332
Iz deželnih zborov.
. Deželni zbor Kranjski.
V 8. seji 8. oktobra je dobil grof Barbo odpust za 8 dni, potem ao se narodno gospodarskemu odseku izročile sledeče prošnje, namreč prošnja obrtnikov in pre
bivalcev Bele peči glede naprave dovozne^ ceste b kolodvoru v Ratečah, prošnja grajščine Sneperske za pospeševanje nagle izvršitve servitutne odveze v Sneperskih gozdih, prošnji Konjiške, potem Sent-lamberske občine, da bi se cesta od Litijskega mostu čez Ponoviče do Save in skoz Mošenik po Krnici skoz Sentiambert do Zagorja odločila za okrajna cesto, in prošnja G o r j an s k e srenje glede odpisa davkov ter razdelitve gozdov; finančnemu odseku se izroči prošnja upravnega odbora podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnih dijakov v Gradcu za podporo.
Potem je Peter Kozle r položil svoj mandat kot ud c. kr. deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka; dr. Costa je interpeliral c. k. vlado glede rešitve neke pritožbe Bistriških kaj zarje v v Planinskem okraji zavolj tega, ker jim Sneperska grajšina vkljub veljavne dotične razsodbe ne dovoli les za kupčijo izvažati iz grajščinskih gozdov. — Dalje je vladni zastopnik c. k. dvorni svetnik vitez Widmann odgovoril na interpelacijo grofa Barbota zarad goanja nekaterih novincev po žandarjih v Krškem okraji, ter je opravičeval dotično postopanje; odgovoril je tudi na interpelacijo dr. Coste glede odpisa davkov v Bistriškem okraji v tem smislu, da se zdaj rešitev pričakuje od c. kr* finančnega ministerstva; kar se pa tiče v tej interpelaciji navedenih nepostavnih izvržeb, se stvar zdaj preiskuje.
Na interpelacijo posl. Pakiža glede preložitve turjaške ceste je deželni glavar razložil stanje dotične obravnave z dostavkom, da zavolj preobilnega druzega nujnega posla deželnega inženirja ni bilo mogoče, še dognati obravnavo, da se pa zdaj brž bode poprijel zadevnega dela, če bo le vreme za to ugodno. — Potem se vladna predloga z načrtom stavbenega reda izroči posebnemu odseku 9 udov , ki se takoj izvolijo, namreč: vitez Langer, Kotnik, Kozler, Obreza, Braune, Jugovic, vitez Ganboldi, Deschmann in pl. dr. Schrey. — Dalje je obveljal vladni načrt postave o brambi poljščine, ki ga priobčili bodamo pozneje; potrdi! se je računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za l. 1873 (dohodki 641.006 goid. 32 kr., 3troški 611.183 gold. 73 kr., skupno premoženje v konečnem čistem znesku denarne vrednosti 1,011.960 gold. 72 kr.), — in proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1875 (potrebščina 5507 gold. 351/.i kr., dohodki 862 gold. ^4 kr., primanjkava 4645 goid. H1/* kr., ki se bode pokrila i2 lastnega ak tivnega dežeino-kulturnega zaklada). — Poročilo deželnega odbora, da bode c. kr. finančna prokuratura iztožila zaostale deželne priklade na vžitnino je deželni zbor na znanje vzel, potem pa naročil deželnemu odboru, da naj vnovič prevdarja, al naj se vpeljejo prikladi deželni na pivo in na žganje, ia o tem poroča prihodnjemu deželnemu zbora. — Po toči zadetim občinam na Dolenskem se je do volilo 5000 gold. podpore z dostavkon, da naj deželni odbor c. k. vladi izreče željo, da naj bi se za ta denar nakupilo semena, ki naj se razdeli o spomladi. Prošnja okrajno-ce3tnega odbora Planinskega glede podpomine za cesto od Bloškepoiice do Rakeka se izroči deželnemu odboru v rešitev, narodno - gospodarskemu odseku pa poročilo deželnega odbora glede deželne podpomine za uravnavanje Save in za stavbe v bran Savskih bregov pri Krškem. KoneČao se je sklenilo, da se ves deželni zbor v komite konstituira v pretresovanje obravnave glede naprave niže kmetijske šole. —
V  9. seji   12.   oktobra  se    narodno-gospodarskemu odseku   izroče   prošnje   občin   v   Bledu,  Jesenicah,
333
Begnah, Breznicah in Lescah glede" odpisa davkov ia uravnave zemljiškega davka, odseku za kmetijsko šolo se izroči dopis Antona Smole iz Grma, s katerim svoje posestvo za kmetijsko šolo ponuja za 135.000 gid. 5 finančnemu odseku se izroči prošnja vpo-kojenega učitelja Skraberja v Zatičini za podporo in prošnjo občine v Dragi zavolj odpisa davkov; odseku za stavbeni  red se   izroči   dopis   mestnega   magi-
Dohodki:                                 Stroški:                 Premoženje konec I. 1873
v imenovalni vrednosti:
Zaklad dijaških ustanov.....    26.152 gold. 35      kr.        24.836 gold.  76      kr.        427.332 gold.   SV«  kr.
Zaklad dekliških ustanov    ....      1.280    „    95l/2   „            1.263     „     731/,,   „            22.997   „       31       „
Zaklad za Saurau-ove maše     .    .    .         218     „     72%   „               214    „      35ya   „              2.698   „       51 %   „
Glavarjev zaklad.......      8.657     „     16       „            9.021     „     93       „          146.109   ,,       24%   „
Zaklad učiteljskih ustanov   ....      1.652    „     18V2   „   -          531     „     38       „            13.753   „       94       „
Zaklad sirotinskih ustanov  ....    21.692    „    59       „         22.297     „     75       „          254.764   „       75!/2   „
Zaklad ilirski za slepe.....         564    „    58       „               163    „     —       „               7540   „       29 %   n
Zaklad cesarice Elizabete za invalide         177     „     91       „               177     „     60       ,,               4174   „       25       „
Muzejski zaklad.......      2.138    „    68V2   „            1.699    „     58       „            31.533   „        19V2   „
Zaklad postojnske jame   za  invalide           64     „     28       „                 45     „     —       „                 936   „          3       „
Trevisini ev zaklad za invalide    .    .         144    „     8 7%   „               116    „     40       „              2.121   „        30       „
Kalisterjev zaklad.......      7.674     „    93       „            7.674    „     74       „           84.610   „        94       „
Holdheimov zaklad za gluhoneme     .      2.438     „     42      „               703    „     16       „            13.530   „        16%   „ Wolfov zaklad za gluhoneme   ...         951     „    8l!/2   „               951     „     84 %   „           19.0*3   ,,       64!/2    „ Metelkov zaklad za invalide     ...           64    „     90       „                45    „     —       „                935   „       65        „ Ustanova   Ljubljanskih  gospa za  invalide štev. 1........           80    „     —       „                 60    „     35       „             1.602   „       85       n
Ustanova Ljubljanskih  gospa  za  invalide štev. II........         645    „    27       „               344    „       2       „           11.045   „       87!/^    „
Dr. Lovro Tomanova ustanova     .    .         421     „     84       „               289     ,,     12       „             8.300   „       72       „ Engelshauserjeva ustanova  za uboge
plemenitnike.......      1.491     „     ^5       „            1.456    „     60       „           27.046   „       24       „
Baron Fiodniggova ustanova za slepe      5.710    ,,     73       „            1.507     „     25       „           50.475   „       33        „
Skupaj    .    82.223 gold. 28      kr.        73.407 gold.  57%  kr.    1,130.552  gold.  88ya    kr.
ali po kurzni  vrednosti:       897.099    „      45!/2    n
Po neki majhni debati se je potem sprejela postava zavolj odprave učnine in prenaredbe §§. 45. in 46. deželne postave od 29. aprila 1873; bistveni kratek zapopadek te postave je ta , da je šolnina na vseh ljudskih šolah Kranjskih razen mesta Ljubljanskega odpravljena, potem da je dolžnost šolske občine, šole zidati, zdrževati in dajati jim notranjo opravo, kurjavo, osveČavo, snaženje šolskih sob in učna sredstva; druge stroške plača normalno šolski zaklad , če pa ta prihodkov nima dovolj, je napraviti v ta namen poseben deželen priklad na neposrednji davek. — Da se nor-malno-šolski zaklad vsaj nekoliko pomaga glede njegovih silno velikih bremen, se je potem tudi brez posebne debate sprejela postava za uravnavo prines-kov iz zapuščin v normalno-šolski zaklad. V kratkem omenjeno, ta postava namerava, da je po 1 gold. plačati v normalno-šolski zaklad , če zapuščine ni nad 500 gold ; pri zapuščinah nad 500 do 1000 gld. po kO kraje, od vsakih sto goldinarjev, pri zapuščinah nad 1000 gold. do 5000 gold. po 25 kr., nad 5000 gld. do 10.000 gold. po 30 kr., nad 10.000 gold. do 20.000 gold. po 35 kr. od vsakih sto goldinarjev in tako naprej zmiraj več. — Zdaj je prišel na vrsto od Obreze nasvetovani načrt postave o davščinah za javne ljudske šole, ki pa se je izročil deželnemu odboru s tem, da naj stvar dobro prevdarja in o njej poroča v prihodnjem zborovanji.
Ko nečna točka te seje je bila peticija društva učiteljev za plače take, kakor jih učitelji dobivajo na spodnjem Avstrijskem. V obširnem govoru je poročevalec vitez Langer v imenu šolskega odseka dokazal, da se prošnja vslišati ne more , ker bi dežela v ta :amen na leto 50.000 gold. več potrositi morala, kakor
zdaj. Ce peticija trdi, da imajo učitelji na Kranjskem le po 400 gold. na leto, to ni resnično, kajti od 223 učiteljev dobiva 12 učiteljev po 600 gold., 65 po 500 gold., 36 po 450 gold. in le 110 učiteljev, toraj manj ko polovica, po 400 gold. na leto. Ce peticija trdi, da za šolo ni koristno, ako učitelj si kake postranske zaslužke iskati mora, govornik pravi, da temu ni tako, kajti če učitelj, ki ima kakih 4 ur na dan v šoli opraviti, še kaj druzega opravlja, kar se strinja z njegovim stanom, na pr. če privatno podučuje, ali če ob nedeljah orgla, zavolj tega ne bode šola prav nič trpela, pa tudi učitelj ne bode zgubil ljubezen mladine, in soseska ga bode vendar le še spoštovala. (Dobro-klici) Ce učitelji nekoliko časa plače svoje niso dobili redno, storilo se je zdaj vse, da se tem v okom pride. Potem se pa tudi pomisliti morajo razmere te, da je spodnja Avstrijska najbogatejša dežela cesarstva, med tem, ko je Kranjska skoraj najbolj uboga, da je na Avstrijskem vse veliko dražje kakor pri nas. Sicer je pa še le leto preteklo, odkar so se plače zistemizirale našim učiteljem, toraj konečno vitez Langer nas vetu je, prošnjo letos ne vslišati. — Vit. Gariboldi je spodbijal ta predlog in nasvetoval, da naj se učiteljem, ki imajo po 4CO gld, plače, še 100 gold. doda. — Potem se je oglasil dr. Zamik, ki je v svojem govoru pravo zadel. On povdarja, zakaj imamo vendar-le državo, glavni namen države je: šola, policija in komunikacija in ravno zato se ona malo briga, dežela naša ne more toliko plačevati, kakor Avstrijska; če je prošnja učiteljev opravičena, naj pa država šole tudi kaj podpira; najpred moramo skrbeti, da bode naš kmetic v srajci in v hlačah hodil v šolo, potem se bo še le učil (polivala aa levi), koliko država potrosi za vojake!  naj da nekoliko tudi,
strata Ljubljanskega, kateri namerava nekatere pre-membe v načrtu stavbenega reda. — Fr. Rude ž položi mandat kot deželno-odborni namestnik in dr. Po-klukar interpelira c. kr. vlado glede brezpogojnega sprejemanja osob in blaga na Rudoifovem kolodvoru v Ljubljani. — Dalje so se potrdili računski sklepi zakladov Kranjskih ustanov za leto 1873 tako-le:
334
ia šole, in imela bode dobro vojsko. Našim učiteljem ljudskih šol se pa tudi treba ni toliko učiti, saj niso profesorji viših učilišČ, in potem bodo plače primerne; Če učitelji gred6 iz naše dežele, to ne store zavolj plačila , ampak zavoljo tega, ker se ne dajo trpinčiti z germanizacijo ali ponemčevanjem ; tudi govornik je mnenja viteza Langerja, da naj se učiteljem pripuščajo postranski posli, na pr. posel občinskega tajnika, kar je prav pošteno in kar učitelj lahko opravlja, se ve da le šole nikakor ne zanemarja; izbudilo je pač sploh veliko nevoljo, ko je šolski inšpektor Pirker predlagal v deželnem šolskem svetu, da se je neki učitelj na Vipavskem moral odpovedati poslu občinskega tajnika, kak drug učitelj bi bil lahko tajnik, al ker je bil navedeni učitelj naroden , je Pirker predlagal deželnemu šolskemu svetu, da se posel občinskega tajnika ne strinja s poslom učitelja. Temu nasproti pa dr. Žarnik konečno predlaga resolucijo to, deželni zbor naj izreče, da se posel občinskega tajnika slaga z dostojanstvom nčitelj-skega stana, kar je pri glasovanji tudi obveljalo. — Potem sta c. k. vladni svetnik Kočevar in dr. Razlag spodbijala odsekov predlog in dr. Zarnikovo resolucijo, dr. Razlag zlasti je podpiral viteza Gariboldi-a. — Dr. Bleiweis je v obširnem govoru podpiral predlog šolskega odseka; eden vzrokov, da so učitelji vložili peticijo, je bil ta, da lansko leto zboljšane plače nekateri učitelji mnogo mesecev niso dobili, a tega so bili edino le tinančni uradi krivi, dr. Zarnik je dobro po-vdarjal, da je dolžnost države za poduk tudi kaj storiti, mi smo odpravili šolnino na ljudskih šolah, bomo videli ali bo vlada to storila na srednjih šolah; 20 gld. mora vsak šolnine plačati, ki čez prag realke ali gimnazije stopi, ali ni to horenden davek. Popolnoma krivičen pa je ta davek, če se pomisli, da ga mora 1. polovico 1. leta vsak učenec, bodi si berač ali bogatin, plačati. Sklicevalo se je na druge dežele, vitez Langer je že o tem nekoliko dobrega spregovoril; poglejmo na Goriško, na Istro, Koroško in Šalcburško, povsod plačujejo učitelja morda še slabeje od nas; imam neki Pruski list od 7, oktobra t. h v rokah, Vam bom povedal, kako država „derStaat der Cultur und Inteliigeaz par excellence" učitelje plačuje; saj Avstrija gleda na Prusko in kakor Pruska gode, tako Avstrija rada pleše. Prvosednik govorniku na tem mestu preseka besedo, češ, da v Avstriji ni tako, a dr. BJeivveis ga izvrstno zavrne ter izreče, da v Avstriji take postave delajo, kakor so na Pruskem, kajti ne da se tajiti, da so naše „konfesionsloze" šolske in druge verske postave po Pruskih ponarejene.    Na Pruskem ima
192& učiteljev plače med    50—100 tolarjev, 3673       „            „       „    100-125       „
4688       „            „       „    125-150       „
6526       „            „       „    150-175       „
3754       „            „       „     175-200       „
6197       „            „       „    vOO-250       „
3756 „ ^ „ v 250-300 „ tedaj 32580 učiteljev ima počez še manj kakor 200 tolarjev , to je manj kakor 300 gold. In to je država ,,der Cultur und Intelligenz". Vladni namestnik je rekel, da nam odhajajo učitelji v druge dežele, jaz nimam tega strahu, saj je dokazano, kako so drugod plačani, — in če imajo morda kje boljo plačo, je pa življenje dražje, in če nam poidejo učitelji, saj imamo družin dosti v deželi in to so naši duhovni (pohvala); naše šolstvo grč gotovo rakovo pot, nikar zatisniti oči pred tem. Duhovščina se odteguje šolstvu, občine so nezadovoljne , ker so pred enega plačevale, plačujejo zdaj tri: učitelja, orglarja in mežoarja. Na Tirolskem je šolstvo na naj visi stopinji, tam imajo čez 2000 šol, skoraj vsaka občina   ima  šolo  in  večidel  so duhovni učitelji;
oni so z manjšo plačo zadovoljni, in so gotovo toliko učeni, da zamorejo v ljudskih šolah podučevati; to, kar vitez Gariboldi nasvetuje, bi znašalo 12.000 gold. ali 13/10 % na neposrednji davek, ali more dežela še to breme prevzeti? mislim, da učitelji sami ne bodo tega trdili. S tem pa ne rečem, da naj učitelji ne dobodo kakega poboljška; vsaj potrebni učitelji dobodo podpore, in v sedanjem proračunu se nahaja v ta namen 5000 gold. za take remuneracije. (Pohvala.)
Se ve da sta Deschmann in dr. pl. Schrev napadala dr. Zamika in dr. Bleivveisa, al zastonj , zavrnila sta jima krepko, tako da je pri glasovanji odsekov predlog obveljal in tudi Zarnikova resolucija, kakor smo že omenili, Gariboldi ev nasvet pa se je zavrgel.
Deželni zbor Kranjski je v petek 16. t. m. zvečer ob 10. uri končal svoje zborovanje. Sesija je bila sicer kratka, al jako jako važna, kar se deloma že iz dosedanjih poročil razvidi, in kar se pokazalo bode zlasti iz obravnav 10., 11. in 12. seje dne 13., 15. in 16. oktobra. Ravno zavoljo te važnosti pridržujemo si, prihodnjič poročati obširnejše; danes navajamo izmed najimenitniših obravnav le razpravo o pogodbi med državo in med deželnim zastopstvom Kranjskim glede uravnave razmer države k zemljišno-odveznemu zakladu na Kranjskem, razgovor o interpelaciji grofa Barbo-a glede uravnave zemljiškega davka in dotično obravnavo o 2 zadevnih prošnjih, po tem razpravo zavolj kmetijske šole Dolenjske in glede L o š k o-T ržaškeželeznice, pa tudi še razpravo o peticiji učiteljskega deželnega shoda o pravici k rajnih šolskih svetov, predlagati kandidate za učiteljske službe. Kakor omenjeno, so stvari tako važne, da bomo prihodnjič poročali bolj na drobno.
Deželni zbor Trzazki.
Naš deželni zbor je prav jalovo zaključen bil in to nenadoma. Ker se ni še v ,,Novicah" nič o Tržaškem deželnem zboru bralo, hočem malo črtic njegovega delovanja navesti:
Kakor je znano, je lansko leto bila zadnja seja deželnega zborovanja jako burna in škandalozna, kajti znani slavojedec Hermet je prinesel v zbor nek nov volilen red, s katerim bi se okoličanom volilna pravica vzela; podtakniti je hotel okoličane med mestne razrede in t«ko bi bili v manjšini. Lani je njegov predlog že v prvo na jako hudo skalo priletel in se popolnoma razbil, Letos ga je zopet scimpral skupaj in ga nekoliko olepšanega v zbor prinesel. Baron Pascottini, akoravno Lah, pošten in pravičen mož, se je podal prvi proti zmaju, ter ga hudo oklestil, kajti dokazal je, da to bila bi velika krivica za okolico; on bo temu nasproti glasoval in vedno nasproti stal. Gosp. Nabrgoj se je tudi ostro proti predlogu postavil in rekel: ,,Ker po novi postavi, ako obvelja, ne bo mogla okolica svojih zastopnikov imeti, zato se izrečem v imenu volilcev proti vsaki prenaredbi volilne reforme; okolica ne bi pripoznala nobene postave, katero bi jim ptujci brez njenih zastopnikov dali, in da on tudi ne more biti porok za mir, ako bi se kaj takega primerilo, ker to bi silno razdražilo ljudstvo." Poslanec Nadlišek pravi, da se sklada s svojim predgovornikom, in se izrazi v imenu svojih volilcev, kateri le po domačinih zastopani akceptirajo veljavo postav, nikakor pa po zastopnikih, katerih niso oni zbrali. Dr. Wittman, Burgstaler in drugi so se krepko potezali za pravice naroda. Vladni komisar dvomi, da bi mogla vlada kaj takega potrditi, kar je nasproti vsem principom. Ta izraz via-dinega komisarja  je napravil hud vtis v lahonskem ta-
335
boru, kajti Hermet je precej rekel, da je ta boj zastonj, kakor on sprevidi; treba je čakati čaaa, da bode boljše soince sijalo. Le počakajte še eno ali dve leti, potem bode že soince drugače sijalo, toda za vas nikdar več iz cenita! — Ker se je kazalo, da je težko stvar brez kompromisa med strankami dognati, nas veto valo se je, naj se stvar z opozicijo na poti porazumljenja doseže; al tega laška stranka ni hotela storiti; le predelala je nekoliko volilni red, a stvar je ostala ista. Desnica je ostala na svojem starem stališču, ne glasovati. Bil je vendar §. 7. volilnega reda s 30 glasovi potrjen, 12 glasov je bilo proti. Ostalo je še mnogo toček za obravnavo, al ker v vseh štirih sejah deželnega zbora niste dve tretjini poslancev pričujočih bili, je za letos novi volilni red splaval po vodi, 16. dne t. m. pa je bil zbor pri kraji, in rešeni smo za eno leto Hermetove volilne reforme; nadjamo se, da tudi drugo leto jo slana pravice uniči.