Narodno življenje pri slov. Korošcih. Mož, ki Ijubi Koroško zemljo, pa tudi slov. ljudstvo, piše aam od oadot ter izprožuje marsikatero lepo misel, ki je vredaa, da si jo zapomnijo tudi naši bralci. Oa piše: Vreme ai prijetao ter še imamo veliko snega, pa dan aa daa še nov pada. Včasih aolace posveti, pa le redko ia kmalu se spet umakae ledeni ia saežeai megli. Vreme ae tako kislo drži, kakor zunajna politika: včasih nam obetajo mir, pa kmalu se spet prikažejo zaameaja preteče vojske. Bolj staaovitaa je notrajaa politika, kajti stanovitao je avstrijskim Slovaaom aeugodaa, naj pride katera koli vlada. Koroški Nemci ia liberalci pa so staaovitai v zaničevaaji Sloveacev in v kračeaji ajihovih pravic. Toliko so pa veadar že odjeajali, da so Kraajce ia spodnje Stajarce izpustili iz avojib račuaov. nKraajei in Stajarci", pravijo, ,,naj imajo slovenake šole in sloveasko uradovaaje, pa na Koroakem to ne gre, ker tukajaaji Sioveaci imajo že čisto zmešaa jezik in ae razumejo nove sloveaščiae. tudi so po hribih ločeai od drugih Sloveacev, jih tudi ne marajo, in so po srcu, aravi ia geografiSai legi bolj aavezaai aa Nemce". To so pa besede brez vsake prave podlage, ti možiceljai govorijo le to, kar v arcu želijo, in pravijo, da je to resaica, kar oai želijo, aaj bo res ali pa ne. Koroški Sloveaci dobro razumejo pismeao sloveaščiao ia zmirom veo sloveaskega berejo. Razua Mohorjevib. bukev in ,,Mira" prebirajo tndi ,,Koroške bukvice", nSlov. Gospodarja", nekateri celo rSloveacau iu ,,Narod". Od takih ne boš slišal, da bi ae razumeli piamene aloveaačiae, to govorijo le taki, ki aikoli aič ne berejo. Kdor nikoli ae mlati, ae bo zaal mlatiti, čeravno to ni Bog ve, kaka uaietnoat. Kdor pa aikoli aič sloveaakega ae bere, se mu bo marsikatera beseda aezaaaa zdela. Ni ga pisatelja, da bi zamogel za take razlono pisati, kajti če bo tudi pol aemških besed vmes pomešal, pa tudi tiatih. ae bodo razumeli. Nekaj je pa tudi takih, ki ao že več kakor aa pol ponemceai, ki prebirajo zmirom aemške čaaaike, sloveasko so pa že pozabili, le za domačo potrebo še zaajo, da zamorejo poalom kaj aaro čiti. Oai sicer mislijo, da še znajo sloveasko, v resnici pa že vsak paatir bolje zaa, polovica slovenakih besed ae jim je že skadila, potem pa hočejo sloveaščino obsoditi, ker ni pisana tako spakedraao, kakor jo oai govorijo. — Kar se tiče mržaje med Korošei ia Kraajci, v tem je bilo rea aekaj resaice, pa v aovejšem casu ta vedao bolj g i a e, odkar so Korošci spozaali, da irnajo na Kranjcib še skoz ediao zaslombo proti aemškemu aavalu. Proti Štajarcem pa Korošci aikdar aiso mržaje pogaali. Mržnjo med Kranjci ia sloveaskimi Korošci so aemškutarji vedao umetao gojili ia utrjevali, nekoliko je pa res pripomogla tudi goreajaka surovoat ia nakloajeaost do kletviae ia pretepov; v novejšem času je pa žgaaje eay del gorenjakega ljudstva ae bolj podivjalo. Če se Korošec žgaaja aapije, oa gre tiho domov in ae razbija okoli sebe. Vem pa, da je aa Goreajakem veliko pošteaib. ljudi, pa ti so lepo doma ia ae hodijo po svetu, zato jib Korošec ae pozaa ia sodi Kraajce po tiatih izmečkih, ki že doma ae morejo več živeti ia se priklatijo na Koroško. (Konec prih.)