* | iz njenih ust privrele še nekatere podrobnosti, mislih prehodim pot od krajev, kjer smm mi je zalučala v obraz, da mi bodo vzeli eno rodila, pa do danes, ne bo nihče n u od hčera. To je bil udarec, ki ga nisem Izvedel. Morda sem v iivljenju potres seifi pričakovala. Zagrabila me je taka jeza, da več ljubezni, kot sem jo dobila... lahko J sem izgubila pamet. Začela sem razbijati zaradi hrepenenja po njej, kdaj Poz% . # 1 steklenice, ki jih je imela razstavljene po vsakdanje stvari... Taka sem bila." ? ugi0 pultu. Potem sem odšla in se ga do konca zgodba o Tončki tudi konča. Mol je v\rtl napila. Ni mi bilo toliko hudo, ker je imel konca njenega pripovedovanja ostal, ( j| moi drugo..., tega, da se je z njim spentljala moja najboljša prijateljica, pa nisem mogla prenesti... Ljudje, ki sem jih imela rada, in ki so mi nekaj pomenili, so počasi odhajali iz mojega iivljenja. imena. (Zakaj, sem pozabila morem si kaj, da ne bi na koncu nap$ nekaj: bila je izjemna ienska. Kljub teTioi]& ste jo mogoče nekateri obsojali, je bila " Zmeraj znova in znova se je P0.^ j1 Pozneje je izvedela, da sta skupaj Uvela le pobrati in dokazovati svetu in sebi, ^ >bri dve leti. Kmalu no rnistvu htprlrr «ta kliuh tpmu ker nima nnv. enakoV' ,gn dobri dve leti. Kmalu po rojstvu hčerke, sta se razšla. Kakšno je bilo to tivljenje, ni Tončka sem si ušesa, da ju ne bi slišala. Bolečina je pogledi so jo pobotali po hrbtu... Tončka se nikoli izvedela, lahko pa si je predstavljala, spominjalo na Tončko. kljub temu, ker nima nog, enalc° ^Ig6 drugim. In to je tisto, kar me bo ^oftet) m ti % kot % Ust. Pk\ T« ko kri ki Af< le do Po H io *c » Po *> h Op °< Po 0ÍI lo šču bi .PREJEU SMO w maturi -ebno vodrt i za anen je on* ali AZ,Jfrih medijih zastavlj bjekto[ :.aš<*nju je bila tako pri la £avi kot P" izvedbi tébÜ e in letošnje mature k'dr'i3?AiVeČena kar največja po- ïml/i3Jü Vsi> ki imaJ° v skla~ izn5 Podpisi dostop do Wnega gradiva, so dolžni «fovarj izpitno tajnost, v K«''« kršitev pa je določe^ k j*ciPUnska, odškodninska p kazenska odgovornost. jLi\iïto.Pek priprave in distribu-SuD*ltll ^Pitnega gradiva je va- *íiw na ve£ načinov (nPr J?.r?nJe in računalniško re-Vranje vsega gradiva, vi-fu snemanje določenih faz J9 in različni načini fizične-* varovanja), prav tako so J°tovljeni varnostni ukrepi (spremstvo, prevzem lif}ranJenje gradiva, zadol-^ . strokovnih delavcev, zu-A ílani Šolskih maturi-J*J* komisij) ter sam potek jOfure (pravila za potek leto' nadzorni učitelji, od iff tudi zunanji nadzorni ^ teíJi). S sistemi varovanja ,J delom maturitetnih orga-?fl je na optimalen način ^°tovljena izpitna tajnost, s0}ljftb>?r.imeru kršitve izpitnih '$?ÀP\1 ali druSih Postopkov 'IfcJPredvideni ustrezni )J*Pi za zagotovitev obje-toufòo poteka mature ter Jjtci/e zoper morebitne krši-Jf" Kršitve, do katerih pri-t$, °b takšnem sistemu, so m ofcr*f» Prepisi pa njihovo j Vnavanie in sankcioni-javfl^ /ef opredeljujejo tako, da ca p^Sl iektHgotovlJena popolna ob- minulih dneh je bilo v zahtq ntne m unija \arke . lasWÜ vrafà bilo :cijo 1 Citat-Hnafi* rM A rijef r iz ' firi roMé RepS um sofir* ni, * ruí^A Slom i jeoi kratic* ,tktlvnost postopka. 0Mirve maturitetnih pravil ^vnava šolska maturitetna J? tól;'o na podlagi navedb kit°rnih učiteljev ali drugih *kUZnin informacij. Svoje Puíf x P°slie v potrditev Re-r.maturitetni komisiji 1 primerih, ■) morebitni ko'ZjPristojna tudi v primerih, kni$0rrnacijt H* nts° bilt bile zbrane preko Af-7e maturitetne komisije. je LSicer redkimi kršitvami ^pogostejša uporaba ne-p0 POeniTi pripomočkov in kkjU-si Prepisovanja, torej ho*. Primeri, ki so značil-Ko\?Sake izpitne situacije. Wfo ?tUritetni organi ugotovit ■ kršitev vplivala na iov/i re*ultat, oceno razvel-PoJn p°sebej je urejeno drugje tudi v nekaterih Mn primerih, kot so neus-\>0ll Poskusi uporabe nedo-Pr{Mln pripomočkov ali %%£?\anja (komisija izreče °Ur!!n' ali Pa npr. izguba Po/e ma zaloiitev izpitne olj 'hotenje poteka izpita bUilmanjkljivosti v delu in maturitetnih organov. tQkolavnava razkritja uradne híiQ1 Pri maturi kot hujša 'ojno ne sodi samo v pris-Kef* Maturitetnih organov. Naw Za kaznivo dejanje, se ?PrQv Polieiji, preiskavo pa ki n Kriminalistična služba, NiJJi- ukrepa skladno s h ui°tovitvami. Letos ^ntru1 "rtavnem izpitnem Po V dveh primerih takoj °P*Mt'ttnih informacijah ptv*mnJlk5no prijavo. % shSmeru Je kriminalis l°°bl(iščlta povila, da ji ?.&2E?a tokovna delav g« $<5tr<>Jnokovinarske na ^roškem Z^Pit ?!avPraSanjaza ust-»o\dQr Pa lerm.ške8°.Jezika, t?benih nKr,Šltev ni imela t>^vPk°!ledic oziroma ly se ni k^njvega dejanja, Po P4avldl0*lla ™ k<*ens-st0Pku • V ^Porednem Je šola zaradi kršitve strogih pravil o varovanju izpitne tajnosti disciplinsko ukrepala. V drugem primeru so kriminalisti ugotovili, da si je pri pisnem izpitu iz matematike dijak Srednje zdravstvene šole in gimnazije v Ljubljani pomagal s kratkimi navodili, ki mu jih je priskrbel eden izmed dveh delavcev, ki sta imela v tiskarni dostop do izpitnih pol, preden so bile le-te varnostno zapečatene. Kot so predstavniki kriminalistične službe javnosti nedavno (8: julija) sporočili, so v preiskavi ugotovili, da je bil to edini tovrstni primer, in da nihče drug ni prišel do nalog po nedovoljeni poti. Osumljeni delavec je bil takoj suspendiran, čaka pa ga tudi kazenska ovadba. Šolska maturitetna komisija je za dijaka predlagala razveljavitev ocene, ki jo bo na svoji seji obravnavala in predvidoma potrdila Republiška maturitetna komisija. Najpogostejši pojav, ki spremlja izpitne situacije, so ugibanja in govorice. Državni izpitni center skupaj z matur-itetnimi organi preverja vsako informacijo, tudi anonimno. Ob uporabi vseh mehanizmov varnostnega sistema je praviloma možno v zelo kratkem času ugotoviti utemeljenost ali neutemeljenost takšnih govoric. Če bi pristojni elementi vendarle potrjevali sum, bi se primer glede na njegovo naravo takoj prepustil maturitetnim organom ali kriminalistični službi. Najpogosteje se govorice nanašajo na predmete, pri katerih republiške predmetne komisije okvirne teme oziroma ožji izbor literature dijakom zaradi kvalitetne priprave sporočijo že pred začetkom pouka v četrtem letniku (izbor petih literarnih del pri slovenskem jeziku oziroma dvanajstih tem iz zgodovine), tako da je v okviru omejenega števila tem mogoče tudi ugibati. Za uspešno reševanje izpitne pole pa okvirne teme in naslovi ne zadoščajo, saj mora kandidat skrbno upoštevati zelo podrobna vprašanja in navodila, ki jih pola vsebuje. Po podatkih maturitetnih organov do razkritij takšnih vprašanj in navodil tako na lanski kot na letošnji maturi ni prišlo. Tako kot lani pa so bife tudi letos zabeležene prav eksotične govorice; npr. o dostopu do skrivnosti Državnega izpitnega centra po Internetu. Dejansko je šlo za računalniške "konference", na katerih so si dijaki izmenjavali svoja pričakovanja in upanja, nov in neznan elektronski medij pa je v delu laične javnosti ustvaril vtis o nezadostnem varovanju izpiten tajnosti. Računalniški sistem Državnega izpitnega centra je vrhunsko zavarovan in fizično izoliran od vseh drugih računalniških sistemov. Tudi nize dokončnih izpitnih vprašanj opravi kar najožji krog strokovnjakov, izmea nizov pa se z žrebom določi tista, ki se jih na maturi dejansko uporabi. Vsi ti in drugi postopki, sistemska kontrola ter omejitev dostopa do gradiva le najnujnejšemu krogu zaposlenih zagotavljajo, da so kršitve zelo redke, če do njih ie pride, pa so izpostavljene temeljiti preiskavi in javnemu nadzoru. Ob upoštevanju je ie lani uveljavljenih pravil in ob dodatnih ukrepih, ki so bili uveljavljeni letos, ugotavljamo, da je matura kot celota potekala nemoteno in objektivno. dr. Sergij Gabršček direktor Državnega izpitnega centra Dober dan boljševizem! Boljševistična struja ruskih komunistov je zagovarjala nedemokratične postopke prevzema oblasti. Ti so segali do množičnih pobojev, ki so presegali število žrtev iz vojne na iivljenje in smrt med dvema najokrutnejšima sistemoma: komunističnim in nacističnim. S tako svojo taktiko so uspeli prevzeti vodstvo v svoji partiji nad manjševiki, ki niso sprejemali načela nasilnih metod prevzema oblasti. Za laije razumevanje rezultatov se v matematiki poslu-iujemo metode ekstremov. Istega načina sem se poslutil v primeru prikaza političnih metod tudi sam, da bi pokazal bralcem pravo lice dejanj, ki zaenkrat še ne predstavljajo tako hudih odklonov od demokracije, vendar hodijo po istih stopinjah in jih je potrebno prepoznati v začetni stopnji. Med take pojave lahko uvrstimo: • nesprejemanje demokratičnih odločitev; - nesprejemanje načela delitve oblasti; • pavšalno in z ničimer dokazano obtoievanje o nezakonitostih postopkov političnih nasprotnikov; - obdelava drugače mislečih s "kolom in blatom" z izmišljenimi, pavšalnimi obtožbami in obrekovanji; - izgovarjanje na voljo ljudstva pri realizaciji lastnih interesov; • nepriznavanje principa izjavljanja volje ljudstva, ki jo izražajo legitimno izvoljeni organi; • zagovarjanje načela koristnosti svojih dejanj, mimo upoštevanja zakonov in predpisane procedure za sprejemanje odločitev; • klanovsko organiziranje izvršilne oblasti (le v okviru ene stranke in sorodstva) • siljenje sodelavcev k vstopu v stranko, ki ji pripada vodja; - izločanje vodij nepokor-nih članov iz lastne stranke; - onemogočanje delovanja legitimno izvoljenih organov upravljanja; - zasmehovanje in ponite-vanje političnih nasprotnikov; • skrivanje dejstev in zavajanje javnosti z izkrivljenimi podatki • zvračanje lastnih napak na nasprotnika - naročanje člankov z namenom blatenja svojih resničnih ali namišljenih političnih nasprotnikov itd. Vse to so začetne oblike nedemokratičnih, boljševističnih metod izvajanja oblasti. Če neka stranka dopušča svojim članom delovanje s takimi metodami, je, ne glede na svoje deklarirano usmeritev, na najboljši poti, da le-te v njej prevladajo. Kajti člani, ki takih metod ne sprejemajo, se bodo začeli umikati iz nje in prepuščati prostor nosilcem navedenih načinov dela. Upali smo, da se kaj takega ne bo primerilo kateri od naših novonastalih • demokratičnih strank. Trenutno stanje nam tega upanja ne upravičuje. Pozivam vse demokratične stranke, da v tem smislu preverijo obnašanje svojih izpostavljenih članov in ukrepajo, dokler je še čas. Če ne bo prišlo do ukrepov proti tem posameznikom, bomo volivci njihova dejanja šteli za skladna s politiko stranke, ki ji pripadajo. Peter Smuk Retnje 44, Križe POP " "jrv m i JELOVICA lesna industrija, p.o., Skofja Loka, Kidričeva 58 na osnovi programa lastninskega preoblikovanja objavljenega v Uradnem listu RS, št. 1/96 in 36/96, in z namenom povečati lastniški kapital objavlja JAVNO DRAŽBO PAKETOV DELNIC DRUŽBE JELOVICA SKOFJA LOKA, d.d. 1. Predmet prodaje na javni dražbi so naslednji paketi delnic družbe Jelovica skofja Loka, d.d. 1 2 3 4 5 Zap. štev. paketa Skupaj paketov z istim štev. delnic število delnic v posameznem paketu Nominalna vrednost posameznega paketa v 000 SIT Izhodiščna izklicna cena za en paket delnic na dan 12. 7. 96 v 000 SIT 1.do 2. 3. 4. 5. in 6. 7. do 13. 2 1 1 2 7 60.000 20.000 10.000 5.000 1.000 60.000 20.000 10.000 5.000 1.000 100.980 33.660 16.830 8.415 1.683 SKUPAJ 13 Skupna nominalna vrednost vseh zgoraj navedenih paketov delnic znaša 167.000 tisoč SIT, kar predstavlja 13,2 % obstoječega osnovnega nominiranega kapitala podjetja, oz. 15,1 % nominiranega družbenega kapitala. V stolpcu 5 gornje tabele navedena izhodiščna izklicna cena za posamezni paket delnic na dan 12. 7.1996 se do dneva javne dražbe poveča za ugotovljeno stopnjo rasti drobnoprodajnih cen. 2. Delnice, ki se prodajajo v paketu, so navadne delnice, ki se glasijo na ime, bodo prenosljive po vpisu družbe v sodni regisger in dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice: - pravico do upravljanja, tako da vsaka delnica nosi en glas, - pravico do dela dobička (dividende), - pravico do poplačila sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe 3. Pakete delnic lahko kupci vplačajo z gotovinskimi vplačili, ali v obliki stvarnih vložkov - z obračunanim, a ne izplačanim delom osebnih prejemkov zaposlenih oziroma bivših zaposlenih v podjetju, z vplačili v podjetje za nakup delnic pred preoblikovanjem oziroma z zamenjavo obveznic in drugih obveznosti podjetja za delnice. 4. Pakete delnic lahko kupijo državljani Republike Slovenije, pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in tuje pravne in fizične osebe. Lahko tudi tako, da paket delnic v imenu in za račun več malih vlagateljev kupi pooblaščena fizična oseba, z obvezo, da se dejanska razdelitev vpisanih in vplačanih delnic iz paketa med individualne vlagatelje opravi in ustrezno evidentira, najkasneje v roku 15 dni po končani javni dražbi. Prednostno pravico nakupa imajo državljani Republike Slovenije. 5. K javni dražbi lahko pristopijo kupci oziroma njihovi pooblaščenci, ki pred pričetkom javne držabe na blagajni podjetja vplačajo varščino v gotovini ali na žiro račun Jelovice št. 51510 601-16086 pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Ekspozitura Skofja Loka, ali predložijo tri podpisane bianco akceptne naloge s podpisanim pooblastilom za njihovo izpolnitev za zavarovanje varščine v višini 10 % od izhodiščne izklicne cene paketa delnic, za katerega nameravajo konkurirati. Varščine ni potrebno položiti tistim kupcem oziroma njihovim pooblaščencem, ki nameravajo kot vplačilo uporabiti stvarne vložke oziroma za delnice podjetja zamenjati kakršnekoli kratkoročne ali dolgoročne obveznost podjetja do njih. Ti namesto varščine pred dražbo predložijo predhodno sklenjeno pogodbo s podjetjem, da se v primeru odstopa od na dražbi sklenjene pogodbe obveznosti podjetja do njih avtomatično zniža za 10 % pogodbenega zneska. To pa ni potrebno za zaposlene v podjetju oz. njihove pooblaščence, ki nameravajo za delnice zamenjati upravičenja iz naslova predhodnih vplačil, neizplačanih osebnih prejemkov oz. drugih obveznosti podjetja do njih. Uspelemu kupcu se varščina vračuna v kupnino, neuspelemu kupcu pa se varščina oz. bianco akceptni nalogi vrnejo v petih dneh po javni dražbi. V primeru, da kupec, kljub sklenjeni pogodbi, ne bi v 5 delovnih dneh po javni dražbi plačal kupnine za delnice, kupljene na javni dražbi, prodajalec odstopi od pogodbe in vplačano varščino zadrži oz. izpolni in vnovči prejete akceptne naloge v višini varščine. Pogodba se šteje za sklenjeno v trenutku, ko udeleženec javne dražbe sprejme izklicno ceno za ponujeni paket oz. izkliče najvišjo ceno in je tako izbran za najboljšega ponudnika. Pogodba stopi v veljavo z dnem, ko so izpolnjeni vsi odložni pogoji oziroma ko v pisni obliki sestavljeno pogodbo podpiše zadnja od pogodbenih strank. 6. Dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje na javni dražbi morajo udeleženci predložiti komisiji za izvedbo javne dražbe najkasneje dve uri pred začetkom javne dražbe. Pravne osebe morajo predložiti overjen izpisek iz sodnega registra. Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo. 7. Način poteka javne dražbe urejajo pravila o postopku javne dražbe, ki jih udeleženci lahko prejmejo na dan ogleda podjetja ali na sam dan javne dražbe. 8. Kupec paketa delnic podpiše zaključnico takoj po končani javni dražbi za kupljeni paket delnic. 9. Najkasneje peti delovni dan po javni dražbi mora kupec plačati kupnino prodajalcu za kupljene pakete delnic. Kupnino poravna z vplačilom na žiro račun Jelovice št. 51510-601-16086 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj, Ekspozitura Skofja Loka, ali v obliki stvarnih vložkov - z zamenjavo upravičenj iz naslova predhodnih vplačil, neizplačanih osebnih prejemkov oziroma drugih obveznosti podjetja do zaposlenih in bivših zaposlenih oziroma z zamenjavo obveznic in drugih obveznosti podjetja Jelovica, in sicer v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah in drugih predpisov, ki urejajo vplačila ob povečanju lastniškega kapitala gospodarskih družb. Kupec lahko na podlagi veljavne pogodbe zahteva vpis v delniško knjigo družbe Jelovica Skofja Loka, d.d., ki se izvrši takoj, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji. 10. Ogled podjetja in sestanek z vodilnimi delavci podjetja Jelovica bo dne 9. 8. 1996 od 9. do 11. ure. Udeležencem bo na dan ogleda omogočen vpogled v dokumentacijo podjetja ter na voljo pripravljeni ponudbeni memorandum, kot tudi pravila, po katerih bo potekala javna dražba. 11. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 064-61 -30 pri direktorju podjetja oziroma po njem pooblaščeni osebi, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. 12. Javna dražba bo potekala dne 14. 8. 1996 s pričetkom ob 11. uri v sejni sobi podjetja Jelovica Skofja Loka, Kidričeva 58. 13. Javna dražba se bo štela za uspešno, če bodo vsaj po izklicni ceni odkupljene in vplačane vse ponujene delnice. V nasprotnem primeru se javna dražba proglasi za neuspešno. Predsednik komisije za izvedbo javne dražbe % SILVANOL-G osnovni zaščitni premaz za les Kakovostna zaščita pred gnitjem in črvivostjo. Primeren je za zaščito strešnih konstrukcij, predelnih sten, lop, drvarnic, gospodarskih objektov, skladišč. Priporočamo tudi uporabo lazurnega premaza SILVANOL - v 12 barvnih odtenkih - in drugih izdelkov za zaščito lesa Prodaja: SILVAPRODUKT, Dolenjska cesta 42, LJUBLJANA, tel. 061/127 34 97 in tel./faks 061/127 35 20 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Nareiile ta ob|avo »prejemamo po telefonu 064(223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Begun|ski 1 O, tel.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 15. julija, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE - B in B, vpis po tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI Palmanova 17.7., Madžarska Lenti 20.7., Gardaland ali Aqualand 15.7., IZLETI - GARDALAND 22.7., 27.7., možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 AVTOŠOLA GOLF KRANJ A. B, C in E - vse po uoodnih cenah! ■m «í/íi7«t vozila: GOLF, POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R5 Ud. IL·L. U04/M4-767 Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 AVTOŠOLA GOLFŠK. LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? TEL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! METEOR d.o.o. 422-781 Lenti 20.7., razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, *-..mm m - -___ Dai irin füi iim mDMI II A 1 O. 11 o Cilka tel.:41-510 Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. GELD, do.o., Jesenice Izdelujemo zaščitne in okrasne MREŽE za okna, vrata, balkonske, Tel.: 806-026 vrtne ograje - vse po naročilul KOZMETIČNI STUDIO Ne9a obraza, depilacija nog, elektroterapija proti celulitu, pedikura, Zalog 92, Cerklje - 421-038 mamkura, telesna masaža in make up za razne priložnosti. AVTO ŠOLA ING. HUMAR IZREDNO UGODNO Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 15.7.. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Izdelava centralnih kurjav, kopalniške tehnike in polaganje keramičnih ploščic. Od izdelave predračuna nakupa potrebnih materialov do končne izdelave. Informacije: 064/332-260; non - stop! No 9 Mega akcija, kakršne še ni bilo na Primskovem v No9, špagarice 199, Zadružni dom bermude 999, in še in še poceni proizvodov. Primskovo GLASOV KAŽIPOT M Izleti Po nakupih v Italijo Mošnje - DU Brezje-Mošnje-Ljubno vabi na zanimiv nakupovalno-planinski Izlet. Pot bo vodila preko Trbiža, Predila do Bovca. Povratek pa bo po dolini Trente preko Vršiča Izlet bo v petek, 19. julija. Ura odhoda in cena Izleta bo objavljena na lepakih; Prijave sprejemajo poverjeniki do torka, 16. julija. S planinci na Storžič KninJ - PD Kranj vabi v nedeljo, 21. julija, na Storžič. Odhod je ob 7. uri izpred hotela Greina. Prijave sprejema pisarna PD Kranj na Koroški 27, do 16. julija. Pojdite z nami! ; Koncerti Musica aeterna Kamnik - V župnijski cerkvi na Šutni bo v ponedeljek, 15. julija, ob 20. url v okviru festivala Musica aeterna nastopil otroški pevski zbor Navdušenje iz glasbene zborovske Šole v Moskvi pod vodstvom dirigentke Olge Skvarcove. Zbor, ki se prvič predstavlja v Sloveniji, je doslej gostoval v več evropskih državah, pravkar pa tudi na svetovnem glasbenem tekmovanju v Sal-zburau. Pod Homanovo lipo Skofja Loka - Danes, v petek, bo od 20. ure pod Homanovo Hdo zabaval Adl Smolar. Otvoritveni koncert Bled - Danes, v petek, 12. julija, bo ob 20.30 otvoritveni koncert Poletne violinske šole v cerkvi sv. Martina na Bledu. Nastopili bodo. Celjski godalni orkester, prof. Bravničar - violina in prof. Brence - violina. Vstop prosti Koncert v Kropi Kropa - TD Radovljica vabi jutri, v soboto, 13. julija, na koncert v okviru prireditev Radolško poletje 96, ki bo v cerkvi v Kropi ob 20. uri. Igrala bosta Davor Bušič - flavta In Nina Kovačič - klavir. Pop koncerta Blad • Danes v petek, 12. julija, bo ob 20. uri v kampu Zaka nastopil ansambel Avla Band. Jutri, v soboto, 13. julija, pa bosta nastopila kar dva ansambla. Ob 20. uri se bo v Zaki predstavil ansambel Califòrnia. V Kazini pa bo ob 22. uri večer z ansamblom Plava trava zaborava. Vabljeni) Mladi talenti Blad - V nedeljo, 14. julija, bo ob 17. ur v Zdraviliškem parku nastop mladih pevskir talenotv - Otroška karavana. Vabljeni! Solistični nastop Naklo • Solista Kapele Iz St. Petersbur-ga - mezzosopranistka Irina Legkaia in basist Petr Migounov, oba študenta kon-zervatorija. Predstavila se bosta danes in jutri, 12. In 13. Julija, ob 20. uri v cerkvi sv. Jožefa v Tržiču ter v nedeljo, 14. julija, ob 19. uri v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v Lomu. Ljubitelji dobrega petja vabljeni! Dobrodelni koncert Bohinj - Danes, v petek, 12. julija vabljeni na dobrodelni koncert Pod skalco z začetkom ob 21. uri. Koncert prireja družba Marijinega dela. Nastopile bodo družine in otroci s pesmimi, koreografijami, zborovsko in klasično glasbo. Vivat Gallus '96 Lukovfca - Vabljeni na zaključni koncert festivala, ki bo danes, v petek, 12. julija, ob 20. uri v cerkvi sv. Luka v Praprečah pri Lukovici. V svetovega Velikega zvoka Vas bodo popeljali Slovenski Madrigalisti in dirigent Janez Bole. Pokrovitelj koncerta je Občina Lukovica, častni pokrovitelj pa Milan Kučan, predsednik Republike Slove-niie. ČPZ Igancij Hladnik v Avstraliji Tržič - Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča odpotuje 16. julija na tunejo po Avstraliji. Pred odhodom se bodo pevci predstavili na koncertih: v Naklem v soboto, 13. julija, ob 19.45 s programom domače in tuje duhovne glasbe ter v Tržiču na prostoru pred farno cerkvijo v nedeljo, 14. julija, ob 21. uri. Vabljeni! Razstave 3 Risbe in slike Kranjska Gora - V Uznjekovi domačiji bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo risb in slik Jožeta Vogelnika. O njegovem delu bo na otvoritvi govorila umetn. zgod. Anamarija Stibilj. V glasbenem programu bosta nastopili Catherine Marsden, klarinet, in Metka Soklič, klavir. Nekaj svojih pesmi bo prebral Janez Petkoš. Slikarska razstava Mengeš - Danes, v petek, 12. julija, bo ob 20.30 odprtje razstave slik baročnega slikarja Franca Jelovška. Razstava je del Projekta Jelovšek v počastitev 300-letnice njegovega rojstva. Razstava bo odprta do 28. julija. Vabljeni! Vrata 96 Jesenice - Razstavni salon Dotik Jesenice vabi danes, v petek ob 18. uri na otvoritev in ogled razstave likovnih del udeležencev XVII. planinske slikarske kolonije "Vrata 96". Gledališče Županova Micka Boh. Bala • V nedeljo, 14. julija, bo ob 16. uri v Bohinjski Beli nastopilo Gledališče Belansko z Županovo Micko A. T. Linharta v režiji Lojzeta Ropreta. Srednja vas - Isto delo - Županovo Micko - bo Gledališče Belansko uprizorilo tudi v nedeljo 14. julija, pod lipo v Srednji vasi ob 21. uri. Prireditve M Sejem obrti Bled - V nedeljo, 14. julija, bo v Zdraviliškem parku od 17. do 22. ure Sejem domače in umetne obrti, lončarska in svečarska delavnica ter otroške atrakcije: zračna blazini, mini avto šola. Slovenski vrh na Slovenskem vrhu Pokljuka - Danes in jutri, 12. in 13. julija, je tradicionalno družabno srečanje Slovanski vrti na Slovenskem vrhu, tradicionalno srečanje gospodarstvenikov s predsednikom države. Družabno popoldne v Triglavskem domu bo na Kredarici ob otvoritvi kamnite panorame ter počastitvi 100-letnice Triglavskega doma. Večer bo popestril Moped show. Jutri bo pohod na vrh Triglava. Mestne zanimivosti Kranj - Vsak petek ob 18. uri vas bo na začetku Maistrovega trga pričakal priznani poznavalec Kranja, g. Benedik, da boste lahko skupaj z njim odšli na ogled mestnih zanimivosti. Vabljeni! Cvetje na vasi Hotavlje - Vabljeni na etnografsko prireditev Cvetje na vasi, ki bo v nedeljo, 14. julija, ob 16. uri na Šubčevem travniku na Hotavljah. Predstavili se bodo tudi vaški godci. G. Marjan Podobnik pa bo spregovoril o problemih v kmetijstvu in zapuščanju podeželja. Za veselo razpoloženje bo igral ansambel Stok. Lepo vabljeni! Gasilski prazniki Brezje pri Tržiču - PDG Brezje pri Tržniču praznuje 45-letnico obstoja in 25-letnico zgraditve gasilskega in družbenega doma. Danes, 12. julija, ob 18. uri bo gasilska vaja s sosednjimi društvi. Jutri, v soboto, 13. julija, bo popoldan zbor gostov in gasilcev ter slovesnost od 45-letnicl. Ob 18. uri pa se bo začela velika vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel Jevšek. Vabijo gasilci! Sorica - Prostovoljno gasilsko društvo Sorica bo jutri (sobota) popoldne z gasilsko parado, prevzemom novega vozila in veselico proslavilo 90-letnico. Parada se bo začela ob 16.30, ob 17. uri pa bodo svečanosti ob prevzemu avtomobila bo Dora Plestenjak.. Po prevzemu bodo imeli tudi vajo z novim avtomobilom, ob 20. uri se bo začela veselica z bogatim srečelovom, igrali pa bodo Čuki. Zasip - PGD Zasip vabi na proslavo 90-letnice društva, ki bo danes, v petek, ob 19. uri. Pojutrišnjem, v nedeljo, 14. julija, pa bo ob 15. uri parada gasilskih enot, proslava in razvitje novega prapora. Po slavnostnem delu pa bo pri Jurčku na Homu velika vrtna veselica. Za zabavo bosta poskrbela godba Gorje In ansambel As. Lahko pa se boste popeljali tudi na panoramski polet s helikopterjem. Topola - PGD Topole pri Mengšu na razvitje in blagoslovitev društvenega prapora, ki bo jutri, v soboto, 13. julija, ob 18. uri. Pokrovitelja sta Občina Mengeš in GZ Domžale. Na slovesnosti bodo nastopili Mengeška godba, narodne noše in ansambel Gamski. Prioravili pa so tudi srečelov. Tekmovanje za Martina Krpana Bohinj - TD Bohinj vabi jutri, v soboto, 13. julija, ob 17. uri na Tekmovanje za Martina Krpana '96 - zabavne igre iz spretnosti, moči in vztrajnosti. Na tekmovanju se bodo pomerili močni in spretni posamezniki za lepe nagrade. Ob 20. uri pa vabijo na Večer pod Skalco z narodnoza-bavnimi ansambli. Nastopili bodo nekateri ansambli Iz Slovenije. Praznik koscev Sovodenj - TD Sovodenj bo 28. julija ob 15. uri v Novi Oselici med več kot sto let starimi lipami priredilo tradicionalno prireditev Praznik koscev. Pripravili so tudi zabavni program, ki bo zaključen z običajnim tekmovanjem v ročni košnji. Vabljeni na prireditev! Tekmovanje koscev na Pristavi Javorniškl Rovt • Da bi popestrili poletno sezono pri planinski postojanki na Pristavi v Javorneškem Rovtu, bodo v nedeljo, 14. julija, ob 11. uri pripravili tekmovanje koscev. Sodelovali bodo kosci iz Javorniškega Rovta in okolice, to spretnost pa pokazali na travniku nedaleč od planinskega doma. Čipkarski dan Železniki • Turistični delavci vabijo na izredno zanimivo etnografsko prireditev z naslovom Čipkarski dan. Prireditev bo potekala v času od nedelje, 14. julija, do naslednje nedelje, 24. julija. Vabljeni! Kraljica Gorenjske Kranj - Slovenska ženska revija Sara prireja izbor Kraljice Gorenjske. Izbor kraljice bo jutri, v soboto, 13. julija, ob 20. uri pred Prešernovim gledališčem v Kranju. Poleg izbora bo še modna revija, topless show, žongler show (igra z ognjem). Igral bo ansambel Avia band ter nastopil D.J. Lovro & Co. V primeru dežia bo prireditev prestavljena v Club Gauioises hotelu Crema Kranj. Vabljeni! Večer na vasi Dovje - Privoščite si noč rajanj*, za ohranjanje ljudskih običajev r. Jaka Rabič Dovje prireja jutri, 13. julija, ob 20.15 na prostem, K Dovje tradicionalni Večer na vasi. »j vala bo dovška folklorna skupi^ pevski zbor Vintgar in ansam11* Vabljeni! Obvestila Študentje vabijo Kranj - Klub študentov in M obvešča, da bodo ponovni- orga^ bolj popularni paint ball ;n pa le'° 1 Kolpi, ki se začne 20. julija, zato P prijavami. Včlanite pa se lahko vi ima uradne ure vsak ponedeljek 0° j 20. ure, tel.: 224-455. Pridružite 9« Poletje v Kranju y Kranj - Prireditve so na P^^k petek v mesecu julija in trajajo 46-398_22932 J^odam nerabljeno kuhinjsko opre-3 mini kuhinjo, štedilnik 4x plin, wki žar in friteza in t0P|a kopel, z Bn"'acijsko napo. ta 741-610 22959 ^SGfïNTfïR ■l5J BratovPraprotnik 10,NAKLO 1 Tel7fax:064/47-035 'DUŠNIH SKTFMfiV ^SNlH SISTEMOV ABlitski sistemi pd 358 DEM z ca-telefon-nož-glasovna Poàta ATESTI BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE ..... _ Ütelefon trade í^jjanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 Prodam macesnov in smrekov OPAŽ širine 9 in 7 cm. Grad 59, Cerklje 22863 Ugodno prodam 55 kom betonske opeke in 10 vogalnikov (V). 0 83- 89 5 22865 LES za manjše ostrešje prodam. Mere po dogovoru. 0 686-013 22872 Prodam tri nova OKNA 140x140 termoton Jelovica. 0 733-812 22874 Prodam 8 cm smrekove PRIZME. 0 57-365 22882 Prodam nova VHODNA VRATA za 30 % ceneje. 0 310-020 22912 Prodam betonske plošče 40x40, vrtne palčke pobarvane z obstojnimi barvami. 0 730-053 23032 Prodam 2 m3 PLOHOV 5 cmm, 1 m3 COLARC 25 cm, 1 m3 SMREKO-VINO. 0 66-148 23041 Prodam nekaj suhih borovih plohov. Luže 6, Visoko 23092 Prodam še uporabno strešno opeko 2000 kom KIKINDA 272, po nizki ceni. 0 66-787 23105 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE ZA 6. RAZRED OSN. ŠOLE.0311-797_22775 Prodam COMPUTER SEGA Master sistem II, ter igrice.0862-991 22788 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, cca 22.000 gesel. 0 631-009 22878 NEMŠČINA - konverzacija, inštruk-clje s tujcem. Poletna šola, prevajanje. Kakovostno! 0 312-520, Kranj 22923_ Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole.056-095 22966 Prodam RAČUNALNIK 386 DX 2, 4 RAM, 251 MB, brez monitorja. 077- 752 22967 Kupim knjige za tretji letnik gostinski tehnik. 0 78-589 23025 GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj mk dan od 19.00 do 23.00 ur* ob nedeljah od 9.00 do 14.00 ur* ANGLEŠKI POPRAVNI NI PROBLEM. Naučiva se skupaj - med počitnicami. 0 718-065 23096 Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0 56-095 23104 Kupim BERILO 4, ekonomiko narodnega gospodarstva, gospodarsko poslovanje 4, statistiko. Simona Markič, Britof 189, Kranj 2310« KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit. kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. 0221-037, ali 0211-927, 047-534, 16616 TRAKTOR s prvim pogonom, kiper PRIKOLICO in trosilec hlevskega gnoja KUPIM.0730-584 22817 TEL- 22818 HLODOVINO SMREKE večje količine, E.klasa, odkupujemo, cena 15500. I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070_19349 BOROVNICE lepe, kupim. Ponudbe s ceno na 0 801-024 2275a Kupim SILAŽO v balah ali menjam za 200 kg BIKCA.0326-526 22774 KRANJ - CENTER - oddamo poslovni prostor, primeren za trgovino - butik, 45 m2. POSING d.o.o., 0 222-076 23274 ODDAMO V RADOVLJICI večje poslovne prostore za trgovine ali servis. STANING 0 242-754 23276 ODDAMO V KRANJU NA PLANINI poslovne prostore za tgrgovino 200 m2. STANING 0 242-754 23277 V MENGŠU - center oddamo poslovne prostore. STANING 0 242-754 23278 KOLESA Kupim 10 dni starega IČKA.0622-876 Kupim GUME za Yugota 45. 418 622- 22868 Kupim PEČ CK, trda goriva, rabljena, po možnosti tip TAM H-33. 0 58-518 22876 Kupim teden dni starega simentalca. 0 57-365 BIKCA 22881 Kotal za žganjekuho kupim. 0 310-116, Stražišče 22979 Kupim otroško GORSKO KOLO za starost od 6 do 12 let. 0 688-501 23009 Kupim ohranjene rabljene RADIATORJE za CK. 0 731-641 23098 LOKALI ODDAMO KRANJ - center trgovski lokal v priti., 136 m2, dve izložbi, 40 DEM/m2, predplačilo; Planina III lokal. 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost, tudi prodamo. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 21955 ODDAMO: Šk. Loka, picerijo in kava bar s teraso, odkup inventarja. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 22711 APN 6, I.93, izredno lep, športne izvedbe; ter motor po delih: mašina CHRYSLER 50, plinske amortizerje, vilice od ELectronica itd. prodam.0332-557 21848 Prodam BT 50, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 0 57-251 22757 Prodam moško rabljeno GORSKO KOLO, 21 prestav, obnovljeno. 0 631-009_22867 Prodam MOTOR SUZUKI 125 RM, cros. 0 45-222 22890 GILERA CX 125, letnik 1993, registriran celo leto, cena po dogovoru. 0 327-299 22891 Kupim dobro ohranjen APN 6. 0 215-701, zvečer 22945 Poceni prodam GORSKO KOLO novo. 0 311-872 22990 Prodam zelo ohranjeno MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, letnik 1985, 4.400 km. 0 806-181 23010 Kupim rabljen AVTOMATIK s smer-okazi. lita platišča. O 217-472 23037 Prodam MOTOR BT 50 S, letnik 1989, zelo dobro ohranjen. 0 312- 402 23038 Prodam PONY EKSPRES PUCH. 0 620-160 23062 STE ŽE POSKUSILI LETNIK 96, JULIJSKA TRGATEV? ŽLAHTNE UGANKE, KRIŽANKE IN 0SMER0SMERKE ZA VSE OKUSE IN NAJRAZLIČNEJŠE PRILOŽNOSTI - ODSLEJ NA 4 STRANEH VEČ! VEDEŽ - KER SLOVENIJA POTREBUJE DOBRO UGANKARSKO REVIJO! Iščem trgovinske prostore do 40 m2 z Izložbo na dobrih lokacijah po Gorenjski (center - pritličje). 0061/ 832-060, 061/831-928 21654 OBLAČILA TRENČA d.o.o. Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA vStražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENČA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. PRODAMO: šk. Loka novo gostinsko poslovni objekt, 300 m2, uporabne površine. Kranj: poslovno stavbo z RESTAVRACIJO, pisarnami, skladiščem in parkiriščem. 3 etaže po 225 m2. Plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Koroš-ka c. 16, Kranj. 0 22-33-00 22712 V najem dajem trgovino z živili brez odkupa inventarja. Ostalo po dogovoru. 0 48-028 22906 Oddam prostro 30 m2 za mirno obrt ali skladišče. 0 422-507 22942 Trgovski lokal, center Kranja, pritličje oddam. Zelo dobra lokacija. 0 43-166 ali 224-341 Int. 58_22944 Oddamo poslovne prostore 80 m2, 70 m2, 60 m2, 40 m2, za mirno dejavnost. Košnik s.p. 0 332-061 23004_ PRODAMO: v šk. Loki, adaptirane poslovne prostore, 41 m2, v pritličju, primerne za različne dejavnosti, cena 55.000 DEM. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23266 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblek v Sloveniji. Maistrov trg 11 Kranj, 3224-158_22107 NEVESTE obiščite butlq poročnih oblačil in si izposodite sanjsko ob-leko. VERITAS 224-158_2210è MLADOPOROČENCI obiščite izposojevalnico poročnih oblek, dobite tudi konfete, vabila in avto. VERITAS 224-158 _22109 OTR. OPREMA Kombiniran voziček CAM, nekoliko obledel od sonca, samo 8500 SIT. 045-848 22477 Kupim otroški AVTOSEDEŽ. Cena po dogovoru. 0 53-223 22753 Prodamo OTROŠKI KOLESI Kekec in BMX.076-366_22785 prodam OTROŠKO KOLO, primerno za starost od 3-8 let.0241-311 22983 Prodam OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran. Cena 15.000 SIT. 0 328-781 23036_ Prodam dobro ohranjen kombiniran, zložljiv OTROŠKI VOZIČEK. 0 311- 228_23102 Prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK in NAHRBTNIK ZA DO-JENČKA.046-287 v soboto in nedeljo od 9-18 23140 Prodam lepo ohranjeno otroško opremo: kombiniran voziček, voziček Marela in avtosedež do 15 kg. 0 77-482, po 20. url 23150 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. 0731-208 19355 LESTVE Iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 22255_ Prodam rabljen PRTLJAŽNIK THULE za Kadeti ali Astra. 0 723-272 22533 TRIO ALI DUO igra na ohcetih. obletnicah, v lokalih, cena ugodna, 0 731-015 22659 Poceni prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. 0 221 -639 23061 Prodam MEŠANA DRVA. Dostava na dom. 0 421-601 23064 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti in cenovnega razreda, ugodno prodam. 0 310-588, popoldan 22919 Kontejner skladiščni EMO, 36 m2 prostornine, ohranjen, prodam. 0 622-165 23047 I AVT0S0LA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VOŽNJA V OSfcbNÍH VO/íliU POLO, GOLF, CLIO FI ESTA... ín z motorním kol» som J AM AHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9 dopoldne in ob 18h popoldne PRIDELKI Prodam STOJEČI JEČMEN s slamo. Weingerlova 18, Šenčur 22803 Prodam DOMAČE ŽGANJE. Informacije po 0403-226 22807 Prodam kumarice za vlaganje. 0 421-004 23067 Prodam AJDO za seme. Sp. Brnik 65 23083 Prodam KRMILNI KROMPIR. Stra-hinj 7, Naklo 23167 POSESTI Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. 0331-266 dopo. in 326-585 popoldan 18898 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparcell 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00_21211 PRODAMO KRANJ vis.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanjem, 350.000 DEM, BASELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM, DRULOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM in dvostanovanjs-ko hišo s 300 m2 uporabne površine na parceli 400 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21212 PRODAMO STISKA VAS hiša v IV. gr. f. + 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend, 105.000 DEM, SELŠKA DOLINA bivalni vikend na parceli 900 m2. 105.000 DEM. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 21213 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. elek.+voda na parceli 60.000DEM, Senično 1575 m2, elek. na pare.; Prebačevo sončna parcela, 1000 m2, 70 DEM/m2, pod Dobrčo, zazidljivo parcelo z lepim razlgedom 1000 m2, 66000 DEM, BREZJE 2ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje, RADOVLJICA 678 m2 ob cesti komunalno opremljeno, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani 90.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21215_ KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj. 022-33-00 POLJANSKA DOLINA starejša hiša na parceli 900 mm2, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00_21962 PREDDVOR okolica : manjši vikend na parceli 350 m2, 77.000 DEM., večjo poslovno stanovanjsko stavbo potrebno delne obnove, lovski dvorec primeren za poslovno turistično dejavnost, prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 21963 Prodam NJIVO v izmeri 1900 m2 v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 21996 Najamem KMETIJSKO STAVBO gospodarsko poslopje - zapuščena kmetija. Najamem dolgoročno, smer Ljubljana Gorenjska.0061 -302-437 Kupimo Kranj - gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMIČNINE, Korška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 22707 Kupimo Kranj - okolica 6 km, 2000 -3000 m2 sončno parcelo na robu naselja, lahko tudi nezazidljivo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. © 22-33-00 22708 KUPIMO, bivalni vikend na Možjanci ali pod Krvavecm. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, fit 22- 33-00 22710 V Kranju ob glavnih cestah kupim PARCELO do 3000 m2. fit 324-304 22718 Oddam v najem PROSTOR primeren za obrt ali trgovino.fit422-303 pop. 22790 Oddamo GOSTILNO V OBRATOVANJU v okolici Šk. Loke, možen odkup inventarja. Inf. na St212-056 vsak dan od 7-9 h razen četrtka22809 Prodam malo obrtniško CONO s stanovanjsko HIŠO, cca. 300 m2, ogled od 13 h dalje. Jan, Mevkuš 15, Zg. Gorje 22813 Prodam HIŠO starejšo, visokopritlič-no, Bitnje pri Kranju, fit 061/711-905, po 19. uri 22828 Prodam travnik v Lipnici (ob cesti na ravnem) in njivo na Sr. Dobravi, fit 733-735 22851 CERKNO - LAZEČ, hiša, vrt, prodam, fit 632-002 22871 Prodam GOZD v Mojstrani, 23.000 m2. 1,20 DEM za m2. fit 891-191 22880_ GARAŽO LESENO, 4x2.6 M, primerno tudi za gradbeno barako, prodam, fit 061/627-792 22905 Prodamo Hiše, Zbilje, Križe, Tržič, Kranj, Bitnje. Košnik s.p. fit 332-061 23006_ V okolici Kranja kupimo starejšo HIŠO z nekaj zemljiščado 90 000 DEM. 0223-485 ali 0609-643-493 23240 Leseni VIKEND na 406 m2 parcele brez el. in telefona prodamo za 26 000 DEM v Zalogu nad Goriča-mi.fit223-485 23244 Na Orlih prodamo 1000 m2 urejene, končne parcele z lesenim VIKENDOM za 93 000 DEM. fit223-485 23245 V okolici Kranja kupimo ali zamenjamo VIKEND za HIŠO do 180 000 DEM na vsaj 700 m2 zemljišča. Pogoj takoj vseljiva.fit223-485 ali 0609- 643-493 23246 V šorlijevem naselju oddamo GARAŽO za 100 DEM mesečno in enoletnim predplačilom.0223-485 ali 0609-643-493_23247 PRODAMO: garažo v Šorlijevi ulici, I. nad. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23252 _ PRODAMO: BESNICA - gozdno parcelo, 6750 m2, za 11.000 DEM, možnost menjave za avto. TRŽIČ -okolica, zazidljive parcele, ŠK. LOKA - okolica, zazidljiva parcela 550 m2 za 37.000 DEM. Mike&Co.d.o.o., 0 216-544 23256 PRODAMO: BITNJE - novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli 760 m2, 2 x 100 m2, klet, garaža. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23257 PRODAMO: DRULOVKA - nova dvostanovanjska atrijska hiša, podk-letena, parcela 349 m2, Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23258 KUPIMO v Kranju ali okolico manjšo hišo z vrtom ali del hiše. Mike&Čo. d.O.O., 0 216-544 23259 PRODAMO: Poljanska dolina - novo hišo v III. gradb. fazi skupaj s staro kmečko hišo, na parceli 1200 m2, lepa sončna lega, asfalten dovoz. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23260 PRODAMO: POLJANSKA DOLINA -5200 m2 zemljišča, od tega je 400 m2 zazidljive parcele z gradbenim dovoljenjem, mirna, sončna lega, pirerno za vikend, cena zelo ugodna. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23261_ PRODAMO: Preddvor - okolica, vikend, 7 x 5 m, kletni del zidan, zgoraj lesen, opremljen, na parceli 300 m2. Mike&Co. d.o.o., 0 216- 54 4 23262 PRODAMO: na pobočju Jelovice opremljen vikend, zelo lepo urejen, brunarico, 4.20 x 5.20 m, na parceli 400 m2, z urejeno dokumentacijo, po ugodni ceni. Mike&Co. d.o.o., 0 216-544_ 23263 PRODAMO: Šk. Loka - dolina Hrastnice, 10 let star vikend, lesen, klet zidana, veliko zemlje, ob gozdu, dovoz urejen. Mike&Co. d.o.o. 0 216-544 23284 PRODAMO: Primskovo -18 let staro hišo, CK, telefon, v pritličju poslovni prostori, parcela 300 m2, Mike&Co. d.o.o., 0 216-544 23265 KRANJ - prodamo vikend + 1100 m2 parcele, pod Joštom, cena po dogovoru. POSING d.o.o., 0 224-210 23273 V GOZD MARTULJKU prodamo večjo hišo v alpskem stilu s CK in telefonom. STANING 0 242-754 23279 V BRITOFU prodamo novo enonad-stropno hišo, takoj vseljivo. STANING 0 242-754 23280 V PODKORENU ob smučišču pro-damo parcelo 2000 m2. z lokacijskim dovoljenjem. STANING 0 242-754 23281 V KRANJU ali okolici kupimo manjšo novejšo hišo. STANING 0 242-754 23282 Na Pokljuki - Goreljek prodamo čudovit VIKEND s parcelo v izmeri 1000 m2 s hišno številko. Prav tako kupimo več parcel v občinah Šk. Loka in Kranj. Prodamo več hiš na Gorenjskem, v okolici Kranja in Šk. Loke. Kupimo tudi HIŠO v okolici Šk. Loke In Kranja do 200 000 DEM in do 120 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 0623-117 23321 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO "BONSAJ".0421-498 15200 KAKOVOSTNO IGRAM klavirsko harmoniko na porokah, praznovanjih rojstnih dnevov in ob drugih podobnih priložnostih.0061-789-496 21739 DUO ALPE vam igra narodno zabavno glasbo - popestritev z violino...0332-432, 714-341 22452 PGD Predoslje bo v soboto 13.7.96 ob 18. h prevzelo v uporabo novo motorno brizgalno ob 21 h pa bo VESELICA. Igra ansambel Monroe. V nedeljo 14.07.96 ob 17 h bo vrtna VESELICA s bogatim srečolovom in kegljanjem. Igra ansambel NAGELJ. Vstop prost. Vabijo gasilci. 22812 DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in lokalih. 0 43-497 22864 DUO vam nudi GLASBO za OHCETI in razne zabave. 0 422-169 22924 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. 0422-193 13993 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: Čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certlfikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.:061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. do 16. ure. »88*5*1- -~*~~— PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193 15957 Vložite certifikat - dobite nagrado-možnost kredita, pridemo na dom. 0323-891, po 16. url 22474 Založnika ali sponzorje za izdajo prve slovenske knjige o Tarotu, iščem. 0 310-588, popoldan 22920 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 POZNANSTVA Dobro sltuiran moški, star 45 let, Išče žensko staro do 50 let za prijateljska, družabna srečanja ob vikendih iz Kranja ali širše okolice. Šifra: PRIJATELJSTVO_22086 Sestri Iz Stahovice, javita se za rože. Izgubila sem naslov. Mirni Trebeč, Kajunova 4, Kranj 2292è RAZNO PRODAM Bukova ali mešana drva prodam in dostavim. 0061/714-909 22647 Poljsko kamp prikolico (2+2) s predšotorom, prodam, lahka za pre- VOZ. 0 312-533_22719 Zamrzovalno skrinjo in 2 rostfraj soda za vino 150 I, prodam. 0 242-344 22722 Nudim avokado in grenivko lepo zeleno poleti in pozimi. Primerno za lokale. O 242-325_227M Po sedmih letih izšla bela knjiga Psihologija seksa. Naročila: Raff, Hrib 28, 4205 Preddvor. 22752 Prodam visoka kolesa za BCS. 0 622-639 22759 Prodam foto aparat Globico, pove-čevalnika: Magnifax, Leitz fokomat in stativ Colman. 0 85-203 22760 Prodam novo (ustrojeno) govejo kožo, 4,7 m2. 0 738-360, popoldne 22766 Ugodno prodam dva GOBELINA, dva LIJAKA in keramične ploš-čice.041-944 22783 Ugodno prodam KOVINSKI KIM-PEZ. 0 67-030 22831 Prodam GAJBICE za krompira ali jabolka. 0 736-215, Drobič, Kamna gorica 23 22339 Prodam raztegljivo MIZO in 4 stole in gramofon z zvočniki. 0 331 -540 22847 * RAFTING izleti, pikniki, KOMBI PREVOZI. O in fax. 715-005 22554 Kupim 5000 sadik VARAŽDINSKE-GA ZELJA. Prodam poljski kombajn Ana in sortirnik krompirja. 0 49-324 ali 49-203 22558 Poceni prodam MOPED T 12, čelado in varilni stroj. 0 802-007 Donkey kong countrv in Mario kart ter yoistick za super nintendo, prodam. 0 55-272 22886 Prodam KAPLJICE proti prehladu, nespečnosti in ostale. 0 721-808 od 18 dO 21. 22900 Prodam čelni KANU z vesli in higienski zajčnik primeren za rejce malih živali. 0 401-117 22922 Če imate prazne telefonske kartice. Pošljite jih zbiratelju. Rener, Sorska 3, Kranj 22943 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO in KLAVIRSKO HARMONIKO, 96 basno.0620-259 22974 Vrtne sedežne garniture v celoti iz masivnega lesa, debeline 5 in 7 cm, zložljive ali fiksne, primerne tudi za kmečke sobe, vikende ali lokale, prodam. 0 061/812-575 22975 Prodam dvojna nova vrata, sobna, fornirana, 30 % ceneje, s podbojem. 0 323-470 22992 Prodam COMMODORE 64 in late za kozolec. 0 622-629 22995 DVA TELIČKA simentalca, 140 kg in CIRKULAR (5 operacij + šrot), prodam. 0 682-643 23027 Okovana kmečka kolesa, obnovljena, prodam. 0 620-160 23063 TRŽIČ ugodno prodam 100 kaset techno, disco, countrv, po 600 SIT. 0 53-237 23095 Prodam HLADILNI BAZEN za mleko 420 I in KONJA ameriški kasač, starega eno leto In pol. O 43-589 Skoraj novo POSTELJICO z jogijem, prodam. 0 324-431 23113 Poceni prodam nova GARAŽNA VRATA, 136 X 195, MOLZNI STROJ Virovitica, KD za hlajenje mleka. Velesovo 31, 0422-340 23133 UNO 45, letnik 1992, APN 4, kompež, clrkular, radijatorje, pom. korito, kuhinjo Marles. 0 685-043 23160_ Prodam suhe bukove DESKE -colarice so iz sušilnice.051-059 23198_ Prodam KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 50, 80, 100 1.0241-865 23216 Prodam domače HRUŠKOVO ŽGANJE.0311-608 zvečer 23215 Prodam BLAGO primerno za tape-ciranje, zavese ali prte.0 632-809 23323 STAN. OPREMA Prodam zložljive stopnice 85x92. 0 58-85 2 22761 Prodam dobro ohranjeno spalnico in kavč. 0 52-172 22757 Prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO - trosed in dva fotelja v rjavi barvi.0741-997 22796 MIZO in 4 STOLE ugodno prodam. 0 714-300 23030 Prodam OMARO za predsobo. 0 224-028 23072 Ugodno prodam MOST in RAZTEGLJIV DVOSED. 0 710-576 ali 730-518 23099 ŠPORT V komisijsko prodajo vzamemo ROLERJE. RUBIN Kokrica, 0 22- 51-51 22843 Ugodna prodaja rabljenih rolerjev. Rubin Kokrica 0 22-51-51 22844 SERVIS, proizvodnja in izposoja gumenih čolnov. 0 218-231 22849 Prodam AVSTRIJSKI ŠOTOR za 4 osebe in ostalo kamp opremo. 0 43-110 22931 Prodam novo SPALNO VREČO za 4.500 SIT. 0 218-929 22997 Prodam šotor za 3 do 4 osebe, modre barve s spalnico, cena 11.500 SIT. 0 738-468_22998 Prodam KIMONO za karate, št. 16, skupaj s pasom. 0 621-128 23000 ALTER ŠPORTI na Savi + piknik Inf.: » 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj KLUg POPNABH ia.» STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 Hitro in po ugodni ceni popravimo ali montiramo okna, vrata, rolete, žaluzije, talne, stropne in stenske obloge. Najcenejša suha prenova oken! GAVRAN, d.o.o., tel./fax: 064/266-595 Obdelava mansarde, stenskih In stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 17915 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog, izdelava mansard In predelnih sten, Knauf, Rigips, Armstrong. 0331-519 18443 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21145 Iščemo zidarsko delo. Imam skupimo, delamo kvalitetno in hitro. 0401-316 21181 DIMNIKI! Če imate problem z dimnikom nas pokličite! Sanirali ga bomo z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. 0063/701-709, 0609/ 615-205 21987 KJMAUF, ARMSTRONG, sputfenl stropovi, predelne stene, obloge sten. izdelava mansard. Izolacije.., IUMONT 4,9.:, Kranj, tel./fax: 0647328-022, mobitet: 0609/ 629-765 in 629-736 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi: rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0064/621-443, po 20. uri 22040 SERVIS gospodinjskih aparatov - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 0332-053 22135 PRALNI, pomivalni stroj, štedilnik popravimo hitro In strokovno. 0331- 450 22198 Polagamo vse vrste parketa in ostalih talnih, stenskih ter stropnih oblog. Montiramo žaluzije, rolete in lamelne zavese. Konkurenčno in kvalitetno v dogovorjenih rokih. 0326-092, po 20. uri 22225 Pralni stroji, štedilniki, bojlerji, elektro in vodovodne instalacije - popravila In montaža.0325-815 22398 Bojlerji, pipe, ventili, kotlički opravila in montaža.0325-815 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več.0061 -813-553 22435 Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb pokličite 064/686-019 22449 STROJHO IZDELOVANJE .estrihov Klemene, tel.:47-813 Pooblaščeni servis SAMSUNG-GORENJE, popravila na terenu. Popravljamo viedorekordeje, H-FI aparate, satelitske antene vseh proizvajalcev. Jezerska c. 22, Kranj, od 9. do 16. ure, ©241-493 22323 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0 736-327, od 19. do 21. ure 22626 Vodenje poslovnih knjig kvalitetno opravljamo za zasebnike in podjetja.0332-056 Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete. Hitro, kvalitetno, poceni. 0 50-852 22753 Izvajanje sancije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo 0 326-359 22768 SERVIS in popravilo pralnih strojev na vašem domu. 0 332-350, 325- 917 22770 Prerokujem iz kart. Če vas zanima sedanjost in prihodnost pokličite na 0331-118 22772 RAČUNOVODSTVO za mala podjetja in samostojne podjetnike.049 5 1 8 22777 Šivanje po naročilu in popravila.© 326-839 22811 Vodim poslovne knjige za s.p. in mala podjetja ter pišem daljša bese-dila.045-206 22815 Inštruiram snemanje z videokamero ali uporabo videorekorderja. 0 58- 340 22827 SERVIS električnega orodja Black&Decker, Iskra, original rezervni deli. Kodrič, Zg. Besnica 36. 0 403-153 22855 Žagam drva. Jereb. 0 622-631, Šk. Loka 22877 Izvajamo vsa zidarska dela, adaptacije, novogradnje, kvalitetno, ugodna cena. 0 224-240, od 7 do 8.30 ali od 19 dO 21. 22895 KNJIGOVODSTVO in računovodstvo za podjetja opravljam na domu. Inf. vsak dan od 18. do 21. 0 721-808 22902 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY, uporaba enostavna, posnetki odlični. 0 222-055 22909 VEDEŽEVANJE l 090 44 09 1 MIZARSTVO vam izdela pohištvo po naročilu - ugodno. 0 310-020 22913 Popravilo plinskih in električnih štedilnikov, pralnih in sušilnih strojev na vašem domu. 0 57-695 22927 Vodovodne inštalacije hitro, kvalite-teno in po konkurenčnih cenah. Košnik s.p. 0 332-061 23003 Čiščenje preprog, sedežnih garnitur, oken, poslovnih prostorov, obnova namazov ... LESKET 0 211-338 23007_■ Deklaracije oblikovane s tekstilom, črtno kodo, grafiko, izdelamo ek-spresno. 0 in fax. 064/633-94223028 Popravilo in montaža TV ANTEN (dograditev POP, A, in TV 3). 0 215-146, 57-420 23031 SERVIS ORODJA Iskra, B&D. Bosch, AEG, Hilti, Makita, Metabo. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 23051 Popravila hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov.k previtje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 23052 Izdelava mansardnih stanovanj ter montaža stropov in sten iz opaža ali gipsa. 0 43-098 23oes Knjigovodstvo in računovodstvo za d.o.o. in s.p. nudi izurjena računo-vodkinja. 0 332-210_23068 Pomoč nudimo ostarelim In bolnim. 0 061/14-07-658 in 0609/624-822 23073_ Ugodno vodim poslovne knjige majhnim podjetjem in s.p., računalniško pretipkavanje razne diplomske in seminarske naloge. 0 78-708 in 741 -394 23076 Vsa gradbena dela vam kvalitetno in poceni opravi skupina zidarjev. 0 225-006 23088 SERVIS in popravila vaših pralnih strojev na domu. 0 332-350, 325- 917 23106 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo, 0 326-359 23107 Elektro instalacije na novih in starih objektih, priklop vseh električnih porabnikov In popravila avto elektrike. Opravimo hitro in kvalitet-no.0268-512 ali 0609-641-662 23146 Prihodnji teden NA NOVI LOKACIJI. AVTO LESCE 0719-118 23180 S skupino 5. ljudi opravljam vsa zidarska dela, hitro in poceni. 0224- 730 23214 Hitro in poceni opravimo vsa zidarska dela. Informacije dobite na 0211-071 23230 m- več? rai STANOVANJA Za daljše obdobje najamem -neopremljeno stanovanje na Plajii Stoje Predplačilo 1 leto.©328-275 poji, Z S Prodamo Kranj Šorlijevo nas. 2f< Ss IX., 52 m2, 85000 DEM, Planina>'^ ss, 78 m2, 1450 DEM/m2 + 9arV> 10.000 DEM; Planina II 1 ss, 50"» ^09 80.000 DEM, 2 ss, 65 m2, preurei*! >^ v 2.5 ss, 114.000 DEM; 1,5/XW. * GARSONJERO ali 1 ss o^ STANOVANJE s tel. in CK. • 627 Prodamo trosobno stanovanj« i m2 v Kranju, etažna CK, CATVj 214-628_ Zakonski par srednjih let nujno »p sobo na območju Jesenic. Blejska Dobrava 119, Jesenicejp V Kranju brezplačno vzamertioljj stanovanje mlado dekle. 0 2jj^/ Oddam sobo s souporabo kuhlii'i kopalnice. Polletno predplačil' 326-270_ V Šk. Loki najamem manjšo op/J^i jeno garsonjero. © 065/72-275^/ V Železnikih kupim eno eoj stanovanje. © 622-873___j! Oddam stanovanje v Kranju. 9 r 743, med 16. In 18. uro____J Prodamo 1 sobno stanovanje r»l 1. maja 69. © 22-14-88 ob del«^ kih od 8. do 15. ure. V Radovljici, na Gradnlkovi j * prodamo stanovanje 48 m2. yy <♦$ vsak dan od 19. do 20. ure in v času informacije © 715-945 Oddam 2 ss stanovanje na ni.0 325-413 Posredujemo pri prodaji, od^jj nakupu, najemu In manjavi vm mičnin. Košnik s. p. © 332-0°^ ^Prodamo^več stanovanj v Lj^'|% 1^ Trzin, in Kranju, 3 ss, 2 ss, 'JL.*1 Košnik s.p. © 332-061 __y°P Kupim stanovanje na Planini oj^i 45 m2. Gotovina. © 328-176, url_-^L Prodam 2,5 sobno stanovanj«1 f jjs. m2, v Podlubniku. 83.000 0&*-j +J0| 622-833 V počitniškem naselju Barbarini Puli,,prodamo tri 1-sobne apa^ $ nj © 61-30, Jelovica, Kidričeva ■ Loka, ga. Košnjek STANOVANJ u£ \ Oddamo 2 ss Jesenicah.©862-536 Delno opremjeno stanovanje v Podlubniku v takoj oddam v najem.©631 ■miku V SK'„ , RADIO 104.5 i L 105.« 107.} \IUU\I 10''* OGNJIŠČE tal. 152-11-26 fax. 152*1 4 , različnih S I kupimo za znane interesente' 485 ali 0609-643-493 _ Neobdelano mansardo v Kra^a DEM.1 23243 r223-485 ali 0609-64-> PRODAMO: Kranj - Center,^ c£ sobno stan., mansardno, j9tfy ai| -> obnovljeno, CK, 72 m2 + P°u f/ q,0 \ Mike&Co. d.o.o. © 216-5**-^ --------—r^ri&vs PRODAMO: garsonjero v ulici, 24 m2, CK, balk°^ vseljiva. Mike&Co. d.o.o., 544_ __^ PRODAMO v Kranju takoj *9J ^ sobno stanovanje, 85 ^LjgPKh etažna CK na olje, telefon. «J,,--* no, uporaba 100 m2 vrta. " d.o.o., © 216-544 t: si w Pr°damo 1 ss stanovanje s B1°m za 86 000 DEM. B 223- 'ii 8. iem *. ia Plan« 75 00 nas. 2»? »lanina + gan ts, 50 jreurej ,5/XlH. a III 1 lanina , bnovl Som ij 16, Krt« Dr°damo 1 ss stanovanje, 1 cca- 53 m2, za 82 000 ^223^485_23234 [Ls,ar>ovanje s kabinetom 'No» Cca- 53 m2 z opremljeno *%?6 500 DEM- Q223"485 /1-493 23235 inj ml 16, Kraj* stoJS ^rani oddamo več neo-i??! .stanovanj različnih dimen-ali 0609-634-493 23236 iví ^ani' F,ad°vljice kupimo 1 ss cjSOnnnp,23 znanega interesenta lf 3^93uu DEM. ©223-485 ali 0609- «v,^ 23238 briU J^Pimo 2 ss stanovanje, »H CK ali telefona do 70 000 "■««3-485 ali 0609-643-493 Prodamo luksuzno stano-sončno, z velikim aiin^a 90 000 DEM.B223-°609-643-493 ' 23241 jnjah, Z" ■edpla' oroška 1»'», igralne palice, m"JSJ..n»w tel í ^,«tuïa»n»W»n tiskalni 1 «-"ratuna\n»WPnbor·" 'anje .■*] >b deW· 45 na ;ASERSKI ISKALNIK ^nvi^'ani/min, 600 dpi »6.900" !f/aeunalniška oprema v fe,14MOu^Vini MEGABIT %pff°RJEVEM KLANCU, eva 17, telefon 22 20 30 •On i,elovni čas: sok 00' 15.00-18.30 80bota 9.30-12.00 ovanj«'^-^ „ ■ -Jnina I - stanovanje 2^ vil. nad. Mike&Co. il6-544 23254 I05.» 10 sta°r,^arn i2redno lepo en-¥>> (ai^V.anie 40 m2 v II Z • CK1^1 blok), pogled na frWi ^ telefon. balkon in ^°EM mfe Prostori. Cena ffiN^^"12- STANIČ © 736-325 »aS^NlcT----- °H vyar>j6. Baprodamo dvosobno 10 na^o2, opremljeno, pOSlNG d.o.o., © 23269 C!8*^ stanów~na " Prodamo 3 l°o>. Uonrfn r?8 m2' Prv0 fcSJÍJ&S!-076 DEM' P0S>NG n ft^l ^ifei« 78 m2, 117.0 ^.9"J >^ ^ d.o.o., ffi 224-210 ^Sï'vo4r^a?x3qSObn° Stano-5°iflJ S\140oonvrta' tal20s>naseiiu ^lubniku ter v V Kranju prodamo 3 ss ter tri 4 ss stanovanja. Za gotovino kupimo več 1 ss in 2.5 ss stanovanj. Za gotovino takoj kupimo garsonjero v Kranju. PIA NEPREMIČNINE, ©623-117 in 061-14-04-300 23320 V Železnikih takoj prodamo 1 ss stanovanje za 47 840 DEM. Prepis in vselitev takoj. Prodamo POSLOVNI PROSTOR na atraktivni lokaciji v centru Šk. Loke. PIA NEPREMIČNINE, ©623-117 23322 VARSTVO Prijazno gospo za varstvo 18 mes. dečka in pomoč v gospodinjstvu iščemo od 1. avgusta za daljši čas. Pisne ponudbe s kratkim opisom delovnih izkušenj in telefonsko številko pošljite na SMART.d.o.o., p.p. 15, 4204 Golnik, do 20. julija. 22111 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rez. deli. Odkup avtomobilov! ©064/692-194 22446 Prodam PRIKOLICO za osebni avto 150x110 cm, rabljeno. © 421-481 22915 Prodam ZADNJI ODBIJAČ za Z 101, nov. © 327-347 22954 Prodam ALUMINIJASTA PLATIŠČA za Ford Fiesto z gumami 165 X 70 X 13.Q620-259_22975 Prodam Z 750 za rezervne dele. Grm, Sr. vas 3, Bohinj 22993 MOTOR za Opel Kadett 1.3, letnik 1988, obnovljen, prodam. © 312- 306 22994 Prodam 4 gume 155/70 R 13, 30 %, rabljene za 12000 SIT. © 712-374 23008 Prodam MOTOR od Alfa Romeo 33, 1.3 S in ostale dele avtomobila. © 714-940 23023 Prodam karambolirano LADO. Ži-bert, Suha 14, Kranj 23081 Po delih prodam 101 Mediteran, Z 750 in 126 P. ©53-176 23145 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure © 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Skofja Loka. 5656 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAM-BOLIRANIH VOZIL vseh znamk. Plačilo gotovinsko, odvoz in prepis na naše stroške. ©061/344-929, 0609/614-013 21974 Prodam 126 P, I.86, prevoženih 52 000 km.B736-280_ 22664 Prodam osebni avto Z 128 CL, 1100, letniki 2/1984, cena po dogovoru. © 881-602 22715 PASSAT TD KARAVAN, letnik 1992, 70.000 km, lepo ohranjen, prodam za 21.000DEM. ©45-017 ali 0609/624- 52 1 22623 Prodam osebni avto R 4 GTL, letnik 1981 v voznem stanju. ©312-516, PO 19. Uri 22629 LADA SAMARA RIVA, karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ©061/1263-400, 0609/614-484 22648 GOLF JGL, letnik 1982, HROŠČ VW 1200 J, prodamo. AVTOGARANT © 634-231 22728 SEAT TERRA 1.4 D, letnik 1992, CITROEN ZX 1.4 i karavan, prodamo. AVTOGARANT © 634-231 22729 CITROEN BX 15 RE, letnik 1988, RENAULT 20 TS, letnik 1976, prodamo. AVTOGARANT © 634-231 22730 FIAT UNO novo vozilo, letnik 1996, samo 12.900 DEM, mogoč kredit. AVTOGARANT B 634-231 22731 FIAT NOVA VOZILA: BRAVO, BRAVA, PUNTO FIORINO, UNO ... AVTOGARANT © 634-231 22732 FIAT tudi v šk. Loki, obiščite nas. AVTOGARANT © 634-231 22733 KADETT KARAVAN 2.0 i, letnik 1989, rdeč, 12.900 DEM. AVTO LESCE © 719-118 22734 R 21 NEVADA 1.8, letnik 1989, bela, 9.000 DEM. Avto Lesce © 719-118 22735 ASTRA 1.6 i, letnik 1992, vsa oprema, 16.800 DEM. AVTO LESCE © 719-118 22736 TEMPRA 1.90, letnik 1991, rdeča, 12.500 DEM. AVTO LESCE © 719- 118 22737 UNO 60 S, letnik 1987, moder, 5.500 DEM. AVTO LESCE O 7 1 9-118 22738 HROŠČ 1200, letnik 1975, rdeč, prenovljen, 3.000 DEM. AVTO LESCE B 719-118_22739 GOLF JBX, letnik 1988, bel, alarm, 7.500 DEM. AVTO LESCE B 719- 118 22740 GOLF JBX, letnik 1987/88, moder, SS, 6.700 DEM. AVTO LESCE B 719-118_22741 ALFA 33 1.5, letnik 1986, rdeča, 4.900 DEM. AVTO LESCE B 719- 118 22742 126 PG, letnik 1982, reg. 2/97, ohranjen, 500 DEM. AVTO LESCE B 7 1 9-118 22743 BMW 316, letnik 1988, 9.800 DEM. AVTO LESCE B 719-118 22744 R5 CAMPUS, letnik 1992, grafitna barva, 7.200 DEM. AVTO LESCE B 719-118_22745 AUDI 80 S, letnik 1989, črn, 13.900 DEM. AVTO LESCE B 7 1 9-118 22746 VECTRA 1.6, letnik 1992/93, bela, kot nova, 17.600 DEM. AVTO LESCE B 719-118 22747 FI ESTA 1.3, letnik 1993, črna, 13.700 DEM. AVTO LESCE B 719-11822748 DAIHATSU APLAUSE 1.6 X, letnik 1990, 10.600 DEM. AVTO LESCE B 7 1 9-118 22749 GOLF JXD, letnik 1986, rdeč, 6.600 DEM. AVTO LESCE B 7 1 9-118 22750 Prodam 5 let star avto OLDCIT za 1.000 DEM. Odlično ohranjen. B 45- 170 22754 Prodam Z 128, letnik 12/1987, registriran do 12. B 331-406 22755 Prodam Z 101, letnik 1986, 1.400 DEM. B 67-164 22755 R 19 1.4, I.93, 3 V, reg. do februarja 97 prodam. Bergant, Krvavška 20, Vodice 22776 Prodam ALFO 33 1.5, I.86.B874- 135 22781 qOSIOJLHA "SOM" VAMMÒVA&NA *MVC MÒRS/X PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! BREKOV1CE 15, ŽIRI, TEl£FON:064/691-117 M same pmporočamo (sgztmnp. 23319 Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, letnik 1993, servisna knjižica, prvi lastnik, garažiran. B862-827_22544 Prodam XM 3.0 V 6,1. 91, vsa možna oprema, 100.000 km, zelo ugodno. S 325-973 22621 Prodaja avtomibilov KIA ugodno, krediti, lesing, staro za novo. NAS-MEH d.o.o., B 223-857_22717 PEUGEOT 405 GR, letnik 1989, PEUGEOT 309, letnik 1991, prodamo. Kredit. AVTOGARANT S 634-23 1 22723 CLIO 1.4 RT, letnik 1993, MAZDA 323 LX, letnik 1990, prodamo. AV-TOGARANT B 634-231 22724 ŠKODA FAVORIT 135, letnik 1991, OPEL CORSA 1.2 SWING, letnik 1989, prodamo. AVTOGARANT B 634-231_'_«2» YUGO 45, letnik 1988, YUGO ZASTAVA 128 GX, prodamo. AV-TOGARANT B 634-231 22726 R 4 GTL, letnik 1985, R4, letnik 1987 prodamo. AVTOGARANT S 634-231 JETTO 81, tehnično brezhibna, reg. do 20.07., cena po dogovoru.B718- 144 22786 Prodam ŠKODO 120 L, I.88, cena po dogovoru. Oitzl, Bokalova 1, Jesenice_ _22793 GOLF III GL, 5 V, I.93, odlično ohranjen, prodam.B221-491 22795 Prodam ZASTAVO 101. Urbanec, Podbrezje 155_22797 Prodam JUGO 45, I.89, 67 000 km, dobro ohranjen, cena po dogo-voru.B58-002_22799 WV HROŠČ 1200, 1.74, krem, ugodno.B695-031, Darja 22806 GOLF JXD, 1.90, 5 prestav. St. Žagarja 40, Kranj_22810 Prodam FORD ESCORT CLX 1.8, 1.91, dobro ohranjen, 4 vrata, centr. zaklepanje, 1. lastnik.B43-002 22816 Prodam R 4 GTL, I.90, reg. do 3/97, ohranjen, ugodno.B631-162 22819 Ugodno prodam Z 101 COM FORT, letnik 1980, registriran do 17.11. B 328-291 22821 Prodam osebni avto SUBARU LEONE 1.8 GL, letnik 12/1996, cena po dogovoru. B 701-208 22824 Prodam VW JETTA, letni 1982, reg. celo leto, cena ugodna. B 55-174 YUGO 45, letnik 1991, reg. do 5/97, 50.000 km, rdeč, za 3.400 DEM. S 55-367 22830 Prodam GOLF JGDL, letnik 5/1985, bele barve, lepo ohranjen, cena 4.700 DEM. B 328-810 22834 Prodam R 4, letnik 1988, registriran do 6/97, lepo ohranjen. B 891-603 22837 Prodam HROŠČA 1200 J, letnik 1976, neregistriran za rezervne dele. B 736-215, Drobnič, Kamna gorica 23. 22838 OPEL ASTRA 1.6, letnik 1992, z veliko dodatne opreme, prodam. B 331- 896 22840 PASSAT LIMUZINA 2.0 GT, letnik 1991, prodamo. RUBIN Kokrica, B 22-51-51 22842 Prodam FORD SIERRA 1.6, letnik 1984/85, registriran celo leto. B 332- 373 22845 Prodam YUGO 60, lentik 1989/ december, temno rdeč. B 712-169 22852 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 1/97. B 712-068 22862 Prodam PUNTO 55 S, 5 vrat, letnik 1995, 5.200 km, srebrne barve, kodni ključ, cena 15.300. B 633-347 22869 YUGO 45, neregistriran, starejši letnik in 4 gume, poceni prodam. Golniška c. 15, Kokrica 22873 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, za 7.800 DEM, ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. B 725-36222935 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1988, rdeče barve, registriran do 6/ 97. B 59-208 ali 59-139 22937 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1990, prevoženih 102.000 km, registriran do 7/97, 5 V, rdeče barve, odlično ohranjen. Pervič, C. talcev 8/c, Koroška bela, Jesenice 22939 Prodam Z 101, letnik 1987. Zg. Brnik 52, B 422-692 22940 AVTOwdio'»larm-mobitel-$Y$rW$ Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 0 16 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaiieni tarvls za prodajo In montaio YUGO 45, letnik 1991, izredno ohranjen, cena 3.500 DEM. B 328- 137 22957 Prodam YUGO 45, letnik 1989. B 51-283 22958 Prodam TQYOTO COROLO XL, „ letnik 1988. Štempihar, Leteliška ul. * Prodamo AUDI 100 2.8 E, 1.91, AX 17, Voglje 22885 Prodam R 9 D, YUGO 55, letnik 1990, GOLF, letnik 1981, AX, letnik 1995, R EDSPRES, letnik 1986. AVTOINTEX B 224-029_22887 Prodam Z 750, letnik 1984, 60.000 km, registrirano do 12/96. B 403- 856 22888 Kupim avto ŠKODA FAVORIT, mlajši letnik, od prvega lastnika. B 730- 219 22892 DAIHATSU CHARADE CS turbo diesel, letnik 90/10, metelik siv, brezhiben, ugodno prodam. B 802-574, Majda 22393 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 12/ 1988, dobro ohranjen, 1. lastnik, cena ugodna in YUGO 1.1 GX, letnik 1987, reg. do 17.5.1997, cena po dogovoru. B 47-839 22894 Prodam R 19, 16 V, letnik 1994, bel. B 41-196 22901 Prodam AUDI 80, letnik 1976, 1.6, 13.000 km, ohranjen, cena po dogovoru. B 682-243, popoldan 22903 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1989, 1. lastnik, reg. do 6/97, 2.400 DEM. Žiganja vas 61, popoldan 22907 Prodam Z 101 SKALA, letnik 1989 in FIAT 126 P, letnik 1987, lepo ohranjen. B332-289 22911 Prodam YUGO 55, letnik 1989, reg. do 3/97, lepo ohranjen. B 332-289 22914 Prodam YUGO 45, letniki988, registriran do 7/97. B 621-926 22918 Prodam tri Z 101 ali menjam za VW HROŠČ. B 325-398 22921 Ugodno prodam VISO 11 RE, letnik 1985, cena po dogovoru. B 725-362 22929_ Prodam GOLF, letnik 1981, reg. do 1/97, cena 3.100 DEM. B 323-763 22930_ OPEL VECTRA .18 ie D, letnik 1991/ 92, prodam. B 217-580 22933 Prodam YUGO KORAL 55, letnik 1989. B 720-189, Jamar 22934 Prodam GOLF GTD, letnik 1984, metalna barva. B 421-372 od 15. dalje 22941 Prodam R 5, letnik 1994, grafitne barve, 3 V, cena 10.200 DEM. B 222-265 in 331-280_22949 Prodam Z 101, letnik 1979, zelo dobro ohranjena, obnovljena. Celo ali po delih. Čena 400 DEM. Černe Matjaž, Jelovška 20/a, Radovljica 22950 UGODNO PRODAMO: R 5 Campus, 3V, letnik 1991, R5 EXPRESS, letnik 1994, LAGUNA BREAK RT 2.0, letnik 1995, ALFA 155, 1.8, letnik 1993, TRAFIC Furgon, letnik 1989, SUBARU JUSTY, letnik 1990. YUGO 55, letnik 1988, YUGO 45, letnik 1990, MASTER FURGON, letnik 1986. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Informacije po B 064/422-522, RENAULT PREŠA CERKLJE 22953 TGE 1.1, I.89, 126 P, I.90, FORD ESCORT 1.4 CL, 1.91, HONDA PRE-LUDE 2.3 T GM, 3 V, I.92, JUGO 55, I.88/89, LANCIA THEMA, I.93, OPEL ASTRA 1.7 TDi, I.94, OPEL ASTRA 1.4 GL, I.95, OPEL ASTRA CLUB CARAVAN, I.93, PEUGEOT 205 GTI, I.85, R 9 GTD, I.85, R EXPRÉS 1.6 povišan, s sedeži, I.90, ŠKODA 135 GLX, I.93, GOLF diesel, I.84, VW PASSAT 2.0 GL VARIANT, I.95. Možnost kredita, možnost staro za staro. Odkup rabljenih vozil. AVTO STIL d.o.o., B061-44-45-92 In 44-46-88 22962 Na zalogi imamo NOVA VOZILA FIAT. Fiat UNO - nov 12.900 DEM, GOLF 1.8 i, klima + DO, cena 28.950 DEM (nova vozila). B061-44-45-92 in 44-46-88 22963 Prodam JUGO KORAL 45, I.88, rdeče barve, prevoženih 77 000 km, cena po dogovoru.©47-146 22971 Prodam R 11 GTL, letnik 1987, odličen, cena 5.700 DEM, 92.000 km. Ahčin Marjan, llovka 14, Kranj 22977_ Prodam GOLF JGL, letnik 1982. © 311-841 22978 Ugodno prodam GOLF JXD, I.87, reg. do 4/97, bele barve.©221-919 22jb2_ KADETT 1.6 D, I.85 SOLZA, reg. do 5.97, 5 V, 5 P, odlično ohranjen, cena 5900 DEM.©326-094_22985 Prodam Z 101, I.80.O324-457 22986 Prodam GOLF JXD, letnik 1991. kovinske barve, prvi lastnik, ugodno. © 312-255 22987 Prodam BMW 316 I, letnik 1989, kovinsko siv, prvi lastnik, 68.000 km realni, s papirji, ugodno. © 312-255 22988 Prodam R 5 FIVE, letnik 1994, modre barve, 5 vrat, prva lastnica, ugodno. © 312-255 22989 Prodam GOLF, letnik 1982 bencin. Mrakova 1, Kranj. 0 222-469 22991 Z 101, YUGO SKALA, letnik 1989, rdeče barve, reg. do 2/97, prodam. © 224-652 23001 Prodam ŠKODA 105, letnik 1981, 63.000 km, zelo dobro ohranjen. 0 806-181 23011 GOLF JXD, letnik 1986, 114.000 km, reg. do 4.4.1997, prodam ali menjam. 0 85-210 23012 VW KOMBI 1.9 transporter, letnik 1992, možna menjava. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577 23013 GOLF III 1.6, 4 vrata, letnik 1993, možna menjava. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577_23014 R 4 GTL, letnik 1989, cena 2.800 DEM, R 18 TU, letnik 1983, 2.600 DEM. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577_23015 OPEL KADETT 1.6. letnik 1992, 4 vrata, solza, cena 11.800 DEM, možna menjava. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/623-577 23016 radio žiri 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS PETEK, 12.7. ob 19.30h gostilna Fortuna SV. PUH ALBERTO GREGORK GOLF D, letnik 1990, 5 prestav, GOLF D, letnik 1987. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577 23017 ŠKODA LX, letnik 1993, prvi lastnik, možna menjava. ADRIA AVTO © 634-148, 0609/632-577 23018 Prodam Z 750, letnik 1981, reg. celo leto. © 623-147 23019 Prodam R 4, letnik 1991, reg. do 12/ 96, rdeča barva. © 46-684 23020 Prodam YUGO 45, obnovljen, letnik 12/84 za 1000 DEM. © 685-409 23021 Prodamo R 5 CAMPUS, 5 V, lepo ohranjen. © 725-307 23024 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, 4 V, 5 prestav. ŠTELE, Mlaka 34, Komenda 23033 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1987, reg. do 3/97. © 225-069, po 14. uri 23040 Prodam UNO 45 S, letnik 1985. © 46-451 23044 Prodam Z SKALA, letnik 1989, 67.000 km, reg. do 1/97. B 310-047 R 5 CAMPUS, letnik 1992, TOYOTA Cl LICA ST, letnik 1985, prodamo. KREDIT. AVTOGARANT. B 634-231 23049 Prodam OPEL KADETT 1.3. letnik 1986, reg. 16.7.1997, prevoženih 117.000 km. B 738-118 23050 Prodam FIAT 750, letnik 1977, 36.000 km, reg. do 7.7.97, dobro ohranjen. Tenetiše 23, Golnik. B 46- 181 23056 Prodam UNO 45, lentik 1984, reg. do 6/97, za 3.000 DEM. Udarna 3, Jesenice 23059 Prodam PEUGEOT 306 XT, lentik 1994, rog. do 1.6.97, ostalo po dogovoru. B 323-510 23060 Prodam CITROEN 11 RE, sivo metalne barve, letnik 1988, 3 V. B 712-033, dop. ali 802-037, po 15. uri 23066 Prodam FORD ESCORT 1.6 Ghia karavan, 16 V, letnik 1993, 33.000 km, 1. lastnik, zelo ohranjen. B 45- 055 23069 Prodam YUGO 45 A, letnik 1986. B 245-118_23078 Prodam MERCEDES 508, letnik 1977, še registriran, po zelo ugodni ceni. B 312-050, po 17. uri 23079 Prodam YUGO 45, letnik 1986, reg. 1/97, dobro ohranjen. B 715-796 23082 * UNO 1.0 ie, letnik 1995, kot nov, rdeč, 4 V, ugodno, kredit ali menjam. B 332-761 23084 Prodam R 4, star 10 let, registracija celo leto, ugodno. B 332-761 23085 326- 23086 Prodam Z 101, letnik 1985. 702 LADA NIVA, letnik 1987, krem barve, 70.000 km, lepo ohranjena, prodam. B 741 -213 0609/616-879 23087 Prodam GOLF, letnik 1981, bencin, 1.900 DEM. B 50-274 23090 ALFA ROMEO SUD 1.2, letnik 12/82, 5 prestav, beš barva, lep, ugodno prodam. B 311-104 23093 Prodam R 11, 1.6 D SPRING, lentik 1988, rdeč, reg. celo leto, 95.000 km, odlično ohranjen. B 421-406 23101 Prodam Z GTL 55, letnik 1984, cena po dogovoru in MOTOR APN 6. letnik 1986, po 19. uri B 323-179 23109 CITROEN BX 1.5 RE, letnik 1988, HROŠČ VW 1200 J, prodamo. AVTOGARANT B 634-231 23114 Prodam GOLF JXD BISTRO, letnik 1988, prva reg. 89, rdeč. AVTO AS. B 47-340 23117 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 5V, 49.000 km, ohranjen. AVTO AS B 47-340 _23118 CLIO 1.2 RN, letnik 1994 kot nov, možen kredit. AVTO AS B 47-340 23119 MARUTI SUZUKI, letnik 1995, 16.000 km, kot nov. AVTO AS B 47-340_23120 Prodam BMW 318 i, letnik 1990, ohranjen. AVTO AS, Polica pri Naklu B 47-340 23121 PRODAJA. POSREDOVANJE. PRE-PIS VOZIL. AVTO AS, POLICA PRI NAKLU B 47-340 23122 Prodam GOLF CLD, lentik 1991, 94.000 km, izredno ohranjen. AVTO AS B 47-340 23123 Prodam YUGO 45, letnik 1986, cena 5.100 DEM. AVTO AS B 47-340 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) AUDI 100, letnik 1991, izredno ohranjen, možnost kredita, prodamo. AVTOGARANT © 634-231 23125 YUGO 45, letnik 1991, YUGO 45, f letnik 1987, YUGO 45, letnik 1988, prodamo. AVTOGARANT 13 634-231 23126 SEAT TERRA 1.4 D, letnik 1992, CITROEN ZX 1.4 D, novo vozilo. KREDIT! AVTOGARANT B 634-231 MAZDA 323 LX, letnik 1990, GOLF JGL, letnik 1980, prodamo. AVTO-GARANT B 634-231_23126 OPEL CORSA 1.2 SWING, 1.89, prodamo. Možnost kredita. AVTO GARANT ©634-231 23129 R CLIO 1.4 RT, I.93, R 4, I.85, R 4, 1.87, prodamo. AVTO GARANT ©634-231 23130 PEUGEOT 405 GR, I.89, PEUGEOT 309, 1.91 prodamo. Možnost kredita. AVTO GARANT ©634-231 23131 FIAT - nova vozila, staro za novo, ugodni krediti. AVTO GARANT ©634-231 23132 Prodam OPEL KADETT 1.3, 1.86.0719-511 23135 Prodam JUGO 45, I.90, prevoženih 59 000 km, reg. do 13.4.97.0327- 47 4 23141 Prodam Z 128, letnik 1987, prevoženih 80.000 km, reg. do 12/96. 0 53-152 23156 Prodam YUGO 55 KORAL, letnik 1989, rdeče barve, lepo ohranjen, ugodno. 0 312-255 23161 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1994, bele barve, 5 vrat, ugodno. © 312- 255 23162 R 18 TLJ, letnik 1983, registriran do 12/96, prodam za 2.500 DEM. 0 323-451, po 16. uri 23163 JUGO 45 AX, DEM.©332-178 1.87, 1 400 23165 UNO D, 1.88, reg. celo leto, rdeče barve prodam.©332-178 23166 Prodam JUGO 45, l.89.©731-129 popoldan 23171 Prodam R CLIO 1.2,1.94, bele barve, 5 V, lepo ohranjen.©312-255 23172 Prodam PEUGEOT 405 GRI, I.90, prevoženih 91 000 km, dobro ohranjen.©633-678 23173 R 5, I.90, lepo ohranjen prodam za 6700 DEM.©332-718 23174 GOLF JXB, I.88, bel, alarm, 7 500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23175 LADA NIVA diesel, 220 D, I.87, 6500 DEM. AVTO LESCE ©71 9-118 23176 Z 101, I.84, bela, 800 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23177 TIPO 1.7, 1.91, bel, 11 400 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23178 ASTRA 1.6, I.92/93, rdeča, 16 700 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23179 Posredniška prodaja vozil, prepisi, krediti. AVTO LESCE ©719-118 23181 ESCORT XR 3 i, I.89, bel, ABS, 9700 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23182 Prodam JUGO 45,1.89, reg. do 4/97, cena po dogovoru.©332-376 23183 GOLF JGL, 1.81, bel, ohranjen, 1900 DEM. AVTO LESCE ©71 9-118 23184 Z 128,1.86, rdeča, reg. do 6/97, 1300 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23185 Prodam Z 128, 1.87, reg. do aprila 97.©41-607 23186 DAIHATSU APLAUSE 1.6 X, I.90, 10 400 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23187 PUNTO 55 S, I.95, AR, 5V, 5000 km, kot nov, 16 400 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23188 PUNTO 55 S, I.95, SS, AIR BAG, met. moder, 16 400 DEM. AVTO LESCE ©719-118_23189 R 4 GTL, 1.91, rdeča, 4500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23190 PEUGEOT 405 GR, I.88, moder, 9400 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23191 JUGO 45, I.89, rdeč, 2200 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23192 FIESTA 1.1 C, I.90, 9800 DEM. AVTO LESCE ©719-118_23193 GOLF JXB, 1.87/88, moder, 6700 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23194 CHRYSLER le BARON, I.92, 14 900 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23201 JUGO 45 A, I.86, moder, 1200 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23202 R 5 CAMPUS.1.91, 5 V, rdeča, 7500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23203 AUDI 80, 1.8 S, I.89, črn, 13 900 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23204 BMW 316, I.88, ohranjen, 9800 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23205 R 9 GTL, I.87, reg. do 3/97, 6600 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23206 GOLF JXD, I.89, bel, 5 V, 8900 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23207 126 PG, I.82, reg. do 2/97, 500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23208 Z 101,1.90, modra, reg. 12/96, 2500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23209 Z 128,1.89, 3200 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23210 GOLF JXD, I.86, diesel, rdeč, 6600 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23211 KADETT KARAVAN 2.0i CLUB, I.89, 12 500 DEM. AVTO LESCE ©719- 118 23212 R 21 NEVADA, I.89, 9400 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23213 Prodam GOLF, I.82, v odličnem stanju. Glavna c.48, Naklo 23216 Prodam GOLF JXD, I.86, reg. do 6/ 97, nove gume, radio, cena 6600 DEM.©56-151 23217 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLXi, I.90, prodam.©41-860 23220 CITROEN AX 1.1 ALLUR, I.92, GOLF diesel 1.6 SPAKET, 1.84 prodam.©41-860 23221 Poceni prodam VISO II super E, 1.82, reg. do 5/97. ©061-611-762 od 15- 16 h 23225 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI NEMEČEK, d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611-851, fax: (061)611-849 C. Kom. Staneta 8,1215 Medvode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UNO 1.1 ie Fire, 3 V (93), model 94, omejena količina, v garanciji, cena 11.600 DEM FIAT UNO 1.0 ie Fie, 3 V (93), velika izbira barv, cena 9.900 DEM FIAT CINQUECENTO (94), garancija, cena 10.800 DEM NOVI AVTOMOBILI! MITSUBISHI PAJERO 2.5 WAG0N TD Intercooler, ZELO UGODNO ALFA ROMEO 145 L (95), nov, cena 24.900 DEM PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema UGODNO DUCCATO MAXI, 2,5 TD Intercooler, pregradna stena, 3 sedeži, tonirana stekla, 38.500 DEM RABLJENA VOZILA PORSCHE 944 (90), kovinsko rdeč, registriran, vsa oprema, kot nov, samo 30.500 DEM FORD MONDEO TD (94), rdeč, karavan, 30.000 km, cena 30.500 DEM FORD SIERRA 1.8 CITD(91), kovinsko siv, ton. stekla/cena 14.500 DEM OPEL CALIBRA 4x4 16 V (91), kovinsko siv, registriran celo leto, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, sončna streha, cena 24.500 DEM OPEL OMEGA (88), kovinsko moder, 146.000 km, lita platišča, centralno zaklepanje, avtoradio, ohranjen, cena 10.500 DEM FIAT CROMA 2.0 CHT (92), moder, reg. celo leto, zelo lepo ohranjen, cena 14.600 DEM FIAT UNO 45 Fire (85), bel, reg. celo leto, 1. lastnik, lepo ohranjen, cena 4,100 DEM GOLF S paket (84), bel, 90.000 km, registriran, 1. lastnik, cena 3.900 DEM AUDI 100 1.8 le (89), bel, 160.000 km, ton, stekla, avtoradio, sončna streha, cena 11.700 DEM AUD1100 diesel (84), metalik siva, cent. zaklepanje, elek. stekla, 5.700 DEM CITROEN C 15 D (90), reg. do konca leta, 5 sedežev, cena 10.200 DEM JUGO 55 (90), moder, 76.000 km, registriran celo leto, avtoradio, prvi lastnik, cena 3.800 DEM Z 101 (88), moder, 67.000 km, reg. do 6/97, zelo lepo ohranjen, cena 2.700 DEM SKODA, Forman (95), svetlo zelen, 7.000 km, 1. lastnik, zelo lepo ohranjen, cena 11.200 DEM Prodam JUGO 55, I.84, reg. do 5/ 97.©45-578_ 23"2 Prodam GOLF JXB, letnik 1986. Cena po dogovoru. © 78-15 1 23ue FIAT 126 P, letnik 1990, 36.000 km, prodam. © 714-132_23152 YUGO 45, letnik 1986, 1. lastnik, 46.000 km, prodam. © 713-085 23153_____________ Prodam ohranjen R 4 GTL, letnik 1989, za 3.600 DEM. © 872-002 PEUGEOT 309 GL, I.87, 5 V, 7500 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23195 FIESTA 1.3 i, I.93, črna, 1. lastnik, 13 800 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23196_ Prodam R 4,1.88, reg. do 6/97, cena 200 000 SIT.©51-059_23197 ASCONA 1.6 GLS, I.88, 5600 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23199 VECTRA 1.6 i, I.92/93, bela, ABS, 17 600 DEM. AVTO LESCE ©719-118 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam OPEL ASTRO GL 1.6 i, I.93, kovinsko sive barve, strešno okno, cena 17 800 DEM. ©733-597 23228 Prodam R 5 D CAMPUS, zelen, reg. do 4/97, garažiran, za 8600 DEM.Q061-12-72-377_23227 Prodam Z 750, 1.84, reg. celo leto, ohranjena, cena 800 DEM.©323-917 dopoldan 23231 PEGAZ D.O.O. PRODA: R 4 GTL, 1.81, R 5 CAMPUS , I.92, R 5 GT TURBO, I.88, R 25 GTS, I.90, BMW 316, I.88, UNO 45 S, I.87, Z 101 POLY 1.91, Z 101 GTL 55,1.87, Z 128, I.87, ŠKODA 136L, 1.91, ŠKODA 120 L, I.82, VW JETTA 1.6 JXB, I.87, VW GOLF JL, I.80, PEUGEOT 309 GL PROFIL, I.87, R 18 TL, 1.81, SEAT IBIZA 1.2, I.88. Zelo ugodno novo APN 6 S, možnost nakupa na 3 čeke! opravljamo prenose lastništva vozil. Za vsa vozila možnost kredita. Mirka Vadnova 5, Kranj.©242-541 23232 Prodam GOLF JGLD, I.85, cena 5000 DEM. ©715-534 23237 ASTRA, letnik 1992, VISA, letnik 1985, R 5 EXPRESS, letnik 1986/87, GOLF JXD, letnik 1986, GOLF JX, letnik 1986, GOLF JX, lentik 1981, CIMOS AX, letnik 1995, ALFA ROMEO 7.5, 2.0, letnik 1986. PEUGEOT 309 GL, letnik 1986, R 4 GTL, letnik 1991, NISSAN SUNX, letnik 1990, R 9 GTD, letnik 1984, FIESTA 1.8 D, letnik 1992, Z 128, letnik 1989, YUGO 55 Koral, letnik 1990, MINI MORIS, letnik 1974, ŠKODA FAVORIT 136 L, letnik 1990, R 5 GT TURBO, letnik 1986, LADA SAMARA 1300 S, letnik 1991. ODKUPIMO LADE, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. NAKUP NA KREDIT, PRE-PISI VOZIL. © 224-029 23249 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, rdeče barve, letnik 1980. © 46-828 23275 NISSAN SUNNY 1.4 LX, letnik 1991, 16 V, 4 vrata, 105.000 km, reg. do 8/ 96, črn, prodam. 0 242-277 23285 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, 16 V, letnik 1993, 60.000 km, 5 vrat, servo volan, centralno zaklepanje, elekt. stekla, prodam. 0 242-277 23286 NISSAN MICRA 1.0 LX, letnik 1990, 80.000 km, reg. do 10/96, 3 vrata, sončna streha, radio, črna, prodam. 0 242-277 23287 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, registriran celo leto. 0 223-35923303 ZAPOSLITVE TRGOVKO takoj zaposlimo v živilski trgovini v Šk. Loki. ©623-090 22464 PRODAJALKA išče delo v trgovini s tekstilom (v Kranju ali okolici). ©47- 514 22512 Za prodajo ekskluzivnega otroškega programa zaposlimo potnika - co. Nudimo samostojno delo, možnost napredovanja ter 35 % provizijo. Inf.: 064/620-000 Pogodbeno delo dobi samostojna ŠIVILJA. ©332-171, od 9-12. ure 22299 Poznana gostilna v okolici Kranja vabi k sodelovanju za redno in honorarno delo več samostojnih KUHARJEV(ic), NATAKARJEV (ic), TOČAJEV(točajk), pripravniko(ic), pomivalk, čistilk in oskrbnika (mlajši) upokojenec. Šifra: ZELENO 22318 Nudimo vam redno zaposlitev. ©874-220, v sredo od 10.-12. ure 22444 Zaposlim PIZZOPEKA za delo ob vikendih. ©0609/638-557, 311-938 22516 Redno zaposlim prodajalko z izkušnjami v živilski trgovini v Kranju. ©327-594 22620 Prodajalko v živilski trgovini redno zaposlim.©634-211 22654 Odpiramo 4 nova delovna mesta v montaži elektronike. Pogoj dekleta v starosti 15-17 let, dober vid in ročne spretnosti.©241-620 dop. 22656 Prodajalko zaposlimo za redno delovno razmerje. 0 312-019 22681 Iščete delo? Naslovljeno koverto pošljite na naslov Miha Sotlar, Hrušica 169, Jesenice 22773 S prodajo dodatnega učbenika za matematiko in tečajev za tuje jezike dosegamo nadpovprečne zaslužke (1000-4000 DEM). V kar se imate možnost prepričati.0325-728 in 0609-627-276_228U Zaposlimo TESARJA. Tesarstvo Emil Jerkovič, Zg. Brnik. 0 0609/631-012 22820 Odličen zaslužek vam omogoča uspešna skupina založbe Mladinska knjiga. Pridružite se nam. S prodajo velikih knjižnih uspešnic (Bljižnica do matematike, turistični vodnik ...) boste lahko tudi vi dobro zaslužili. Zagotavljamo vam tedenska izplačila, možnost redne zaposlitve. 0 0609/637-492, 064/634-064, 56-105 22823 Fotograf dobi službo. Naj se javi na DREML D.O.O., Črnivec 18, 4243 Brezje 22825 Iščem kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, pospravljanje, varstvo. 0 212-431_ 22850 Izreden zaslužek - najbolje prodajan do sedaj pri DZS. 0 53-410 ali 0609/ 634-584 22884 Redno zaposlitev nudimo KOMERCIALISTU za področje Gorenjske. © 090/45-13 22889 R0DE0 Ü.C.B., d.o.o. Mestni trg 2, SKOFJA LOKA Zaposlimo ved prodajalk v trgovinah BENETTON v Kranju ter Škofji Loki. Pisne prijave na gornji naslov. Gimnazijska maturantka Išče POČITNIŠKO DELO. © 0609/616-497 22926_ Odličen zaslužek vam nudimo telefonsko anketiranje brez prodaje. Q 061/16-12-630 od 9. do 17. 22945 3000 DEM mesečnega zalsužka vam nudimo za obskovanje že znanih strank. Pogoj: izkušnje v direktni prodaji in lasten prevoz. © 061/ 332-541 od 9. do 17._22947 Prodajalca za prodajo pijač zaposlimo. Zahtevano aktivno znanje slovenskega jezika in vozniški Izpit najmanj b-kat. Prednost imajo kandidati s končano srednjo šolo. Ponudbe s krajšim življenjepisom in dokazili pošljite na naslov VIPI d.o.o., Brezje 76/D, 4243 Brezje, do vključno 20.7.96. Po telefonu ne odgovarjamo. 22955 Mlajši upokojenci z najmanj izpitom B-kat, aktivnim znanjem slovenskega jezika, lahko dobijo honorarno zaposlitev. Razvoz pijač po terenu. Ponudbe s krajšim življenjepisom pošljite VIPI d.o.o., Brezje 76/D., 4243 Brezje, do vključno 20.7.96. Po telefonu ne odgovarjamo. 22955 V redno delovno razmerje sprejmem dobro CVETLIČARKO. Pismene ponudbe pod Šifra: GORENJSKA 22960 ARHITEKTA iščemo za delo v biroju. Zaželjeno obvladovanje računalni-ka.©46-271 od 8-15 h_22959 Iščemo AVKVIZITERJE za prodajo medicinskega aparata. ©55-446 in 802-274 22984 Resnim iskalcem zaposlitve posredujemo delo na področju zastopstva. tt 714-973_23029 Kuhar in natakar s prakso iščeta zaposlitev. 0 56-564 23034 Nudimo delo z dobrim perspektivnim delom, možnost dobrega zaslužka. 0 312-203 23035 Organizator dela, informatik išče delo na področju trgovine in računalništva. 0 66-783 23042 Mlajšega KV kuharja ali kuharico zaposlimo. 0 064/311-291 ali 061/ 125-44-96 23055 Mlad upokojenec finomehanik, iščem delo na domu, možnost postavitve stroja. Šifra: KOVINSKA GALANTERIJA 23057 Vodilna kozmetična firma v Avstriji išče poslovno partnerko - sveto-valko.©312-423 23137 Redno ali honorarno zaposlimo DEKLE ZA STREŽBO v dnevnem kava baru na bencinskem servisu v Šk. Loki.B634-583 od 21-21.30 DELO NA DOMU s polnjenjem kovert. Pošljite naslovljeno koverto na naslov Jože Štern, C. na Rupo 21, Kranj 23143 Iščem šiviljo z izkušnjami na šivalnem stroju Uberdeck. © 731-090 23151 Takoj zaposlimo KUHARICO in NATAKARJ oz NATAKARICO. © 211-963, od 10. do 12. ure 23157 Zaposlimo cvetličarko v Radovljici. Cvetličarna SPAANS, Kranjska c. 4, Radovljica. ŽIVALI Trgovina DOMAČIJA 738-037, sprejema naročila za PURANE, enodnevne PIŠČANCE, in 1kg težke pitance (konec avgusta), 19.tedenske jarkice imamo stalno na zalogi. 21269 KOKOŠI rjave v začetku nesnosti, grahaste jarkice, bele piščance za dopitanje in krmila, prodajamo. PER-UTNINARSTVO MOSTE 99 pri KOMENDI, ©061/841-471, odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure 22033 Prodam PRAŠIČE 20-40. Kurirska pot 11, ©242-672 23259 Rjave JARKICE, stare 11 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, ©621- 475 22392 Poceni prodam KANARČKE - mladičke. ©328-398 22533 Prodam teličko simentalko, staro 14 dni. © 422-109 22714 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in bikca frizijca. D 41-578 22720 Prodamo 4 mesece stare zajčke večje velikosti. Zg. Brnik 98, Cerklje 22764_"_ MESNICA PRI EDOTU - odkupuje govejo živino in teleta. ©245-087 22778 Prodam NOJEVA JAJCA.O50-927 22779 Kupim TELETA BIKA simentalca za rejo.©312-283 22789 Prodam KRAVO in BIKCA. Bohinc, Loka pri Tržiču 35 22791 Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Velesovo 12, Cerklje 22798 Prodam mlade GOSI ter PA-GATKE.O733-090 od 17-22 h 22800 Poceni prodam KRAVE, dobre molznice in PRAŠIČE, težke od 80-100 kg.©688-149 22801 Prodam KRAVE, breje TELICE (izbira) in suha bukova in mešana DRVA.B64-323_22804 Prodam KRAVO SIMENTALKO -prevesnico težko 450 kg. © 59-149 22829__ Prodam 6 mesecev brejo TELICO simentalko. Bevk, Davča 27, Železniki. © 696-027 22835 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. © 720-196 22836 Oddamo ljubko majhno PSIČKO mešanko, staro 10 tednov. © 48-761 22848 Poceni prodam MUCKE. © 736-454 22853_ Prodam BIKCA križanca za rejo. Češnjevek 8, Cerklje 22860 mobitel PE. KRANJ BEŽKOVA VILA NOVA TEL ŠT. 360-800 Prodam PERZIJSKE MUCK& 6 tednov. © 710-114 ___, Oddajamo MUCE, stare 8 ted^ 66-504, popoldan _ Prodam dva PRAŠIČA po 100"! 696-045, Davča 45 Prodam ZAJKLJO in 7 en starih zajcev. 0 57-080 Prodam TELE simentalca, 14 dni. O 422-816 _ Prodam KRAVO, staro 3 i TELIČKA, starega 18 rtm Cena po dogovoru. Q 721_£> Prodam ZLATE PRINAŠAJ rodovnikom, odličnih staršev*« 034 ASTROLOGIJA^ VEDEŽEVANJE t telefonu ali osebj 090-41-4J 156 SI* TELICO simentalko, brejo 8 cev prodam.©622-488 _____ KOZE z mladiči, dobre mieWJf' KOZLA plemenskega pocen' dam.©47-628_ Prodam BIKCA in TELlč«0' kg.©64-207_^ Prodam TELIČKO simentalk0, kg. © 78-479 RJAVE JARKICE, stare tri rf( prodam. © 311-095 ___, Prodam KRAVO simentalko. I brejo, dve telički 7 tednov j tednov za rejo. © 065/808^/ Prodam TELICO 10 m«jj! simentalko ali kravo simenta'N jo 8 mesecev. Kern Jakob,1 \ 6, Golnik___s Mlade AGAPORNISE, ^ STANDARD SKOBČEVKE, j1 " zelene, prodam. © 422-415^^ Prodam KOZE, dobre ml*** srnaste barve. © 78-412 JS Oddam MUCKE star 2 me; na Belo 3, Kranj K Prodam TELIČKO simentalK*, 5 tednov. © 66-912 Prodam KRAVO po teletu 507_ Prodam BIKCE po izbiri.J simentalca in črno belega, Prodam KRAVO in TELICO. jj talki, pred telitvijo ali m«1^ klavno goved. Žiganja vas 23075___—-^I Prodam KOZE in kozličke. SP', 24, Selca © 64-112 à Prodam 10 dni staro teličk« , talko. © 46-283__ Prodam 70 kg težkega | simentalca. Tenetiše 3/a^>^ Ljubiteljem domačih živajj ^ dva mlada tri mesece star» y © 57-481 Prodam 150 kg težkega^, simentalca, izrednega zfl J Vas 12, Golnik ©46-132^^ Prisrčnega mladička ROTV^' i prodamo na 0241-590^^ Prodamo TELIČKE za ** nadaljno rejo. ©77-228 ^y KRAVO simentalko, brejo 8 ^ prodam.©061 -812-264___^ Prodam dve TELICI težki 2 J Lahovče 26__»---<íw Prodamo TELIČKO §|IJJ§J/^ staro 10 dni. Kosem, Cerklje Prodam BIKCA slmentajejf-Jp. za nadaljno rejo. Zupančič 8, Radovljica__ Prodam črne PUDLJ tokrvne.©332-177 KOKERŠPANJELE, 'jjjpflj tokrvne, zlato rjave, dam.©58-818 Prodam brejo KRA^ ko.© 738-229 ____^ Prodam 100 kg težkega S'J ca.© 688-056 Prodam mlado KRAVO. {jj^J tik pred telitvijo in TEU^ > talko. © 47-318____^ Prodam 10 dni staro kotel za žganjekuho. • 23288_ 'm Podarim lepe pisane "J^VJj mesece. Dostavim na o« j 121_____ Prodam TELE 100 kg ali zakol, ffl 47-084 Prodam TELIČKO slrnj*1*1' 110-120 kg. © 421-46' 422" 7 en alca, 72J3 NAŠALJ aršev.«*« OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da je sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, oče, dedek, stric in tast ANTON REPOVŽ krojaški mojster Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 13. julija 1996, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Kranju. Žalujoči: žena Julijaha, sin Darko in hči Julka z družinama ter ostalo sorodstvo Kranj, Skofja Loka, Ljubljana, Portorož, Zagreb, 8. julija 1996 ■ejo mlel počen1' •LICKÚÍ OSMRTNICA Po kratki in hudi bolezni nas je dne 9. julija 1996 v 40. letu starosti zapustila naša sodelavka KUMRIJA HOT delavka v tkalnici Drago sodelavko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Kolektiv Tekstilne tovarne ZVEZDA KRANJ V SPOMIN Prerano zapustila si nas, zdaj praznina je v naših srcih in duši, vendar ostaja iiv spomin ter ljubezen do tebe, ta nikdar ugasnila ne bo. 8. julija je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, hči, sestra, teta in svakinja JULIJ ANA PETR1Č Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in obiskujete njen prerani grob. Družina Petrič in vsi ostali Kranj, 8. julija 1996 i, Hie" Brnjkjx »ličke ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka JANEZA - JOŽA BERNARDA Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. VSI NJEGOVI Stirpnik, Lajše, Sorica, 30. junija 1996 Ig pri Ljubljani, Skofja Loka, Log, Smoleva, Podlonk ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča ALBINA HROVAT Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo želimo izreči dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečena ustna in pisna sožalja, pevcem bratov Zupan, župnikoma g. Kavčiču in g. Vidmarju ter pogrebni službi Akris. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Alojz in hčerka Milena z družino Češnji ca, 2. julija 1996 ZAHVALA V 88. letu je ugasnilo življenje naše drage mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE ZELNIK roj. Grašič - Brlčeve mame iz Orehovelj Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, prinašali cvetje in sveče, darovali za sv. maše in jo spremili na njeno zadnjo pot. Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, g. župniku Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, g. Jermanu, podjetjem Gorenjski tisk, Iskra OTC in Navčku za pogrebne storitve. Vsem, ki ste kakor koli počastili njen spomin, še enkrat najlepša hvala. VSI, KI ZA NJO ŽALUJEMO! Orehovlje, Kranj, Trstenik, Naklo, Zuerich 1996 ežki ■A V SPOMIN MATEJU DOLINARJU Še sonce v oblake se sive zagrne, zaprta se ialosti čaša prevrne. Kaj zdaj so besede, kaj cvetje krhko, Če bliinji tvoj mirno zdaj spi pod zemljo. Zaklad svoj - življenje - odnesel je s sabo a v srcih bolečih ne bo šel v pozabo. V toku bo časa med nami prebival, v toku bo časa v mislih se skrival. Ne vidim ne slišim te več kot nekoč, misel na tebe spomin je pekoč. Čeprav med nami pretrgane vse so vezi, Dne 11. julija 1996 je minilo prvo leto, odkar te je še ne 18-letnega kruta usoda življenja ponesla v drug, nam neznani svet. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala, nova pomlad zelena nov bo cvet pognala... V 90. letu je mirno zaspal naš ljubljeni PETER VALTER Medvedov ata iz Goric pri Golniku ^hvar ■ ?Sebiu Juiemo se vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala lePo c °ddelka 300 bolnišnice Golnik, posebej dr. Fležarju in dr. Suškoviču, sosedom Prost0^e.Ve »n sočustvovanje, gospe Ireni in gospodu Nacetu za nesebično pomoč, {!anliivn Jnim gasilskim društvom Trstenik, Golnik, Kokrica in zlasti PGD Gonče za °rcevVZraženo spoštovanje do našega očeta. Hvala tudi ZB Gorice, predstavnikom an^ul ^okrškega odreda, številnim zastavonošam, vsem nosačem, kolektivoma otološke Po*orrm e.Kranj in vrtca Čira Čara Kranj. Še posebej smo hvaležni nečaku Janku za ln P°moč, gospodu Francu Tavčarju za ganljive besede slovesa ter domačemu JghovnïJíLPeyskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Prisrčna hvala JSastitim °m: domaČemu župniku g. Lojzetu Zupanu za pozoren in ganhiv pogrebni toia*;,r gospodoma magistru prof. Jožetu Andoljšku in prof. dr. Alojziju Slavku Snoju a*llne besede in spremstvo na zadnji poti. Vsem tudi iskrena hvala za ustno in pisno izraženo sožalje. Žalujoči: žena Pepca, otroci Marjan, Magda in Greta z družinami, sestra Micka in ostalo sorodstvo. Golnik, Gorice, 2. julija 1996 V SPOMIN 12. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustil JANEZ MIKELJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Frančiška in sin ter hčerki z družinami Stražišče, 12. julija 1996 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast, dedek in pradedek VINKO PRIMOŽIČ s Podjelovega brda Iskreno in prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Še posebej pa se zahvaljujemo sosedom, govorniku za govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje, članom zveze borcev za nošenje praporjev, dr. Dušanu Sedeju za dolgoletno zdravljenje ter vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pomagali in sodelovali ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZADNJA STRAN Telekom^) Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij mmmmm PRIKLJUČEK 17 000 Po vključitvi plačate 6 obrokov in VAŠ telefonski priključek bo res VAŠ Drugi priključek za gospodinjstva 30% ceneje. I Vse dodatne informacije so vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 80 80 - PE Kranj hj.Uf. Mirka Vadneva fï, 4900 Kranj' I Kaj najraje beremo, gledamo in poslušamo Že 165.000 bralk in bralcev Gorenjskega glasa Inštitut za raziskovanje medijev že od leta 1992 redno spremlja dogajanje v slovenskem medijskem prostoru. Tudi tokrat so v raziskavi, ki jo izvajajo z osebnim anketiranjem reprezentativno izbranih posameznikov v gospodinjstvih po Sloveniji, spraševali po branosti, gledanosti in poslušanosti medijev. Letos so anketirali 2016 oseb v starosti od 10 do 75 let, anketiranje je potekalo od 1. aprila do 23. junija 1996. Mediji, ki so jih raziskovali, so tisk (105 enot), radio (47 enot), televizija (36 enot) ter - letos kot novost - velike plakatne površine na prostem (3 enote). Med časopisi, ki so dosegljivi po vsej Sloveniji, je še vedno v prepričljivi Erednosti Nedeljski dnevnik (redno ça ere 573 tisoč bralcev), sledita Lady m Ognjišče (oba po 391 tisoč bralk in bralcev). Vaš časopis - Gorenjski glas ima največ rednih bralk in bralcev (117 tisoč) med slovenskimi regionalnimi časopisi. Po kriteriju najširši krog branosti, v katerega so poleg rednih vključeni tudi pogosti in občasni bralci, pa ima Gorenjski glas - po ugotovitvah Inštituta - že 165 tisoč bralk in bralcev v starosti od 10 do 75 let. V slovenskem radijskem prostoru sta vodilna programa RA SLO 1 in RA SLO 2, kar je bilo tudi pričakovati, saj pokrivata območje vse Slovenije. Od gorenjskih radijskih postaj sta se v raziskavo vključila le Radio Triglav (73 tisoč poslušalk in poslušalcev) in Radio Žiri (62 tisoč). Več kot 300 tisoč poslušalk in poslušalcev ima, poleg prvega in drugega programa Radia Slovenija, le še Radio Ognjišče, kar 274 tisoč pa Radio Šmarje pri Jelšah. Največje spremembe v primerjavi z lanskim letom so na področju tetf zije, predvsem zaradi POP TV (W . TV/ TELE 59 /TV ROBIN), k> \ praznovala šele prvi rojstni dan, * ? y po gledanosti takoj za TV SLO » močnopred TV SLO 2, čeprav sfej ^ POP TV pokriva skoraj 30 odstotfj |^ slovenskega prostora manj ^nt ^ nacionalne televizije. Inštitut za raziskovanje medijev JÇ publikaciji MEDIANA pomlad " £. skupaj z rezultati o branosti, gledanj in poslušanosti slovenskih medij* pripravil tudi podroben in temell pregled veljavnih cen oglasnega trže« v 65 medijih. Le za 2942 jupj plakatnih površin, kolikor so jih 5if0 po sončni strani Alp doslej že razpo* £j vila tri specializirana podjetja za op k sevanje na prostem, v Mediani j* objavljenih cen. • M.S. J ni «k* Letošnji junij najbolj črn po avgustu 94 Ljubljana, 11. julija - Medtem ko zakon o varnosti v cestnem prometu čaka na drugo branje v državnem zboru, je bilo junija število smrtnih žrtev na slovenskih cestah zastrašujoče veliko. Po dosedaj zbranih podatkih je samo junija v prometnih nesrečah umrlo 57 ljudi ali kar dva na dan. V primerjavi z lanskim junijem je bilo v tem poletnem mesecu letos kar 21 smrtnih žrtev več. Tako črnega meseca slovenski policisti ne pomnijo že od avgusta 1994. Največ prometnih nesreč se pripeti ob koncu tedna, predvsem v petek in soboto, ko je tudi največ smrtnih žrtev. Tako je bilo samo junija šestnajst nesreč s smrtnim izidom v jutranjih sobotnih urah, pri večini teh nesreč pa je bil prisoten tudi alkohol. • S. Šubic Z avtom v drevo Na lokalni cesti med Sp. Lipnico in Taležem je v ponedeljek, 8. julija, Dušan G., 32, vozil osebni avto zastava 101. Približno 700 metrov od križišča za Talež je v slabo pregled- nem ovinku nenadoma zapeljal s cestišča ter drse! po nasipu 19 metrov, dokler ni s streho vozila trčil v drevo. Voznik je utrpel lažje telesne poškodbe, vozil pa je vinjen in brez vozniškega dovoljenja. • M.Š. Preprodajal mamila Kranj - Kranjski kriminalisti obravnavajo primer kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, v katerem sumijo osemnajstletnega Č. D. iz Kranja, da je med oktobrom 1995 in majem 1996 vsako soboto na Tomšičevi in Jenkovi ulici v Kranju prodajal mamila. Prav tako naj bi Č. D. prodajal radovljiški mladini marihuano, za katero je zaračunal 5.000 tolarjev za gram. V tem času naj bi Č. D. zaslužil najmanj 300 tisoč tolarjev. Kriminalisti z zbiranjem obvestil še nadaljujejo, saj naj bi omenjena prodajna veriga segala tudi v Avstrijo. • S. Š. J TURISTIČNO DRUŠTVO SELCA vabi v nedeljo.1 julija, z začetkom ob 1* in 30 minut v urejen špe1 _ rekreacijski center Selc*j etnografsko prireditev P cev in grabijic KOSEC VABI Turistično društvo Selc* od leta 1976 obuja vzdržuje ponekod ž* " zabijena kmečka op[* ročne košnje in ostali^ povezanih s starim na^ priprave krme za žrvj osrednji del prireditve P8 tekmovanje koscev grabijic. Tekmovalce so abili, da se na prir^-pripeljejo z vozovi, korf vprego, v narodnih no»j| s harmonikarjem, kar Mj tudi posebej nagradilLJ G.G. Imejte se fein s čevapčiči in travarico Mojstri za povišanje (kakor slovar tujk 'prevaja' promocijo) nas vabijo "Imejmo se fajn", za kar so zapravili veliko državnega denarja. Učinek je ie naprej dvomljiv in prepričani smo, da bi bil veliko večji, če bi izžrebali sto slovenskih družin in jim plačali počitnice v domačih krajih, z naročilom seveda, da vsem medijem izjavijo, kako so se imeli lepo. Zelo veliko dela pa jih čaka na tujem, kjer komaj vedo, kje je Slovenija, zanesljivo pa ne vedo, kako je pri nas. Po dokaz ni treba daleč, našli smo ga že v bližnjem Celovcu. Tam so nam v potovalni agenciji dali katalog avstrijskega Springerja, ki ljudi vabi tudi v Italijo, Slovenijo in na Hrvaško. V katalogu je seveda tudi kratka predstavitev države z najpomembnejšimi podatki: kaj potrebujejo za prestop meje, kakšen denar imajo v tuji državi in kje ga je moč zamenjati, kje je avstrijsko diplomatsko predstavništvo... ter seveda, kakšne so specialitete. Ne boste verjeli/ Poleg pršuta in govedine je glavna slovenska specialiteta "meso pod pekom", kakor so zapisali. Čevapčiči torej, nad katerimi se Slovenci v zadnjih letih zmrdujemo kot nad ostankom Balkana. Pri pija- čah pa lozovača, travarica in prosek. Springer bi se seveda lahko bolj potrudil, toda zameriti mu ne moremo, če mu noben slovenski mojster za povišanje ni povedal, da so to južnjaške jedi in pijače, ki se jim Slovenci v zadnjih letih izogibamo v velikem loku. Res ne bi veliko stalo, če bi vsem tujim agencijam, ki k nam vabijo goste, poslali kratko predstavitev Slovenije, ki je navsezadnje nova država. Toda, kdo bi se ukvarjal s takšnimi drobnarijami, če so pri nas pomembni le veliki projekti, da lahko preživijo vse bolj številne agencije za promocijo. Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-Ï1 Krjavelj je takoj vzljubil Ivico šmarjetna gora - Tokrat smo presenetili eno najbolj znanih Gorenjk • Ivico Arvaj. Uganili ste, ženo Toneta Arvaja. Ivica je na Šmarjetni gori v družbi svojih prijateljev praznovala okrogli jubilej. Kateri, ne bomo povedali. Kamero presenečenja ie naročila Marija Trebeč. In ne misliti, da je bilo {>raznovanje kar tako. Za veselo razpo-oženje so skrbeli Gašperji, za še bolj veselo pa znana Modra kronika s Slavkom Podbojem, Krjavljem ter ciganskim zakonskim parom Brajdimir-jem in Berto. Če je bila na Šmarjetni že Modra kronika, si je naša ekipa dejala, pa bodimo mi enkrat za spremembo Gorenjska kronika. Pred našo navzočnostjo sta se zakonca Arvaj pomerila v rezanju klobase, za razsodnika pa so postavili Krjavlja, ki ima z rezanjem bogate izkušnje, saj je že "hudiča čez pol presekal". Dvoboj jè dobila slavljenka, malo zaradi moževe poškodovane roke, malo pa zaradi očitne pomoči Krjavlja, ki je Ivico vzljubil na prvi pogled: "Jezus, luštna je, jel'de!" Naša ekipa je podtalno izvohala, da je Ivica včasih igrala kitaro, zato smo jo povabili, da z Gašpreji zaigra Slo čeprav je dejala, da kitare sploh ne.j^ igrati, pa je že njen profesionalni pw (glejte sliko) ovrgel njene trditve. Poleg plesanja, humorističnih točk in 0] meta, se je na Šmarjetni gori zgodilo še Wj zanimivih reči, da za nobeno ceno ne zamuditi Kamere presenečenja, dan«*Ljji 20.20 na programu Gorenjske telcy TELE-TV Kranj. • Simon in Tina j Poskrbite za varno vročitev pošilja Namestite hišni predalčnik z vašim Imenom in priimkoml VSAK VEČER OD 19.30 VELIK