Povišanje carine na kineiijske prldelke. Kmctijska kriza, ki je zavladala po svetu, je nastopila tudi v naši državi. Proti njej je vlada med drugimi ukrepi tudi posegla po zvišanju carin za kmetijske pridelke. Dejstvo je, da kljub veliki kmetijski prolzvodnji še vedno veliko uvažamo: lansko leto smo uvozili koruze za 48 milijonov D, krompirja za 36, zelja za 2 milijona D. Da se tak uvoz prepreči, so zvišane uvozne varine na te predmete. Kar se pa tiče žita, pomenijo zvišane carine zaščito cen kmetijskih proizvodov in osamosvojitev domačega trga. Le pri tako visokih carinah je mogoCe cene na domačem trgu dvignitl. Seveda ]e vprašanje, ali bo ta dvig prišel v korist producentom (kmetom), zakaj veliko blaga imajo v rokah trgovci, kl bi imeli največjo korist od povišanja cen. Tako so zvišane carine za pšenlco in rž od 2.50 na 5 zlatih Din za 100 kg (torej znaša sedanja carina 55 par na 1 kg, ker je treba pomnožiti zlate dinarje z 11). Carina za ječmen in ovea se je zvišala od 1.50 na 3 rlate Din, za koruzo od 1.25 do 2.50, za zelje od 6 na 10, za Cesen in Cebulo od 3.50 na 10, za krompir od 2 na 6, za flžol od 7.50 na 15, za grah od 10 na 20, za slanino in salo od 30 na 60, za mast pa od 60 na 120 zlatib dinarjev za 100 kg. Da se prepreči uvoz drv v obmejne kraje, ja bila povišana tudi carina na iivoz-d^' za kubični meter od 0.25 na 0.50, ža 100 kg pa od 0.05 na 0.10 zlatih Dini Izredne važnosti pa je določba v novih določbah k carinskemu zakonu, da je uvoz strojev- orodja- clektrotehničnili predmetov itd., če se ne izdelujejo v, državi, prost carine. Ravno tako je carine prost uvoz materijala za izdelavo in popravilo strojev, razen če se izdeluje v v državi ta materijal. To je izredno važna določba za naše kmetijstvo, ki se bo sedaj veliko lažje moderniziralo in nabavilo potrebne stroje. Laško. V torek dne 11. novembra je bil tukaj običajni Majtinov sejm. Prignali so krog 500 glav goveje živine. Kupčij se je sklenilo zelo malo, prodane ni bilo niti 5 odstotkov živine, ker ni bilo kupcev. Kmetje so morali odgnati živino domov. Tudi so cene zelo padle; vso, kar mora kmet kupiti, pa je drago. Kava, sladkor, obutev, usnje, petrolej, vsi ti predmeti so obdržali svojo ceno, rabijo se pa tudi v kmetski hiši. Našemu kmetskemu stanu grozijo črni dnevi, ko bo zopet zapel boben po naših kmetiskih vaseh kot je pel pred 40 ali 60 leli. Hudo prizadenejo naše kmetsko ljudstvo dr.včna bremena; že menda 30 let niso naši kmetje plačali davkov s tako veliko težavo kot letos. Edino, kar ima kmet letos prodati v našem kraju, je živina, katera pa nima kupcev tudi ne po nizki ceni. Priznani živinorejci so celo leto krmill vole zastonj, oziroma za izgubo. Alj ni obupno za nas kmete, ako niso slučaji, ampak redna prikazen, da smo spomladi kupili vole, celo leto jih krmili, sedaj pa namesto kakih 3000 Din prireje, pa 1000 do 2000 Din izgubel ĄprsSon|a iii odgoĄ®rl. Vprašanje: V Kamnici pri vinogradu imam vrt' za zelenjavo. Letošnjo jesen se je naselil v vrtu pod zemljo meni nepoznan škodljivec, ki je izpodjedel salato, peteršil, zelcn in korenje. Pri salati in sploh pri omenjeni zelenjavi so bile korenine tako izpodjedene, da, ko je hotel izpuliti viničar zelen ali korenje, mu je ostalo le zelenje v roki, peresca od salate pa so sploh razpadla po tleh. Škodljivec pušča za seboj kot prst debele podzemeljske bodnike. Glodačina pa se ni pritaknil paprike, ne paradižnikov in ne ohrovta. Treba je pripomniti, da omonjeni škodljivec ni bramor. Viničar pripovedujc, da je na vrtu večkrat naletel na močerade, ki so tjakaj pribežali lz gozda po deževju. Enkrat je videl, kako nekaj miglja pod zemljo, zamahnil je z motiko In ubil je navadnega močerada. Prosim za pojasnik>, za kakega vrtnega škodljivca gre v omenjenem slučaju in kako ga je mogoCo uničiti ali pa vsaj pregnati. Odgovor: Ta škodljivec Je volubar. Voluhar scada med vrsto miši in je v resnici največji Skodljivec za vsak vrt. Popolnoma po nedolžnem pa ste vl, ozlroma vaš viničar obsodili ubogega moCerada, kateri je žalobog plačal svoj poset v vašem vrtu celo z življenjem. Močerad se hranl samo z deževnicami, mrčesi in gosenicanii, nikdar pa ne s sočivjem ln koreninami. Močerad je celo koristna živalica. Nasprotno pa je voluhar. Voluhar je sive miši slične barve, samo da je malo močnejši in bolj okrogelj. Preživlja se samo s koreninami žlabtnega sočivja, stanuje pod zemljo v rovih, ki so popolnoma podobni krtovim rovom. Neizmerna škoda, katero napravlja s stalnim podjedanjem korenin, gre večkrat tudi na rovaš krta. Čudimo se, da niste tudi vi obsodili krta. Voluharja se preganja, oziroma uniCuje na dva načina. Prvi način je namreč ta, da se njegov rov na enem in sicer kateremkoli mestu prekoplje in da se pred tistim rovom počaka na tega škodljivca z motiko, ali pa še bolje s puško. Kajti nekaj minut pozneje, ko bodete rov prekopali, bode voluhar takoj pritekol na dotično mesto in bo prekopani rov takoj zagrebel. Voluhar ne trpi v svojem podzemnem stanovanju nobenega prepiha. Seveda morate pri tem čakanju biti popolnoma mirni, da ga s svojo navzočnostjo ne prepodite! Čakati inorate inirno, ko pa pride in ko bodete videli premikati se prst, tedaj pa v omenjeno smer ustrelite in potem, ko bodete izkopali prst, bodete imeli pred seboj — mrtvega škodljivca. Drugri način je pa sledeči: Kupite malo zastrupljene pšenice in nasujte jo z leseno žlico v njegovo luknjo. Te pšenice ne smete prijeti z roko, ker bi v tem slučaju imela pšenica duh po človeku in vaš škodljivec bi se je gotovo ne bi pritaknil, kajti njegov voni. oziroma nos je zek> fin in nad vsa obCutljiv. F. V. v V. h. Vi vprašujete, če more kdo kot 271eten in poročen stopiti v trgovino kot učenec. Trgovski gremij je prošnjo zavrnil. Odgovarjamo: Trgovskl gremij je postopal pravilno, ker res noben trgovec ne sme sprejeti učenca, ki je nad 18 let star. Da ste poročeni, to ne igra nobene vloge. Pritožba je nemogoča, doklor so ti predpisi v veljavi. S. H. v P. v. J. Radi bi imeli prvovrstna sadna drevesca, pa ne veste, kam bi se pri tem obrnili. Nam ni znano, kedo bi imel taka drevesca na razpolago. Za letos ste že itak malo prepozni. Ako bo kdo na to vprašanje poslal ponudbo, bodemo objavili.