Poštnina ph&ns V golOVUL Leto XXII., št. 1Z$ Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 34-92 ln 83-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. CZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana Milano Efnbljana* četrtek 29. utaja fjjl Cena Din 2 cent* 66 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtalia e dalTestero e FUnione Pubblicita Italiana S JL, Milano Un violento attacco aereo contro forze navali nemiche A le valite di Derna sono stat! gravemente colpiti una portaerei, due incrociatori un caccia- torpedlnlere e quattro piroscaSi II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 maggio il seguente bollettino di guerra n. 357: Nella notte sul 28 unita aeree hanno bombardato le basi di Malta. NelbAfrica settentrionale, sul fronte di Sollum in una vittoriosa azlone che ha con-dotto alla conquista di una posizione im-portante tenuta dal nemico, forze italo-tedesehe hanno catturato prigionieri, nove cannoni e sette carri armatL II giorno 26, formazionl aeree italiane e germaniche hanno bombardato numerose unita navali inglesi a circa 100 miglia a levante di Derna. Sono state colpite una portaerei, un incrociatore, on cacciatorpe-diniere e quattro piroscafi. Su un altro incrociatore, raggiunto anch'esso da bombe di grosso calibro, e stata notata una vio-Ienta esplosione. Altri aerei hanno bom- bardato impianti e navi alla fonda nel porto di Tobruk. Nell» Africa orientale attacchi nemici sul fronte nord del Galla e Sidamo sono stati ovunque respinti. Nei combattimenti dei giorni seorsi nella regione dei laghi 6 va-lorosamente caduto, alla testa dei suoi battaglioni, il colonnollo De Cicco. NelTA-mara il nostro prešidio di Uolchefit, da tempo assedlato, ha nuovamente respinto la intimazione di resa. Silen letalski napad na sovražne vojne ladje Matična ladja za letala, dve križarki, en rušilec in štiri druge ladje hudo poškodovane vzhodno od Derne Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je 28. maja objavil naslednje 357. vojno poročilo: V noči na 28. maj so skupine naših letal bombardirale oporišča na Malti. V severni Afriki so italijanske in nemške čete v zmagoviti operaciji na fronti pri Sollumu. v kateri so zavzele važno sovražno postojanko, ujele večje število lju- di ter zaplenile 9 topov in 7 tankov. Dne 26. so skupine italijanskih in nemških letal bombardirale večje število ladij približno 100 milj vzhodno od Derne. Zadete so bile neka matična ladja za letala, neka križarka, neki rušilec in štiri druge ladje. Na neki drugi križarki, ki so jo prav tako zadele težke bombe, je bila opažena silna eksplozija. Druga letala so bombar- Nemške čete zavzele Kanljo Grški mornariški poveljnik na Kreti ujet — Preprečen umik Angležev preko morja Berlin, 28. maja. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo naslednje poročilo: Kakor že včeraj javljeno, je postala bojna ladja »Bismarck« po svoji zmagoviti bitki pri Islandu dne 26. maja zvečer zaradi torpednega zadetka sovražnega letala nesposobna za manevriranje. Zvesta zadnji brezžični brzojavki mornariškega šefa admirala Liitjensa je bojna ladja s svojim pov eljnikom pomorskim kapitanom Lind-manom in svojo hrabro posadko dopoldne 27. maja podlegla mnogokratni sovražni premoči in se potopila s plapolajočo zastavo. Na otoku Kreti dobro napredujejo operacije v tesnem sodelovanju z gorskimi lovci, padalci in izkrcanimi četami na kopnem. Včeraj so štrli nemški lovci kljub težavnim terenskim razmeram trdovraten odpor angleških čet in tolp insurgentov. V drznem napadu so vrgli sovražnika z njegovih postojank, zavzeli glavno mesto Ranijo in zasledujejo poražene sovražne oddelke južno od zaliva Sude. Med številnimi uj< tniki je tudi grški mornariški poveljnik na Kreti. Oddelki bojnih letal in rušilnih letal so v valovitih napadih posegli v boje na zemlji, razkropili zbrane sovražnikove čete, onesposobili baterije za boj in prizadeli umikajočemu se sovražniku hude izgube. Strmoglavna letala so preprečila poskus Angležev, da bi se umaknili preko morja. Potopila so razen tega v zalivu Sudi štiri trgovske ladje s skupno 5.400 tonami in poškodovala dve nadaljnji trgovski ladji hudo. Oddelki za prevoz čet so podpirali boje na otoku s tem, da so neprenehoma dovažali nove sile. Južno od Krete so ustavila nemška bojna letala angleški mornariški oddelek za borbo, dosegla bombne zadetke v polno na neki težki križarki in enem rušilen ter zažgala parnik za prevoz goriva. V severni Afriki so zavzele nemško-ita-lijanske čete prelaz Halfayo, jugovzhodno od Solluma. Pri tem so zaplenile 9 topov, 7 oklopnih voz, več drugih oklopnih vozil in mnogo materiala. Sovražnik je imel hude krvave izgube in je izgubil številne ujetnike. Lastne izgube so neznatne. Rušilna letala so napadala taborišča čet in zbirališča motornih vozil okrog Solluma. Na morju okrog Anglije so uničila bojna letala zadnjo noč tri tovorne parnike s skupno 17.000 tonami in hudo zadela še en trgovski parnik. Drugi letalski napadi so bili naperjeni proti pristaniškim napravam na angleški jugozapadni in južni obali kakor tudi ob izlivu reke Temze. Sovražnik je zadnjo noč s slabimi silami zmetal neznatno število razdiralnih in zažigalnih bomb izključno na stanovanjske predele zapadne Nemčije, predvsem na Koln. Med civilnim prebivalstvom so bile žrtve, mrtvi in ranjenL Posadka izvidniškega letala s poročnikom Nemetschkom, višjim narednikom Schaekertom, narednikom Hemmerjem in podčastnikom Fahrnbachom se je posebno odlikovala pri uspešnih in drznih poletih nad Anglijo. Kreta središče napadov V bojih z letalstvom osi je angleško vojno brodovje utrpelo hude izgube Bejrut, 28. maja. s. O prvem razdobju bitke v vzhodnem Sredozemlju prihajajo prve podrobnosti, ki kljub svoji fragmenta ričnosti podajajo realistično sliko velikih bojev. Angleška admiraliteta je po svoji stari navadi priznala samo del svojih izgub, druge, ki so jih omenjala italijanska in nemška vojna poročila, pa je zamolčala. Po vesteh iz Aleksandrije je trajala bitka v svojem začetku skoraj nepretrgoma dva dni. Drzno pristajanje padalcev se je že pričelo in prve utrdbe na otoku, ki so se zdele nezavzetne, so bile že v posesti nemških vojakov, toda te prve oddelke je bilo treba ojačiti z novimi transporti po morju. Angleško poveljstvo je razpolagalo z zadostnim številom ladij, ki bi lahko preprečile nemško akcijo. Bitka je takoj v začetku zavzela ostre oblike. Zaradi bliskovitih operacij je angleško poveljstvo poslalo proti otoku nove edinice, toda tudi te so bile kmalu Izven borbe. V zadnjem trenutku je hotelo angleško poveljstvo preprečiti nadaljnje nemške uspehe ter je poslalo še ostanke svojih edinic, ki so bile v bližini operativnega področja, toda napadi osnih sil na te ladje so se vrstili brez pristanka. Med drugimi sta bila potopljena rušilca »Kelly« in »Kashmir«, kar je angleška admiraliteta že priznala. Atene, 28. maja. Zvedelo se je, da so letala osi včeraj popoldne napadla v bližini Krete večjo angleško vojno ladjo. Ladja je bila prisiljena k naglemu umiku. Dve ladji križarki, ki sta ju spremljali, sta bili hudo poškodovani od številnih bomb. Stockholm, 28. maja. d. Posebni poro-ževalec tukajšnjega lista >Dagena Nyha- ter« poroča zanimive podrobnosti iz bitke za Kreto: Bitka za Kreto je največja borba, Id se je kdajkoli vršila med pomorskimi in letalskimi silami. V tej borbi je britanska mornarica izgubila dve križarki m štiri rušilce. Zaradi nedostatka podpore lastnega letalstva so si morale britanske ladje same iskati pot vzdolž severne obale Krete ter se zanašati samo na svoje protiletalsko topništvo, da se ubranijo neprestanim valovom nemških letal vseh tipov, s katerimi je bilo ozračje doslovno prenapolnjeno. Ko se je 20. maja zjutraj začel letalski napad, so plule britanske ladje na Egejsko morje, da bi čuvale obrežje pri Ka-neji in Kandiji, kar pa niso našle niti sledu sovražnih ladij, so se umaknile. V teku noči na 21. maja je napadlo kakih 8 brzih čolnov britanske ladje, toda napad je bil odbit. Na povratni vožnji skozi morsko ožino Kaso je bil britanski rn-šilce »Juno« zadet od salve bomb ter se je takoj potopil. Do tega časa še nobena druga britanska enota ni bila poškodovana. V teku noči na 22. maja so izvidnice ugotovile, da se je vdor na Kreto začel po morski poti. Pri tem so britanske ladje razgnale sovražni konvoj, sestoječ lz ribiških ladij. Medtem so druge britanske pomorske enote ugotovile, da je vladal na obali pri Kandiji ponoči popoln mir, ter so nadaljevala v jutranjem mraku izvid-niško plovbo v smeri otoka »Miloša«. Eden izmed oficirjev na eni teh ladij je dal poročevalcu naslednje podatke: »Kmalu po solnčnem vzhodu je nasprotnik začel z letalskimi napadL Ob pol 3. smo ustavili eno ribiško ladjo ter se pripravili, da jo »topimo. Sovražno letalstvo pa nas je tako silno napadalo, da dirala naprave in ladje v luki Tobruk. V vzhodni Afriki so bili povsod odbiti sovražni napadi na severni fronti Gale in Sidama. V borbah zadnjih dni je v pokrajini jezer na čelu svojih bataljonov junaško padel polkovnik De Cicco. V Ara-haji je naša posadka v Uolhefitu, ki je že nekaj časa obkoljena, znova odbila poskus sovražnika, da bi jo pripravil k predaji smo jo le poškodovali ter dali znamenje •a nami ploveči križarki, naj jo ona potopi. Križarka je to tudi storila, nakar je postala središče vseh letalskih napadov. Morali smo ji prihiteti na pomoč, da ji je bilo mogoče pridružiti se ostalemu bro-devju, toda s tem smo zopet privlekli nase vso pozornost sovražnega letalstva. Od 9.40 do 11. smo bili napadani brez pre-stanka od letal, ki so letela visoko In nizko ter se spuščala nroti nam v strmo-glavnem poletu. Naša ladja je plula z brzino 30 vozlov ter je vedno znova menjavala smer, da bi se izognila padajočim bombam. Pri tem smo našteli 186 bomb, ki so padle v morje okoli ladje. Streljanje naših štirih križark in treh rušilcev je trajalo neprestano dalje, ko pa smo se hoteli umakniti, smo opazili nekoliko severne je italijanske rušilce in nekaj manjših enot. Med temi boji so zaplule težke britanske enote, ki so bile na izvidniški plovbi na Jonskem morju, v ožino Kitere, da bi pomagale lažjim enotam, na katere je sovražnih silno pritiskal. Prišlo je do nadaljnjih hudih sovražnih napadov z bombami, ki so jih metali aparati tipov »Dornier«, »Heinkel«, »Junkers« in posebno konstruirani lovci tipa »Messerschmitt«. Približno ob 13.30 je bil zadet drugi rušilec, ki je dobil v osredotočenem napadu sovražnih letalcev bombo naravnost na krov. Poslali smo dva rušilca, da bi sprejela na krov moštvo »Greyhounda«, dočim sta križarki »Gloucester« in »Fiji« skušali odbijati ponovne letalske napade ter sta bili pri tem potopljeni. To noč smo se vrnili na svoje oporišče ter zvedeli, da sta bila rušilca »Kelly« in »Kashmir« ob bombardiranju letališča v Malemi in pri iskanju preostale posadke križarke »Fiji« takisto potopljena od nemških strmoglavcev. Rušilec »Kim-berley« je rešil 250 mož ter srečno dospel v pristanišče, dasi je bil ves čas izpostavljen silnemu bombardiranju iz zraka. Poleg omenjenih ladij, ki so bile potopljene, sta bili zadeti še dve drugi bojni ladji, ko sta skušali podpirati borbo križark proti nemškemu letalstvu, vendar pa sta obe poškodovani ladji dosegli svoje oporišče. Sovražnik je letal naprej in nazaj v velikanskih rojih in vseh mogočih smereh ter je izvrševal svoje napade zelo učinkovito, dočim smo videli v nekoliko oddaljenosti dvojno vrsto nemških prevoznih letal, ki so z otoka Antikitere in z drugih bližnjih oporišč prevažale nemške čete na letališče Melemi ter se vračala po nov tovor, ko so izkrcale svoje moštvo. V Ulstru ne bo uvedena splošna vojaška dolžnost New York, 28. maja. s. Glede na sklep angleške vlade, da za sedaj ne bo uvedla splošne vojaške dolžnosti v Severni Irski poroča ameriški tisk, da bo to odločitev v kratkem sporočil predsednik britanske vlade v parlamentu. Londonski listi so soglasno mnenja, da bi uvedba obvezne vojaške službe izzvala v Severni Irski nerede in upore, kar bi znatno pokvarilo odnosa je med Irsko in Anglijo. Justifikacija v Tirani Tirana, 28. maja. s. Včeraj zjutraj so na dvorišču tiranskih zaporov v smislu albanskih zakonov izvršili smrtno obsodbo, ki jo je izreklo vojaško sodišče v primeru Grka Mihajlova Vapila Ladja, ki je 17. maja oddal nekaj strelov iz revolverja proti predsedniku albanske vlade v Laciju. Zgodilo se je to. ko je v Laciju spremljal Vel. Kralja in Cesarja na tiransko letališče. Kakor znano, streli niso zadeli. Papen pri Saradzoglu Carigrad, 28. maja. s. Nemški poslanik Papen je včeraj obiskal turškega zunanjega ministra Saradzogla. Imela sta daljši razgovoc. Minister za narodno prosveto, Eksc. G. Bottai sprejema pozdrave predsednika Narodne galerije g. dr. Frana Windischerja — L'Ecc. il Ministro delFEduca« zione nazionale G. Bottai aseolta 11 saluto del pre^dente della Galeria Nazionale, dott. Fr. Wmdischer Eksc. Minister Bottai v dražbi ljubljanskega župana dr. Adlešiča na Gradu — I/Ecc. il Ministro Bottai, accompagnato dal Sindaco dott. Adlešič, sul castello di Lubiana niiiiiiiHtii! Potek bitke na Atlantiku Oklopnica »Bismarck" je podlegla sovražni premoči šele po daljši borbi Berlin, 28. maja. d. Vrhovno poveljni-štvo nemških oboroženih sil je objavilo, da se je oklopnica »Bismarck«, dasi ni bila več sposobna za brezhibno plovbo, bojevala do zadnjega proti nadmočnim silam ne-prijatelja. Britanska eskadra je bila sestavljena iz treh bojnih ladij, ene matične ladje, nekoliko križark in lovcev. Uradno poročilo pravi dalje, da nemško letalsko brodovje sistematično napada neprijatelj-ske ladje. Z moško ponosno bolestjo, zaključuje uradno poročilo, posveča ves nemški narod svoje misli junaškemu admiralu Lii-tjensu, poveljniku križarke kapetanu bojne ladje Lindemanu ter vrli posadki. Nemška oklopnica »Bismark«, leži od včeraj zjutraj na dnu morja, kakih 400 milj zapadno od francoske vojne luke Bresta, toda junaštvo in slava, s katero se je ovenčala v zadnjih treh dneh svojega življenja, bosta ostala za večno nepozabni delež nemške vojne mornarice, ki si je napisala že toliko slavnih strani. Posadka 1200 mož, od poveljnika nemškega brodovja admirala Liitjensa do najskromnejšega mornarja je dala sijajne zglede junaštva, discipline in odločnosti Dasi je bila oklopnica »Bismarck« ena izmed največjih in najnovejših izmed nemških vojnih ladij ter je bila uvrščena v službo v popolni tajnosti šele meseca marca, je vendar delovala v popolni osamljenosti kot navadna gusarska ladja, brez vsakršne pomoči, ker pomoči in podpore ni hotela. Računala je samo s svojo izredno silo, svojo hitrostjo in seveda tudi s svojo posadko. V ponedeljek pozno popoldne jo je zapazil neprijatelj, ki je posla1. proti njej v napad letalske torpedo-nosce z neke matične ladje. Oklopnica »Bismarck« se je žilavo branila, toda ob 21., ko je že nastajal mrak, sta jo dva torpeda zadela na koncu krme ter ji po- kvarila krmilo in tri vijake. Veličastni go-rostas se ni mogel več pravilno gibati in posadka mu ni mogla več določati smeri. Oklopnica je tako postala lahek plen ne-prijatelja. Takoj so bile na mestu sovražna križarke, ki so oklopnico obstreljevale od treh strani. Nad dve uri se je nemška oklopnica branila ter je odgovarjala na vsak strel, toda zaradi razbite krme in zaradi neuporabljivih strojev, je videla, da se ji bliža usodni konec. Trije sovražniki so jo obstreljevali iz 24 ogromnih cevi. žrtev se je neustrašeno bojevala do pozne noči. Kasneje je nastopil molk in odmor nekoliko ur, včeraj zjutraj pa se je boj obnovil z vso silo. šele ob 9. zjutraj je »Bismarck« prenehal s streljanjem, ko je bil že na polovico potopljen. Ob 9.30 je izginila v morju bojna zastava, obenem s člani posadke, kolikor jih je bilo še živih in ki so se zbrali na prednjem krovu. Admiral Liitjens in poveljnik oklopnice se nista ganila s svojih mest. Ladja je bila njuna slava ter je postala tudi njun grob. Treh oklopnic, nekoliko križark ter mnogo letal je bilo treba, da je bil premagan ta smeli in ponosni nemški gorostas. Potopljene angleške ladje Berlin, 28. maja. s. Zapadno od Orknej-skih otokov so nemška letala včeraj nai-padla angleško 3.000 tonsko petrolejsko ladjo. Ladja je bila poškodovana tako, da se je morala ustaviti in se je močno nagnila na stran. Na Atlantskem oceanu pa so nemški bombniki zadeli 4.000-tonsko petrolejsko ladjo. Nemške podmornice so te dni napadle znova celo vrsto sovražnih konvojev, ki so jih izsledile v vodah blizu zapadne Afrike. Po dosedanjih podatkih je bilo 10 angleških trgovskih ladij iz raznih konvojev potopljenih. Skupno je bilo na ta način uničenih 52.000 ton ladjevja- Knex zahteva nova pooblastila za obrambo ameriškega brodovja New York, 28. maja. d. Po poročilu »Associated Press« se je ameriški mornariški minister Knox obrnil v posebnem pismu na predsednika poslanske zbornice z zahtevo, naj se sprejme zakon, ki bo pooblaščal poveljnike ameriških vojnih ladij, da smejo v območju ameriških suverenih vod ukreniti vse potrebno za obrambo in varstvo ameriškega brodovja. Po dosedanji zakonodaji ima to možnost samo najvišje mornariško vodstva V poslanski zbornici je republikanski poslanec Keefe postavil vprašanje, koliko je resnična govorica, po kateri je velik del ameriškega tihomorskega brodovja preko Panamskega prekopa odplul v zapadno smer. Poslanec je tudi vprašal, aJi se Roosevelt pripravlja, da izroči ameriško brodovje popolnoma ▼ službo britan- skim konvojem, doslej pa ni dobil odgovora. Poslanik Winant pozvan v Washington New York, 28. maja s. Ameriška vladal potrjuje vest, da bo ameriški poslanik r Londonu Winant prispel ob koncu tedna v Washingtoin, da poroča predsedniku c sedanjem položaju. Listi misilijo, da je bil poslanik poklican na razgovor z Roosevel-tom in Hullom, da jima poda podrobno sliko o stanju v Angliji. Obnovite naročnino! n controllo delle importazioni nel territori ex jugoslavi occupati K Imenovanju sosveta za Ljubljansko pokrajino D Duce, Primo Maresciallo delblmpero, Comandante delle Truppe o pr ran ti su tutti i fronti, Visto l'art. 6 del R. decreto 8 luglio 1938-XVT, n. 1415, visti gli articoli 15, 17 e 18 del testo della legge di guerra, ap-provato con il Regio decrcto suindicato, visto 11 R. decreto 10 giugno 1940-XVIII, n. 566, che ordina l'applicazione della legge di guerra nei territori dello Stato, ritenuta la necessita di emanare disposizio-ni in materia di importazioni nei territori dell'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze armate itaiiane ordina: Art. 1. Limportazione di merci nei territori dell'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze armate itaiiane da territori che non siano quelll dello Stato italiano e del Regno d'Albania 6 consentita solamente previa autorizzazione del competente com-niissario civile. Le autorizzazlonl rilasciate ai sensl del comma precedente prescrivono la forma e le modalitA di pagamento delle merci im-portate, anche in deroga, ove occorra, alle vigenti disposizioni concernenti l'esporta-zione di biglietti stilati in valuta jugoslava. Art. 2. I commissari civlli, anche fuori dei časi preveduti dalPart. 6 del bando 29 Duce, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi člena 6. kr. uredbe z dne 8. julija 1938-XVI, št. 1415, na podlagi členov 15., 17. in 18. vojnega zakona, katerega besedilo je bilo potrjeno po omenjeni kr. uredbi, na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-JCVIII, št. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državnem ozemlju, in ker smatra za potrebno, da se izdajo predpisi glede uvoza na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, odreja: člen 1. Uvoz blaga na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, z ozemelj, ki niso ozemlje italijanske države ali kraljevine Albanije, je dovoljen samo s predhodno dovolitvijo pristojnega civilnega komisarja. Po prednjem odstavku izdane dovolitve predpisujejo obliko in način plačila uvoženega blaga, če treba, tudi v nasprotju z veljajočimi predpisi glede izvoza plačilnih papirjev, glasečih se na jugoslovansko valuto. Člen 2. Civilni komisarji lahko tudi mimo primerov, določenih v členu 6. razglasa Washington, 28. maja. s. Ameriški preds. Roosevelt je v svojem snočnjem govoru ameriškemu narodu ponovil v več varijan-tah znane grožnje na naslov osnih sil ter poudaril, da je vse. kar so doslej storile Zedinjene države, določeno samo za obrambo Amerike. Poudaril je, da je koncept osnih sil za osvojitev Evrope samo odskočna deska za gospodstvo nad vsemi ostalimi celinami. Amerika je podvojila in poeetvorila proizvodnjo vojnih sredstev določenih za obrambo Zedinjenih držav, Anglije in Kitajske ter je predsednik izjavil. da ni dovolj samo izdelovati obrambna sredstva ter jih držati doma zaradi svoje lastne varnosti, kajti izredne metode modeme tehnike lahko razširijo vojno nevarnost z bliskovito hitrostjo v najbolj oddaljene dele sveta. Zato je treba paziti na načrte totalitarnih sil ter pomniti, da so se odločile na vsak način zadušiti svobodo Zedinjenih držav in Kanade. Predsednik je nato prešel na trgovsko ptran vprašanja in izjavil, da bi vesoljna ameriška gospodarska organizacija naenkrat propadla, če bi totalitarne sile dobile premoč na svetu. Zato je tudi iz tega razloga potrebno, da Amerika istoveti svoja obrambna sredstva s potrebami Anglije v borba za »svobodo morja«. Glede pomorske bitke, ki jo bije Anglija in katere izgube vedno bolj rastejo, je dejal predsednik Roosevelt dobesedno: "Hitrost, s katero se potapljajo trgovske ladje, je trikrat večja od možnosti britanskih ladjedelnic za graditev nadomestnih ladij. Ta hitrost je več ko dvakrat večja kakor brzina sedanje gradnje trgovskih ladij v Veliki Britaniji in v Zedinjenih državah skupaj. Nevarnost, ki preti od takega stanja stvari, lahko odpravimo samo z dvema odločnima ukrepoma, da pospešimo izvršitev našega velikega pomorskega programa in da onemogočimo izgube na širokem morju.« Zaradi tega smatra predsednik, da je potrebno, ako razširi sistem izvidnic v severnem in južnem delu Atlantika. Ta sistem bo služil tudi za nadzorovanje opasnosti že na daljavo in za obveščanje približevanja opasnosti. Omenil je nato možnost zasedbe najvrednejših oporišč na Atlantiku, kakor so Dakar, Azorski in Kapverdski otoki, po oboroženih silah osi, poudarjajoč, da bi taka zasedba znatno približala vojno Ameriki. Nato je predsednik naglasil dve glavni točki ameriške politike: 1. Aktivni odpor kjerkoli bo potreben in z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti vsakemu poskusu totalitarnih sil za razširjanje njihovega gospostva na zapadni po-luti ter vsakršen poskus osnih sil, da si prisvoje kontrolo nad morji. 2. S stališča stroge pomorske in vojaške potrebe bo dana Angliji vsakršna možna pomoč, kakor tudi vsem onim, ki se upirajo totalitarnim silam. Ameriške izvidnice že pomagajo in bodo pomagale za-jamčiti varen prevoz potrebnih dobav Angliji, kar pomeni za Ameriko kategorično dolžnost. Vsi drugi sistemi in kombinacije, ki bi kakor koli lahko koristili temu namenu, so predmet proučevanja ameriških vojaških in pomorskih tehnikov. Odgovarjajoč na vedno češče glasove, ki se dvigajo v Zedinjenih državah proti njegovi politiki, je Rosevelt izjavil, da se bo poslužil vseh sredstev, ki so mu na razpolago, da bo onemogočil vsakršna oviranja na polju vojne proizvodnje. V zvezi s tem se je poslužil tudi vabljivih obljub, poudarjajoč, da je že ustvaril državni organ, ki bo posredoval v sporih med indu-strijci, da bodo rešeni v najvišjem interesu narodne obrambe. Predsednik je zaključil svoj govor z do-besedno izjavo: »Mi ponovno naglašamo stari ameriški nauk o svobodi morij ter aprile 1941-XIX, pubblicato nella Gazzet- ta Ufficiale n. 105 del 3 maggio 1941-XIXf hanno faeolta di ammettere alla importa-zione dai territori dell'ex Regno dl Jugoslavia non occupati dalle Forze armate itaiiane e dalle Zone franche del Carnaro e di Zara, in esenzione dal dazio e dagli al-tri diritti doganali, i generi di consumo ne-cessari per la vita delle popolazioni civili e per bisogni delle truppe di occupazione. L'esenzione non pud essere concessa per le imposte interne di fabbricazione, di ven-dita e di consumo, per le quali restano fer-me le disposizioni in vigore. Art. 3. Resta ferma, per quanto concer-ne l'esportazione di merci ed altri oggetti nei territori dell'ex Regno dl Jugoslavia occupati dalle Forze armate itaiiane, la di-sposizione dell'articolo 3 del bando del 24 aprile 1941-XIX, pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del 25 dello stesso mese. Art. 4. II presente bando k pubblicato mediante inserzione nella Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia e mediante affis-sione, in luogo visibile al pubblico, presso gli uffici dei commissari civili. - Dal Quartier generale delle Forze armate, addl 17 maggio 1941-XIX. MUSSOLTNI i z dne 29. aprila 1941-XIX, objavljenega v 1 Uradnem listu št. 105 z dne 3. maja 1941-XIX, dovoljujejo z ozemelj bivše krajevlne Jugoslavije, ki niso zasedena po italijanski vojski, ln iz svobodnih pasov Kvarnera ln Zadra brez plačila carine in drugih carinskih davščin uvoz potrošnlh predmetov, potrebnih za življenje civilnega prebivalstva in za oskrbo zasedenih čet. Oprostitev se ne sme dovoliti za notranje davke za izdelavo, prodajo in potrošnjo, glede katerih ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. člen 3. Kolikor gre za izvoz blaga in drugih predmetov na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po Italijanski vojski, ostane v veljavi določba člena 3 razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX, objavljenega v Uradnem listu z dne 25. istega meseca. člen 4. Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradni list kraljevine Italije in z nabitjem pri uradih civilnih komisarjev na občinstvu dostopnem mestu. Iz Glavnega stana oboroženih sil, dne 17. maja 1941-XIX. MUSSOLINI bomo pomagali vsem demokracijam sveta. Kolikor se tiče nas, bomo posvetili tej borbi vse, kjer bodo ameriške koristi in ameriška varnost ogrožene. Ne bomo se obotavljali prijeti za orožje, da odbijemo vsakršen napad. Zato sem nocoj proglasil stanje neomejene narodne pripravljenosti, zahtevajoč ojačenje naše obrambe do skrajnih meja moči našega naroda.« Potreba izpopolnitve ameriške proizvodnje New York, 28. maja. d. »Associated Press« poroča iz Baltimoora: Ravnatelj za nakupe v zveznem uradu za proizvodnjo Donald Nelson je izjavil v nekem govoru, da bi Zedinjene države v primeru angleškega poraza stale pred izbiro, da se pridružijo totalitarnemu sistemu ali pa spustijo v boj za ohranitev svoje sedanje uredbe. Da bi se temur izognile, morajo svojo oborožitveno proizvodnjo zvišati na tfeerzSerdbskfpzumlhwyfskpml povečati za 55 milijard dolarjev na leto. V to svrho je treba doprinesti tudi največje žrtve in v potrebi tudi zvišati delovni čas ter znižati življenjsko raven ameriškega ljudstva. Tovarne se morajo na vsak način usposobiti za oborožitveno proizvodnjo. Argentinski demanti o nakupih ladij Buenos Aires, 28. maja d. Argentinski mornariški minister kontreadmiral Fincati je izjavil zastopnikom tiska, da so vesti o ogromnih nakupih ladij po argentinski vladi mcčno pretirane. Kar se tiče 22 italijanskih ladij, je dejal Fincati, da ta nakup še ni sklenjen in ela tudi n; mogoče napovedovati, ali bo mogoč v bližnji bodočnosti. Razen tega pravi kontreadmiral, da ne gre za 22 parnikov, marveč samo za 14 ladij, ki so zasidrane v argentinskih pristaniščih. Argentinska vlada razpravlja tudi o možnosti prevzema danskih, francoskih, estonskih in nizozemskih ladij ter so pogajanja s prizadetim: državami v teku. Podobna pogajanja bo vlada, začela tudi s švedsko vlado, ker leži v argentinskih lukah brez dela že dolgo časa nekoliko švedskih tovornih ladij. Angleška letala nad zapadno Nemčijo Berlin, 28. maja. s. Angleško letalstvo je v pretekli noči izvršilo s pičlimi silami polet nad zapadno Nemčijo ter vrglo eksplozivne in zažigalne bombe na nekoliko krajev. Ugotovljene so bile škode samo v stanovanjskih delih mest. Med drugim sta bili zadeti neka bolnica in neka cerkev. Bilo Je tudi nekoliko mrtvih ln ranjenih. Aretacija romunskega legijonarskega poveljnika Bukarešta, 28. maja d. Listi poročajo, da so rumunske obmejne straže proti Madžarski zasačile na begu in aretirale sina bivšega rumunskega zunanjega ministra Sturdze, ki je b;l svejčas poveljnik legio-narske organizacije v Jassiu. Ministrov sin Ilie Vlad. Sturdza je skušal v družbi z nekim mladim prijateljem pobegniti na Madžarsko. Povratek turškega poslanika iz Beograda Carigrad, 28. maja. s. Iz Beograda so prispeli preko Črnega morja v Carigrad turški poslanik v Beogradu ter člani poslaništva. Obenem z njbfti se je vrnilo okro« 10 drugih Turkov: I Proroga dei termini di denoncia del erediti e debiti e dei titoli di valore in dinari L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana, visto la propria ordinanza n. 26 del 17 maggio 1941-XIX, ritenuta la neces-sitš. di prorogare i termini contenuti nella stessa per la denuncia dei erediti e debiti e dei titoli pubblici e privati espressi in dinari, ordina: Art. 1. II termine di cui 1'articolo 2 del-1'ordinanza del 17 maggio 1941-XIX n. 26 per la denuncia dei erediti e debiti espressi in dinari, č prorogato al 31 maggio 1941-XIX. II termine di cui l'articolo 3 della pre-detta ordinanza per la denuncia dei titoli pubblici e privati e prorogato al 7 giugno 1941-XIX. Art. 2. La presente ordinanza entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana 24 maggio 1941-XIX. L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli. Podaljšanje rekov za prijavo dinarskih terjatev in dolgov ter vrednostnih papirjev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoje naredbe št. 26 z dne 17. maja 1941-XIX in ker smatra za potrebno, da se podaljšata roka, določena v tej na-redbi za prijavo terjatev in dolgov ter državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje, odreja: člen 1. Rok iz člena 2. naredbe z dne 17. maja 1941-XIX, št. 26, za prijavo terjatev in dolgov, glasečih se na dinarje, se podaljšuje do 31. maja 1941-XIX. Rok iz člena 3. omenjene naredbe za prijavo državnih in zasebnih vrednostnih papirjev se podaljšuje do 7. junija 1941-XIX. člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 24. maja 1941-XIX. Visoki komisar Emilio Grazioli Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri četrtek, 29. maja: ob 19.30: Učenjak. Red četrtek. Petek, 30. maja: ob 15.: Šesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19.30: Bog z vami, mlada leta! Premiera. Red premierski. četrtek:, 29. maja: zaprto. Dre vi ob 19.30 bo predstava zelo zabavne in po komičnih situacijah bogate Dete-love veseloigre »Učenjak«. Naslovno vlogo bo igral Jan. Za smeh in zabavo pa bodo poskrbele osebe, ki jih predstavljajo Cesar, Danefi, Nablocka in Plut. Poleg teh nastopijo še: Gale, Peček, Vida Juvanova, Kaukler, Presetnik in Simčičeva. Režiser dr. Bratko Kreft. »Šesto nadstropje« kot ljudska predstava. Jutri v petek 30. t. m. ob 15. bodo uprizorili Gehrijevo igro »Šesto nadstropje« ki ima tri dejanja, 9 slik. To delo spada med posebno uspele predstave v letošnji sezoni, zavzema eno izmed najvidnejših mest, pri kateri se občinstvo odlično zabava. V igri se druži življenjska resnoba s tragikomiko vsakdanjega življenja. V glavnih vlogah Simčičeva, Jan. Milčinski, Gabri jelčičeva, Lipah in Sever. Režiser dr. Kreft. življenje, veselje in žalost ter ljubezen mladega študenta in njegovega prijateljskega kroga, je podana v veseloigri »Bog z vami, mlada leta«, ki sta jo napisala Ca-masio in Oxilia, Zelo prikupno delo očitu-je italijansko lahkotnost in prožnost; veliko prisrčnost in tehnično izdelanost. OPERA Začetek ob 19.30 uri Petek, 30. maja: ob 19.30.: Rusalka. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Jutri v petek 30. t, m. ob 19.30 bodo peli v operi Dvofakovo »Rusalko«, prelepo lirično opero mehkih občutij, katere dejanje je povzeto iz slovanskega mitološkega sveta, čudovite melodije, v katerih se preliva ves mik in čar skrivnosti polne nočne narave, temnih gozdov, šepetajočih studencev in srebrne mesečine, se nedosežno ubrano družijo z neutešnim hrepenenjem nesrečne Rusalke po ljubezni in koščku zemske sreče. V naslovni partiji Heybalo-va, v glavnih pa Franci, Kogejeva, Laboše-va, Lupša, Sladoljev, Barbičeva, Rakovec. Režiser C. Debevec, dirigent Niko Stritof. Za to ljudsko predstavo veljajo globoko znižane cene od 26 din navzdol. Opera pripravlja v režiji Roberta Primožiča Massenetovo opero »Don Kihot«. Premiera bo prihodnji teden. Peli bodo: naslovno partijo Primožič. Sancha - Betetto, Dulcinejo izmenoma Kogejeva in Spanova, dalje bodo sodelovali Polajnarjeva, Ivan-čičeva, M. in B. Sancin, Anžlovar. Dirigent D. Zebre, S Spodnje štajerske Vpis v višjo šolo v Mariboru je bil včeraj in predvčerajšnjim v poslopju deške meščanske šole v Krekovi ulici (sedaj Kal-serstrasse). Takozvana višja šola odgovarja stopnji srednje šole. Smrtna kosa. Umrli so v Mariboru 68-letni zasebnik Kari Vešnar, 83 letna zaseb-nica Julijana Kocbek, 85 letna Josipina Pleteršek, vdova po železničarju in 65 letna posestnica Marija Pakič. Poroka. V Limbušu sta se poročila ekonom Rudolf Soštarič in zasebnica Terezija Potočnik. Za pooblaščenca za višje šolstvo na spodnještajerskem področju je imenovan dr. Straka. Začasna ureditev uporabe tekstilnega blaga, čevljev in usnja. V smislu posebne odredbe je oddaja navedenih predmetov dopustna samo proti nabavni ci. Odredba vsebuje točen seznam proizvodov tekstilne stroke, posteljnega in gospodinjskega perila, opremnih predmetov, obutve, zdravstvenega blaga, ročnih del, igrač in raznih okrasnih predmetov, ki se lahko prodajajo brez zadevne nabavni ce. Brez na. bavnice se bodo dobile med drugim naglavne rute, dežniki, pletene čepice, obrisa če, naramnice, nadomestni podplati in traki za čevlje. « S kraljevim ukazom z dne 3. maja o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine je dobilo slovensko ljudstvo na ozemlju, ki so ga zasedle italijanske Oborožene Sile in v sestavi močne Italije avtonomen položaj z zajamčenimi pravicami, ki varujejo naše narodnostne, kulturne in jezikovne posebnosti. Ta državnopravni akt, ki je bil izdan po modrem predlogu Duceja, omogoča slovenskemu ljudstvu, da prihaja do besede v vseh vprašanjih, ki se tičejo njegovega gospodarskega in socialnega življenja. čl. 4 Kraljevega ukaza določa, da bo Visokemu Komisarju Ljubljanske pokrajine pomagal sosvet 14 predstavnikov, izbranih iz produktivnih skupin slovenskega prebivalstva. Ta določba Kraljevega ukaza je bila naglo in odločno spremenjena v dejanje. Kakor smo že včeraj poročali, je bil z dekretom Duceja in na predlog Visokega Komisarja imenovan sosvet za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje sosveta je vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine sprejelo z velikim zadoščenjem in s hvaležnostjo do Duceja, ki lahko z zaupanjem zre v bodoče delo sosveta. Visoki Komisar Eksc. Grazioli ki mu prav tako dolgujemo zahvalo za iniciativnost in uspešno posredovanje pri Duceju, pa je znova pokazal svoje veliko prizadevanje za hitro in popolno izvajanje državnopravnega akta od 3. maja in svoje veliko razumevanje za potrebe slovenskega ljudstva. 2e iz besedila Kr. ukaza o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine je razvidno, da se imajo pri imenovanju sosveta uveljaviti načela korporacijskega sestava, v čigar znamenju je bila preurejena Italija, člani sosveta morajo biti namreč izbrani iz pro-ouktivnih skupin slovenskega prebivalstva. Se bolj prihajajo do izraza korporacij-ska načela v pravkar izvršenem imenovanju sosveta. Poleg predstavnikov javnega življenja in predstavnika vseučilišča so v sosvet imenovani na eni strani zastop- — Iz trgovinskega registra. Pri Tvornici tanina. Medvode, družbi z o. z., ie vpisano, da je po sklepu občnega zbora z dne 3. maja prenešen sedež družbe v Ljubljano. — Pri tvrdki Salamon & Lampe, družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisana sprememba družbene pogodbe; osnovna glavnica se je zvišala od 400.000 na 650.000 din. — Pri tvrdki Union, hotelski in s^vbinstki d. d. v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisan član upravnega sveta Anton Kralj, vpisan pa novi član upravnega sveta Ignacij Sirca, višji finančni svetnik v Ljubljani. — Tvrd-ka »Jadran«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani, sklicuje izredni občni zbor zaradi sklepanja o spremembi naziva firme in volitve upravnega sveta. — Tvrdka Standard oljarna, družba z o. z. v Medvodah. je prešla v likvidacijo. = Občni zbor Ljubljanske borze. Jutri v petek 30. maja bo ob 16. uri občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, in sicer v borznih prostorih v Trgovskem domu. Poleg poročil so na dnevnem redu volitve 5 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 14 članov borznega razsodišča. = Uspeh milanskega velesejma. Iz poročila, ki ga je izdala uprava milanskega velesejma o letošnji pomladni prireditvi, je razvidno, da se je tega velesejma udeležil navzlic vojni 976 inozemskih razstav-ljalcev iz 17 evropskih in izvenevropskih držav. Kolektivne razstave so priredile naslednje države: Nemčija, Bel^ia, Nizozemska, Rumunija, Švica, Španija in Madžarska. Nemčija je bila zastopana s 704 razstavljalo, od katereh je bilo 18 iz Češko moravskega protektorata; iz Švice je bilo 85 razstavijalcev, iz Zedinjenih držav 55, iz Rumunije 51, iz Nizozemske 16, iz Madžarske 16 in iz Švedske 14. = Hrvatski načrti za preselitev Hrvatov iz Madžarske. Kakor poročajo iz Budimpešte, je državni sekretar v hrvatskem zunanjem ministrstvu Lorkovič izjavil madžarskim novinarjem, da razmišlja hrvatska vlada o tem, da bi preselila na ozemlje Hrvatske one Hrvate, ki žive sedaj v mejah Madžarske. Lorkovič ugotavlja, da živi sedaj v Madžarski po zasedbi Vojvodine preko 200.000 Hrvatov. Preselitev teh Hrvatov ne bo povzročala večjih težav, ker bo dobila Hrvatska več stotisoč oralov zemlje z izselitvijo srbskih naseljencev, zlasti v okolici Varaždina in Zagreba. — Nemško-hrvatska trgovinska pogajanja. Nedavno je bil med Nemčijo in Hrvatsko sklenjen začasni trgovinski sporazum, ki bo veljal do končne ureditve trgovinskega razmerja med obema državama. V ponedeljek pa so se v Zagrebu pričela med nemško in hrvatsko trgovinsko delegacijo pogajanja za sklenitev popolne trgovinske pogodbe. Pogajanja bodo trajala dalj časa, ker je treba v pogodbi določiti obojestranske kontingente za posamezne vrste blaga. Poleg tega je treba skleniti klirinško pogodbo. == Življenjski stroški na Hrvatskem. Po zagrebški reviji »Indeks« so se življenjski stroški na Hrvatskem v teku aprila povečali na 2.8 odstotkov (povečali so se predvsem izdatki za živila in sicer za 4.9 niki industrije, trgovine, obrti, tehničnih poklicov, bančništva, zadružništva in kmetijstva, ki zastopajo delodajalce, na drugi strani pa so imenovani zastopniki delojemalcev, in sicer posebej zastopniki trgovskih in bančnih uslužbencev ter zastopniki industrijskih in kmečkih delavcev. Tako je v smislu korporacijskega sestava uresničena pravna enakost socialnih razredov in socialna pravičnost po osnovnem načelu, da morajo vsi sloji prebivalstva služiti višjemu interesu skupnosti, ki se mu morajo podrediti interesi vsakega posameznika in ki postavlja meje vsakemu individualnemu pravu. Z imenovanjem zastopnikov nameščencev in delavcev ej poudarjena pravica njihovega soodločanja v interesu gospodarstva kot celote. Taka korporativna ureditev, ki predstavlja sintezo gospoda rsko-političnih in socialnih sil, ima predvsem namen izločiti nasprotja med kapitalom in delom v duhu višje socialne pravičnosti in zavesti višjega interesa skupnosti. Z uvedbo korporacijskega sistema je fašistični Italiji odlično uspelo izločiti razredni boj s tem, da je proglasila enotnost gospodarskih in socialnih interesov, obenem pa socialno dolžnost dela ter odgovornost delodajalcev nasproti socialni skupnosti, čeprav se morajo vsa vprašanja produkcije presojati zgolj s stališča višjih interesov skupnosti je v korporacijskem sestavu vendar dovolj možnosti za uveljav-Ijenje zasebne iniciative v gospodarstvu, ki ji je priznana velika vloga za napredek gospodarstva in za blagostanje naroda. Prepričani smo, da bo složno sodelovanje zastopnikov vseh produktivnih slojev prebivalstva v smislu gornjih načel blagodejno vplivalo na reševanje perečih gospodarskih m socialnih problemov in da bo sosvet Ljubljanske pokrajine pod preizkušenim vodstvom Visokega Komisarja upravičil nade, ki jih stavlja slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini v njegovo delo. odstotka) tako, da so bili v aprilu življenjski stroški za 64.5 odstotkov večji kakor v avgustu 1939. = Zamenjava dinarjev v ozemlju, ki ga je zasedla Madžarska. Na ozemlju Vojvodine in Prekmurja, ki je zasedeno od Madžarske, je končana zamenjava dinarjev v madžarske penge v razmerju 1 penga za 10 din. Računajo, da je bilo zamenjanih okrog 1500 milijonov dinarjev. Do konca aprila je madžarska Narodno banka izdala v zvezi z zamenjavo dinarjev za 123.6 milijona pengov. Razmere na trgu Včerajšnji živilski trg je bil zelo dobro založen in se mu skoraj ni poznalo sledu komaj minulih velikih dogodkov. Suho in toplo vreme je omogočilo dovoz vseh potrebščin za kuhinjo. Posebno veliko je bilo včeraj vsakovrstne in zelo lepe zelenjave, ki so jo gospodinje zadnji čas že močno pogrešale. Toplo vreme je pospešilo njeno rast, tako da so je pripeljale Trnovčanka in Krakovčanke več ko dovolj. Bilo pa. je tudi primerno povpraševanje po zelenjavi, ki ima zdaj maksimirane cene. Očiščena, zelo lepa berivka je veljala do 14 din kg, neočiščena pa do 10. Zeleni otrebljeni vrtni radič do 12, njivski radič do 5 din kg. Velika listnata špinača je veljala 8, s stebelci pa 7 din kg. Veliko je bilo tudi zelo lepe solate z vrtov sončne Goriške in tržaške okolice po 16 din, prav tako lepega graha v stročju po 16. Stari krompir je stal 2.50, novi uvoženi pa 12 din kg. Domača čebula 5. Razmeroma dosti je bilo naprodaj jatoolk od 12 do 18 din po kakovosti, kislega zelja, kisle repe, zeljnatih glav, špargeljnov, česna, korenja in peter-šilja itd. Prodaja zelenjave na tehtnice je uvedena že v polni meri in so gospodinje zelo zadovoljne. Ne tako nekatere prodajalke, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s to tako potrebno in koristno novostjo. Marsikatera solatarica je imela te dni v košu zelenjave skrito merico in je skušala, 'kadar se ji je zdelo, da je obzorje dovolj čisto, prodati motovileč ali podobno na stari način. Bistro oko tržnega nadzornika pa tega ni spregledalo in večkrat se je že zgodilo, da je morala podjetna prodajalka pustiti svojo stojnico in slediti strogemu nadzorniku. Takih primerov je vsak dar. manj. Stalne branjevke in branjevci na trgu za cerkvijo sv. Nikolaja so bili tudi dobro založeni. Posebno z berivko, radičem, špi-načo, regratom, solato, motovilcem. Potem grahom, špargeljni, fižolom v stročju, vsakovrstnimi jabolki od 12 do 20 din kg in nevim krompirjem po 12. Precej je bilo tudi češenj, četrt kg po 7 do 8 din. Dobiti se je dalo v zgodnjih urah tudi jajc, mleka, sira, masla in perutnine. Na mesarske stojnice ni bilo velikega navala. Mestna aprovizacija pa je prodajala v dveh paviljonih nove še ne dokončane tržnice ob Ljubljanici cenen krompir, ki so ga gospodinje veliko pokupile. Francoske koloni Pariz, 28. maja. d. Državni tajnik za kolonije Platon je izjavil zastopniku »Petit Pariš Siena« v Vichyju, da so se francoske kolonije v pretežni večini izjavile za politiko vichyjske vlade. Kljub poizkusom angleške propagande, ki je hotela Francoze v prekomorskih deželah odtujini domovini, je vendar skoro ves francoski svet izven Francije zvesto na strani maršala Petama. Velika Britanija si na vso moč prizadeva, da bi francoske kolonije ukrotila z gospodarskim pritiskom in izsiljevanjem, kakor pa dogodki kažejo, pri tem početju nima uspeha. V splošnem se lahko zaključi, da sc je gibanje za odpad na stran generala de Gaullea zaključilo že ob koncu septembra lanskega leta. Washington, 28. maja. Listi poročajo, da je francoski poslanik Henri Haye izročil v državnem tajništvu noto vichyjske vlade, v kateri je ponovno naglašeno francosko stališče, da Francija ne namerava nikomur izročiti svojega kolonijskega brodovja ali del tega brodovja. |e zveste Petainu Razširjenje blokade na francoske kolonije New York, 28. maja s. Dopisnik »Cristian Science Monitor« govori v posebnem članku o bližnji temeljiti spremembi britanske politike napram Franciji. Kakor trdi, se bo angleška blokada raztegnila na vso francosko posest v severni Afriki. Mehika zahteva otok Clipperton Mexico, 28. maja d. Splošna zveza mehiških delavcev je nasilovila na mehiškega zunanjega ministra posebno spomenico z zahtevo, naj vlada skrbno prouči zadevo zasedbe otoka Clippertona, ki je francoska Last. Spomenica naglaša, da preti otoku nevarnost, da bi ga zasedla neka tuja sila. V ostalem je zdaj najlepša pril'k, da se omenjeni otok vrne Mehiki Kontrola nad uvozom na zasedeno bivše jugoslovansko ozemlje Rooseveltov govor Gospodarstvo - >7urro- 126 .. ..........- .. —-- 3 -—- Življenje v Prekmurju Streli na Pešceniku Značilna slika iz dobe razsula, za katero sta krivca na prvi razpravi po vojni pred velikim novomeškim senatom polagala račun Kočevski gozdovi in življenje v njih Ohranjenega je še nekaj pragozda, kjer ima zlasti živalstvo varno zatočišče Hrvatska Tomlslava n. Največja Hrvatska v njeni zgodovini — Narodnostni položaj — Javna dela Zagreb, koncem' maja. Vsi hrvatski časop'si in tudi kinematografi so objavili v zvezi z rimskimi pogodbami zemljepisne karte razvoja hrvatskega državnega ozemlja od Tunvsuavove Hrvatske prod tiseč leti do dana,»njega dne in naglasa j o, da Hrvatska v svoji zgodovini še nikoli ni biLa tako velika kakor pod kraljem Tomdslavom 11. Svoji današnji veličini se je približala Je pod narodnim vladarjem Tomislavom 1. Žc pod svojimi zadnjimi domačimi vladarji je izgubila Bosno, ki jc ni več dob;la nazaj do današnjega dne. Ko je Hrvatska sklenila personalno unijo z ogrskimi kralji, se je kmalu Bosna razvila kot posebna hrvatska država, dokler ni padla pod turško oblast. Zaradi turškega napredovanja se je Hrvatska vedno bolj manjkala, proti koncu 16. stoletja so siplo-h ostals le še »ostanki ostankov« nekdanjega kraljestva. Tedaj so v Dalmaciji in na otokih vladale Benetke, ki so tam ostale štiri stoletja ter zapustile globoke sledove, ki se niso dali več izbrisati. Zaradi stalnih turških napadov je bila na hrvatskem ozemlju ustanovljena vojna krajina, tako da je Hrvatska dobila od papeža časten naslov »predzidja krščanstva«. V drugi polovici preteklega stoletja je prišlo do znane »na-godbe« z Madžar, ki so priznali Hrvatski poseben državno-pravni značaj. Troedina kraljevina je obsegala le bansko Hrvatsko in Slavonijo, dočim je Dalmacija ostala avstrijska kronovina Bivša banovina Hrvatska. ki sieveda ni Jmela tributa državnosti, je obsegala več kot polovico področja današnje hrvatske države Manjkala je bivša vrbaska banovina in sploh ie bilo v Bosni 38 srezov izven banovine, kakor tudi vzhodni Srem Te zgodovinske prmerjave naj dokazujejo, da se Hrvatska Tomislava U. da vzporejati le s Hrvatsko Tomislava L. za kar so pa bile nujne tudi gotove žrtve ob jadranski obali. Neodvisna hrvatska država obsega približno 115 000 kv. km in je za več kakor polov*co manjša od bivše Jugoslavije. Prebivalcev bi imela okrog 7 milijonom, od teh 4.8 milijona Hrvatov. Srbov bo 1.85 mil.. kar predstavlja z ozirom na znano stališče hrvatske Vlade težek državni probleip. Najbolj so Hrvati in Srb: pomešani v bivši vr-baski banovini, ki je pa okrnjena s strnjenim hrvatskim področjem Banjaluka ima v novi državi nekako osrednjo lego. Poleg muslimanskega podpredsedn:štva vlade se je tja preselilo tudi že ministrstvo za gozdove. Obstoja težnja, da se take zvana turška Hrvatska, oziroma Bosanska krajina pohrvati in postavlja se celo vprašanje preselitve dobrega dela hrvatske vlade v Banja luko, čeprav se javno o tem ne razpravlja. Od drugih manjšin ž:ve na Hrvatskem po številčnem vrstnem redu v tisočih: Nemci 145, Madžari 70, Čehi in Slovaki 37. 44, Slovenci 37. Na področju bivše države 'zven Hrvatje živi šs- približno- če* 4(-H «"00 Hrvatov, v ostali H v ropi ič5':'J0, izven Iv- initttiiMiiutUMimiHiiiiiuKKmHimitiitiiiniiHitiftnHmjfiiirittifii nik Franc, Cokan Franjo, Curk Franc, Ctrar Janez in Cverlik Jože (iz Kraljeva), Čatež Milan, Cop Jože, Cešare Josip, Can-čar Ludvik, Dolinar Ignac, Drobne Vinko, Dejak Leopold, Drofenik Jurij, Dušak Martin, Dobravec Pavel, Dolenc Milan, Erkla-vec Franc, Eder (Edo) Feliks, Esih Ivan, Fideršek Anton, Fajgelj Valentin, Fabjan Ivan ln Flisar Ernest (iz Kraljeva), Gregor* Ivan, Gerjevič Miha, Godec Franc, Gruden Anton, Gabrovšek Franc, Glava« Franc, Galič Karel, Hren Albin, Hronc Franc, Hribar Jože Hoelbl Alojz, Horvat Viktor, Hrovatin Jakob, Hrovatič Štefan, Hočevar Vladislav, Ivnik Gustl, Jakopin Franc, Jereb Peter, Jenko Gabrijel, Jelen Rudolf, Jerman Janez, Janžek Stanko, Jarc Lojze, Jamnik Leopold, Jodl Ludvik, Jerala Ignac. Kranjčič Ivan, Kokal Friderik, Kastelic Anton, Kunstelj Alojzij, Kozjak Franc, Koren Jože, Kert Franc, Kostanjšek Aleksander, Krnc Ferdo, Kern Josip, Kralj Jože, Krumpelj Franc, Kokol Franc, Kramer Jurij, Kranjc Martin, Knez Ivan, Križan Jože, Kos Alojzij, Koložvan Geza, Kožuh Mihael, Koren Andrej, Kunžič Mihael, Lav-rič Anton, Lipovšek Miha, Lavtižar Bogdan, Lebar Ignacij, Lovšin Adolf, Lipovšek Mlhajlo, Lazar Leon, Lutar Franc, Lo-vrač Albin, Miklavčič Janez, Modic Franc, Marolt Anton, Miklavčič Alojzij, Martinček Jože, Me«erko Ivan (Kraljevo), Novak Mirko, Novak Ivan, Nareks Bogomir. Osred-kar Alojaj, Ogrine Jože, Oman Anton, Ozi-mič Rudolf, Ogulin Jože, Puh Janez, Pod-križnik Karel, Poglavšek Martin, Prebil Alojzij, Pšenica Vinko, Pate Franc, Primožič Alojzij, Palčič Ivan, Pesek Štefan, repe 925.000. Izven Hrvatske živi torej 24 odstatkov Hrvatov Po številu so Hrvati enaki Bolgarom. Portugalcem ali Beloru-som, manjši od njih so pa med drugim F'n-ci, Norvežani, Švicarji, Slovaki in Danci. Hrvatska politična revolucija nadaljuje svojo pot po geslu: »Na ljutu ranu — Ijuta trava!« Zakonodajni odbor pr predsedni-štvu vlade izdaja neprenehoma nove zakom-ske odloke, ki ustvarjajo čisto nov pravni položaj. Tudi oglasni sto-Ipi so vedno polni raznih naredb policije, redne in ustaške, kakor tudi drug;h oblasti. Dolgo bo šc trajalo, preden bo uspelo zgraditi državo na čisto novih temeljih. Od prvakov Mačkovega režima so v zaporu še inž. Košutič, dr. Rcberski, dr. Scholl, Kemfelja in še nekateri drugi, ki j:h še zaslišujejo. Ostali so že izpuščeni. Kmečka in meščanska zaščita, ki je bila nekaka milica bivše HSS in je štela baje blizu 200.000 !jud\ jc sedaj ra*-orožena in razpuščona, dasi jc doklej sodelovala z ustaškim pekretem. Najbrže je niso smatrali za dovolj zanesljivo. Sploh ne o zastopnikih starega hrvatskega režima prav malo sliši v javnosti. Izjemoma |e te dni glavno ustaško glasrlo »Hrvatski Narod« prav ostro napadlo dr. Mačka zaradi njegove zunanje politike, ki bi skoraj spravila hrvaški narod v po-gubo. da ga ni v zadnjem trenutku rešila ustaška revolucija. Dr. Maček živi sedaj na svojem znanem posestvu v Kupincu -n se bavi s svojim gospodarstvom. T;k pred izbruhom vojne je še hotel doseči nove konccsije v Beogradu za Hrvatsko. Ustaška vlada pripravlja velikopotezno propagandno akcijo po vsej novi državi, da bi zlasti kmetom pojasnila s-vojc po-bude in namene ter šc posebno svojo snc:alno akcijo v prid malega človeka. Preteklo soboto in nedeljo so imel- nekateri ministri in drugi prvaki ustaškega pn-krefa veliko število shodov v vseh hrvatskih kraj:h. Ta akcija se bo nadaljevala od nedelje do nedelje. Vlada je objavila zaken o graditvi modernih cest in jc za to določila št:ri milijarde dinarjev. Glavni dve cesti bosta od Rogatca preko Zagreba v Zcmun, ter od Okučanov čez Banjaluko v Split. Vse ostalo ceste bodo navezane na ti dve. Letošnji c-brok za graditev cest znaša 400 milijonov. Nadalje je določeno izsuševanje vseh hrvatskih polj, k- so čez leto deloma poplav-iijena. Na ta način se bo dobilo na sto tisoče ha plodne zemije. Oblasti sc- odvzelo zeml jo vsem srbskim dobrovoljccm ter so jo dodelile hrvatskim kmetom. Pripravlja se tudi novi načrt za agrarno reformo na s> dobnih načelih ter za notranjo kolonizacijo. Za izsuševanje polj je odrejeno 400 milijonov. Končno bodo začeli gradit: tudi delavske hiše pod državnim nadzorstvom z a 100 milijonov. Vsa ta javna dela bodo v prd stotisočim hrvatskih kmetov, delavcev in obrtnikov, ki um hoče njih nova država pokazati vso svojo naklonjenost. Dr. O. l|ll!lll!llllltll!ilimii:i{|l!ll!llHlllllllllll!>il!llll!llllll!UillU Penca Ivan, Pančur Leopold, Poklukar Janez, Poš Janez, Ploj Karlo. Ropret Miha, Rakovnik Ivan, Rajevec Filip, Rošan Janez. Ričko Vincenc, Rado-vanovič Radko, Suva Stanko, Sajevic Janez, Strašek Henrik, Sedej Ludvik, Sez-man Martin, Struna Andrej, Sajko Simon, Slemenik Stanislav, Sček Josip, Šuštar An. ton, Stimec Dragutin, Strekelj Valentin Štrukelj Martin, Sumeč Jože in Smid Adolf (Kraljevo), Tkalec Rudolf, Tutin Anton. Tot Janez, Tekstor Lojze, Tomažin Matija, Trpine Egidij, Trpin Peter, Tomaževič Zdravko, Vod osek Herman, Veternik Jože, Veseniak Janez, Zžtvec Franc, Zelenjak Vinko, 2abrl Martin, Zen Ivan, Ziberna Franc, Zvan Franc, Skrabar Adolf, Tomše Janez. Pogrešar.ci h Kragujevca so sc javili: Arzenšek Anton. Bančič M. Matej. Brezov-šek Jože, Cankar M. Ciril. Cančar Franc, Černelič I. Jožef, Dajčman Ivan, Drobne Vinko, Glažar Franc. Grebene Jože, Golob Anton. Herček Anton. Ivšek Franc. Kovač Anton. Kostanišek Ivan. Kokol Franc, Krame (Krajnc) Jože. Knoll Stanko. Koprive Karel. Klun Anton. Konešnik Gustl. Klemenčič Franc - Kraljevo. Lesjak Jakob, Mahar Jože, Mole A. Janez. Maial Leon^ld. Ogorelc Ivan. Perko Alojzij. Polanec Vol-benk. Podgoršek Karol, Pečnik Franc, Prelesnik Franc. Podhostnik Janez. Rozman Jožef, Selišk^r Mihael. Sam« LeonoM. Senica Stanko. Stebih Jakob. Savli Vladimir. Turk Anton - Kraljevo. Višnar Alojz, V^lčanšek Josip. Zoreč Janez. Zupin Franc. Inserirajte v „Jutru"! Življenje v Prekmurju je postalo tišje. Po cestah je manj kolesarjev, po njivah deta manj ljudi kakor lani. Nebo je oblačno, ne more se zjasniti. Po njivah stoje mlake, setev je slaba. Koruza je šele začela kliti in tudi krompir je šele začel rasti. Malo ljudi hodi po njivah in še to so napol otroci ali starčki. Vse, kar je mladega in zdravega, odhaja. Vsak dan odhajajo novi transporti. Tisti, ki so še ostali, se odpravljajo, da odidejo jutri, pojutrišnjem. Priključili se bodo armadi nemških tovarniških delavcev, povečali bodo vrste madžarskih sezoncev na grofo\>skih marofih. Fant, dekle, ki je izpolnilo šestnajsto leto, možje, žene, tudi tisti, ki so jim leta že pobelila lase, se dan za dnem vpisujejo v to armado Ljudje se naglo poslavljajo od skopih domačih njiv, cd tistih, ki so jih podedovali, in tistih, ki jim jih je bila dala agrarna reforma, naglo si stiskajo roke, slovo je kratko in tiho, nihče ne vpraša, kdaj, kje se bodo spet videli. Preko 3000 ljudi je odšlo v zadnjih dneh iz vseh vasi Prekmurja. Pogodbe, ki so jih sklenili z nemškimi delodajalci, jim določajo deseturni delaim dan, ženskim 18 do 25 pf. na uro, moškim 25 do 36 pf. Njihova službena mesta so skoraj vsa v severni Nemčiji■ Tisti pa. ki gredo na madžarske marofe, delajo od zore dn mraka, za 12 do 16 pongyjev na mesec (120 do 160 din), poleg tega dobijo meter žita, prosta stanovanja in hiar.o. Tudi Murska Sobota je postala tišja. Kmetje, ki so prihajali na okrožno sodišče, na pošto, na srez, po najrazličnejših drugih nprm-kih, zdaj ne prihajajo več. ker sodišče ne posluje, pošta je zaprta. Poseh-no zv ečer je mesto tiho. kakor da hi šli vsi Ijud/e že s prvim mrakom k počitku. Luči oh cestah gorijo, v kavarnah sede gruče ljudi za kartami in okoli biljardov. ?e dolgo ljudje niso videli časopisov, po ste-nrh kavarn in gostiln vise še stare številke Gostilničarskega vestnika, nemški ali madžarski časopis Cene blatfu so za 10 do 20*1» višje od prejšnjih. Meso in mast se še dobi, goveje je po IS do 20 d'n kilogram, svinjsko po 24 do 2R din. Dovolj ie še tudi slanine, ki je po 2S dinarjev, dočim je mast po 32 dinarjev. Jajca so po dinarju, mleko po 2 do 2.50. Kokoši prodajajo po 30 do 35 dm kos. Prebivalci so morali prijaviti vso svojo živino in perutnino, klanje prašičev do 80 kg težkih je strogo prepovedano Bela mr.ka je še vedno po 9 dinarjev. V pekarnah imajo še vedno na razpolago vse vr-s!e peciva in belega kruha. Krompir je po 1.50 do 2 dinarja. Nekoliko dražje so cigarete. vžigalice pa so po 75 par škatlica, v Ka teri se nahaja preko 100 žveplenk. V šolah so zopet obnovili pouk. Na gimnaziji se bodo kmalu vršili izpiti. Pouk na šolah ie v »vendskem« jeziku. Vsi uradniki. tudi domači, so ostali brez služb. Na pošti, na občini, povsod so madžarske oblasti zaposlile madžarsko uradništvo. Dijakom z univerze .sn madžarske oblasti ponudile štipendije in jim priznale vse dosedanje izpite. Študije bodo lahko nadaljevali deloma v Budimpešti, deloma v Segedi-nu. I'si župani in občinski tajniki bodo odstavljeni in vojaške oblasti so postavile nove župane. Tudi rakičanska kmetijska šola. ki je postala najmodernejša te vrste v vsej Madžarski, ima novega upravnika. Nove razmere so prinesle tudi nekaj gospodarskih pretresijajev. Tako bo najbrže mora'o likvidirati Benkovo podjetje, ki bi brez zaledja težko izhajalo, prav tako pa bodo morali prenehati z delom v tovarnah perila, k jer je bilo zaposlenih lepe število deklet iz murskosoboške okolice. \'elika zaskrbljenost vlada med ljudmi, ki imajo agrarno zemljo. Govori se, da bodo morali tisti, ki nimajo izplačane in prepisane agrarne zemlje, odstopiti to zemljo n/iho\'im predvojnim lastnikom. Prav tako vlada zaskrbljenost med primorskiim kolonisti. ki bodo najbrže morah zapustiti svoje hiše in polja in se izseliti iz Prekmurja. Prizadeti so tudi murski mlini, ki so mleti večji del za štajerske prebivalce, zdaj pa je ves promet med obema pokrajinama prekinjen. Počasi, bolj ah manj neopazno se vrše Ko j* Italija, kolikor je mogla, uredila svoje odnošaje v Evropi in v Sredozemlju, je bila v vsakem pogledu toliko dozoreia, da je lahko začela uveljavljati svoje pravice v Vzhodni Afriki. Pri tem jo jc vo-ailo prepričanje, da njene zgodovinske in moralne pravice do Abesinije nikoli ne zastarajo ali da jih je treba čim prej uveljaviti. Italijanska vlada se je poslužlla vseh diplomatskih sredstev, da pripravi vladarja Hailoja Selasija k pristanku, naj oopre svojo državo produktivni delavnosti italijanskih kolonialnih sil. Toda Haile oe-lasi je takoj od vsega početka pokazal veliko sovražnost do Italijanov. Njegovi zli svetovalci so bili agentje različnih drugih držav, katerih dosledni namen je bil, kolikor mogoče škodovati razmahu fašistične Italije in napredku marljivega italijanskega naroda. In tako je neguš Haile Seiasi opustil poslednjo priliko, da bi dosegel z Italijani pameten sporazum. Leta 1928 je Italija storila poslednji poizkus s tem, da je ponudila negušu pogodbo o sodelovanju v Abesiniji. Eritreja in Somalija sta pač s sosednim afriškim cesarstvom gospodarska enota. Priroda sama uravnava abeginsko trgovino proti eri-trejskim pristaniščem na obali Rdečega morja. Ogromno, še prazno ali le redko naseljeno območje Abesinije je pač res ne. izčrpno področje, kjer lahko Italijani gospodarsko razvijejo čim več delavnosti. T", se jim nudi široko področje za njihova uvi- spremembe v življenju Prekmurja. Kmetje, ki še prihajajo v Mursko Soboto, postajajo pred plakati, ki jih je madžarska oblast nalepila na javna poslopja, plakate z na\"0-dili, z opomini, s prepovedmi in zapovedmi. Na hiši sreskega načelstva visi velik dvojezični napis »Sziouna szodb&t — preti sod — in pod \>eliktm na*lo\-om opomin: »Šteri tou ne posluhne, gauge dosegnoti ma. ..« Skoraj vsako nedeljo roma z goričkih vasi procesija goričanskih kmetov, delavcev in malih obrtnikov ptoti Radgoni. Novo mesto, 27. maja Splošni nered in zmešnjavo, ki je nastala med ljudstvorn konec meseca aprila in na začetku maja, sta hotela v svoj prid izkoristiti tudi dva starejša mladoletnika K. O. ;z Sliv niče-Žalna in Jože R. s Pešče-nika pri Višnji gori, ki sta se morala v torek dopoldne zagovarjati zaradi zločinsitva po §§ 326. 327 in 328 t. 3 in 5 k. z. pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik drž. tožMca Perovšek, navaja, da je posest-nica in gostilničarka na Pcščeniku, F.'liza-beta Novljan, imela skrite sivoje življenjske potrebščine v ntki večji luknji, ki je bila napravljena v zidu na lunanji stran- hiše. Luknja je svoj čas služila gosipodinji kot kurnik. Novljanova ie v sedanjih razmerah shranila pred tatovi v to luknjo ekrog 20 kg masti. 120 jajc in 50 kg fižola. Odprtino pa je dala na zunanji strani zasuti s kupom gramoza. Za izredno skr-vališče pa sta kaj hitro doznala obtoženca, ki sta sklenila, da zalogo ob ugodni priliki izropata. V nedeljo 4. maja sta šla v Višnjo goro popivat. Ob tej priliki sta se do podrobnosti pomcn:la. kako bosta zvečer Novljano-vo oplenila. Po dogovoru sta jo primahala pred do-mačijo Novljanove okrog 22. Sla sta takoj na delo. Ko sta gramoz odkopala in pričela jemati iz luknje jajca, sta bila pri nečednem poslu zasačena po gospodinji. Novljanova, ki je sipoznala drznega tatica v osebi K. O., je fanta udarila po hrbtu z nekim predmetom Oba sta se nato spustMa v beg in izginila v bližnji gozdiček. Novljanova pa ie sklicala svoje domače, da spravijo zalogo na varnejši prostor. V tem času pa se je začelo razlegati močno s»tre- Popotnik. ki izstopi na prometni železniški petetaji v Straži pri Novem mestu, se čudi ogromni množini vsakovrstnega leva v vseh oblikah, ki je tu nakop.čeno in čaka. da aa nalože na železniške vagone in odpeljejo v razne kraje. Največ tega lesa ie iz kočevskih gozdov, ki so neizčrpen vir gozdnega bogastva. 2e od nekdaj je bila tu razvita lesna industrija. Po kočevskih vaseh so ob vsakem potočku male žage in mlini, do katerih je po preprostih lesenih in v -adnjem času tudi cementnih žlebovih napeljana voda na vodna kolesa, ki gonijo mline in žage. V prejšnjih časih so vozili Ko".evarji na-ža. ane deske po sejmih in zlasti v Belo Krajino in jih tam prodajali. Sedaj pa. ko je lesna industrija povsod že precei razvita prodajajo deske direktno lesnim trgovcem in drugim kupcem. V od potokov oddaljenih kočevskih vaseh izdelujejo razne lesene potrebščine, ziasii škafe, naramne brente. bane za vodo. kadunje. grablie in drugo orodje, ki jih potem vozijo po svetu ter nrodaiaio in tudi zamenjujejo za živež, ki ga v nerodovitnem svetu ne morejo pridelati niti za svoje skromne potrebščine. V časih, ko les iz naših krajev ni imel današnje vrednosti, ic vladalo tam. kjer so danes obširni gozdovi, vse drugo življenje kot v današnjih dneh. Medtem ko se danes v posameznih revirjih postavljene posamezne stanovanjske hiše s primernimi gospodarskimi poslopji, kjer bivajo gozdni čuvaji in lovci, so bile pred desetletji tu še naselbine, kier so stalno prebivali gozdni delavci kot drvarji, oglarji itd. Od naselbine do naselbine so vodila gozdna pota. lizatorična prizadevanja. V svojih prejšnjih kolonijah so dokazali že v častni meri, s kolikšno voljo, da, s pravcato idealno ljubeznijo hočejo prispevati svoj delež k civilizaciji poldivjega sveta v Afriki. V fašizmu močno utrjena Italija je na vsak način začutila, da se mora razširiti in pokazati svoje sposobnosti, čeprav je doma izkoriščala najbolj smotrno sleherni koščeK tal, čeprav je napravila plodna velika področja, je italijanskemu narodu vendarle piimanjkovalo zemlje za dostojno prebrano V tej zvezi naj omenimo, da je Hali-janski zakon z dne 24. decembra 1928 določil nekaj malega manj, kakor 7 milijard lir samo v ta namen, da se dotlej neizkoriščena tla napravijo plodna. Trebi je pogledati, kako je italijanski narod v teku zadnjega polatoletja številčno narasel. Leta 1881 — torej natančno pred 50 leti _ je na Apeninskem polotoku prebivalo 28,953.480 prebivalcev. Leta 19^1 je to število naraslo na 32,956.504. Potem je ljudsko štetje v 1. 1911 izkazalo 35,84.1,0-18 prebivalcev. Po svetovni vojni je bilo leta 1921 (kljub številnim žrtvam vojne in španske hripe) že 38,463.000 prebivalcev. Leta 1931 jih je bilo 41,651.617. Tik p rad abeainsko vojno v letu 1035 pa j vprašanje premotrimo docela trezno 'n stvarno. Ce nič drugega, naj govore številke. Anglija šteje 47 milijonov ljudi na prostornini 242-631 kvadratnih kilometrov, gospoduje pa nad kolonialnim imperijem, ki obsega 34 milijonov štirijaških kilometrov, torej petino sveta, koder prebiva ogromna množica: 646 milijonov du,š. Francija šteje 42 milijonov prebivalcev na prostornini 550.000 kvadratnih kilometrov; njen kolonialni imperij šteje 46 milijon :v duš na prostornini 11,464.000 kvadratulh kilometrov. Vrsta malih evropskih držav je črpala do sedanje vojne koristi iz. kolonij, ki so desetkrat, dvajsetkrat večje kakor matična država. Po takem je torej treba Italiji priznati pravico do imperija, saj šteje 44 milijonov prebivalcev na prostornini 310.000 kvadratnih kilometrov. V ostalem ji je bilo povečanje kolonij zagotovljeno v svetovni vojni. Do zmage nad Abesinijo je italijanska kolonialna posest obsegala le nekaj nad 2 milijona kvadratnih kilometrov z redkim naseljenstvoin, ker je večina tal puščavska in peščena. V spominu so Mussolinijeve značilne ln odločne besede, s katerimi je odgovoril na neko lokavo angleško ponudbo: >Ni3em rbiralec puščavskega peska.« Kar se Abesinije tiče, mora vsakdo, ki se je med knjigami podrobneje bavll z življenjem v tem samosvojem afriškem cesarstvu, da so razmere tam še na pol barbarske. Angleški opisovalci iz časov pred abesinsko vojno nam potrjujejo, da je trgovina s sužnji v Abesiniji skrunila vsako človeško dostojanstvo. Moralna pro-palost v Adis Abebi in na dvorih posameznih pokrajinskih glavarjev je bila pristno afriška. Tu je bila fašistična Italija poklicana, da napravi red v duhu modeme civilizacije in da z dvigom gospodarstva koristi abesinskemu prebivalstvu v prav tolikšni meri kakor sebi. Toda neguj. se je italijanskim vplivom odločno postavil po robu. In tako se je fašistična vlada odločila za vojni nastop. Dne 5. dc-ccmbra 1934 je prišlo do spopada med ibe-sinskimi patruljami in italijanskimi stražami pri zelenici Ual-Ual ob mej Somaiije, Italijanski stalni delegat v ženevi, poslanik baron Aloisi, je predložil Društvu narodov obširno spomenico, v kateri so bil* opisane abesinske razmere. Izjavil je. da si italijanska vlada pridržuje popolno svobodo v pogledu ukrepov, potrebnih za zavarovanje svojih kolonij. Svet Društva narodov in nato tudi plenum sta se bavila obširneje z italijansko spomenico, toda oba sta pokazala premalo poznavanje italijanske podjetnosti in njenih potreb. Anglija je znala izkoristiti zapleteni položaj in je navezala nase številne delegacije držav, kJ so prispele k zasedanju Društva narodov. V močnem bloku jih je mobilizirala proti Italiji. Obenem je poslala vojno mornarico v Sredozemlje. Italija je tako ravnanje imela za izzivanje. Neguš je bil po nastopu Anglije seveda opogumljen in je razglasil splošno mobilizacijo. Tedaj I je, kakor znano, zelo redilno živilo, polno sinovi, ki nam lahko nadomestno meso. Vsebuje proteinske snovi, dalje maščobe, kalij, fosfor žveplo vn kalcij tem mnogo vitaminov Lahko bi ga proglasili za popolno živilo n kemiki so dejansko ugotovili, da ustreza 100 g suhega fižola 300 g govejega mesa. 331 g teletme, 259 g svinjine, 207 g polenovke, 494 g kravjega mleka, 92 g testenin. 479 g novega krem- Un pachiderma, aiotante delPuomo pomočnik — Slon kot človekov pirja afli pa Štirim kokošjim jajcem. 100 g f;žola da 321 kalorij, prebava traja pevpreč-no 2 uri in pol. Italija pridela letno okrog 1,850.000 s>to-tov fižola, potrebuje ga pa okrog 2 miHijo na stotov, tako da lahko rečemo, da v sedanjih prilikah krije svojo potrebo Ker pa je fižol tako redilen, priporočajo oblast!, dvig domače proizvodnje. Previšek pridelka bi lahko nadomestil mnogo drugih živil, ki jih je treba sedaj uvažat'. Zaklad ob vznožju drevesa Vodja kmečkega gosipodarsitva v bližini Ncrvare Luigi Margoni je pred nekol;ko meseci postal žrtev neznanih zlikovcev, ki so mu odnesli za 35.000 lir zlatnine in denarja. Te dni pa, ko je odšel v gozd, da poseka neke rastline, je ob vznožju debelega drevesa v siveje presenečenje našel zavoj dragocenosti ;n bankovcev ki so mu bili ukradeni. Omot je bil zakopan plitvo v tla, toda deževje zadnjih dni je plast zemlje odgrnilo. Na žalost pa je voda premočila tudi omot in bankovec tako, da niso več uporabni. Tud; zlati predmeti so utrpil škodo. Zvezdama zadnjega ptolemajca Med restavracijskimi deli v zgodovinskem gradu v Turkuju na Finskem so v severnem stolpu odkrili zvezdarno slovitega danskega zvezdoslovca 17. stoletja Ti-hona de Brahe. Ta zvezdoslovec je bil zadnji med velikimi astronomi, ki so se upirali priznati upravičenost Kopernikovega naziranja o zgradnji sveta in so se držali starega Ptolomejevega mišljenja, da je zemlja središče vesoljnostl. Papež dobil živilsko karto Tudi prebivalci Vatikanskega mesta so prejeli pred kratkim živilske karte, ki veljajo od sredine tega meseca. Na izrecno željo svetega očeta niso pri tem delali izjeme ne zanj ne za kardinale papeške ku-rije. Racije znašajo 300 g kruha, in 90 g mesa na dan, 100 g masla na teden ln 500 g sladkorja na mesec. Artiglieri tedesehi — Nemški topničarjl sulla costa della Manica — na obali Rokavskega preliva Friderik Veliki kot novinar Znano je, da je pruski kralj Friderik Veliki rad sodeloval v listih, pri tem si je dovolil marsikatero vest, ki je bila njegovim načrtom v korist. Najzgovornejši dokaz za to je zgodba o silnem neurju v Potsdamu. Tega neurja namreč nikoli ni bilo, toda časniki so poročali o njem na dolgo in široko, a Friderik Veliki je bil »izumitelj« tega dogodka. Bilo je 1. 1767 in v Berlinu so krožile vsakovrstne govorice o novih vojnah, ki so bile kralju trenutno zelo nezaželjene. Tako je sklenil, da bo ljudem, ki so kopr- Nevarna romantika V francoskem mestu La Rochellu so se v zadnjih časih dogajale nerazložljive tatvine. Prebivalci so živeli v tem večji grozi, ker je zločinec zapuščal na kraju svojih zlih dejanj risbo, ki je predstavljala kadeč se samokres s skrivnostnim podpisom »Demonax«. Začeli so sumiti, da se pod tem imenom skriva dobro organizirana zločinska tolpa. Toda pred nekoliko dnevi so Rochellčani zvedeli, da je ta skrivnostni »Demonax« padel pravici v roke, ko je poskušal novo tatvino. In to ni bil nihče drug nego 12-leten deček, ki ga je slabo štivo spravilo do nevarne odločitve, da se bo »igral zločinca«. Friznal je tudi vse prejšnje svoje zločine. Spravili ga bodo v poboljševalnico. Smrtna žetev med potniki zastonjkarji Na nedavnem zborovanju varnostnega oddelka zveze ameriških železnic v St. Louisu so razpravljali tudi o vprašanju potnikov zastonjkarjev, ki se brez dovoljenja vtihotapljajo na vlake. Ugotovili so, da je lansko leto v Zedinjenih državah izgubilo življenje nič manj nego 2873 zastonjkarjev, to je 62 več nego predlansko leto. To število je dvakrat večje nego število oseb, ki jih povozijo vlaki na železniških križiščih, in petkrat večje od števila železniških uslužbencev, lti se smrtno ponesrečijo. Oporoka iz onega sveta Stara gospa v Bukarešti je vložila nenavadno tožbe proti sfftism svojega moža, i:i' je umrl nekoliko tednov tega. Mož je zapustil sestram n tjhne vilo na mestni periferiji, a vdova sedaj trdi, da ji je živi glas pokojnega zapovedal, naj se preseli sama v to vilo. To se je zgodilo na spiritistični seji in tožiteljica navaja celo vrsto prič, ki so pripravljene, da po trdijo njene navedbe. Zdi se pa, da njene svakinje, ki jih je tudi sodnik s svoje strani pomiril, niso prav nič razpoložene, da bi dovolile pokojnemu bratu upravljati zapuščino z onega sveta in dajati v tem pogledu kakršne koli zapovedi. Podgane v Zediftjenih državah Poljedelski urad v Washingtonu je izdal statistiko, iz katere je med drugim razvidno, da je v Zedinjenih državah 123 milijonov podgan, to je prilično toliko, kolikor ima dežela prebivalcev. Kako so podgane do milijona natančno prešteli, ni znano. neli takrat isto tako po senzacijah kakor danes, postregel z drugo snovjo za pogovore. Izmislil si je zadevo z neurjem. Napisal jo je v francoskem jeziku, dal jo je prevesti v nemščino, nato je zapovedal časnikom, da morajo to poročilo takoj in brez vsake spremembe objaviti. 5. marca 1767 je izšel članek na vidnem mestu v obeh listih, ki sta tedaj izhajala v Berlinu. Njegova vsebina je bila sledeča: »Berlin, 5. marca. Iz Potsdama poročajo: 27. februarja zvečer je nebo čisto potem-nelo, mračni oblaki, ki jih je gnala nevihta in kakršnih je malo, so zakrili vse obzorje. Grmelo je s silnim bliskanjem in med treskom je padala toča, kakršne ljudje ne pomnijo. Od dveh volov, ki jih je bil vpregel neki kmet v voz, da bi se popeljal v mesto, je enega na mestu ubilo, mnogo ljudi pa je bilo na cestah ranjenih, neki kmet pa si je s tem zlomil roko. Težka toča je razdirala strehe, vse šipe na hišah je pobilo. Na cestah so našli kakor buče debelo točo, ki se je raztopila šele dve uri po nevihti. Ta posebni pojav je napravil velik vtis. Naravoslovci trdijo, da zrak ni imel več zadosti moči, da bi držal te trde in zmrznjene kose ter da so se mala zrna toče v oblakih, ki jih je trgal silni veter, zavoljo svoje množine med padanjem sprijemala, tako da so dobila to svojo izredno obliko šele tedaj, ko niso bila več daleč od tal. Naj si je bilo kakor koli. gotovo je, da so takšni dogodki zelo redki in skoraj brez primere.« Članek je »užgal«. Ljudje so govorili samo o toči, ki je ni bilo, na vojno so pozabili ... T A Orkester dunajskih zdravnikov, ki so njegovi člani res sami zdravniki, je naprosil pevca Lea Slezaka, da bi na nekem dobrodelnem koncertu zapel dve ariji. Slezak je odgovoril s sledečim pismom: »Vaša blagorodja! Prisrčna hvala za Vaše laskavo vabilo, toda preden bi se dal od zdravniškega orkestra spremljati, si dam od fiharmonikov operirati slepiča. — S spoštovanjem Vaš sodobnik Leo Slezak.« »Če bo ta vtikljiva ženska še enkrat pomolila glavo skozi okno-, dobi od mene li-kaln;k vanjo«!« (Evervbcdvs wee>kkly) Kulturni pregled Značilnosti italijanske književnosti Težaven in močno tvegan je sflehern poizkus, da se v nekaj odstavkih sintetično prikaže tako razvita in bogata književnost, kakor je italijanska. Ta poizkus je uspel profesorju rimske univerze dr. Giovanni ju Maverju v nekem predavanju, iz katerega posnemamo poglavitne misli. Italijansko slovstvo se je začelo razvijati v 13. stoletju, v času, ko so se literature ostalih velikih evropskih narodov že razvile ter poprijele epigomski značaj. Toda v vprašanju posameznih slovstev ni važna kronologija nastajanja, marveč stvarjalni proces pesništva in živa povezanost s preteklostjo. Od samega začetka vse do danes označuje italijansko književnost nepretrgana tradicija, ki se kaže v izraziti sorodnosti vseh velikih slovstvenih stvaritev. Druge evropske literature nimajo te tradicije, kajti pri njih nastaja že v 16. stoletju prepad med staro in moderno književnostjo; srednjeveško pisemstvo izgublja sleherno vez s sodobnostjo in ji postaja tuje duhovno in jezikovno. Tudi v italijansko literaturo vnašajo posamezne dobe nove smeri in nove ideale, vendar le-ti nikdar in nikjer ne pomenijo preloma nasproti delom starejših slovstve-nikov. V drugih slovstvih se na primer močno razločuje jezik 13. stoletja od modernega jezika. Stara dela, pa tudi tista, ki so duhovno ostala živa, niso več jezikovno jasna mladim rodovom in jih Je treba prevajati. Tako so Nemci prevedli svoj nacionalni epoe »Nibelungenlied«, Francozi »Tnistana tn Isoldoc itd. V italijanski knji- ževnosti je drugače. Kdor pozna moderni italijanski jezik, lahko prebira dela Danteja, Petrarke, Boccaccia, treh velikih duhov 13. stoletja, ker je italijanski jezik ostal v bistvu neizpremenjen. Ta dela niso sodobna samo jezikovno, marveč tudi po duhu in vsebini, zato pomenijo ti trije pesniki začetek moderne svetovne literature. Dantejevi verski in socialni ideali, Petrarkovo opevanje teženj in bolesti človeške duše, Boccacciovo spretno opisovanje človeškega življenja v vseh njegovih pojavih — to še dandanes navdušuje bralca. Vsa poznejša italijanska književnost je prežeta z duhom te trojice. Ariosto in Tasso sta povzdignila laško literaturo v višje sfere. V svojih pesnitvah »Besni Orlando« in »Osvobojeni Jeruzalem« skušata spraviti v sklad podrobnosti in celoto ter odpraviti stilne vulgarnosti starega načina pripovedovanja. Skrb za ubranost forme in vsebine pomeni klasično, latinsko tradicijo. Italijanska književnost je uspela v prizadevanju, da se izenači z latinsko. Mnogi pesniki v drugih deželah so se takisto trudili, da bi se miselno in oblikovno naslonili na klasično slovstvo. Vsi ti pesniki so si skušali prisvojiti nekaj tujega, zakaj latinska književnost jim ni bila tuja zgolj po jeziku in času, marveč tudi po temperamentu. Povsem drugačen je odnos italijanske književnosti do klasične, posebej še latinske literature. Italijanskemu pisatelju se ni treba prilagojevati nečemu, kar mu je tuje, ne jezikovno, ne duhovno in ne kulturno, če posnema poezijo Virgila ali Horacija, Ovidija ali Catulla, prozo Cice-rona ali Tacita, se ne oddaljuje samemu sebi, saj mu je skoraj vsa latinska književnost tako blizu kakor italijanska, v posameznih primerih celo še bližja. Mnogi starejši italijanski pesniki so pisali tudi v latinščini in celo pri sodobnih opažamo neposredno zvezo z latinskim jezikom. Eden najboljših modernih italijanskih pesnikov Giovanni Pasccli je pisal tudi latinske pesmi in dokazal, da je njegovo izražanje v latinščini prav tako spontano kakor v italijanskem jeziku. Ta dva razloga: sodobni značaj najstarejših italijanskih književnih del in naslonitev na latinsko književnost pomenita dobri strani italijanskega tradicionalizma. Toda tradicija je lahko tudi ovira svobodnemu razmahu posameznih stvarjalnih individualnosti, vendar po večini le pri piscih srednjega pomena, zakaj genij prestopa vse kalupe, ali pa lahko tudi v njih izraža svojo osebnost. Petrarkizem in arkadska lirika sta pesniški šoli, katerih predstavitelji so zgolj varirali osebno nedoživljene motive; pri njih je dobro samo to, da so izllkali in ogladili pesniški jezik ter mu dali še večjo eleganco. To neoriginalno pesništvo je bilo velika moda tedanjega časa in je prešlo daleč preko mejd Italije. Ce bi proučili petrarkizem v vseh evropskih deželah, bi se pokazalo, v koliki meri je ta književna moda prispevala k ustvarjanju splošnega evropskega pesniškega sloga. V tem času so nekateri pisatelji stali daleč od modne struje ln so s svojimi deli pripravljali prerod italijanske literature. Benečan Carlo Goldoni je obnovil italijansko komedijo. Po zaslugi Giuseppa Parinija in Vincenza Montija se je italijanska književnost počasi sprostila obrabljenih klišejev petrar-kistične dobe, V začetku 19. stoletja sta prinesla novega duha Ugo Foscolo in Giacomo Leopardi, oba prežeta s klasicizmom na temelju tradicije. Italijanska književnost ne išče v času svojega nazadovanja zdravila v tujih literaturah, kakor na primer v tedanjem »Stunn und Drangu«, marveč se obnavlja iz lastnih moči, iz svoje vekovite tradicije. Ugo Foscolo je v »Grobovih« postavil v središče svojih stremljenj nacionalni problem. Ujel je v klasične kalupe novega duha, hoteč prepričati svoje sodobnike o nesmrtnosti heroičnih dejanj in pokazati, da velika dela podžiga spoštovanje do slavnih prednikov. Leopardi si je izbral drugo pot. Poveličeval je junaštvo brezkompromisnih čustev in misli ter stremel po resnici. V njegovi poeziji ni izrazitih znamenj kulturne tradicije kakor pri Foscolu, vendar se v njeni klasični jasnosti, zgoščenosti in zaokroženosti, prirodni in duhovni skladnosti razodeva klasična tradicija. Sončna, vedra Italija, izražena v klasicizmu pesnika Giosnč Carduccija, je kmalu razpršila megle romantizma, ki je dotekal iz severne Evrope. Nekaj vpliva romantike opažamo pri Manzoniju. Realizem je v deželi Boccaccia in Machiavellija našel že več razumevanja in je dobil najmočnejši izraz v romanu Giov. Verge >Ma-lavoglia«. S stališča križanja modernizma in klasicizma je zanimiv pojav Gabriele d'Annunzio, najbolj nemirni duh italijanske poezije. Njegovi romani se zde stika<-lišče ruske, francoske in angleške pripovedne umetnosti. Vzlic temu je pravi klasi-cist, ki ga sicer nemir podi v svet, vendar ga močna nostalgija venomer vrača v kulturo njegove domovine. Vzlic tradiciji, katere smisel ima vsak italijanski pisatelj že v krvi, pa italijanska, književnost ni enolična. V nji je raz- vit silen individualizem in vsak veliki italijanski pisatelj ima svojo izrazito fizio-gnomijo. Individualizem in tradicija lojalno tekmujeta in tvorita že skozi vekove gibalno silo italijanskega slovstva. Koncert Franje Golobov« Velika Filharmonična dvorana je bila v ponedeljek zvečer priča, kako priljubljena je Franja Golobova med našim koncertnim občinstvom. Po temeljitem študiju v Italiji, zlasti pri rimskih pevskih pedagogih, je sicer nastopala v naši koncertni dvorani le bolj sporadično, a že ta predvajanja so zadostovala, da si je osvojila naše občinstvo, pač v prvi vrsti zato, ker je s svojim glasom znala užigati patetično struno našega v bistvu liričnega razpoloženja do življenja in narodnega sveta sploh. Pone-deljski koncert je bil torej njen prvi veliki nastop po študiju v tujini. Pri klavirju jo je spremljal prof. Marjan Lipovšek. Večer pesmi in arij se je razčlenil v tro-delni spored, ki je obsegal najprvo izbrane italijanske skladatelje. Zatem smo čuli nekakšen izbor slovenskih samospevov in na kraju tri arije z opernega odra. Med italijanskimi skladatelji sta se po svoji globini zlasti odlikovala Falccnieri in Respi-ghi. Prvi s svojo nežno kantileno, drugi z živahno notranjo dramatiko, prepleteno z mojstrsko klavirsko obdelavo krasnega, apartnega ritmičnega zanosa bujne harmonične razgibanosti in krepkega dinamičnega razpleta. Respighi je pač reprezentativen predstavnik sodobnih vrhov italijanskega samospeva. V drugem delu so se vrstili Ipavec B., Adamič pa Lajovic, škerjanc, Lipovšek in Osterc. Prva dva sta bila zastopana z dokaj skromnimi prispevki, pač pa so se z Lajovcem (V mraku, Žalostna deklica) razžareli najlepši utrinki naše glasbene tvornosti. Kakor pri Falconieriju m Re- Kronika Predstavniki oblastev v Dol. Toplicah Dolenjske Toplice je obiskal preteklo soboto vladni civilni komisar sreskega na-čeJstva v Novem mestu s spremstvom. Pripeljal se je z avtomobilom ter izstopil pred občinsko hišo ter v prvi vrati posetil občinski urad. Nato si je v spremstvu domačega župana ogledal zdravilišče in kopališke naprave. Zanimal se je za prospekte. Kopališki zdravnik dr. Konvalinka je vladnemu komisarju tolmačil kopališke naprave ln zdravilni učinek terme ter bolezni, k: jih terma uspešno zdravi. O kopaliških napravah se je g. komisar zelo povoljno izrazil ter obljubil vso pomoč za napredek in povzdigo zdravilišča. Obiskal je tudi orožniško postajo, kjer poslujejo poleg domačih orožnikov tudi karabinerji, ter se nato odpeljal dalje proti Crmošnjicam. Preteklo nedeljo je dospel v Dol. Toplice krajevni vladni komisar, ki ostane stalno tu. Z njim je prišel tudi sreski vladni civilni komisar, ki pa se je kmalu vrnil v Novo mesto. Krajevni komisar se je nastanil v restavraciji gdč. Anice Sitar-jeve ter že nadziral občino in dal potrebna navodila in odredbe za izvršitev uredb Visokega Komisarja v Ljubljani. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št 42. z dne 24. t. m. objavlja Ducejev razglas z dne 17. maja 1941 — XIX. — predpisi o nadzorstvu nad uvozom na ozemlja bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski Vojski in naredbo Visokega Komisarja o podaljšanju rokov za prijavo terjatev in dolgov državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje. * Grobnica padlim vojakom v Gorici Slovesno odprta. V Gorici je bila slovesno odprta veličastna grobnica v svetovni vojni in v Afriki in Španiji padlim junakom. Ob otvoritvi je bil najprej slovesen govor, po-em pa 30 pred spomenik položile vence številne organizacije. * Obnovitev redne letalske zveze Dunaj-Atene. že v torek 13. maja je nemška Lufthansa obnovila redno letalsko zvezo med Dunajem, Budimpešto, Beogradom, Sofijo, Solunom in Atenami, ki je bila v času vojne delno prekinjena. Kakor poročajo nemški listi, je Lufthansa tudi ves ča.s vojnih operacij vzdrževala neposredno mračno zvezo Beilin-Dunaj-Sofija. Iz Berlina odhaja potniško letalo vsak dan ob 7.40 in vozi po naslednjem časovnem redu (številke pomenijo čas prihoda): Dunaj S.50. Budimpešta 11.20, Beograd 13.00, Sofija 15.20, Solun 17.10, Atene 18.55. Vrača sr iz Aten ob 7.55 in prihaja: v Solun 9.00 Sofijo 10.50. Beograd 12.50, Budimpešto 15.45, na Dunaj 17.05 in v Berlin 19.45. V vsakem mestu ima letalo od 15 do 40 minut postanka. Poleg te proge obratuje še druga balkanska zračna proga med Bukarešto in Sofijo. S Carigradom Berlin in Dunaj že od božiča 1939 nimata neposredne le- alske zveze. V razpravi je še vprašanje, ali naj se tudi Zagreb priključi rednemu potniškemu zračnemu prometu. Ni izključeno, da bo nekdanja jugoslovanska družba Aeroput, ki je svojčas vzdrževala zvezo med Zagrebom in Beogradom, v novi Hrvatski preosnovala svoje delovanje. * Novo mosto v beneškem »Gazzettinu«. Italijanski listi zadnji čas stalno prinašajo slike in članke, s katerimi opozarjajo na 'epeto in možnosti tujskoprometnega razmaha v naših krajih. Beneški »Gazzettino« je v torek objavil dva prav lepa posnetka naše dolenjsko metropole ter navaja, da je Novo mesto prav ljubko tujskoprometno središče v vzhodni Sloveniji. * Dalmatinskemu škofu Mon». Giuseppu Godeassiju prinaša tržaška-goriška izdaja beneškega ^Gazzettina« kratek, lepo napisan članek v spomin. Nedavno je poteklo Ato let. odkar e bil Mons. Godeassi v goriški stolnici posvečen za splitskega škofa (8. decembra 1840). Posvetitev je izvršil takratni knezonadškof goriški Ksaverij Lušin ob asistenci videmskega nadškofa Mons. Lodija in puljsko-poreškega škofa Peteanija. Dne 25. marca 1841 je Mons. Godeassi svečano zasedel škofovsko stolico v Splitu, toplo pozdravljen od prebivalstva, a. je ostal tam samo kratek čas. Takratni zadrski nadškof Mons. Novak, metropolit Dalmacije, je zaradi slabega zdravja moral zapusti nadškofovski sedež ter se je umaknil v svojo domovino, na Češko, na njegovo mesto pa je bil imenovan Mons. Godeassi. Zdaj. ko je Dalmacija vnovič priključena Italiji, se Gazzettino« klanja spominu te- I ga velikega, svetega in učenega moža, ki se je že takrat z vsem ognjem zavzemal za avtonomijo Dalmacije. • posebne nagrade pridelovalcem koruze. Da se zagotovi čim boljša prehrana civilnega prebivalstva, razpisuje Italija denarne nagrade poljedelcem, ki vzorno obdelujejo svoj* polja in poskrbe za pravočasno oddajo žetve. Posebna nagrada se podeljuje poljedelcem, ki že v juniju oddajo potrebne količne zgodnje koruze. Letošnje deževno vreme je zorenje na poljih precej zakasnilo in b tem v zvezi je Duce zdaj razpisal še posebno premijo v znesku 20 lir za vsak stot, ki ga bodo kmetje od svoje količine koruze stavili javni potrošnji na razpolago. * Vrsta nesreč. 191etni posestnikov sin Franc Kasti ga je na domačem vrtu v Travnjah pri Novem mestu razstreljeval skale. Navrtal ie nekai lukenj in vame dal razstrelivo, ki se je predčasno vnelo in i i dobil ponesrečeni Kastiga več drobcev kamenja v glavo. — Rudniškemu pazniku Henriku Bratkoviču iz Črne pri Kamniku je v rokah eksplodirala karbidna svetilka in mu razmesarila obraz in poškodovala roke. — Posestnikov sinček Tomaž Grojzdek iz Podgorice je padel z lestve in si zlomil levico. — S kolesa ie padel 271etni zidar Anton Križnar iz Šent Jurja pri Grosupljem in se hudo poškodoval na levici. — 681etneea kovača Alojzija Mahneta iz Sodražice je nekdo v gostilniškem prepiru udaril po glavi in ga močno poškodoval. — Vsi ponesrečenci so iskali pomoči v ljubljanski bolnišnici. Ljubljana u— Cepljenje zoper koze v ljubljanski občini se prične v ponedeljek 9. junija in bo s pregledi trajalo do 21. junija. Razpored cepljenja, kje in kdaj bo, je razviden z razglasov, opozarjamo pa, da je cepljenje obvezno za vse v letu 1940. ro-^e, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one, ki so bili rojeni v 1. 1941. in so stari najmanj tri mesece. Cepljenje je brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še niso bili cepljeni, in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, ne glede na to, ali starši dobe vabilo ali ne. K cepljenju morajo prinesti otroka čistega v čisti obleki in sicer na najbližjo cepilno postajo, prav tako pa na isto postajo tudi k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro shraniti. Cepljenje izven na razglasu omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu, vendar pa ni brezplačno. Starši onih otrok, ki jih bo cepil zasebni zdravnik, morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki bi jih iz tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Kdor se pregreši zoper pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper koze, posebno Ce otroka ne prinese k cepljenju in pregledu ali se o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. u— Rdečemu križu so darovali bivši deželni uradniki v spomin blagopokojnega njihovega šefa Matije Zamide 630 din. V isti namen je daroval poštni ravnatelj g. Ivan Vidmar 100 din. Iskrena hvala. u— Birmanskega botra išče nad 20 let star reven dijak. Naslov v dnevni redakciji »Jutra«. u— Jajc primanjkuje na trgu zadnie dni, ker jih prodajalke oddajo po hišah takim gospodinjam, ki lahko prezirajo predpisane maksimalne cene. Jajčarice in prekup-čevalke pa z jajci krošnjarijo tudi od trgovine do trgovine, zato pa opozarjamo trgovce, naj jajc ne preplačujejo, drugače bodo izročeni sodišču zaradi prekupčevanja in veriženja. Gospodinje pa moramo spet opozarjati, naj ne preplačujejo in ne kupičijo živil, ker je to strogo prepovedano ter jim bodo nakupičena živila odvzeta, same pa bodo strogo kaznovane. Samo gospodinje brez srca za manj premožne sloje polnijo skrivne shrambe z nedovoljenimi velikimi zalogami, da se mnogo živil pokvari in propade ter tako na dve strani odjedajo živež vsem onim, ki si ne morejo nabaviti večjih zalog. Zato naj pa premislijo, da so tudi javni uslužbenci med tistimi, ki se ne morejo zalagati z živili, zato jih bodo pa gotovo znali poiskati. Sicer pa preplačevanje obeta tudi drugo veliko razočaranje, ker je v teku akcija ki naj Ljubljano založi poceni z jajci lz Bosne ln Hrvatske. u— Darovi ljubljanski univerzi. Pred dnevi je bilo sporočeno, da je Akademija znanosti v Bologni sklenila pokloniti ljubljanskemu vseučilišču vse izvode del, ki jih je izdala v zadnjih 40 letih. Zdaj pa prihaja vest. da je na predlog prof. Peric-ieja Ducati ja Društvo za domačo zgodovino v Emiliji in Romagni na svojem občnem zboru sklenilo darovati naši vseučiliški knjižnici vse izvode svojih publikacij od leta 1861. naprej. Darilo ima namen, da bi se poglobile znanstvene in kulturne vezi med novo pokrajino in italijanskim narodom. u— Vožnja z motornimi vozili po Tržaški cesti je postala v zadnjem času kar prijetna. Ni več širokih in globokih kotanj, ki so močno kvarile pnevmatike in vozila sploh ter tako neusmiljeno stresale, da je bila količkaj hitrejša vožnja nemogoča. A. A. S. S. (Azienda Autonoma Statale della Strada) je v nekaj dneh temeljito popravila to važno prometno žilo našega mesta, kar jasno dokazuje veliko sposobnost omenjene organizacije pri cestnih delih. Družba je najela izključno domače delavce in je na ta način nudila precejšen zaslužek posebno revnejšim kmetom. u— Popravilo tramvajske proge v Gradišču. Tramvajska proga št. 4 ni bila na odseku med Cesto 29. oktobra ln Zvezdo že blizu deset let temeljiteje popravljena. Ker je na tem delu včasih obratovala tudi številka 1, se je proga zadnji čas precej pokvarila, kar je še posebno pospešilo neprestano deževje. Tirnice so se kar vidno usedle, tako da so vozili tramvaji na nekaterih točkah že močno nagnjeni. Glede na to je začela uprava električne cestne železnice s številnimi delavci temeljito popravljati temelje proge. Delo se vrši tako, da promet ni oviran. Na odseku od Ceste 29. oktobra do drame je proga že dvignjena na normalno višino. Od tu naprej se dela še nadaljujejo. u— Odvažanje pepela iz centralnih kurjav, tovarn in sploh večjih kurilnih naprav. Ker mestni smetarji ne morejo pobirati teh odpadkov z navadnimi smetar-skimi vozovi na zaboj čke, saj so ti vozovi namenjeni pač le za pobiranje smeti in pepela iz stanovanj ter ima vsako stanovanje pravico le do enega zabojčka, zato morajo posestniki tako velikih kurilnih naprav pepel in ogorke ter druge odpadke sami odvažati na določena odlagališča. u— Tečaji italijanščine — novi, pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86) bodo pričeli dne 5. junija. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda. (—) u— Vsak večer nekaj minut razvedrila. Naše mesto postaja kljub utesnjenosti iz dneva v dan živahnejše. Vsak dan dobiva nov dotok prebivalstva s severa in z juga. Njegovo število bo kmalu doseglo če že ni prekoračilo 100.000. Kljub omejitvi zasebnega avtomobilskega in motornega prometa, je po ulicah vedno polno teh vozil, število pešcev pa se je skoraj podvojilo. Posebno v sredini mesta človek že težko določa sam sebi hitrost. Od jutra in ves dan teče reka pešcev. Tudi zvečer se ne umiri. Eni hite po opravkih, drugi gredo po delu na sprehod, tretji hočejo videti izmeno straže pred poslopjem vojaškega poveljstva v Zvezdi ali pa poslušati koncert, ki ga dnevno pred Prešernovim spomenikom izvaja vojaška godba. Tam je vsak večer še posebno živahno, že ob 20. se začne zbirati občinstvo ter obrobi hodnike z gostim špalirjem. Mladina zavzame galerijo — stopnice podstavka Prešernovega spomenika. Umetnost in trud godbenikov sta vselej nagrajena s priznanjem poslušalcev. Stalni obiskovalci teh koncertov poznajo že mnogo izvajanih točk in vselej vedo, kdaj se bo godba s koračnico poslovila do drugega dne. Društvo bolnih glav V argentinski prestolnici so ustanovili društvo, ki mu pripadajo samo osebe s kroničnim glavobolom. Društvo teži za tem, da bi z izmenjavo izkušenj dobili absolutno učinkovito lečilo proti glavobolu, razen tega hoče dajati pobudo za znanstveno proučevanje glavobola in te raziskavf finansirati. Javilo se je dosiej preko 6000 oseb, ki hočejo biti člani tega društva. Društvo pa ne sprejema kogarsibodi, temveč mora vsak interesent položiti pravi »sprejemni izpit«. Lahki glavoboli od prilike do prilike namreč niso zadostna legitimacija za sprejem v članstvo. Upati pa je, da ta skrbna izbera sprejemni komisiji ne bo delala novega glavobola... Opozorilo! Vsem športnim društvom! Ponovno in zadnjič opozarjamo, da morajo biti vse objave — čim krajše in samo najnujnejša — v redakciji vsak dan do 17. ure številko, ki izide dan pozneje. za spighiju je tu pianist LipovSek (enako pri nadaljnjih samospevih škerjanca, Lipov-ška samega in Osterca) klavirski part predočil in vodil suvereno, s popolno Izrazno sklesanostjo. V takem mojstrskem okviru m bilo pevki težko razgibati glasu ter s svoje strani izoblikovati umetnine s sugestivno dovršenostjo. Lipovškova skladba (Tebi) je pokazala spremljevalca tudi kot skladatelja mehkega občutja in sodobne smeri. Osterčeva (Frocesija) si je pa že pred leti z isto pevko utrla pot do mednarodnega občinstva in dosegla v Rimu močan uspeh. (Bil je zdaj že rajnkemu skladatelju tako dobrodošlo priznanje njegove novotarske poti in uteha v tedaj posebno intenzivnem delovanju in ustvarjanju!) Golobova je ves program, zlasti pa pesmi, pela s prodornim uspehom. Hvaležno občinstvo jo je za vsako pesem nagradilo z bučnim pritrjevanjem. Njen glas se odlikuje s posebno zvočnostjo in barvitostjo v nižini. Nekaj elegičnega je v njem: ume pa ga prekvasiti še s posebno izrazno pa-tetičnostjo. Take svojstvene barve je redko naiti pri kaki drugi pevki. Vrhu tega jo odlikuje izdatna pevska kultura, zlasti v predvajanju tudi najneznatnejših ninns v izrazu vobče, v tempih od takta do takta in v dinamičnih znamenjih. Dih posebne otožnosti veje iz njene pesmi in spojen z liričnim besedilom spontano užiga srca našega občinstva. Ta njen svojski glas, ki se specifičnim skladbam tesno prilega in ki jo izpreminja v opojno pevko najlepše kvalitete, je morda po drugi strani nekoliko zasenčen po okolnosti, da se ne more docela prileči drugovrstnemu občutju. Takšno petje se pre-vleče z rahlo, enolično tenčico. ki utegne škoditi značaju drugovrstnih skladb. Samospevi različnih skladateljev se pač Izčrpajo v sami patetičnosti in je skala doživljajev raznolična. Lirična občutja se po- ganjajo tudi v optimistične, svetle, vedre, prešerne višave. Najbolj se je ta okolnost pokazala pri opernih arijah. Bile so šibka točka celotnega večera. V višini njen glas ni enakovreden nižini in v »f« kaže kar neke pomanjkljivosti. Nekoliko je motila tudi nosljajoča izgovarjava besed in kvarila sicer globoko občuteno podajanje. Pevki se pač prilega posebno področje globokega patetičnega registra. Tu gospodari s svojim glasom suvereno. Bolestni izraz mnogih skladb bo redko katera pevka znala tako mogotno zajeti kakor Golobova. Večer je potekel v nizu lepih umetniških doživetij in občinstvo se je na kraju poslovilo od pevke in pianista z navdušeno in resnično hvaležnostjo. Dr. B. Zapiski Umetnost Julijske Benečije. V nedeljo je bila otvorjena v Milanu tretja Razstava nacionalnega fašističnega Sindikata lepih umetnosti, na kateri so zastopani vsi umetniki Italije. Letošnja razstava obsega kiparstvo in slikarstvo ter je za razliko od prejšnjih let razdeljena po regionalnih skupinah. Eno izmed dvoran zavzema umetnost Julijske Benečije, ki se — kakor poroča iz Milana »II Piccolo di Trieste« _ to pot uveljavlja tako, kakor se nI dosihmal še na nobeni umetnostni razstavi. Zastopanih je 22 umetnikov samo v glavni dvorani, ki je odmerjena izrecno umetnikom Julijske Benečije, a tudi v drugih dvoranah najdemo razstavijalce, ki so po rodu iz Julijske Benečije ali pa tam žive. Dvorana Julijske Benečije sodi po splošnem mnenju med najboljše na tej obsežni razstavi, ki dostojno predstavlja sedanjo italijansko upodabljajočo umetnost. Med umetniki Julijske Benečije srečujemo imena D. Sultus. Maria Arnold, Gianni Brumatti, Guido Fulignot, Aurelio Lucche- si, Giuseppe Cesar, Federico Righi, Franco Orlando, Romano Rossini, Augusto Cerni-goj, Adolfo Levier, Ladislao de Gauss, Bruno Betrame, Carlo Sbisa, Riccardo Ba-stianutto in Napoleone Fiumi. Med kiparji se posebno odlikuje tudi z razstave v Ljubljani znani Ugo Cara. rinjige Slovenske matice. Slovenska matica nam je sporočila, cfa se je zaradi izrednih razmer zakasnila izdaja njenih knjig. Za sedaj je mogla iziti samo Voje-slava Moleta »Umetnost«, ki stane broširana din 50, v celo platno vezana din 64. Člani se prosijo, da upoštevajo to okoliščino in ostanejo zvesti Slovenski matici, da bo mogla nadaljevati svoj program. Pisatelj Miško Kranjec. Mnogi znanci in bralci spisov Miška Kranjca, ki je postal najizrazitejši slovenski pripovednik mladega rodu in ki je zastopal v našem slovstvu staro panonsko Prekmurje, so bili zanj v skrbeh. Po zanesljivih informacijah, ki smo jih prejeli iz Prekinurja, živi Miško Kranjec na svojem posestvu v Veliki Po-l&ni. Pred kratkim je bil v Prekmurju zastopnik madžarske vlade prof. Mikola in je govoril s posameznimi predstavniki prekmurskih kulturnih krogov, med njimi tudi z Miškom Kranjcem. Zdi se, da se bu-dimpeštanski krogi, ki zastopajo »vend-sko« teorijo o prekmurskih Slovencih, zavzemajo za to, da bi Prekmurci pisali samo v svojem narečju. Dr. Avgust Pavel, mandžarski pesnik slovenskega rodu in prevajalec Cankarjevih spisov v madžarščino, je bil imenovan za docenta južnoslovanskih jezikov in literatur na univerzi v Szegedu. Obnovite naročnino! Italijanski tečaj XXV. Lezione tredicisima. Prevod vaje v 12. lekciji: Perche non avete mangiato la minestra (zuppa)? Perche non e calda. Quei forestieri non hanno pagato ne il vino ne la carne, non hanno pagato nulla. Abbia-mo cercato i guanti del fratello e ab-biamo trovato quelli della sorella. Vi siete procurato il passaporto? Ci siamo avvezzati ai giorni senza carne. Abbiamo aspettato due ore, ma ii tas-si non e venuto (arrivato). Oggi non ho potuto imparare la lezione, sono stato ammalato. Che cosa avete com-prato? Opomba k gornjim stavkom. Kadar stoji quel!o, -a sam (brez svojega samostalnika), ima vedno polne oblike quello, quella, quelli, quelle, zato je gori quelli della sorella; kadar pa stoji tik pred samostalnikom, se ravna po njem, kakor smo se učili v 11. lekciji. V 12. lekciji smo pri spregatvi passato prossimo rekli, da se deležnik, ki se sprega s pomožnim glagolom essere, ujema z osebkom v spolu in številu: mi sono lavato, la sorella si č lavata, le signorine si sono lavate. Sedaj si zapomnimo še to, da velja to pravilo za povratne glagole le tedaj, ako stoje povratni zaimki mi, ti, si, ci, vi v 4. sklonu (slov. me, te, se, nas, vas), če pa pomenjajo slov. mi, ti, si, nam, vam (3. sklon), ostane deležnik neiz-premenjen, n. pr. la sorella si e lavato le mani — si je umila roke, zato smo zapisali gori: Vi siete procurato in ne: vi siete procurati. Najamemo si opremljeno sobo. Pigliamo in affitto una camera am-mobiliata. Quando vogliamo trattenerci piti a lungo in una citta, andremo, per mag-giore economia, a cercare una pensio-ne, dove avremo vitto e alloggio e pa-gheremo la retta settimana per setti-mana. Staremo cosi a dozzina (dz) e faremo tutti i pasti in comune con gli altri dozzinanti, cosa che ci offrira ot-tima occasione per impratichirsi nella lingua del paese. Chi vuol avere la sua liberta relati-vamente alle ore dei pasti, pigliera in affitto una camera ammobiliata che potra trovare senza fatica esaminando gli appigionasi sopra o accanto ai por-toni delle čase o le offerte d'affitto nei giornali. Prima di fissare la camera 1 min esaminaremo bene 1'arredimento e, se la camera ci piace, ci accorderemo an-cora sulla pigione e le altri condizioni — se la luce, il servizio e, d'inverno, il riscaldimento sono compresi o da se — e prenderemo la camera. In generale, la camera non si puo fissare per meno di un mese, la pigione si paga anticipata. Volendo partire ci ri-corderemo anehe di non lasciar pas-sare il tempo utile per disdire la nostra camera. Vocaboli. L'affitto najemnina, affittare v najem dati (dare in affitto) in v najem vzeti (pigliare, prendere in affitto), l'affittatore najemodajalec, il locatario, 1'affittuale najemnik, la pigione najemnina, la retta hranarina s stanarino, la dozzina (dz) stanovanje z vsa preskrbo, andare a dozzina na hrano hoditi, tenere a dozzina na hrani ime-<-i, stare a ddžzina na hrani biti, trattenerci zadržati se, ostati, piu a lungo dalj časa, andremo (andare) bomo šli, maggiore večji, 1'economia varčevanje, la pensione, pokojnina, stanovanje z vso oskrbo, dove kje, kjer, il vitto hrana, avremo (avere) bomo imeli, 1'alldggio stanovanje, la settimana teden, settimana per settimana = ogni (vsak) settimana, staremo = bomo stali (stare), cosi tako, tutti i pasti vsi obedi, comune skupen, in comune con skupaj s, il dozzinante hranjenec, ot-timo najboljši, najlepši, 1'occasione prilika, impratichirsi izvežbati se, la lingua jezik, il paese dežela, la libertž svoboda, relativamente a z ozirom na, ammobiliato opremljen, potra (potere) bo mogel, senza brez, la fatica trud, esaminare pregledati, esaminando s tem, da pregleduje, Tappigionasi listek z objavo, da se odda v najem, sopra nad, accanto a poleg, il portone hišna vrata, fofferta ponudba, il giornale časnik, prima di fissare preden vzamemo, l'arredamento oprava, piacere ugajati, ci accorderemo (accordarsi) se bomo domenili, altro drug, la con-dizione pogoj, d'inverno pozimi, il riscaldimento kurjava, da se = posebej, in generale na splošno, meno manj, il mese, mesec, anticipare storiti kaj v naprej, volendo partire kadar hočemo odpotovati, passare preteči (o času), il tempo čas, utile koristen, lasciar passare il tempo utile zamuditi čas, disdire odpovedati. umu Na stotine atletov na startu Ne pri nas, temveč na velikih prireditvah po vsej Italiji Lahka atletika spada v Italiji — kakor je edino pravilno — med najbolj obvezne in najbolj udomačene športne panoge. Te dni je atletska sezona v mnogoterih športnih organizacijah v polnem razvoju in tako so bila preteklo nedeljo med drugim na sporedu tudi tekmovanja za atletsko prvenstvo Italije po društvih, in sicer v disciplinah druge skupine, vsega v devetih točkah. Ta prvenstva se vršijo vsako leto v štirih različnih skupinah (razen tega pa so deljena še v dve veliki skupini — boljših in slabših klubov. Atleti klubov, ki pripadajo seriji A, so v nedeljo nastopili-na dveh stadionih, in sicer deloma v Milanu, deloma pa v Firenci. Na vseh različnih športnih terenih jih je bilo to nedeljo na startu na stotine. . V naslednjem navajamo najprej najboljše rezultate, ki 90 bili doseženi na tekali-ščih v Firenci, kjer je med ostalimi nastopila tudi tržaška Giovineza, s katero so pred leti tudi Ljubljančani navezali stike,' pa jih pozneje ni bilo mogoče še bolj povezati. Ne glede na to pa so se naši atleti stalno zanimali za napredek tovarišev pri sosedih, s katerimi bodo sedaj prej ali slej še dobili boljše zveze. Na prireditvi v Firenci sta bila najboljša rezultata Donnini-jev na 400 m s časom 49.4 in pa čas 31:55.4. ki ga je dosegel Šestini — oba sta člana društva Giglio Rosso iz Firence — v teku na 10.000 m. Ostali zmagovalci tega dela sporeda so bili: Mengoni, prav tako iz Firence, s časom 11.2 na 100 m, medtem ko je drugo mesto pripadlo Trž&čanu Furla-niju z 11.6. V teku z zaprekami na 110 m je bil prvi Donadoni, član kluba Parioli s 16 sekundami. Na 1500 m je zmagal Bar-letta iz Rima s časom 4:06.6, na drugo mesto pa se je plasiral Opassi, član tržaške Giovinezze s 4:11. Prva tržaška zmaga je padla v troskoku po Pellariniju z znamko 13.64, ki pa jo je enako dosegel še drugi tekmovalec iz Firence. V metu krogle je bil najboljši Profetti s 13.95, potem pa je prišlo na vrsto kladivo, kjer so se spet uveljavili Tržačani. Njihov Oretti je vrgel na 44.44 m, in tudi tretje mesto je dobila Giovinežza. V skoku v višino je z 1.80 zmagal Donadoni. V Milanu se je sestala druga polovica najboljših italijanskih atletov, kjer so se na prvih mestih plasirali kakor sledi: na 100 m Mariani z 10.8, na 400 m Mis-soni z 48.4, na 1500 m Dorascengi s 4:05.3, na 10.000 m Cartello z 32:57.8. na 110 m z zaprekami Caldana s 15.3, v skoku v višino Tanghetti z 1.85, v troskoku Kerpan s 13.92 v krogli Consolini s 13.30 in v kladivu Taddia z 49.09. * Nemec Rudolf Harbig je v soboto v Draždanih izboljšal dosedanji svetovni rekord na 1000 m na 2:21,5. Prejšnji rekord je znašal 2:23.6 in ga je branil Francoz La-doumegue od 19. oktobra 1930. Harbig je s to zmago dosegel že tretjo najboljšo svetovno znamko, saj je znano, da brani tudi rekorda na 400 in 800 m. V Firenci so imeli italijanski plavalci, ki so tamkaj zbrani pri skupnem treningu, preteklo nedeljo javen nastop pod kontrolo zveznih sodnikov. Med podrobnimi rezultati so od ondod javljeni naslednji najboljši: na 1500 m prosto: Guariglia 23:01.7, na 400 m prosto Schipizza 5:18.8, na 100 m prosto Marsiglia 1:04.5, na 200 m prsno Galbassi 3:07.8 in na 100 m hrbtno Filipet-ti 1:19.1. * SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) V četrtek ob 19. v klubski sobi nad Kavarno »Evropo« sestanek vsega članstva. Zara- di sestave moštva za nedeljski nastop je udeležba strogo obvezna. Vabljeni so tudi ostali, ki želijo pristopiti k sekciji. SK Slavija. Vsi igralci se obveščajo, da se začnejo redni treningi v četrtek. 29. t. m. Vse podrobnosti v klubski sobi. Akademiki za žogo Kakor vsako leto se bodo tudi letos v tradicionalni nogometni tekmi pomerili nekateri akademiki, in sicer po ena garnitura kemikov in montanistov. Med igralci je več priznanih nogometašev, ki se bodo potrudili, da. bo tekma res zanimiva Prijatelji naše akademske mladine in nogometa sploh naj s svojo udeležbo pokažejo simpatije do športne mladine na naši univerzi. Tekma bo na igrišču SK Ljubljane v petek, dne 30. t. m. ob. 17. Igralci, ki se določeni za nastop, naj se zglasijo ta dan ob 16. na igrišču zaradi opreme. Siaphki na roGu Nepismena poštenost Policija je iskala nekega sumljivega človeka, ki je bil odnesel večjo vsoto denarja. Detektiv je previdno potrkal na vratih njegovega novega bivališča — v nadi, da poneverba ne bo prišla na dan, se je bil nastanil v razkošno opremljeni vili v predmestju. Odpirat mu je prišel mlad strežaj, ki ga je govor izdajal, da je od nekod z juga doma. Povedal je detektivu, da gospoda ni doma, da pa se vsak čas vrne iz mesta. Ko sta spregovorila še nekaj besed, se je detektivu zazdelo potrebno, da aretira tudi slugo, ki je bil na prvi pogled sicer odkrit, pošten mož, a bi njegova navzočnost na policiji vendar lahko precej pospešila razkrinkanje njegovega sleparskega delodajalca. Detektiv je bil sam, aretacijo obeh bi bil težko opravil brez kakega živčnega spopada, zlasti ker je upravičeno pričakoval, da ima človek, katerega je iskal, orožje pri sebi. — Jesi li pismen? je vprašal strežaja. — Nišam, gpspodine, je odvrnil strežaj. Detektiv ni imel razloga, da mu ne bi bil verjel. Fant je povedal še, da mesto kolikor toliko pozna, da dobro ve, kje je policija — in stvar je bila gotova. Detektiv je utrgal list papirja iz beležnice in napisal nanj nekaj besed. List je nato izročil stre-žaju in ga poprosil, naj ga nemudno odnese na policijo, sam pa je sklenil v bližini vile pričakati gospodovega povratka. Ko je strežaj ob vhodu v policijsko poslopje pokazal papir, so ga na mestu aretirali, zakaj na listu ni bilo poleg detektivovega podpisa zapisano nič drugega kakor: »Donašalca tega lista nujno aretirajte in priprite Zadeva je bila kmalu do kraja razjasnjena. Čeprav sam ni bil zapleten v afero svojega gospoda, je strežaj vendar lahko izpovedal nekaj dragocenih podiobnosti, ki so potrjevale sumljivčevc krivdo, nato pa je bil izpuščen. Naj reče kdo karkoli — nepismenost tega moža je krila redek primer zaupanja in poštenosti. Ni nam treba nepismenosti poveličevati, včasih pa je vendarle dobro, da kultura in civilizacija še nista zajeli človeka. Mož: »Poljubljaš me samo tedaj, kadar hočeš denarja od mene!« žena: »Ali ni morda dovolj pogosto.« Drobiž iz Hrvatske Govor dr. Lorkoviča v Požegi. V vrsti zborovanj, ki so jih priredili člani vlade in druge osebnosti hrvatskega političnega sveta v posameznih hrvatskih mestih te dni, je imelo zborovanje v Požegi. na katerem je govoril državni tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič, poseben pomen. Na zborovanju se je zbralo nad 10.000 ljudi, ki so govor odgovornega politika ponovno prekinili z ovacijami. Poglavniko-va politika, je med drugim dr. Lorkovič dejal, je imela za neposredno posledico ustanovitev svobodne hrvatske države. Druge stranke na Hrvatskem niso počele nič drugega, kakor da so se skušale kvečjemu otresti verig, v katere je bil zako-van hrvatski narod kot suženj Srbov. Pripisati je daljnovidnosti poglavnika, ki je rešil Hrvatsko in dosegel, da osni sili z njo nista postopali kakor s sovražno deželo. Hrvatski narod mora biti zaradi tega hvaležen poglavniku in njegovim velikim prijateljem. Ta hvaležnost se bo presadila tudi na bodče generacije. Hrvatska krona je spet postala simbol državne suvereno- sti in jamstvo državne neodvisnosti. Lorkovič je govoril tudi o gospodarski delitvi države in je opozoril, da je vlada že določila kredit 4 milijard dinarjev za javna dela, to je več kakor so Srbi dali Hrvatom vseh 20 let svojega nesrečnega režima. Ti krediti znašajo tudi dvakrat toliko kakor je znašal letni proračun bivše bedne hrvatske banovine. Odslej bodo Hrvatski vladali zgolj Hrvati in ne več Srbi ter parazitski židje, ki so živeli od žuljev hrvatskega delavca in kmeta. Obnova svobodne hrvatske države pomeni pričetek najsvetejše dobe hrvatske zgodovine. Vprašanje bank. Tu so se pričela pogajanja z Italijo in Nemčijo za ureditev položaja nekaterih podružnic hrvatskih bank, ki poslujejo na italijanskem ali nemškem ozemlju. ___— Nov grob. Po kratkem trpljenju je Bogu vdano preminil bivši artilerijski narednik g. Franc Peric. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob pol 17. uri iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! OGLASI L I O G L A S O Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3-— davka aa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje r-islovov "pvm za enkratno objave osriass Din VO — Službo dobi Mojster Bft Izdelovanje usnjatih kovčegov in aktovk dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10237-1 Tehnika za kurjavo samostojnega, ki je popolnoma zmožen nemškega jezika sprejme takoj tvrdka Max Ussar, Marburg rta Dr., Schil-lerstr. 17. 10244-1 Postrežnico iščem za 3-urno dopoldansko delo. Rožna dolina, Cesta V, 35. 10242-1 Mlada postrežnica Išče zaposlitve kjer koli — zmožna samostojne kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna ln pridna«. 10254-2 Gospodična z znanjem italijanščine, želi zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 10250-2 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2." junija. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. 786-4 Otroški voziček hitro in dobro prodate pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90. 30-6 Otroško posteljico dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10276-6 Kupim VSR KO VRSTNO ZLATO SREBRO - PLOTINO BRIL10HTE SMBR8CDE SBFIB« RUSIHt BISERE I.T.D. STARINSKE HRKITE TER UMETNINE po najvišjih cembh STARATVRDKA Jos EBERLE IJUBLJfiMO TYRŠEVA 2 /kTM. HOTEl^^SLON Kupim Bergmanove cevi za elektr. lnst. kupim. Markič, polir, Vošnjako-va 6. 10266-7 Alkohol 96% vsako množino po najvišji ceni kupimo. — Drog. Kane, Židovska ulica 1. 10253-7 Kolesa Damsko in moško kolo najboljše Italijanske znamke, tovarniško novi, poceni naprodaj. — Generator delavnica, — Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 10260-11 Moško kolo dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10248-11 I Pri STARO OLJE ZOPET novo! s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum« Zagreb, Gor janska 6. več kot 300 aparatov v obratu! Bencin ne rabite ako si pustite montirati »Gassogene Cizereli« (generator na pogon z ogljem) na Vaš osebni ali tovorni avto, ali stabilni motor ln se potem lahko vozite, med tem ko se z bencinom ne smete. Generator delavnica, Tyrševa 13, levo dvorišče. 10264-10 Kupim avto 4-sedežnl, novejše tipe, tovorni avto in motorno kolo. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 10263-10 Kapital Ratno šteto kupim nominale 80.000 do 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Ratna šteta 80«. 10178-16 Posest • REAIITETA* po M Mm poar«do»»lnJea * Ljubljani j« aaaO • PREŠERNOVI ULICI 54 K««protl glavne poit« Telefon i« «20 Vsako nepremičnino t Ljubljani ln njeni okolic kupimo, s Re ali teta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Krasna parcela na Kodeljevem 945 m2 ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10239-20 Posestvo kupim do 400.000 din na Dolenjskem,. Ponudbe z opisom posestva na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 10236-20 Kupim hišo ali vilo z vrtom na Mlr-Ju, Prulah, v Šiški, za Bežigradom ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Plačam takoj 40«. 10240-20 Stanovanje odiia 4-sobno veliko stanovanje komfortno, za din 4.700 trimesečno, takoj oddam. Ogled od 16. do 18. ure. Napoleonov trg 7, II. nadstr., desno. 10246-21 Dvosob. stanovanje išče stranka stalno tu bivajoča v centru ali bližini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 10259-21a Italijan Išče malo opremljeno stanovanje, po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro pod »St. 99«. 10243-21a Opremljeno stanovanje štirih ali petih sob s kuhinjo in pritiklinami, — Iščem. Ponudbe na Do-polavoro. Tabor 13, telefon 26-21. 10255-21a Sobe išče Opremljeno sobo s posebnim vhodom ali delno opremljeno sobo ln kuhinjo za eno osebo. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Trgovec«. 10256-23a CREDITO ITALIANO Banca di interetse nazionale -- Zavod obče nar. značaja Sede sociale Direzione centrale Milano Capi tale e riserva: Lit 623*394)040 Sede di Trieste Piazza C. Ciano Tutte le operazioni di banca, cambio e borsa. Servizio spe-ciale per le relazioni com-merciali con 1'estero. Filiali in tutta mtalia Banche affiliate: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza, Tunisi. I* !o Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said, ecc. Banca Italiana per la Cina: Sciangai. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623*394*040 Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, šibenik. Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana Šangaj. Banca Italo Belga: Antvverpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. per la Cina: Sobo odda Prazno sončno sobo oddam 1. junija. Medvedova cesta 7-1. 10130-23 Krasno prazno sobo 30 m2 v novi komfortni hiši, s posebnim vhodom s stopnišča, oddam 15. Junija ali 1. Julija, na Resljevi cesti. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10239-23 Opremljeno sobo prijetno, za dva, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, išče za takoj zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik 222« 10261-23a ) Cerco garsonniere solo (per) ore dlurne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljeno« 10257-23a Italijanski oficir Išče sobo s posebnim vhodom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik«. 10235-23a INSEfURAJ V „ JUTRU"! Vse oglase za naslednjo šteuilfco .JUTRR" sprejema oglasni oddelek "Jutra nepretrgoma dnevno do 14 Sobo z dvema posteljama ln s kopalnico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10247-23 Opremljeno sobico sončno v podpritličju ▼ vili oddam 1. junija solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10265-23 Filatelija Filatelisti sem ▼ Boboto v LJubljani ln kupec za serijo protituberkuloznih, serijo letalskih, kompletne serije Cocl ln s polnim pretiskom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trieste - Milano«. 10267-39 Zadruga »železničarju dom« r. z. z o. j. v Ljubljani vabi svoje člane na redno letno skupščino ki bo dne 15. junija 1941 ob 8. uri zjutraj v zadružnih prostorih, Novi trg št. 2, z naslednjim dnevnim redom: 1." Otvoritev in konstituiranje skupščine, 2. Poročilo: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora, 3. čitanje revizijskega poročila, 4. Predlogi in pritožbe, 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora, 6. Volitev: a) 2 članov upravnega odbora in 1 namestnika, b) 1 člana nadzornega odbora in 1 namestnika, 7. Raznoterosti. OPOMBA: Ge ne pride, ob določeni uri za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši druga skupščina z Istim dnevnim redom pol ure kasneje, ki sklepa pravilno ob vsaki udeležbi. ODBOR Živali Kanarček Je priletel v moje stanovanje. Lastnik naj ga prevzame pri Pleni-čar, Miklošičeva c. 10, IV. nadstr. _10251-27 Kupim kozo dobro mlekarico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlado«. 10241-27 Izgubljeno Otroški čevelj se je izgubil iz Frančiškanske do Gajeve ulice. Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi izroči v ogl. odd. Jutra. 10233-28 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica 6-34 Kozmetični salon »Slava«, Zagreb, šubiče-va 62, vogal Kvaterni-kovega trga se priporoča cenjenim damam. Dnevno negovanje s hrano in stanovanjem din 200. — Garantiran uspeh, specialne kreme. Lastnica Slava Gec-Gril. 9798-31 Pridelki Seno in otavo več tisoč kg prodam ali posodim poštenemu za vrnitev novega sena ali o ta ve. Martinec, Trnov-ski pristan 22. ^^ Razno PREMOG DRVA — nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Boljše brije in dalje traja • • • Zahtevajte novsod britvico A L C O S O Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod f Z globoko potrtim srcem sporočamo prežalostno vest, da je po kratkem trpljenju, Bogu vdano preminul naš aadvse ljubljeni sin in brat, gospod Franc Peric bivši art. narednik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 29. t. m. ob Vs5. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. maja 1941. Žalujoči: MATILDA in ANDREJ. — starši; MARICA — sestra; DRAGO — brat; MARJAN — nečak, in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje nadvse ljubljene zlate mamice Frančiške čenčič se najiskreneje zahvaljujem vsem in vsakomur, ki je na kakršenkoli način lajšal meni bol v bridkih urah in jo spremljal na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem prečastiti duhovščini, zdravniku dr. Osolniku, čč. sestram usmiljenkam, gospe Minki Sušnikovi, darovalcem krasnih vencev, gospem za častao spremstvo ob ki-sti, sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. družine v Mostah v petek 30. maja 1941 ob 6. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 28. maja 1941. Globoko žalujoča hčerka ELKA in zet SLAVKO KUGOVNIK B. Salgari: 17 BOJ ZA N0NPRACEN Pustolovski roman 8. poglavje Dvoboj Tistih nekaj brlik, ki so osvetljevale pristajali-šče, so pravkar utrinjali, ko se je čoln z Yanezom, Matijem, Kamamurijem in Malajcema približal bregu. Mati je hitro pregledal okolico, se nato vrnil k čolnu in dejal: »Ničesar ni videti, gospod Yanez.« »Tedaj pojdimo na kopno.« »Koga se bojite?« je vprašal Kamamuri in pre-tegnil svoje krepko telo. »Kapitana s parnika. Pardar ti je gotovo že povedal, kako in kaj.« »Da, gospod Yanez. Kadar nam je bil v Indiji kdo nadležen, je dobil prej ko mogoče brezplačen potni list na oni svet.« »Tega mu oskrbimo tudi to pot, da se le ponudi priložnost,« je Portugalec odvrnil. »Prepričan sem, da ta človek v Varauniju samo čaka, da bi mi jo nagodil.« »Varovali se ga bomo, gospod Yanez. Gremo zdaj v kitajsko četrt?« »Da, rad bi poiskal starega znanca, ki je prej- šnje čase storil .malajskemu tigru' nekaj velikih uslug.« »Upajmo, da še živi.« Poslali so čoln nazaj na jahto. Breg je bil ob tej uri do malega zapuščen. Le tu pa tam je stala majhna gruča Malajcev, ki so žlobudrali med seboj in žvečili betel. V dalji si videl vrsto luči. Bile so papirnate svetilke, ki so gorele pred krčmami kitajske četrti. Yanez, ki je mesto že poznal, je stopal naglo, tik za njim pa njegovi ljudje, ki so — takisto kakor on — pazljivo oprezali na vse strani, ker so se bali zasede. Kakih deset minut so korakali ob bregu, nato so zavili v blodišče umazanih, smrdljivih ulic, ki so jih obrobljale hiše v kitajskem slogu. Tod se ni manjkalo luči, kajti prebivalci so imeli pred durmi obešene velike lampione, kakor je navada v njihovi domovini. Prišli so mimo sedmih ali osmih gostiln, ki so imele lepo zveneče naslove, in se nazadnje ustavili pred vhodom, kjer je bil na svetilki naslikan čoln, natovorjen s cvetlicami. »Tu mora biti,« je rekel Yanez. Odprl je vrata, ki so imela namesto šip oljnat papir, ter odločno vstopil, držeč roke na kopitih svojih pištol. Kitajec je moral biti zelo premožen, kajti namesto preproste izbe je imel več salončkov, kjer so sinovi neba ležali na dolgih bambusovih pogradih in se omamljali z opijem. »Da vidimo, ali najdemo kakšno prazno sobo,« je rekel Yanez. »Polastiti se je moramo, preden pridejo drugi ljudje. Nihče ne sme slišati, kar bom govoril s starim Kien-Koa-jem.« Našli so staro prazno sobo z obledelimi tapetami, ki pa so bile s svojimi ogenj bruhajočimi zmaji in pokrajinami v mesečini še vedno zale na pogled. Kitajski deček, rumen kakor citrona in s kito, ki je bila bore tri prste dolga — znamenje, da mu jo je gospodar v kazen za zanikarnost večkrat pristrigel — je jadrno prihitel. »Kje je tvoj gospodar?« je vprašal Yanez. »Dobro napitnino dobiš, če ga hitro privedeš.« Deček je prhnil kakor veverica in se čez malo časa vrnil s starim Kitajcem, ki je bil podoben mumiji. Imel je pobešene brke, in kita mu je visela do tal. Oblečen je bil v haljo iz rdeče bombaževine s cvetličnim vzorcem, in za pasom sta mu tičala dva velika noža, s katerima bi bil zlahka prerezal človeku vrat Ko je nebeški sin zagledal belca, se je priklonil, pomencal s palcema rok, ki jih je bil prekrižal na prsih, in rekel: »Na voljo sem vam. Domnevam, da želite večerjati.« »Da,« je Yanez odvrnil, »upam, da imate v kuhinji kaj nasoljenih deževnikov in pasje gnjati.« »Imam tudi jarčje oči s česnom, ki bi še rajnika zbudile od mrtvih, milord.« Zakaj me imenuješ milorda? Prejšnje čase sva se poznala. A tega je seveda že mnogo let, od tistih dob se je marsikaj zgodilo. Saj si Kien-Koa, ali ne?« »Da, milord.« »Torej večerjajmo. Kasneje bova nadaljevala razgovor.« Kitajec je poklical služabnike in dal pogrniti mizo. »Tudi vina prinesi,« je ukazal Yanez. »Čaja ne pijemo.« »Takoj milord. Prav včeraj sem dobil zaboj portugalskega vina, ki vem, da vam bo všeč.« »Na mizo z njim, stari Kien-Koa. In potem naj nam prineso jarčjih oči s česnom. Svoje dni sem jih že jedel, in reči moram, da so mi šle v slast.« Sluge, ki jih je gospodar priganjal k naglici, so jadrno prinesli namizni prt iz svilnatega papirja in postavljali nanj jedila: dva krasna jastoga in skledo oči, ki so bile sicer kaj čudne na pogled, toda očitno slastne. Družbica se je bila komaj lotila jedi, ko so prišli v gostilno novi gostje in zagnali peklenski hrup. »Menda se mi ne bo treba kesati, da sem prišel semkaj?« je rekel Portugalec. »Podoba je, da so ti novi gostje Angleži in seveda pijani, kakor je njih navada.« »Se mar bojite Angležev, gospod Yanez?« je vprašal Kamamuri. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja aa konzorcij »Jutca« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovora Alojz Novak. - Vsi v l4ubljanL