Leto V., ttev. f39 Ljubljana, petek, f3. Junija 1924 Poštnina pavšaiiiana. Cena 2 Din l«ha|a ob 4 «)ntraj. Stane mesečno 20*— Din ta inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva cesta fit 16/1. Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo a Ljubljana, Prešernova ul. it 64. Telet, it 3& Podružnici t Maribor, Barvarska ul. k Cel|e, Aleksandrova t. Račun pri poitn. čekor-tavodu itev. 11.842. Ljubljana, 12. junija. Po razburjenju preteklih tednov nastopa v naši notranjepolitični situaciji mirnejšo razpoloženje. Kriza jo končno rešena v obrambo državnega edinstva, Naša nacijonalna ideja prestopa po malem iz defenzivo v ofenzivo. Trboveljski dogodki, kakor so neizmerno žalostni, pa so dokumentirali, kako močna jo tudi v Sloveniji nacijomalna ideja, Borba, ki je nastopila po krvavem trboveljskem dnevu, jo pokazala, da stojita v Sloveniji v glavnem le dve fronti: naša In klerikalna. Komunisti so vedč ali nevedč samo pomožna četa glavno armado separatizma. Radič jo v Moskvi. Klerikalizmu je dobrodošel vsak, ki mrzi Jugoslavijo. Da se klerikalni fronti pridružuje t.udi četica itmpenih slkavcev in raznih malkon-tontov, ki sede v dobrih službah in si-tiekurah, in pa politikastrov veliko domišljavosti, a malo požrtvovalnosti, je bilo v naprej jasno. Mirna in vztrajna politika JDS je (rdna točka v našem javnem življenju. Ta politika je predvsem dosledna. Eni menijo, da jo morda cclo preveč doktrinama. Gotovo je njena najsvetlejša stran idejna neizprosnost. Naj se zgo-ili karkoli, treba je le pomisliti na glavne programsko smeri JDS in z vso gotovostjo lahko najdeš JDS na onem mestu, ki ga predpisuje ta pro-irain. Kolikokrat bi stranka za o.jačc-nje števila bolje storila, da gro v kompromisne vode. Izgubila pa bi na udarili sili in borbonosti, kar bi na številu pridobila. Kljub ostrosti boja, o kojem se mnogo čita, da se vrši med vodstvi naprednih struj, se napredna koncentracija vendarle vrši. Same po sebi so mase zbližujejo v boju za skupno idejo in gredo na dnevni red preko onih, ki razdvajajo. Kakor žo tri leta, tako JDS tudi danes vsakemu nudi roko, ki jo idejno na jasnem. Odklanjati pa mora vse ono, kar brez jasnega stališča išče le moč in vpliv, in kar koleba mod nami in foderalisti. Nikdar ni bila v podrobnem izvedena politična organizacija JDS tako važna kakor danes. Naša stranka ski-ša s prizadevanjem vseh moči uporabiti tronutek, da ljudstvu čim bolj koristi in oživotvori svoje načrto. Mnogo je mogoče doseči, a še več ciljev je, ki jih moremo doseči le, če v boju zanje odmeva težki korak tisočev organiziranih demokratov. Odpor mnogoterih proti nehvaležnemu delu v političnih organizacijah, obči nagon v cepljenje in osebni prepiri, vse to slabi naš pritisk. Kdor hoče od JDS čim voč uspehov, jo mora podpreti z delom v organizaciji, ki bi ne smela manjkati niti v poslednji vasici. Danes tudi nasprotniki priznavajo, to jo nastop slovenskega dela demokratov v marsičem bil in bo odločilen. Kakšen bi bil položaj v kaosu neurejenih sil in ob navalu klerikalizma v naši ožji domovini! In kakšne bi bile posledico klerikalnega režima, katere-?a je preprečila JDS! V besnenju klerikalne razdivjanosti, v zahrbtnem naskoku plačanih moskovskih agentov in jezikavem navalu malkontont-skih pritlikavcev gre JDS svojo jasno pot naprej z državno zastavo v roki. Slovenci hočemo biti aktivum Jugoslavije. Sila na zapadu, na katero Jugoslavija labko računa v sreči in nesreči. Brezpogojni v zvestobi do naroda in domovine. Zato mora pasti vse, kar zavira njihov razvoj v tej smeri. Država pa jim mora dati, kar jim gre. Ob tem delu jo naši JDS dana historična naloga, ki je ni zapustila v trenutnih recidivah malih duš in je ne l)o zapustila v času povečane nevarnosti. Politična situacija OKOLI REKONSTRUKCIJE VLADE. — VELIK SHOD SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V ŠABCU. Beograd, 12. junija, p. Po informacijah, ki jih je vaš dopisnik prejel od radikalskih ministrov, so rekonstrukcija vlade izvrši v najkrajšem času. Nocoj so jo mnogo govorilo o imenih novih kandidatov, med katerimi jc tudi Ljuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine. V zvezi z rekonstrukcijo vlade priobčil jej o »Beograjske Novosti« uvodnik pod naslovom »Povodom rekonstrukcijo«. V tem članku v najenergič-nejšem stilu zahtevajo, da stopijo v vlado ljudje, ki so častni in pošteni, ki inv 'o prosto roko in imajo močno avtoriteto. Beograd. 12. junija, p. Dne 22. t. m. se bo vršilo v Žabcu voliko zborovanje samostojnih demokratov, na Katerem bo govoril Svetozar Pribičevič. Prebivalci pripravljajo svečan sprejem. PROTI GERMANIZACIJI NASE ZEMLJE. Beograd, 12. junija r. Minister no< tranjih del dr. Srskič jc zabranil pošlo« vanje denarnega zavoda »Hcimstattcn« banka«. Ta banka je imela nalogo, da finansira «Helmstiittcnbund» na Stnjer« skem pri odkupovanju zemljišč od Slo« vencev za naseljevanje nemškega pre« bivalstva v Jugoslaviji. Dasi je bilo «Hcimstiittenhundu poslovanje že delj časa prepovedano, je banka zanj ven« darlc odkupovala zemljišča od Slovencev in naseljevala nanje nemške prebivalce. Beograd, 12. junija r. Nikola Pašič jc sprejel danes tudi predsednika nemške« ga kluba dr. Krafta in se z njim dalj časa posvetoval. NASE PREDPRIPRAVE ZA INTER« PARLAMENTARNE KONFERENCE. Beograd, 12. junija p. Danes dopoldne ob pol 10. je posetil predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič ministra zu« nanjih poslov dr. Ninčiča in z njim daljo časa konferiral o odhodu naših par« lamcntarcev k raznim intcrparlamcntar« nim konferencam. Jutri dopoldne sc bo vršil sestanek šefov parlamentarnih sku« pin, ki bodo razpravljali o tem vpra« šanju. Dne 21. junija se bo vršila v Bruslju mednarodna internacionalna trgovinska konferenca, dne 22. do 28. avgusta pa mednarodni internacionalni konferenci v Bernu in Ženevi. Verjetno jc, da sc te konference udeleži tudi dr. Ninčič. Albanski vstaši se koljejo med seboj SPOPADI MED tJPORNIKI Z JUGA IN SEVERA. — VOJAŠKA IN PARLAMENTARNA VLADA. Dcbar, 12. junija, p. Pred svojim odhodom iz Tirane je Ahmed beg odredil, naj se stori vse, da so očuvata red in mir v Tirani in da se uporniki sprejmejo mirno. V Tirano so že došle četo upornika Taljuga. Opoldne ob 15. je vkorakal s severne strani Redžef Sala, ki so ga spremljali mnogobrojni poslanci Cotioje, 12. junija, p. Iz Skadra prihajajo vesti, da s ejo Ahmed beg Zogu z velikim številom svojih pristašev umaknil v Belino v okolici reke Mata, odkoder namerava organizirati novo ofenzivo proti upornikom. Beograd, 12. junija, p. Po poročilih, ki prihajajo iz Albanije v Beograd, je navzlic zmagi upornikov prišlo do obupnega stanja v Albaniji. Sodeč po teh poročilih je prišlo med uporniki samimi do krvavih spopadov. Uporniki s severa, na čelu Jim Redžef Sala so ustanovili direktorij, ki sestoji iz treh častnikov, ki naj upravljalo državo. Ta direktorij naj se kasneje zamenja z vojaško vlado Medtem zahtevajo uporniki iz juga, ki jim stoji na čelu Van Noli, naj se vlada sestavi parlamentarno. Med uporniki se vrše srditi spopadi in je težko reči, kdaj prenehajo krvavi boji v Albaniji, katero so hočejo za sedaj polastiti kar štiri stranko. Beograd, 12. junija, p. Povodom dogodkov v Albaniji je naš minister zunanjih poslov dr. Ninčič danes izjavil: odlagi. Pro-meta je bilo malo. Od industrijskih pa-pirjev se jo živahneje trgovalo v delnicah Slavonije ob včerajšnjih tečajih. V splošnem je bil promet slab. Notirale so devize: Amsterdam 31857 do 3215, Dunaj 0.11995 do 0.12195, Budimpešta 0 do 0.10, Bukarešta 35.20 do 38.20, Italija iz-plačilo 370.50 do 373.50, ček 369 do 372, London izplačilo 368.70 do 371.70, ček 368.50 do 371.50, New-York ček 84.90 do 85.90, Pariz 457.10 do 462.10, Praga 249.375 do 252.375, ček 247.50 do 250.50, Švica ček 1494 do 1504; valute: dolarji 81 do 85; elekti: Banka za Primorje 580, Trg. banka 38 do 39, Hrv. eskomptna ban-ka 129 do 130, Jugoslavenska 117 do 119, Ljubljanska Kreditna 235 do 0, Prašte-dionicn 915 do 920, Rečka pučka 135 do 138, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 121 do 123, Nar. šumska 92 do 94, Gutmann 875 do 900, Slavonija 103 do 105, Ljubljanske strojne O do 200, Trboveljska 0 do 615, Vevče 0 do 165. BEOGRAD. Devize: Dunaj 0 do 0.12, Bruselj 390 do 399. Budimpešta 0 do 0.10, Bukarešta 36.50 do 37.25, Ženeva 0 do 1493, London 867 do 368, Milan 0 do 369.75. New-York 84.90 do 85, Praga 0 do 249.60. Vabite: Avstrijske krone, srednji tečaj 0.125, madžarske krone 0 do 0.09, leji, srednji tečaj 37. Na današnji borzi je bilo dovolj blaga na razpolago. Narodna banka je intervenirala v več devizah. Tendenca je nespremenjena. CURIH: Beograd 6.725, New-York 568, London 24.49, Pariz 80.35. Milan 24.75, Praga 16.625, Budimpešta 0.0061, Bukarešta 2.45, Sofija 4.06, Dunaj 0.0080. TRST: Beograd 26.85 do 27.10, Dunaj 0.032 do 0.033, Praga 67 do 67.50, Pariz 122 do 123, London 99.15 do 99.35, Ne\v-York 22.90 do 23.05, Curili 404 do 407, valute: dinar 26.80 do 27.10, dolar 22.Sc do 23. 20 zlatih frankov 87.25 do 67.75, uradni tečaj zlate lire 443.21. DUNAJ: Devize: Beograd 830 do 834, Berlin 16.90 do 17.20, Budimpešta 0.77 do 0.83, Bukarešta 317 do 319, London 306.300 do 307.800, Milan 3089 do 3101, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3S03 do 3818, Praga 2080 do 2090, Sofija 408 do 502, Curih 12.500 do 12.550; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3095 dc 3115, dinarji 827 do 833. PRAGA: Beograd 40.75, Rim 150.75, Budimpešta 3.70, Pariz 185.25, New-York 34. LONDON: Beograd 360, Pariz 81, Milan 99.12, Dunaj 306.000, Budimpešta 375.000, Bukarešta 1000, Praga 147.37. NEW-Y(!RK: Beograd 118.50, Berlin 24, London 431.87, Pariz 526, Curih 1764, Milan 435.50, Dunaj 14.12, Budimpešta 12, Praga 293, Bukarešta 43.50. NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA. Cene so ostale napram včeraj v glavnem nespremenjene. Ves promet je znašal v pšenici 10 vagonov, koruzi 84 ia moki 10 vagonov. Ali hočete spoznati krvoločnost klerikalcev? Čitajte! Kaj so ti hinavci in zločinci delali v dobi «Svete inkvizicije«, ko so 34.656 ljudi živih na grmadi zažgali 28.496 ljudi na galerah in v iečali pomorili. Citajte! Veliki inkvizitor ljubezenski roman iz najsramotuejšo dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi «Jutra» v; Ljubljani, PrcSernova ulica 54. Vcle-zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije i« pocdinci, ki plačajo najmanj 10 izvodov, dobe knjige po 20 Din. Širite knjigo med nezavedno llud-stvo, da se mu bodo odprle zaslepljene oči! Jakob Zalaznik sedemdesetletnik. Danes pred 70 leti, dno 13. junija 1854 je bil v Vrzdoncu pri Horjulu rojen eden izmed najbolj znanih in uglednih ljubljanskih obrtnikov, Jakob Zalaznik. Ko šo ni imel polnili 14 let, ga je oče poslal v Ljubljano, da se izuči pekovske obrti. Vedno veseli Ja-keo jo bil pri delu vzorno marljiv, vztrajen in natančen. Povsod so ga imeli radi. A bil jo tudi ambiciozen in jo hrepenel čim preje postati samostojen mojster. Našel si jo podjetno in lopo ženo ter si 1. 1884. ustanovil lastno vzorno pekarno v Miličovi hiši na Starem trgu. Kmalu se jo preselil v sosedno Rudcžovo hišo ter jo adaptiral v svoje svrhe. Pekarno jo razširil s slaščičarno in si pred nekako 25 leti uredil tudi kavarno in pivnico. Vsa v istih prostorih, ki so po svoji domačnosti v Ljubljani posebno priljubljeni ženskam in moškim, mladini in star cem. Pri Zalazniku so zbirajo vsi stanovi in somišljeniki vseh naprednih strank. Jaka Zalaznik je znan po vsej Slovoniji kot narodnjak, naprednjak in vrl, dobrosrčen družabnik. Rojaki so ga dolga leta cenili kot izvrstnega povca in posestnika lepega liričnega tenorja prijetnih višin in izdatnosti. Pel jo še pri nekdanjem čitalniškem zboru, od 1. 1884. jo bil odličen član. odbornik in podpredsednik »Slavca« ter je 1. 1897. ustanovil tudi pevsko društvo »Ljubljana«, ki ga je kot najboljši tenor vodil dokaj let. Ze nad 40 let je član Sokola. Udeleževal so je navdušeno mnogih Metov po domovini ter budil narod s svojo pesmijo. Pred nekako 33 loti je na izletu ljubljanskega Sokola v Colju vzbujal s svojo orjaško postavo respokt celjskih fanatičnih nemškutarjev in Nemcev. Pasi je hodil po mestu sam, so ga nomškuta-rske tolpo niso uipale napasti, ker je žo pri prvem spopadu ž njimi pokazal izdatnost svoje pesti. Zalaznikova posebna ljubezen pa je l il do nedavnega časa lov. Zato jo med našimi lovci zelo popularna osebnost. Ko so mu omagale noge, se jo dajal do lovišča voziti in na stojišča nositi. Lovska strast pa ga ni ostavila še danes. Odlični naš obrtnik, povoe, Sokol in lovec Zalaznik jo s svojo blagopokoj-no ženo vzgojil svojo deco v duhu ju-goslovenskem in naprednem Zato mu kličemo k 701etnemu jubileju: Zdravo šo. dolga, dolga leta! Pred invalidskim kongresom v Ljubljani Od 15. do 17. junija se bo vršil v dvorani Kazine v Ljubljani državni invalidski kongres. Svetovna vojna je pretresla temelje družabnega reda in povzročila mnogo novih političnih, gospodarskih ter so-cijalnih vprašamj. Med slednjimi zavzema po svoji važnosti prvo mesto invalidsko vprašanje. Gigantski boj zavezniških in centralnih držav je končal z ogromnim številom polnih'h-nih vojnih žrtev, ki jih štejemo na milijone. S tako visokim številom vojskujoče se države sploh niso računale, poleg tega so pa posegle v boj brez pravega "invalidskega sistema. Invalid se javlja v povojni družbi kot nov socijalni in ekonomski problem, ki sili državnike, socijologe in celo kulturno človečanstvo k resnemu razmišljanju o tem, kako naknaditi škodo, ki jo je invalid pretrpel brez lastne krivde pri izvrševanju svoje dolžnosti napram državi. To pomeni: vzposobiti vojno žrtev za delo, da postane zopet vreden član človeške družbe. Naravno je torej, da so vojskujo če se države resno začele s proučava- Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14. ob 15.: »Motočnl prstan«. Mladinska predstava. Izv. Ljubljanska opera. 1 Petek, 13.: «Traviata». Gostovanje operne pevke Anke Miličeve. E. Sobota, 14.: »Carjeva nevesta«. B. Nedelja, 15.: »Pikova dama«. Na čast gostov kongresa Udruženja vojnih invalidov. Izv. Gledališki večer r coljskem mestnom gledališču. V Boboto, dne 14. t. m. uprizori Dramtično društvo v Celju v mestnem gledališču velik gledališki večer s sodelovanjem Udruženja glodal, igralcev in celokupnega celjskega ansambla. Proizvajal so bo prvo,vrstni kabaretni program. Sodelujejo odlični operni in dram-®ki umetniki, kakor ga. Juvanova, gospodična Jcžekova tor gg. Betetto, Danilo, bebeve in Sancin. Zn smeh in kratek Čas bodo skrbeli tudi naši priljubljeni celjski Igralci gg. Janko, Zormun, ReS, Pere s svojim kvartetom, Rakuša in dr. Gledališče se prelevi v velemestni varl-lele. Dijaško stojišče bo opremlieno z njem invalidskega kot socijalnega in državnega vprašanja. Njogovo reševa-njo pa zahteva točno priznavanjo invalidske duše. Invalidska duša je svojevrsten psi-liičen problem. — Invalid ve, da jo kot žrtev dolžnosti pohabljon, da jo zapustil bolnico brez telesnih udov in »o vrnil med zdravo družbo. Težko mu je pri srcu, ko vidi in občuti veliko razliko med njim in ostalo večino človeškega društva. Življenje mu je mučna prikazen, toži za izgubljenim dolom telesa in v njegovem srcu so poraja zavist, ki ji sledi mržnja do zdravih, veselih in čilih ljudi. Z vidika invalidke duše zalitova oskrba vojnih žrtev dvojno smer: moralno, ki stremi za tem, da vzbudi v invalidu vero v boljšo bodočnost življenja, torej da zdravi ranjeno dušo in materijal no, ki zasleduje cilj, ustvariti vojni žrtvi možnost za delo in zaslužek z ozirom :-a njeno duševno in telesno sposobnost. Oskrba invalidov v omenjenih smereh je prepuščena pri nas samo državi, ki pa v to svrho no razpolaga z dovoljnimi sredstvi. Medtem, ko je v zapadni Evropi smatrala, kulturna Iru-žba za svojo dolžnost, da priskoči pri reševanju invalidskega vprašanja državi na pomoč, jo pri nas daleč zaostala, saj jo že pozabila na strahote vojne in surova realnost je uničila pri gotovem delu naše javnosti vsak plemenit čut do vojnih žrtev. Kako umirajo v Sloveniji Po uradnih podatkih je irciola Slovenija koncem lanskega leta 1,058.-164 prebivalcev. Število porok 1. 1923. je znašalo 8545, število rojencev pa 33.572, med temi 3818 nezakonsko rojenih, 805 pa mrtvo rojenih. Umrlo je v Sloveniji tekom lanskega leta 20 tisoč 536 oseb, in sicer po starosti do 5 let, 7254, od 5 do 15 let 753, o-' do 30 let 1585, od 30 do 50 let 2023, orl 50 do 70 let 4348, nad 70 let pa 4573. Kakšni so bili vzroki smrti? Največ žrtev jo zahtevala tuberkuloza, za katero je umrlo 2778 oseb. Za pljučnico jo umrlo 1605 oseb, za prirojeno življenjsko slabostjo 1464, za srčno napako 1384, za kapjo 728. za grižo 51i. za škrlatiiiiko 263, za dušljivim kaš-ljem 198, za difterijo 116, za kozami 9, za ošpicami 80, za trebušnim tifuzom 78, za kolero infantum 151, za pegavi-co 1, za kolero nost.ras 7, za drugimi infekcijskimi boleznimi 204, za boleznimi na ranah 134, za otroč.niško vročico 74, vsled novo tvorbe zlega značaja 576, vsled prenosnih živalskih bolezni 5, vsied ostalih naravnih vzrokov smrti 9471. V enem slučaju je vzrok smrti neznan. Vsled slučajnih smrtnih nezgod je umrlo 466 oseb, in sicer: vtonilo iih ie 127, padlo jih jo 60, opeklo se jih je 34. povoženih je bilo 33. drovo jih je ubilo 25, ustreljenih jo bilo 17, zmrznilo je 16, po nesreči se jih je ubilo 15, za telesnimi poškodbami je umrlo 19, obesilo se jih je po naključju 10. slučajno se je zadušilo 13, za težkim porodom jih je umrlo 9, ponesrečilo se jo v rudniku 5, pri eksploziji je bilo ubitih 7, vlak je povozil 9, hlod je ubil 2, svinja je razmosarila 1, razne živali so usmrtile 8, strela je ubila 2, po nesreči se jih je zastrupilo 6, zmečkane so bile 3, električni tok je ubil 3, po udarcih so bile ubite 3. ponesrečilo so se pri razstrelbi 3, izkrvavelo jih je 7, zgorela je 1, solnčarica je zadela t, vtonilo jih je po nesreči 8, zabodenih je bilo 5, ponesrečili sta so na železnici 2. ponesrečila se je na žagi 1, ponesrečili sta se v pijanosti 2, zlomilo si je tilnik 6, čreva so se zavozljala 1, kača je pičila 1 osebo. Samomor je izvršilo lani v Sloveniji 138 oseb: obesilo se jih je 78, ustre- mizitami, vsaka loža dobi na hodniku svojo mizo in bogat bufet na hodnikih gledališča bo skrbel za izdatno okrepčilo gostov. Tudi v parterju in na galeriji bodo skrbele članice in člani Dramatičnega društva za različno okrepčilo. Za plesa-željne bo na razpolago oder, kadilo se bo lahko na hodnikih in v kavarni. Lože in sedeži so v predprodaji pri tvrdki Go-ričar in Leskovšek. Abonentom so rezervirajo sedeži do petka opoldne. Začetek ob 8. in konec ob 1. uri. Občinstvo iz okolice ima z vlaki ugodno zvezo. Poslovilni večer gdč. Zikove in g. Šimenca Sinoči sta se v »Toscta poslovila od ljubljanske publike gdč. Zikova in g. Sl« mene, ki odhajata v Zagreb. Kakor bi nam hotela napraviti slovo tem težje, sta sinoči pela in igrala s tolikim čuv« stvom in temperamentom, da sta držala občinstvo v največji napetosti in ga na« vdušila do uprav vročičnih ovacij. Ker jo bil tudi g. Cvejič kot Scarpia prav dober in so vse stranske partije v dobrih rokah, ker jc bil končno celo orkester zadovoljiv (izvzemši zvonove za odrom!), 1110 26, vtopilo 10, zastrupilo 7, pod vlak so jo vrglo 7, ubilo so so 4, žilo so si prerezalo 3, zabodla so jo 1, neznano kako pa sta izvršili samomor 2 osebi. Umorjenih in ubitih jo bilo 88 oseb, in sicer je bilo: ubitih 23, zabodeniji 18, ustreljenih 14, poškodovanih r.a glavi 10, v vodo vrženih 6, zadavljene 3, umorjeni 2, udarjeni 2, zadušena 1, italijanska straža je ubila 1 iu dete Je umorila 1. Neznano kako je bilo umorjenih 5 osob. Justificirana pa sta bila 2 obsojenca. Blagovni oddelek: bogata zaloga angleškega in češkega sukna v sijajni izberi, da ustreza vsaki želji, je edino le pri DRAGO SCHVVAB Ljubljana "Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Občinska uprava stoji pred odločitvijo ali ostane šo nadalje v rokah sedanjo klerikalno večino, ki nima v zadnjih S letih beležiti nobenega napredka, ali pa preide v roko razsodnih ljudi, ki bi uvedli v občini zdravo gospodarstvo. Kjerkoli jo Slo za dobrobit občanov, jo brezglava klerikalna občinska vočina u.x-stopila proti njemu. To dokazuje zlasti dejstvo, da so jo izrekla proti meščanski šoli, očividno v strahu, da no bi vz-rasli iz njo samostojno - misleči ljudje. Pomislite dolavci, uradniki, obrtniki in kmetje, kako težko so vas oškodovali, ker ste prisiljeni pošiljati sedaj svojo deco v nadaljnjo šolaujo drugam. Meščanska šola je potrebna in za njo se bo borila gospodarsko - delavska stranka do njenega uresničenja. Kdor torej želi, da so občina otrese klerikalnih nesposobnežev, ta nnj voli napredno gospodarsko - delavsko stranko in spusti kroglico v četrto (zadnjo skrinjico). ST. VID NAD LJUBLJANO. Da se je šortvidski Sokol dostojno pripravil na svoj sokolBki dan, nam jo pokazala lo-tošnja javna telovadba. Tako presenetljiv napredek od lanskega nastopa jo bilo mogočo doseči lo z vztrajnim nepretrganim vežbanjem. Prosto vaje članstva po sestavi našoga načelnika br. Dekvala so 6e po članih izvajalo brezhibno in dovršeno; istotako jo bil ženski nastop graeiozen in zadostno pripravljen. Mo-šana dcca jo izvajala proste vaje (sestava br. Dekvala) z najljubšo nežnostjo ln je bila od občinstva ves čas močno akla-mirana. Izvajane vaja članov na orodju so bilo dobro izbrane in kar najbolj zadovoljive. Vso vajo jo spremljal orko-ster Sokola I. iz Ljubljane. Kot gostjo so nastopili s prostimi vajami bratje iz Medvod. S še par točkami je bil spored telovadbo dokončan. Bratje in sestre, dokazali st«, da pojmujete izvrševati s pravim delom sokolski program! — Po nastopu se ja razvila živahna zabava, katera pa je bila prekinjena z žalostno vestjo, da so za nacionalno idejo ta dan po zahrbtnem napadu v Trbovljah, pre- 1111 svojo kri naši najplemenitejši sinovi. Vest jo zapustila žalostno razpoloženjo in žalostnih sro smo se razšli. IHAN. Dno 25. maja se je vršila slovesna otvoritev novega gasilskega doma. Slavnosti jo prisostvovalo 12 gasilnih društev s 160 uniformiranimi člani, med drugimi tudi starosta JGZ g. Barle in tajnik okrajne gasilsko zvezo iz Kamnika g. Fajdiga. Številne gosto jo iskreno pozdravil načelnik Grogorič, nakar so jo tajnikov namestnik Gregor Ilribar zahvalil vsom, ki so prispevali k zgradbi gas. doma in za nabavo brizgalne. Tov. starosta ja izročil načelniku Gre- je ostavila predstava v ccloti najboljši vtisk. Odhajajoča pevca jc publika odliko« vala opetovano sredi dejanj, konccm vsakega akta pa jc nanju iz lož in par« terja deževalo cvctje ter so jima pri« našaii izza kulis neprestano vcncc in šopke. Nabito polno gledališče je odme« valo od brezkončnega viharnega plos« kanja in vzklikanja; gdč. Zikova in g. Si« mene sta sc ginjena zahvaljevala za to« like dokaze izredne ljubezni in priznanja. Po zaključeni predstavi ju zlasti mla« dina, med njo zvečine ženska, kar ni pustila več z odra; naposled pa ju jc občinstvo počakalo šc pred gledališčem, da sta prišla iz garderob, ter ju zopet z brezkončnimi ovacijami spremilo do ka« varne «Emonc». Slovo je bilo torej iz« jemno prisrčno in v analcih slovenskega gledališča ni zabeležena doslej šo no« bena ločitev, ki bi bila težja, kakor od teh dveh ljubljencev našega občinstva. z gostom. Nocoj gostuje v ljubljanski operi sopranistka gdč. Anka Miličova v vlogi Violete v operi cTravi-ata>. Gospodična Miličeva je članica opere Narodnega gledališča v Osijeku ter pojo tam vse prvo sopranske vloge. Nocojšnja se vrši za rod E. Baritoni9t Holodkov v Zagrebu. — Ruski baritonist Pavel Holodkov je zadnje dni dvakrat gostoval v zagrebški operi. Prvič jo pel naslovno vlogo v Caj- goriča in blagajniku Lenčkn v znak priznanja za velike zasluge v prid gas. društvu častno diplomo. Po slavnosti se je vršil pohod po občini z don.žalsko godbo na čolu, nato pa velika vrtna veselica pri Miholčiču. Zanimivo jo, da je župnik 2olezny odklonil blagoslovljcnje, čeprav služi društvo vzvišonomu idealu — razširjanju ljubezni do bližrjoga, Zahteval jo, da mora ves odbor pri njom s podpisom jamčiti, da no bo plesa in da so Ivo veselica končala zgodaj. Seveda odbor na to ni Jiogel pristati, ker pač ne mora bili žtipnikova copata. Toliko v pojasnilo vsem, ki so so zanimali, zakaj je izostal župnikov blagoslov. VRHNIKA. V nedeljo dno 15. junija bomo imeli tudi pri nas občinske volitve. Upamo trdno, da prirlo do temeljitega preobrata, kajti vsak trezen voliloc lahko izprovidi usodepolno posledico klerikalnih politikov. Dnklor smo imeli naprednega župana Gabrijela Jclovška, ,;o trg krasno napredoval in to z malimi dokladami. Poglejmo samo šolsko stavbo, vodovod in železnico, no naštovajoč manjših stvari, potov itd. Kaj pa so je napravilo ped županovanjem klerikalnih županov. Z eno bosedo: Nič! Vso dolo obstoja samo v hujskanju ljudstva proti onim, ki no trobijo v klerikalni rog. Volilci! Najboljšo možo v občini ima za kandidato demokratska stranka. Samo poglejmo njih imena: Gabrijel Jelovšok, Zitko Luka, kolar, Ipavce, Rafaol, živi-nozdravnik, Josip Jelovšok, tovarnar, Anton Treck, posestnik iz Bevk, A. Ver-hič, strojar itd. Kdor je za napredok občine, naj vržo torej kroglico v drugo skrinjico. TRŽIČ. Občinsko volitve v Tržiču zadajajo veliko skrbi naši SLS. Ta stranka namreč stoji v slujbi velekapitala in je ves čas sabotirala delo in borbo občino za pravičneišo razdelitev bremena in ovirala kulturno in socialno akcijo občino. Od njih so so nekateri odcepili zato pa v imenu svobodo prepričanja: udri po njib. SHS je izdala volilni oklio, kjor seveda napada »Zcrjavnvc.e« in pa štiriperesno »deteljico«, ki jo imela poguma, da misli samostojno. Okllo nesramno proti vsem onim, ki ne pojdejo s SLS. Ti si naj pripišejo »posledice«. Torej napoved farovškega terorja? — Boji se to družbe noben pameten človek ne, a značilno jc, da bi oni, ki toliko kričo o »terorju* sami radi terorizirali. V ostalem so laži oklica tako puhla, da ni vredno odgovarjati. Tržiški volilci žo vedo prav dobro, kako krepko so so demokrati borili zanjo in kako je bilo ravno stališče JDS vedno čisto in jasno. Gro pač za to, ali bo županstvo podružnica tovarno ali pa bo tam mož, ki jo nezavisen. Co se dr. Žerjav zanima za Trži« in jo žo obilo storil zanj, mu jo to samo v čast. Ravno v Tržiču so jasno kaže, kdo jo hlapec velekapitala, a pri tem kriči na demokrate po jezuitskem načelu: »Reei mu, da ti ne poroče«. „Stenicol" Najboljše sredstvo proli stenicam Glavna zaloga: Drogorlja A. KAN O, Ljubljana, Židovska ulica 1. ios5a GORJE PRI BLEDU. Našemu kaplanu jo silno zrastel groben, posebno, odkar so začeli graditi Orlovski dom, ki bo prinesel v našo miroljubno vas mnogo bratskega gorja. Za so sa vršili tope-ži na račun doma. Orlovski dom mora stati... za zidanja šolo pa ima vremena. Žalostno, a resnično! Bodočnost našega naroda je v temnih barvah in to po zaslugi onega dala duhovščine, ki jo zapustila cerkev in oltar in se podala na polje politike. G. gorjanski kaplan naj 3i zapomni, da politikujoča in fanatična duhovščina ne bo nikdar podprla Petrovo skala, ker je zavrgla prvi Kristov nauk: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ravno ti duhovniki najbolj izpodkopujejo temelj pravega verstva in pobožnosti. Tudi naprednjaki spoštujemo duhovščino, ki spoštovanje v resnici zasluži, hujskačev pa bomo vedno odklanjali. kovskega cOnjeginu», v sredo zvečer pa je nastopil v oglasil k bosodi ljubljanski dolegat Branko Goslar, kl jo orisal politično priliko v Slovonijl. Deiogati so •/. zadovoljstvom vzeli na znanje poročilo, da med demokrati v Sloveniji sploh ni prišlo do razkola in da vsa stranka onodušno odobrava politiko g. Svetovarja PrlblBevi&i. Demokratska stranka se v Sloveniji prav lepo razvija iu tn kljub besnim napadom klorikaleev in komunistov. Delegati so obsodili delovanje komunistične omladino v Sloveniji, ki jo pod zaščito klerikalcev nalmjsknla delavstvo v Trbovljah. Žalostno posledico tega ravnanja so vsem .delegatom bilo znane. O referatih posameznih delegatov so jo razvila živahna debata ln eo bili Btvorjcnl važni zaključki. Akademiki pri g. Prlhičevlčit. V pondeijek popoldno so bili deiogati iz Ljubljano iu Zagreba sprejeti na ministrstvu prosvete od ministra g. Svot"-zarja Pribičeviča. Delegate je predstavil ministru bivši zagrebški pokrajinski namestnik g. Juraj Dcmetrovlč. <1. minister jo dolegato ljubeznjivo sprejol in ostal z njimi dalj časa v živahnem razgovoru. Zanimal se je za vsa aktualna, akademska vprašanja in zlasti za delovati jo akademskih društev. Delegati so mu pojasnili situacijo na poedinih uni-vorzah. Vprašanje dijaških štipendij. Ob priliki zborovanja v Beogradu sn se delegati poedinih univerz informirali tudi o vprašanju dijaških štipendij. Slo-pili so v razgovore z reforontom g. Ju-lijiCoin, ki jim jo dragevoljo dal vsa potrebna pojasnila. Gosp. roforent jo naglašal, da so g. minister Pribičevič bavi z načrtom. nju jc ta pasma mnogo trpela vsled dolgotrajnega brezbrižnega plcmcnjcnja v krvnem sorodstvu, vsled česar bo treba vsaj nekaj časa prakticirati izmenjavo bikov iz okraja v okraj. Sodeč po zani« inanju v zadnjem času, sc bližamo tudi tukaj povoijni rešitvi. Ugodna poročila iz najzadnejšega časa iz Slovenjgradca in Studenic nam dajejo upanje, da jc kriza prestana. To tem laže, ker jc radi nove ustanovitve oblasti v Mariboru tudi intenzivnejše delo cd strani oblastnih organov v okviru tc pasme omogočeno. Za vsako osamosvojitev pa jc treba pridnega in zavestnega podrobnega dela, ki pritegne vse sposobne dclavcc v svoj delokrog. Glede potrebe podrobnega dc« la so bila jako poučljiva predlanska jc« senska premovanja govedi, ki govore razločno in odločno govorico: lc v onih okrajih, zadrugah, občinah in kmetijskih podružnicah, kjer sc že nekaj časa redno upravlja podrobno delo plemen:,kc od' birc ter skrbi stalno za dobre bike, smo našli lepo in dobičkanosno živino. Kjer >e ic pa to delo zanemarjalo, smo našli zanikrno, v rasti zaostalo živino, ki tudi glede užitka ni odgovarjala. Poudarjam šc enkrat potrebo intenziv« nega podrobnega dela v živinoreji. Gre /a velike narodnogospodarske vrednote, ki jih lahko močno zvišamo, živinorejce ima danes zaupanje in veselje do zbolj« sevalnega dela, pri katerem bi sam so« deloval, kar je najboljši porok, da pri« demo od govoričenja do dejanja in uspehov. Treba Ic, da so svctovalci živi« norcjccv (živinorejski inštruktorji, okr. ekonomi in živinozdravniki) budni, vztrajni in složni in se ne dajo pod no« benim pogojem oplašiti s kakšnim majh« nim neuspehom. Iz liccncovalnih poročil je razvidno, Ja je v nekaterih krajih veliko pomanj« ;anjc bikov, z drugimi besedami, ob« rine se branijo vršiti dolžnosti, ki jih nalaga živinorejski zakon. Take občine >o prav kratkovidne in vse graje vrtci« ic. Ali sc občinski zastopniki lic zave« dajo, koliko škodujejo splošnemu na« predku svojih občanov, čc nimajo no« pene brige za dobre plcmenjake? Proti takim brezbrižnim zastopnikom ljudskih koristi bo treba začeti strožc postopati. Sklicujcm sc na i;:rck najboljšega pozna« valca gospodarskih razmer v Sloveniji, bivšega predsednika Kmetijske družbe g. Gustava Pirca, ki stavi v publikaciji .■Kmetijske razmere na Kranjskem« na« stopno zahtevo: «Naj sc naš zakon za povzdigo živinoreje izvršuje brezobzirno z vso strogostjo, saj bo prišel čas, ko ho naš kmetovalec blagoslavljal tiste, ki so ga — kakor sedaj misli — s tem za« konom mučili!« O resničnosti tega izreka sc lahko že danes prepričamo. Povsod, kjer se jc živinorejski zakon, ki navaja k podrobnemu delu, spolnjeval, najdemo v živinoreji napredek. Dejstva govore! Za danes sem. poudaril le, kar sma« tram potrebno za osamosvojitev na polju živinoreje. Naša javnost se je veliko preveč udala fatalističnemu čakanju na rešitev iz tujine, namesto da bi se opri« icla notranjega podrobnega dela. Tako delo sc je v večini naših krajev izvršilo v vinarstvu in sadjarstvu, zakaj bi nc imeli poguma in vztrajnosti ga vršiti tudi pri živinoreji? Pot, ki jo nasve« tujem, jc možna, vodi do trajnega uspe« ha ter jo za Slovenijo že v proračunu začrtana. Uporabimo malenkostno znes« ke drž. proračuna modro in preudarno lc tam, k icr jc pričakovati stalnega na« p redka! Poglobitev in organizacija rejskega dela jc neobhodno potrebna, nikjer ne brez tega niso dosegli tr.ijni uspehi. Po« snemajmo torej že preizkušene delovne metode in za bodočnost naše živinoreje sc nam ni bati! Ii koncu naj mi bo dovoljeno, apeli« rati na narodno inteligenco, osobito du« hovščino in učiteljstvo, s prošnjo, da pomagajo sodelovati na uresničenju predstoječega načrta s tem, da širijo med narod tu obrazložene misli. Ko bo zmagala ideja potrebe samo« niklega del?, nas bo zapustila vsaka ma« lodušnost, nastopilo bo zdravo tekmo« vanje in dosegli bomo trajne uspehe. = Kriza v Zagrebškem Zboru. V vo<1-ftvu zagrebškega velesejma je nastnin rosna kriza. Ore za osebne konflikte med predsednikom :-.born Rnikovičem in "borovim ravnateljem inž. Stiasnyjem. V Morgenus prlrb";:jcta vsak svojo izjavo. Itatkovič očita Stlasnvju, dr. je stremel 7a tem, da ga odpravi s predsodni-."•kjga me ta in sam nasledi: inž. Stiasnv pa očita Ratkoviru, da jo kot predsednik uzurpiral znso vso reprezentativno funkcijo in njemu, ravnatelju, prepuščal sjmo delo in ustvarjanje. Inž. Stiasnv jo svojo demisljo moral podati pod pritiskom, sicer bi bil enostavno odpuščen. —: Dobava moke. Pri odelenju za mornarico v Zemunu so bo vršila dne 28. ,juni'i ponovna ofertalna licitacija glede dobavo 10 vagonov pšenično moko št. 6 lina novosadsko borze. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniško zbornico v Ljubljani na vpogled. -= Izvoz mndžarskepa žita prc'to Češkoslovaške. V zvezi s predstoječo žetvijo sn na Madžarskem razpravlja o i vprašanju, ali no bi kazalo, izvažati žito v prckomorslce krajo preko Češkoslovaško in ne po morju čez Trst ali Peko. Gospodarski krogi zahtevajo, da bodi izvor. ž!ta popolnoma svoboden in da so razveljavijo vse naredbo, ki omejujejo razvoj izvoza tega važnega madžarskega pridelka. Zahteva se tudi, da se z "Hali,'o in Jugoslavijo sklenejo tarilre olaj"ave. Izvoz žita iz Madžarsko v pie-komorske kraje po vodni poti tez Trst .".li Reko jo predrag, ker sc doslej niso d--<'.e doseči nikako tarifno olajšave. Transport žita preko Češkoslovaško in Avstrijo v Trst ali Reko jo veliko cenejši, ker so v Italiji in Jugoslaviji tarifno postavko za transporte iz. Češko-slovaike izdatno znižane. = Češkoslovaška krona kot tarifna valuta. V pričakovanju večjega' sezonskega izvoza iz Češkoslovaške preko Nemčije v inozemstvo se jo z nemškimi državnimi železnicami sklenil dogovor, da so tarifne postavko od češkoslovaških obmejnih postaj (in nemških pristanišč, oziroma cd izvozne češkoslovaške postaje sploh, kakor tudi v obratni sm;ri zaračunavajo v češkoslovaških kronah. Zanimivo je, da velja kot tarifna valuta v prometu med Čoškoslovaal o in Avstrijo, pa tudi z Italijo češkoslovaška krona, ker dobiva inozemstvo vedno večje zaupanje vanjo. = Ukinitev državnega gospodarskega sveta v Nemčiji. Ta institucija jo bila zamišljena kot nekak gospodarski parlament, ki naj bi zastopal izključno gospodarske interese. Iz državnih finančnih razlogov je, bil sedaj delokrog to institucijo skrčen na minimum in ji je zlasti vzeta možnost iniciativnih predlogov. Število članov je od 200 skrčeno na 80. Listi smatrajo to dojstvo kot, ukinjen,io institucijo sploh in pravijo, da se cela misel ni obnesla. = Ruska žetev ogrožena? Po poročilih iz Rusije jo stanjo posovlt zelo slabo, tako da ulogno žotev izpusti modno slabo. V nekaterih krajih je nastopila huda suša, ki ogroža vso žetev. Pojavile so so tudi poljsko miši, kobilice in diu-;:i škodljivci, ki izpodjedajo rastline. i'o vesteh iz gubernij Černigov, Krim, Spod nja Volga, Zakavkazija in Asorbeidžan Je stanjo posevk tako Slabo, da so bojo ljudje šo enoga tedna take -.uše, pa bi bila sicer žetov popolnoma uničena in bi 7,opet pretila lakota. Pa SLAVNOSTNI KRO.J ZA SOKOLICE NA ČEŠKEM. V včerajšnji številki . Odgovorni uredn ik Fr. B r o z o v 1 f. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Gospodični Aniti je padla slušalka Iz rok in zgrudila sc jc na stol onesveščena. IV. A gospod Kuštrln? Ko je gospodična Mira smehljaje in ponosno kakor zmagovalka zaprla telefon in odšla mimo skrušene tovarišice ob mizi iz sobe z besedami: «Scdaj si slišala, sedaj mi verjameš, kajne!* — jc bil gospod Ku.štrin vse te komedije sit do grla. Zaklel je pošteno, prav po kumljan-sko, treščil peresnik ob tla, potem pa naglo vstal, si prižgal cigareto in pograbil svoj klobuk. 2c je prijel za kljuko na vratih, da bl jadrno odhitel iz urada, iz tega «peklcnskega gnezda«, in sc razvedril doli ob Donavi med kopalci in kopalkami, pod zaščito najboljšega zdravnika in prijatelja — ljubega solnca. Pa ic .ic nenadoma nečesa domislil In stopil tirotl še vedno ob mizi sloneči gospodični Anitl. »Gospodična Anita — ali naj pokličem zdravnika? Gotovo potrebujete lcka...» !n se je nagnil k telefonu. »Ah, ne!» je planila tedaj gospodična Anita pokonci. »Jaz sem zdrava, zdrava, zdrava...» «Pa kako to?> sc Je čudil gospod Kuštrln. Visoka In črna, s plamtcčiml očmi, jc stala pred njim. »Vi ste mc ozdravili, gospod Kuštrin!« Omahnil je proti zidu, kakor zadet od strele. «Da, vi, gospod Kuštrin, in nihče drugi ...» jc nadaljevala ona. »Ena sama vaša topla beseda mc je ozdravila...» Opazil je tik pred seboj kipeče njene grudi, gole lakti, gola ramena, in kri mu ic zavrela. Priznati s! je moral, da jc gospodična Anita zelo lepa. Izkušnjava, da bi jo vgriznil v tisti beli zatilnlk, da bi prižel nase tiste drhteče grudi, tisto kipeče telo, je bila velika, ali gospod Kuštrin se jc znal obvladati. Vendar njegove besede, ko je vnovič prijel za kljuko, niso bile Iskrene — iz njih jc zvenela lokavost. »Zbogom, gospodična Anita!« Vroča ženska roka ga je ulovila od zadaj za zapestje. •Nikamor ne pojdete, gospod Kuštrln — vaša dolžnica scml Ali res nisem vredna — —?» In se ga je oklenila z rokama okrog vratu. «Saj sem vedel!« se jc pritajeno zasmejal gospod Kuštrin sam pri sebi, naglo zaklenil vrata In omahnil z dekletom v naročju na stol. »Kako si vroča!« jc šepetal v njene grudi. Potem pa je vprašal z mežikajočim očesom: «A Pero, tvoj ženin, Anita?« Sladko ie jcknlla v njegovem objemu iu zaerebla urslc v njegove črne kndrc. «Ne poznam ga več, Pero... Jezna sem nanj! Ti bodi zanaprej moj Pero... hudiček moj črni, sladki!« 1 V; Še tisti večer sta se odpeljala v Topči-der, da preživita tam noč v ljubezni, na zelenem mahu, pod bleščevimi zvezdami. Drugi dan pa je imela tudi gospodična Anita svojo lastno pahljačo, še mnogo lepšo od one gospodične Mire... »Matematika jo znanost o onih rečeh, ki so razumejo samo po sebib To jo kratek in obče veljaven izrek, katerega vsakdo razume in priznava. Vseeno pa ni resničen, kajti znano so izjemo, in kjer zazija takšna izjema, tam rojijo učenjaki, ki si vsi skupaj zaman lomijo glavo. Mad najzanimivejšimi primerami je tako zvani Formatov problem ali Formatov stavek. Prav za prav gre za najbolj enostavno zadevo, in vprašanje razume šo colo sedaj vsak srcdnješoloc. Toda takoj zraven šo četrt tisočletja grozi največji križ matematičnega sveta. Da reši matematiko tega križa in to šibo božje, jo kraljevska akademija znanosti (Kg!. Gesellschaft der VVissen-schaften) v GUUingenu leta 1008. razpisala zares veliko nagrado. Lepih sto ti3oč mark v zvenečom zlatu ti našteje ta Gesellschaft na mizo, čo rešiš Formatov problem. Od leta 1906. jo poteklo žo poldrugo .deaetletie. t. i Jaiie. lustra. stotine no- vih poizkusov rešenja je bilo vposlanih, med njimi vrsta zares duhovitih in ostroumnih, pravilnega pa med njimi ni bilo. Nekje jo vedno tičala skrita pogreška, in do danes nagrade šo ni nikdo zaslužil. Instanca v GBttingenu jo vedela, da utegne zadeva trajati bolj dolgo, in je zato razpisala svojo nagrado z veljavnostjo m 99 let, torej do lota 2007. Ob tem trdam orehu si bo dotlej torej še marsikateri matematik skrhal svojo čeljust. Gre pa za docela enostavno trditev. Našel jo jo nekoč sloviti francoski učenjak, matematik Pierro Format, toda napisal jo ta svoj stavek ali izrek, ne da bi bil napisal tudi dokaz. Zadovoljil se jo s kratko notico, ki jo imela le to vsebino, da je »čudoviti dokaz« v posesti najditeljev!, da ga pa ne moro napisati, kor nima dovolj — papirja pri roki. Torej le nokaj pol papirja več v 17. stoletju, in mislečemu človeku bi bila prihranjena marsikatera muka! Vsakdo ve, kaj je kvadratno število: število, ki jo pomnoženo samo s sqboj, kvadrirano ali dvignjeno na drugo potenco, torej n. pr. 2= = 4 ali 33 = 9 itd. Če seštejemo dve takšni kvadrtranl števili, dobimo včasih zopet kvadratno število, n. pr. fl + 16 = 25. t. j. 8a -f 4a = = 5»; ravno tako 5= + 12» = 17». Številom, ki slede navedenim pogojem, pra-vimOj da so^jjitaaorična števila. Naidcš jih lahko v poljubni množini, zato se sme trditi: enačba xs -f ya = z5 dovoljuje neomejeno veliko uresničenj. Kar jc pri drugi ali kvadratni potenci otročjo lahko, je pa pri tretji potenci — nemogoče. Seštoj dve katerikoli kubični števili, nikdar ne bo seštevek dal zojiet kubičnega štovilal Fermaf pa jc izrekel na splošno: Čim jo potonca višja od 2, (matematično: čim je eksponent višji od 2), no najdeš v celi neskončni vrsti temeljnih števil nobonega, ki bi se podvrglo tema pogojema, t. j. no najdeš dveh števil,, katera bi v svoji kubični potenci dala tretjo kubično potenco. Zakaj je to nemogoče in izključeno? Na čem temelji ta neumevna trmoglavost števil napram docela enostavni želji, da bi se našla 3 takšna, števila? Tega ne vemo, in evo, lo jo baš Formatova zagonetka, žarijo rošitev hrani akademija v GOttiugenu 100.000 Mk v zlatu. Da so sedaj najde genialna glava, ki J1' nam dokazala, da se jo Format 7,motil, in bi nam prinesla nekje v trilijonski višini tri števila, ki bi navkljub Formatu odgovarjala ugodnim pogojem? To bi bilo gotovo prečudno, pa morda lo bolj čudno, kakor je to, da vsi matomatiki vsega sveta do danes niso mogli najti resničnega i.i striktnega dokaza za doccla enostaven izrek, v čigar Istlnlt- st voruioio- Z ljubljanskimi pevci v Beogradu Vrlemu, dejavnemu slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon» [o jo o letoSnjih Binkoštih uresničila jielj.i, katero jo iskreno gojil vos čas (ll| prevrata sem. Želelo je posetlti kra-jievsko prestolico Beograd v spomin na leto 1910., ko jo prvič neslo blovon-40 pesem med brate Srbe. Priprave ja izlet so trajale dobre tri mesece in jruStvo jo nastopilo pot v petek pred prazniki. Železniška uprava je dala izletnikom 1UI razpolago velik voz drugega razreda, ki je popolnoma zadoščal in nudil vsem prijetno, komo>, oboje s petjem. Scziio jc zaključil z dvakratno vprizoritvijo veliki igrokaz slavnega Tol> stega «Vstajenjc«. Posameznih igralskih moči ne hotno omenjali, ker smo prepričani, da jc vsak storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, omeniti pa moramo br. L 1'atika ml., ki jo hodil vsako soboto iz Ljubljano po> učevat salonski orkester, ki je pod nje« govim vodstvom marljivo sodeloval pri predstavah. Br. Ivan Dcrnič )o prepustil društvu nov pianino in tako omogočil, da igra godba lahko v orkestrskem pro> štoru pred odrom. Par lepih sccn;ri.i nam jc napravil br. Slavko Vcngsr. Med odmorom so naše požrtvovalne članico skrbele za okrepčila v liufctu ie tako zelo veliko pripomogle k finančne« mu uspehu. Sedaj odsek do jeseni počiva in sc pri' pravlja na prihodnjo sezljo. 1 Za 1 ^ „Oepltovan)e" 9 li ,,2anltve" d »alti btudi | 1 Din Sobo h souporabo kuhinjo odetum dotlftnemu, ki plača u mesece naprej In zraven posodi 12.000 K mlndemu obrtniki!. lun« vsaka beseda 50 par. T.m ,.Popisovanje" tn „*enltvv raftunn vpnkn beseda 1 Din. — rrlobtujejo ne le mali oglasi, ki K plaftaal v n.pr.J. PlaSa M lahko tudi v znamkah. Na vprašanju odgovarja uprava I«, te )e vpraSunju prlloieaa inamkn ta odgovor ter maolpulacljeka pristojbina (2 Vir.). Ivan Magdič, krojač, LJublJuna, Gledalska ulica 7, se priporoča ta idočo sezono. 10S7 (dobe) Mesarski vajenec krepak, so sprejtuo tukoj. Alojzij Brecolulk, mesar, Sp. iiška 25. 110B1 Krojaški vajenec « sprejme takoj, prednost Inaju vajenci s hrano dolu. I'. Capuder, Dalmatinova •lica. 12038 Postrežnlco ISCem za dopoldne. "Pravi „ J utra". Naslov v 12027 Prodajalka Itar. moč, galanterijske stroke, «Sča pisarniških tlel, se sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove »prava .Jutra«. 11821 Diskretnost jHo bo Inteligentna, lopa, asbraiona mlada dama lz MliSlb krogov kot družabna In gospodinja pri odllfi-*ctu samskem gospodu v Beogradu, Prvenstvo loiajo Slovenko nll Hrvatico. An-tairna najmanj 6 mesecev; '"opiti takoj. Plača 700 do 500 Din mesečno, stauova-In hrana. V slubaju an-tairaaua so poSljejo potni 'trositi do Beograda. Lahko lo vdova, vendar brez otrok, tonudbe Je poslati na Alo-Company. anončno 'in reklamno društvo, Kolarčeva 7, Beograd, pod Slfro ■oiskrotnost" skupaj z naj-"»vejšo sliko In oznučbo taroatl. Fotografija bo vrno «f najbolj dlskrotno. 12113 Trgovskega pomočnika J11 prodajalko sprejmem ta-najraje lz predvojne ki je zmožen, oziroma '"»2na, voditi samostojno »raano trgovino. Mesečna mou naj so navede. Hrana stanovanje v hlSi. Po-JMbo pod ..PoSten" "Prato „jutra". 12127 Prvovrstna kuharica (Kntreokiichln) se Ifiče za tukoj za Zattreb, In druga kuharica, ki bi bila obenem tudi kuharica za močnato Jedi. Reference In pogoji naj so vpošljcjo na upravo ,.Jutra" pod ,.Dobra služba". 12080 Kontorista (kontorlfitlnjo) Ifičo lesna tvrdka na deželi. Iloriek-tantl morajo biti zmožni vseh pisarniških del, prednOBt Imajo oni, ki obvladajo ltn-Ujanfičtno v govoru In pisavi. Itefiektlra se satno na prvovrstno moč z daljgo prakso. Pismeno ponudbe pod „Lesna" na Aloma Cnin-pany, LJubljana. 12134 (iščejo) Prodajalka pridna, noStenu, ISče službo v nieSnnl trgovini. Nastopi takoj. Ponudbe na naslov: Fanl Mehlo, Ponova vas, poŠta Grosuplje. 11033 Blagajničarka zanesljiva, s petletno prakso ifičo mesta. Ponudbe pod „Praksa" na upravo Jutra. 12002 3 do 5000 Din nagrade dam onemu, ki ml preskrb! kdkisnokoll službo ln v vsakem kraju. Sem tudi elektrotehnik. Ponudbo na upravo .,.1 utra" pod „Pofiten in zanesljiv". 12053 Pridno, pošteno dekle, zdravo ln moCno, ki Ima veselje do tiROvlne z mešanim blagom ISče Milan . Turna, trgovec v KrSlcem. 1200f> Za oporo gospodinji r ISGo pofitena, starejša ('j8ka. Nastop 1. julija lo-— Ponudbe na upravo '••'utra" pod „PoStena moč". 12100 Dekle Jrldno in pofitono, so sprej-. Kot pomoč pri gospodlnj-t i'u, ,v trRovskl hISl v Indu- *lr'j9knm kraju. — Naslov "Pravi .,Jutra". 12090 Operaterja \\ * potovalnemu KINO , 0 -Tonlp otvln, Kovtfl pri ^ttnlo.u, 12081 Primerne službe ISčo gospodična, vefiča nekoliko pisarnlfeklh del "Ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod „Broz službe". 12120 Šivilja mlajSa moč, s st.rokovn? fio-lo, ISče me3ta v kakem modnem ual-nu ali sllfino. Ponudbe poslati na uornvo „Jutra" pod šifro „Mla1fia moč". 12110 Skoraj novo kolo znamke "VVaffenrad, so proda. Poizve so Sl.ška 6t. 244 od 12. do 13. ure. 11962 DKW pomožni motor na specijnlnom kolesu, malo rabljen, se ugodno proda. Ogleda se v garaži Oorec, 1 Vegova ulica 8. 118S2 VVerthelm blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercljalna družba", Ljubljana, I31eiwelsova cesta st. 18. 1069 Dobro ohranjen Indian 7/9 H P so proda po ugodni ceni. Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 12009 Krasna, velika omara s tremi vratml, prlpravnu za Jedilno ali kako drugo večjo sobo, se proda. Ogleda se pri Antonu Lotrlču, mizarju, Tesarska ulica št. 3. 12064 Lončene peči dobro ohranjene, no poceni prodajo takoj. Sv. Petra cesta 12/1. 12093 Satan! Najnovejši aparat za klepanje ln brušenje kon, naroČite takoj pri Ivanu Savnlk, Kranj. — Cena: 1 komad 60 Din. Trgovci znaten popust. H516 Dva elektromotorja 1 stroj za gumbnlco (Knopf-loch) se poceni proda. Pojasnila Stari trg 17/IIT. od 1.—2. ure. 12051 Pisalni stroj prvoviBten, popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov v upravi „Jutra". 12070 Za gospodinjo grem k samcu tudi na gostilno Izven Ljubljano. Ponudbo pod ..Samec" na upravo ,.Jutra". 12092 Pohištvo na obroke po najnižjih ceuah. Zupančič Franc, mizarstvo, Olin-co 20. 11986 Prodam avto fitlrlsedožen, ▼ najboljšem stanju, z novo pnevmatiko, po zelo ugodni ceul. Naslov r upravi ~JutrA'\ 11082 Meyers grosses Konv. Lexikon (6. izdaja) (zadnja Izdaja) 20 zvezkov, A—Z, v polusnju, se usodno prodn. — Naslov v upra\1 „ J utra". 12088 Kupim mlin za sadje, Svot Andrej, Rakek. 11933 Le «Posest» Realltetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo ln najraznovrstnejšo lzbero vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih ln obrtulh hiš, kmetskih posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd. 1022-a III Naslov povo uprava „ J utra" 12124 Velika elegantna soba ter 1 kabinet z električno kurjavo In razsvetljavo ho odda v najem v Mariboru v sredini mesta. Cenjene ponudbe pod ,,Solnčna lesa" na upravo „Jutra", Maribor 12091 Kdor hoče kakršnokoli stavbo graditi po znižani ceni, naj plftu po plainoue informacije na naslov: Dragotln Korošec, Rečica ob Pakl. 11426 Posestvo so odda v najem ali proda v Travni gori z dobro idočo gostilno, gospodarskimi poslopji, njivami, travniki ln eno gozdno parcelo, kakor tudi z vsem potrebnim gostilniškim ln gospodarskim orodjem. Kraj Je pozimi ln poleti oblskau od lovcev ln letovlščarjev. Reflektantl naj se obrnejo na lastnika Lovro Gruden, Travna gora. p. Sodražlca. 11216 Velik prostor 120—200 ma so išče za napravo večje delavnico čo mogoče v aredlnl Ljubljane. Pogoj svetlo, vodovod, elok-trlka ln Buho. Tonudbo pod „Velik prostor" na upravo „ Jutra". 32083 Mesečno sobo s poHfbnlm vhodom, s prvim julijem IšČo mlad, soliden gospod. Ponudbo pod ,.Dobra joba" ua upravo ,.Jutra". 12097 Soba z dvoma posteljama In souporabo kuhinjo bo odda za mesece julij, avgust, september. NaBlov pove uprava „ J utra'-'. 12102 Na stanovanje in hrano (ovent. tudi brez hrano) se sprejme kot sostanovalec boljši gospod. Dolenjska re-sta 10/1. 12101 K slavnemu goču najsrčnejše častitke suojemu šefu Rntonu Tonejcu želijo uelifci in mali natakarji u Zidanem mostu Trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi kupim, oziroma vzamem v najem, ovent. tudi za trgovino primeron lokal na prometnem kraju. Ponudbo na upravo „Jutra" pod šifro ..Lokal". 12002 a Lokal iščem za specerljsko trgovino v najem, oziroma prevzamem že obstoječo trgovino v Ljubljani. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Lokal 7". 12099 Kot sodelujoč družabnik 2 mesečni sobi želim pristopiti proti jamstvu BO.000 Dan k trgovini, obrtu, podjetju itd. ali pa se opremljeni, s posebnim vho- iščo kot družabnik v. denar-dom, za 2 gospoda priprav- j jem prvovrsten strokovnjak nI, ss takoj oddnsta. Naslov i v trgovini z mešanim bla-7 v upravi ..Jutra". 12107 V najem se vzame, eventuelno bo kupi malo posestvo v okolici Ljubljano. — Ponudbo pod „Najem" na upravo ,Jutra'. 11723 Opremljena soba a posebnim vhodom so odda solidnemu gospodu. Goruno-va ulica 3/II., d. 12141 Separirana soba po odda takoj dotlčnemu, ki kupi posteljo b peresnlco, nočno omarico ln omaro, vbo novo, za Din 1500. Naslov v upravi „Jutra". 12129 Soliden zakonski par čez dan odsoten. Išče opremljeno sobo za 15. junija ali 1. Julija. Naslov pove uprava „Jutra". 12131 Kdo izmed dam ali gospodov bi Imel usmiljenje in pomagal I/, zadrogo dokllcl ter JI poBodll 3 000 Din do decembra. Vrnem 1900 Din. Doplso pod ..Poštena" na podruž. „Jutra", Celje. 12128 Zafo&evaite v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah Fotoaparat 0 X 12 kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Foto". 12022 Vila 1915, 7 sob In drugo, v lepi legi na slov. Korofikem, prosta stan. odredb, se vslcd preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Natančna navodila daje Jaka Llblč, Slograd, TrlU, S1ot«bU«. 120U Sobo s hrano oddam onemu nll dvema go-spodomn. Polzvo so v upravi „Jutra". 11990 Opremljeno sobo s separatnim vhodom s 1. julijem t. 1. Iščo višji državni uradnik. Ponudbo pod šifro „Stalcn" na upravo „Jutra'\ 11920 Dve skupni sobi z vso opravo, poseben vhod, električna razsvetljava, se oddasta z 2 nll 3 posteljami mirni stranki. Na upravo „Jutra". 12050 Sobico zračno, v bližini bolnice, IšPe akademik (Primorec) za oktober. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Mlr". 12019 Samostojna gospa s penzljo In pohištvom želi skupnoga bivunja h samostojno gospo 7. odgovarjajočim stanovunjem. Ponudbo na upravo „.lutra" pod Rl-Uo «iJobiosr4na"> JL200& Ljubljana—Celje. Zamenjam stanovonjn v LJubljani, obstoječo Iz 3 sob in prltlklln, v sredini mesta,, za enako v Celju. No-anonltnno ponudbo pod ..Ljubljana—Celjo". 12132 Dve posebni sobi b posebnim vhodom zn pisarno ali kak obrt bo oddasta v sredini mesta na zelo prometni cest I. Polzvo so Poljanska costa 12. 12130 Primeren prostor za delavnico Učcm, če mogočo v sredini mesta. Po-nudulk naj Javi nuslov in pogojo na upravo ,.Jutra' pod ..Delavnica". 11984 gom ln deželnimi pridelki v večjem kraju s srezom na StaJerBko. Doplae na upravo ,,Jutra" pod ,,Krasna eksistenca". 12138 Znanja želi mlada, Bimpntična gospodična z Inteligentnim gospodom, ki bi Jo učil Italijanščine. — Dopisi na upravo ..Jutra" pod „Sporazumlje-njo". 12109 Dopisovanja želi z zavedno slovensko gospodično orožnik Slovenec, to-časno v Srbiji. Dopiso na upravo ...Jutra" pod „Zapu-Sčen". 12140 H V svrho takojš. ženitve želi znanja nilud trptovec v. gospodično v ataroBtt do 2! let, h premo?,rnjem od g0 tlsoC do lOO.OuO Din, fodno zunanjosti, tnlrnCKa značaja ln neoraadeževane preteklosti. Lo rrono ponudbo r sliko jo poalatl na upravo ..Jutra" pod ,,Srečen pur-Cek". 12078 Volčji pes so produ. Itesljova cesta 22. 5 2101 Prcvel Oton Zupančll. Sen kresno noči. liroS. 15 Din, vez. 21 Din, po pošti 1 Din 25 p vcS. Macbeth. Bro.š. 15 Din, vez. 21 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Othcllo. ~ Broš. 23 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Julij Cezar. Broš. 16 Din, vez, 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. ]3ro5. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Knjige sc naročajo pri TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI Staroznana gostilna pri Ljubljani, z lepim vrtom so odda, najraje kakemu vinskemu trgovcu, takoj v najem. Eventuelno so oddn 27 X 8 in velik betonlrnn prostor kot klet, skladišče nll delavnica separatno. ~ Osobne ponudbo sprejemu Gospodarska pisarna Jon. Trlbuč, LJubljana-ailueo 37, ob TlZaikl CMU. 12X11) I* 1 Rodbine industrijalca Josipo, dr. Mas rijana in Srtfjana Krmpotič, dr. Gjor^ja Vesel, odvetniku v Trstu, Radikon ter dr. G. Catani v Porcču javljajo, da jc po dolgotrajni, težki in mučni bolezni da« nes umrla v Trstu v 32. letu njihova nad vse blaga hčerka, sestra, soproga in sva» kinja, gospa z vsebino približno .1000 Din, 7, orožnim listom. Izkaznico za kolo ln rnzno dvupo nt vari, ki so za IZRUbitelja \o-llko važnosti, ter /. hJp;