DELO OF V MEDVOJNI UUBUANI
Ljubljana ni klonila nikdar
V petek 18. aprila je bfl v veliki sejni dvorani Magiatrata zbor medvojnih aktivistov občine Ljubljana Center, na katerem so izvollll nov odbor ter govorlli o vprašanfih zgodovinoplsja, socialni in znan-stveni problematiki ter sprejeli tudi predlog za podelitev domidla v občinl Ljubljana Center.
Iz utemeljitve za predlog povzema-mo, da je Osvobodilna fronta združila v LJubljani večino prebivalstva ne glede na socialno pripadnost, spol in starost. Osvestila ga je in ga strnila v osvobodilno gibanje, v nevidno fronto brez mej. Usmerila ga je v boj proti okupatorju na vseh področjih in me-stih, ker je okupator nameraval s po-močjo domačih izdajalcev pokoriti Slovence z raznimi načini in sredstvi.
Središče ži vljenja in odpora
Območje centra takratne trikrat maryše Ljubljane se zelo sklada z da-našnjim področjem naše občine. Pred-stavljalo je urbano središče, pred dru-go svetovno vojno. Tu je bil sedež Dravske banovine in v času italijanske in nemške okupacije sedež uprave ta-ko imenovane Ljubljanske pokrajine. Tu so bili centralni oblastni vojaški, policijski, sodni in drugi uradi. Okupa-toiji in i\jihovi domači pomagači so imeli v centru mesta sodne in policjj-ske zapore v šentpetrski, belgijski in poljanski vojašnici ter v sredryeteh-nični šoli. Tu so bile osredotočene mnoge ustanove, šole, bolnice, denar-ni zavodi, večina obrtnih delavnic, tr-govin in nekaj industrijskih podjetij, torej vse, kar je mesto pridobilo v svo-jem zgodovinskem razvoju.
Območje današnje občine je ves čas druge svetovne vojne sodilo v okvir delovanja okrožnega odbora KPS in okrožnega komiteja KPS Ljubljana. Že junija 1941 je bil za središče mesta ustanovljen Mestni komite KPS za njim pa še odbor OF. Področje njune-
ga delovanja je bilo področje današnje občine Center, vendar brez Prul, dela Stare Ljubljane in Starega Vodmata, ki so organizacijsko sodili v okvir dru-gih rajonov. Ta komite in odbor so vodili sekretarji, prekaljeni predvojni komunisti, najprej Zdenka Kidrič, za rvjo pa Vida Tomšič in Dušan Brav-ničar.
Široka mreža Osvobodilne fronte
Silen revolucionarni razmah OF je močno povečal število članov KPS, ki so jih pritegovali iz vrst OF in SKOJ-a, tako da je spomladi 1942 delovalo na področju- Centra 30 partijskih celic in birojev, ki so združevali člane v po-membnih ustanovah, uradih, podjetjih in po strokovnih organizacijah. Rajone so vodili rajonski komiteji KPS in ra-jonski odbori OF. Rajoni so se delili na kvarte in terene, ki jih je bilo maja 1942 v centru kar 1129. Poleg teh pa so delovali še ulični odbori in grupe OF, v večjih hišah pa še hišni odbori OF.
Svojo množičnost je OF v centru mesta zagotavljala še s posebno orga-nizacijsko obliko, z matičnimi odbori OF in s tem segla v sleherno enoto ustanov, uradov in podjetij. Poleg splošnih nalog v okviru OF so se ma-tični odbori OF posvečali še posebnim nalogam v okviru ustanov, kjer so de-lovali. Tako je npr. imel matični odbor OF na italijanski civilni upravi na vsa-kem od osmih upravnih oddelkov po en odbor s 20 pododbori. Tu so aktivi-sti OF z bojkotom okupatoijevih odredb in z obveščanjem vodstva OF o svoražnih nakanah močno spodkopa-vali dejavnost italijanskih in kasneje nemških okupatorjev.
Organizacija OF na mestni občini ljubJjanski je imela svoj magistratni matični odbor OF s 13 odbori in 30 pododbori, ki so zajeli vse njene urade in komunalna podjeija, mdr. preskr-bovalni urad, anagrafski urad, mestno klavnico, plinamo, elektramo, vrtnari-jo, Žale, gasilce in reševalce itd. Po-sebno je bilo pomembno ilegalno izda-janje domovnic in osebnih izkaznic ter živilskih nakaznic. Posebno mesto ima zdravniški matični odbor OF, ki je povezoval 30 odborov po bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Po-moč zdravnikov in drugega zdravstve-nega osebja ilegalcem, raryenim parti-zanom in zapornikom je neprecenjji-va. Ravno tako so bili zelo dejavni ma-tični odbori na železnici, pravosodnih ustanovah, denarnih zavodih, Kmetjj-ski družbi, Trboveljski premogokopni družbi ter matični odbori kulturnikov, emigrantov, nameščencev in usluž-bencev, ki so združevali nameščence
in večino lastnikov trgovin in obrtnih delavnic, ter učiteljski matični odbor, ki je združeval prosvetne delavce Ijub-ljanskih šol, ki so se skupaj z mladino borili proti okupacijski raznarodoval-ni politiki. Povsod so bile razvite vse dejavnosti OF in partije, zbiraiye ma-terialnih in finančnih sredstev za po-trebe NOB, pomoč zapornikom in in-ternirancem, obveščanje, razdeljeva-rye literature itd.
Odpor v vseh celicah življenja
Množičen polet OF v letu 1942 je omogočil, da so se razvile in utrdile tudi druge množične organizacije OF, kot so Delavska enotnost, katere od-bori so delovali v vseh štirih podjetjih v centru, pri Slamiču, Šumiju, Bonaču in Hribaiju; Narodna zaščita je imela v obdobju pred kapitulacijo Italije v centru svoj bataljon, v katerega je bilo vkJjučenih 855 zaščitnikov, od tega 534 ženske, odbori Antifašistične zveze in Slovenske narodne pomoči so poma-
gali vsem zaprtim in interniranim, ile-galcem in partizanskim borcem; Orga-ni Varnostno obveščevalne službe OF so skupaj z Narodno zaščito na našem področju zaplenili v poslopju mestne-ga doma vojaške odeje in medicinske torbice, ki so jih poslali partizanskim enotam v okolici mesta v šempeterski kasarni. Finančni kontroli so zaplenili 324 pušk in municijo. V tiskarni Deu na Wolfovi so uničili belogardistično propagandno literaturo in zaplenili ti-skarske naprave, v Banco Dltalija so s ponarejenimi dokumenti dvignili mili-jon lir za potrebe OF, v davčni upravi pa 402.000 Ur. Na ulicah centra so orga-ni Varnostno obveščevalne službe OF ustrelili 12 ovaduhov, gestapovcev in fašistov.
Za uspešno dejavnost je partija izde-lala mrežo ilegalnih skrivališč-bunker-jev, ki so jih uporabljali za tiskarne, sestanke, skladišča materiala in orožja ter skrivališča za ilegalce. Po doslej zbranih podatkih je bilo v Centru 18 večjih bunkerjev in 59 javk centralne tehnike KPS, predvsem v trgovinah, pri obrtnikih in gostilnah. V centru sta delovali tudi dve ilegalni tiskarni KPS, ki sta bili opremjjeni z najsodob-nejšimi stroji in sta natisnili 600.000 izvodov ilegalne literature. Poleg teh dveh pa je bilo še 6 manjših ciklostil-nih tiskarn. Literatura in tiskarski ma-terial pa je bil shraiyen v 18 večjih ilegalnih skladiščih.
Potreben je bil razvejan in organizi-ran sistem obveščanja z mnogimi ku-rirji in javkami, ki so bile, kot je bilo že omenjeno, predvsem pri obrtnikih, tr-govcih in v zasebnih stanovanjih. Mar-sikje in marsikdaj so bile zveze pretr-gane in povzročena Skoda, a vrzel je bila hitro izpopolnjena, da je boj s so-vražnikom tekel še bolj zagnano in preudarno. Radio OFje vcentru odda-jal na osmih mestih. Tu je bilo 20 mno-žičruh demonstracij in to pred poslop-jem italijanske civilne uprave, pred Corpo d'Armata, pred škofuo, zapori na Miklošičevi itd.
Zaradi uspešnega delovanja OF je okupator vse bolj zaostroval pritisk. Leta 1942 je obdal mesto z bodečo ži-co, zapiral prebivalce in jih pošiljal v koncentracijska taborišča. Začel je streljati talce, dvesto po številu. V svo-jem besu jih je 24 ustrelil kar v središ-ču mesta, kot kazen za ubitega narod-nega izdajalca in vodjo slovenske re-akcije. Jeseni 1943 je Italija kapituli-rala.
Maščevanje in zločin tik pred koncem
Nekajdnevna svoboda je omogočila množični odhod več tisoč aktivistov na osvobojeno ozemlje. Z nemško okupacyo se je položaj v mestu vse bolj zaostroval in bolj ko se je približe-vala rešitev, tembolj se je do skrajnosti zaostroval teror gestapa in združene reakcije, vsake s svojimi računi. Poli-tična policija in črna roka je divje obračunavala z aktivisti. Množično jih je zapirala, mnogi aktivisti, ugledni znanstveniki in kulturni delavci so bili odpeljani neznano kam in pobiti, tako med drugim in Centra dr. Gerlovičin, dr. Šturm, v policijskih zaporih so bili ubiti ing. Kotiušek, dr. Kante, Graselli, Janežičeva, Polutnik in drugi. Višek pa je to divjanje doseglo z zločinom na Tuijaku, kjer so tik pred osvoboditvijo 4. maja 1945 pobili 26 vodilnih ljub-Jjanskih aktivistov, med katerimi so bili iz centra dr. Mavricij Neuberger, dr. France Messesnel, Neda Gerzinič, Marica Malahovsky, ing. Rihard Se-ver, ing. Viktor Šuškovič, Leopoldina Mekina, dr. Vito Kraigher in drugi. Kljub temu so zdesetkane vrste aktivi-stov vztrajale do konca in Ljubljana je ponosna pozdravila osvoboditelje. Po doslej zbranih podatkih je s področja Centra padlo v NOV oziroma je okupa-tor pobil 984 članov OF in KPS, od tega 283 iz šol, 263 iz podjetij in 433 s terena.
Andrej Preinfalk <creator>Lojze Tršan</creator>