Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo............» 5"—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 c m1 vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte po 20 h za 1 cm3. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohran. račun št. 96.232.
Leto XXXV.
Celovec, 29. septembra 1916.
Št. 39.
O naših.
(Iz Štajerskega.)
Sedeli smo pri mizi pod hladnim drevjem. Prijatelj me predstavi majorju x, ljubeznivemu gospodu z bistrim pogledom in prav vojaškim obnašanjem. Razvil se je pogovor. G. major je bil na oddihu, prišel je pravkar s fronte.
„Dovolite, g. major, od katerega polka?11
Neka vedrost se mu je razlila po obrazu in nekako samozavestno je odgovoril: „Od 87. pešpolka.11
„Rešpekt! gospod major, od polka junakov. To mi je drago slišati!"
„Da! Prav ste imenovali naše moštvo. Junaki so. To ime so si res zaslužili. Jaz sem za svoje fante čisto navdušen. To so najidealnejši vojaki.11 Redkobesedni gospod je postal zgovoren: „S tem moštvom naredim vse, kar je sploh mogoče storiti. Slovenski vojak je hraber, zvest, vesten do pičice, udan svojemu poveljniku in hvaležen, če ravnaš ž njim lepo. V boju je ravnotako strašen, kakor je ljubezniv, mehek in vstrežljiv, kadar počiva od boja. Do ujetnikov je dober."
„Zdi se mi, g. major, da govorite sedaj o slovenskem vojaku sploh, ne samo o svojem polku", mn sežem v besedo. „Lahko rečem, da o slovenskih vojakih sploh. Seveda sem te vrline vaših rojakov najbolje spoznal na bojišču pri 87. polku, pa kolikor sem imel priložnosti, sem spoznal,- da imajo vsi vaši rojaki več ali manj iste lastnosti. V mirnem času nisem slutil, da je v slovenskem narodu toliko vojaških vrlin. Pred slovenskim fantom klobuk doli!"
„Ne zamerite, g. major, da vas vprašam po vaši narodnosti. Takih besed o naših ljudeh iz tujerodnih ust nisem vajen slišati."
„Nemec sem, pa s politiko se nisem nikoli pečal. Jaz sem samo c. kr. vojak. O Slovencih, ki sem jih pred vojsko in ob začetku vojske poznal le iz naših časopisov, sem imel popolnoma napačne pojme. Ta narod zasluži po vojski boljšo bodočnost."
„Menite, gospod major, da bo po vojski za nas bolje?"
„O tem sem prepričan."
„Toda, tako kakor Vi, gospod major, naših fantov in mož višji poveljniki ne poznajo! Hva-
Podlistek.
Franjo Neubauer:
K cesarjevemu godu.
1.
Videl junake sem: godba je svirala, četa nebrojna je zdnjo marši ral a.
Zvoki konjiče so sladko vznemirjali, vzpenjali so se, z junaki so zdirjali.
Gledal sem, — tisoč je misli mi vstajalo, v zvčkov milini sreč se je tajalo.
R6so takrat sem v očesu začutil, mnogih junakov pogin sem zaslutil.
2.
Tedaj si vstal pred mano starček Ti, ki gledaš v svet zavestno in ponosno. Oko se mi je posušilo rosno, zaslutil slavo sem bodočih dni.
Več niso plašno gledale oči, drhteče pred usodo neizprosno.
Zaupal sem v orožje zmagonosno, ki zate in za dom se ves bori.
Okrog junakov se je prah zgostil, orožje le se v solncu je svetilo, kot da jim sveti do sovražnih tal.
Še iz daljave spev se je glasil, v srce mi segal je z mogočno silo, kot na obrežje morski sega val.
lijo jih kot vojake, to je res, a na to, da bi se zavzeli za naš narod po vojski, ne verjamem."
„Da ne vedd, menite. Potem bi bili morali slišati, kako pohvalno se je izrazil o njih sam feldmaršal nadvojvoda Friderik in o drugi priložnosti prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef! Sploh jih poznajo vsi tisti, ki so spoznali vojake na bojiščih. Tisti ljudje, ki berejo samo časopise in ne vedo, kaj je fronta, kaj je borba na smrt, tisti mogoče še danes drugače sodijo in se po tem ravnajo. Tistim bi pa namesto njihove politike pri pivu privoščil par mesecev frontnega življenja, kadar je sovražen naval najhujši, pa bodo ozdravljeni, če so sploh ozdravljivi."
„Na to, gospod major pa kozarec vina! Bog Vas ohrani našim fantom in domovini!"
„Vidite, s tem ste pokazali, da ste pristni sin svojega naroda. Vino Vam diši. Slovenci preteč radi pijete. Če pridejo naši fantje do vina, potem pa ga radi potegnejo. Tak-le Spodnje-štajerc se prav nič ne zmeni za granate in krogle, če ima pred seboj vino. In veseli so. Prepevajo, kakor bi zvončke ubiral. Če so še tako utrujeni, prepevati morajo, kadar je mir. Rad jih poslušam."
„Kako pa je z moralnim življenjem? Včasi se v zaledju govori, pa tudi piše po listih, da se širijo med vojaštvom kužne spolne bolezni."
„Kako je v zaledju no vem. Na fronti pa so vaši fantje in možje tudi v ‘tem oziru vse hvale vredni. Slovenski rojak je. zelo pobožen, in če bi kdo drugače govoril, ne bi govoril resnice. Njegova vera je globoka in zato je tudi v moralnem oziru neomadeževan. Da se dobijo izjeme, je seveda razumljivo; sploh pa vojak na reči, ki rojijo po glavi le ljudem v zaledju, na bojišču ne misli. Mnogo zaslug, da so vaši rojaki tako vrli, pošteni in pa patriotično vzgojeni, ima pač vaša duhovščina, o kateri sem bil preje čisto napačno poučen."
„Kakor je marsikdo še danes," sem pristavil. To je zlata duša, ta-le gospod major, sem si mislil, ko sem se poslovil od njega.
Bog Vas ohrani! Tako mu nisem rekel samo iz navade, ampak iz globine svoje duše!
3.
Prihajajo Ti od povsod, čestitat srečen, slaven god.
Prihajajo, odhajajo, dežele Ti osvajajo.
Sovražnike preganjajo, bogat Ti plen poklanjajo.
Kjer bliska meč in top udarja, slavijo svojega cesarja!
Šibilne bukve.
Po pripovedovanju Prgačevega očeta iz Gradiš zapisal Anton Stražar.
Kdorkoli je hodil po lepi kranjski deželi še v časih zlatega mira, je slišal ob sobotah in pred prazniki lepo ubrano potrkavanje v cerkvenih stolpih. Kdor ima količkaj dobrih čutil v sebi, se mu pri srcu kar smeje od veselja — ni li res? Tudi jaz sem imel za to dovzetno srce. Kolikokrat smo šli s tovariši k bližnji podružni cerkvi na Gradiše; potrkavali smo vselej dolgo, dolgo časa, kar nekam smo se zamislili...
Bilo je pred par leti...
Nedeljo po spominu sv. Marjete je bilo v naši bližnji gradiški soseski „žegnanje"; zato smo isto soboto potrkavali brez konca in kraja. Šele ko smo bili popolnoma utrujeni, smo šli iz zvonika; pod cerkvijo pa je sedel Prgačev oče in pušil iz svojega vivčka. Spoštovali smo fantje starega Radeckijevega Vojskarja; vedel je dosti povedati o laških vojskah.
Kako je z vojsko.
Protisunki v Dobrudži. Bolgarsko-nemška ofenziva se je na črti Razova—Tuzla začasno ustavila. Sovražnik je dobil ojačenja, pa najbrž na škodo svoje sile v Galiciji in na Sedmograškem. Dne 21. septembra so močne romunske sile prešle k napadu južnozahodno od Toprajzarja. Bolgarske, nemške in turške čete so z obkoljevalnim proti-sunkom ob strani in za hrbtom sovražnika potisnile Romune nazaj. Vneli so se novi boji na črti Cobatinu—Topraisar ter ob Donavi, ki se po nemškem uradnem poročilu za Bolgare in Nemce ugodno razvijajo. Ker pa je dobil sovražnik oči-vidno mnogo svežih čet, se bo na ozki fronti med Donavo in Črnim morjem lažje branil, oziroma bo mogel nadaljevati započeto protiofenzivo. Da bi pa mogel ta ali oni na tej ozki črti prodreti, bi moral imeti veliko premoč. Zato je prav verjetno, da bomo morda že v kratkem slišali o novih operacijah ob Donavi. Ko bi Rusi s svojim črnomorskim brodovjem obvladali morje, bi imeli zelo ugodne postojanke za izkrcavanje čet. Toda Rusi niso gospodarji na Črnem morju, ker je turška mornarica z dvema nemškima ladjama močnejša. Ob Donavi so pa operacije za eno kot drugo stran težavnejše. Če hočejo morda tam Rusi kaj začeti, imajo Nemci in Bolgari časa dovolj, da jih prehitijo, če imajo le dovolj močne sile na razpolago.
Boji na Sedmograškem. Na Sedmograškem so se začeli boji razvijati. Naši so na južni sed-mograški fronti zavzeli nazaj Petroszseny, kjer se nahaja velik premogovnik, in potisnili Romunce čez prelaza Szurduk in Vulkan. Vsled obko-ljevalnega poizkusa močnih romunskih sil so se naši s prelazov zopet umaknili. Pri Sibinju (Nagy Szeben) se vršijo boji. Napadajo avstro-ogrske in nemške čete. Južno od Szekely-Udvarhely je neki hrvatski domobranski bataljon odbil več napadov močnejših oddelkov v ljutih bojih.
Rusko bojišče. Zelo hudi boji se vršijo v južni Bukovini, v takoimenovanem trideželnem kotu, kjer združeni Rusi in Romuni napadajo južnozapadno od Dome-Vatre. Njihovi napadi so se izjalovili. Ves čas se vršijo hudi boji tudi dalje naprej v Karpatih, severno od ogrsko-bukovinske,
Prisedli smo k staremu možu, in začel nam je pripovedovati:
„Fantje, sedaj vam je še prijetno, ali ne bode vam dolgo; hude stiske bodo prišle nad vas; mene že takrat ne bo več na svetu, to vem dobro! Poslušajte, kar vam povem: Kaj se bere v »Ši-bilnih bukvah?«"
„Svet bode postal zelo pretkan in iznajdljiv. Ljudje se bodo vozili semintja brez konj, vozili se bodo cel6 po zraku — nad zemljo. Oblačila pa bodo nosili taka, da se ne bode kmet ločil od gospode; sovraštvo bode med brati in nevera . . .
Kmalu po treh osmicah (po 1. 1888.) se bodo pa začele vojske in se nadaljevale toliko časa, da se bode vojskovala vsa Evropa — da, ves svet...!
Šlo bode v vojake vse, staro in mlado, blago bode sila drago, pred mlini pa bode stal vojak na straži, ljudje ne bodo smeli svojega blaga svobodno prodajati, kakor bi sami hoteli. Velike stiske bodo.
Mož je pripovedoval še bolj obširno in natančno, ali mi smo mu vselej segli v besedo:
„Oče, kdaj bode še to ali cel6 nikoli!"
„Bode, bode, vi se boste spomnili na moje besede!"
Starega moža ni več na svetu; ravno ob sedanji vojski je umrl... ali spomin na njega se še dolgo ne bode izgubil.
Sem toliko srečen, da sem ravno doma na dopustu; kje so pa moji nekdanji tovariši? Razkropljeni so križem sveta; nekaj jih že počiva v tuji daljni zemlji. .. Zdi se mi, kakor bi še sedaj čul, toda toliko močneje besede Prgačevega očeta:
„Bode, bode, vi se boste spomnili na moje besede!"
oziroma gališke meje, zlasti vzhodno od Kirlibabe in pri Ludovi ob Čarnem Čeremošu. Tam so se ob junaškem odporu nemških čet izjalovili vsi ruski napori. Južno od Bystrzic so Rusom iztrgali višino Smotrec, pa so jo čez dva dni zopet izgubili. V velikih masah napadajo Rusi med Zbo-rovom in gornjim Seretom pri Pepelnikih. Severno-vzhodno od tega kraja se jim je posrečilo vdreti v naše črte. Ponočni protinapad nam je po besnih bojih priboril zopet vse postojanke nazaj. Ujeli so tam nad 700 Rusov in zaplenili sedem strojnih pušk. Sovražnik je imel hude krvave izgube. Boji se nadaljujejo tudi pri Lipnici Dolni, kjer naskakuje sovražnik od Turkov zasedene postojanke. Bil je odbit.
V Macedoniji se bijejo naj hujši boji pri Flo-rini in za Kajmakcalan. Pri slednjem so Bolgari odbili več silnih srbskih napadov. Ob Strumi so bili odbiti slabejši angleški oddelki, ki so poizkušali prodirati. Sovražnik je zapustil ozemlje južno od Belašice planine do Krusabalkana.
Italijanska ofenziva, sedma po številu, ni uspela. Hrabrost slovenskih mož in fantov je onemogočila sovražno prodiranje. Sovražnik pa na Krasu ni prenehal, z artiljerijskim obstreljevanjem izkorišča ta čas z novo razvrstitvijo čet, ki je zanj vsled velikih izgub postala potrebna. Na Tirolskem so naši pognali v zrak vrh Čimone. Mnogo Italijanov je bilo pokopanih v 'kavernah (votlinah), ki so ostali živi in kriče na pomoč. 24 se jih je izkopalo in rešilo samih. Vsi so se udali. Drugih, ki si ne morejo sami pomagati, ni mogoče izkopati, ker italijanska težka artiljerija neprenehoma obstreljuje. Iz človekoljubja so naši ponudili Italijanom po parlamentarju (vojaškem odposlaniku) premirje, da izkopljejo Italijane. Italijani so ponudeno premirje od dveh do sedmih zvečer dne 25. sept. odklonili, češ da bi bili naši imeli dovolj časa pomagati italijanskim ranjencem, če so mogli pomagati lastnim. Lepo skrbijo Italijani za svoje ljudi!
Silni boji na Francoskem. Dne 22. sept. se je iznova začela bitka ob Somme. Angleži so prepeljali nove čete. Po silni artiljerijski pripravi so napadli Francozi črto Combles—Rancourt, pa niso imeli uspeha, kakor ne Angleži, ki so hoteli prodreti pri Courcelette. Tu in pri Bouchavesnes so Angleži in Francozi ponavljali svoje napade z veliko silo. Četrti dan napada, dne 25. sept. je angleško-francoska infanterija začela enotno napadati. Opoldne se je začel napad, pa je trajal z enako besnostjo naprej še zvečer. Med Ancre in Eaucourt-1 Abbaye se je sovražni naskok vdušil v nemškem ognju in se je pred nemškimi črtami krvavo ponesrečil. Glavne sovražne sile so pa nastavile napad vzhodno od slednjega kraja in na črti Guendecourt—Bouchavesnes. Imele so uspeh in zasedle v tej črti ležeče vasi. Nemci so se tam junaško borili in se umaknili le premoči in presilni artiljeriji. Pri Bouchasvesnes in dalje južno do Somme se je pogosto začet napad Francozov ob najhujših izgubah ponesrečil.
Zračni boji. Na francoskem bojišču se vršijo pogosti zračni boji. Tako pove nemško uradno poročilo z dne 22. sept.: „Sestrelili smo 24 letal, od teh 20 ob Sommi, nadporočnik Boedicke, poročnika Wintgens in Hoendorf so se posebno odlikovali. Mi smo izgubili 6 letal.11 Poročilo z dne 25. sept. pravi: V raznih zračnih bojih včerajšnjega dne smo sestrelili devet letal. Naši obrambni topovi so zadnje dni spravili na tla štiri letalce. Dne 24. sept. so napadli cepelinovci London in druga mesta na Angleškem. Povsod je bil opaziti uspeh. Angleži so jih obstreljevali in nad Londonom dva sestrelili, drugi pa so se vrnili nepoškodovani. V noči od 25. na 26. so cepelinovci obnovili napad na Angleško in sicer z vidnim uspehom. Letala so se vrnila nepoškodovana. Tuja poročila povedo, da je bil napad na London nekaj groznega. Nad 160 hiš je bilo uničenih in poškodovanih. V Londonu samem je bilo 28 oseb ubith, 99 ranjenih.
Tudi francosko uradno poročilo z dne 24. sept. poroča o zračnih bojih sledeče: Tekom včerajšnjega dne so bili nemški zrakoplovi delavnejši, kakor po navadi. Francoska lovska brodovja so imela na večjem delu fronte prave zračne bitke. Dosegla so velike uspehe in vzdržala neoporečno nadmoč nad nasprotnikom. Na fronti ob Sommi je bilo 29 zračnih bojev. Štiri nemška letala so bila odstreljena; eno v gozdu Vaux, dve je Guy-nemer (17. in 18. letalo) goreči podrl, četrto je padlo južno Misereya na tla. Tri druga sovražna letala so bila resno zadeta in so padla na tla. Pri Estrčesu in v okolici Pčronna so bila štiri nemška letala prisiljena, spustiti se v svoje linije. Potrjuje se, da je bilo nadalje težko zadeto nemško letalo dne 22. t. m. odstreljeno med Misereyem in med Villers-Charbonelom dalje južno med Chaul-nesom in Avro je bilo odstreljenih 6 nemških letal. Eno je tekom boja med štirimi našimi in šestimi nemškimi letali goreče padlo na tla pri. Chaul-
nesu, drugo je padlo pri Licourtu, tretje pri Par-villersu. Četrto je bilo opazovano, ko je razbito padlo pri Marchele-potu na tla. Peto in šesto letalo so sestrelili isti letalci v boju, ki se je bil vnel med francoskim brodovjem in skupino šestih nemških letal. Ta letala so padla na tla blizu Andechyja, eno izmed njih v francoski liniji. Severno Chalonsa je padel na tla v francosko linijo nemški fokker, ki je bil vžgan, drug je bil menda resno poškodovan. V okolišu Verduna je bilo nemško letalo iz bližine obstreljevano iz strojnih pušk, se prevrnilo in padlo na greben Poivre. Vzhodno od Saint-Mihiela je "nemški fokker na-navnost padel v nemške linije. V Lotaringiji je francoski letalec zasledoval sovražen stroj 20 km daleč v nemške linije in ga prisilil, da je šel v spiralah na tla. Drugo nemško letalo je padlo v gozd Gremesey. V Vogezih sta šli dve nemški letali po boju s francoskim letalom na nenavaden način naravnost v svoje linije.
Rusko poročilo. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 24. septembra. Zapadna fronta. Od Pripjata do romunske meje so se na mnogih mestih vršili besni boji, med drugimi včeraj ob Zg. Seretu pri Manojovu in Harbuzovu. Sovražnik se je našim napadom silno zoperstavljal. Vse nasprotne protinapade smo z ognjem odbili in ujeli 1500 Nemcev in Avstrijcev.
Vrh Cimone zletel v zrak.
Kakor so pred nekaj meseci pognali Italijani v zrak vrh Col di Lana, tako so storili dne 24. septembra naši z vrhom Cimone pri Arsieru. O tem objavlja „Reichspost11 iz vojnega časnikarskega stana: C. in kr. sapčrji so pokazali, da prav nič ne zaostajajo za italijanskimi minčrji, ki jih je takrat tako hvalilo sovražno časopisje. Težavne in dolgotrajne priprave so bile v rokah nadporočnika Mlakarja, ki je med avstro-ogrsko majnikovo ofenzivo z drznim nastopom zavzel močno utrdbo Casaratti v Astiški dolini ne daleč od gore Cimone in je bil zato odlikovan z Leopoldovim redom. Skoraj ne bi bil ta hrabri častnik doživel uspeha njegovega novega čina: Pred nekaj dnevi se je med neko prasko razpočila v njegovi bližini ročna granata med dvema blizu ležečima jarkoma, da je bil od granatnega kosa ranjen. Rana ga pa ni zadrževala, da ne bi bil sam poveljeval razstrelbi od njega položene velikanske mine pod vrhom Cimone. Preračunanje se je vjemalo, in velikanska množina eksplozivnega materiala v mini je napravila taka razdejanja v italijanski postojanki, da je bila od približno en bataljon močne posadke zasuta cela kompanija. Proti napol omamljenemu in omehčanemu ostanku je šel bataljon solnograškega polka nadvojvoda Rajner št. 59, ki se je, dobro krit, priplazil Italijanom ob strani in za hrbet. 13 častnikov, en zdravnik in 427 mož je bilo ujetih, tako da skoro noben Italijan od posadke ni mogel dospeti k lastni glavni črti. Vrh Cimone, ki obvladuje od severa Arsiero, je odtedaj neprestano pod ognjem težke italijanske artiljerije.
Razdvojena Grčija.
Čim dalje vre v balkanskem kotlu, tem bolj zamotane postajajo razmere na Grškem. Sovražniki očividno kralja niso upognili, pa tudi Veni-zelos posega po hujših pripomočkih. Narod pa je ločen v dva tabora, ki se vsak dan ostreje gledata in grozita, da vkrešeta meščansko vojsko. Sarrail bije z Bolgari hude boje in pesti Grško, boječ se, da ne nastopi za hrbtom njegove armade in jo spravi v največjo zadrego. Zato je uvedel na Grškem strogo cenzuro, ki so jo prevzeli angleški in francoski oficirji; grška cenzura je odpravljena, niti brzojaviti se ne more v inozemstvo v grškem, ampak samo v angleškem in francoskem jeziku. Venizelos pa vidi, da se podira, kar je prej zasnoval in sanjal o veliki Grčiji in upa rešiti, kar se da, s tem da ustavi premišljeno kraljevo politiko in požene Grško v vojsko.
Značilni za te razmere ste dve izjavi, govor kralja Konštantina na rekrute in izjava Venizela.
„Daliy News“ poročajo iz Aten: V kraljevi navzočnosti je 20. septembra priseglo pet razredov rekrutov zvestobo zastavi. Vsi oficirji v Atenah so imeli povelje, da so navzoči. Kralj je imel nagovor: Vi morate izpolnovati moja povelja, vi ste moji vojaki, moji in ne koga drugega, meni morate biti zvesti. Pa zvest biti ni dovolj. Vi morate svoje predstojnike, svoje voditelje in kralja slepo ubogati. Če bi vsak vojak delal, kar bi hotel, in menil, da more soditi o potrebah naroda, bi bila to nesreča za armado in deželo. Marsikaj bodo poizkusili, da bi vas zavedli. Varujte se nizkotnih izkoriščevalcev patriotizma. Ne verujte jim, ker hočejo vaš patriotizem zlorabljati. Pod krinko patriotizma
hočejo izvršiti zločin. Ne poslušajte jih. Zdaj stopate v armado, katere duh je izboren in ima mnogo sporočil. Tam se vam bo vcepil duh požrtvovalnosti. Ne zabite, kar sem vam rekel. Bodite zvesti, pripravljeni za žrtve in imejte zaupanje.
Reuterjev urad pa poroča iz Newyorka o pogovoru Venizela z nekim časnikarskim poročevalcem v Atenah. Na vprašanje, ali je res, da namerava Venizelos iti v Solun in se tam postaviti na čelo puntarski vladi, je izjavil Venizelos: Na to sedaj ne morem odgovoriti. Moram še nekoliko čakati in videti, kaj namerava vlada, predno se odločim, kaj bo narediti, če Grška ne začne vojske. Če kralj ne mara poslušati glasu naroda, moramo sami najti, kar je najbolje. Ne vem, kaj bo, pa dolgo časa sedanjega položaja ni mogoče prenesti. Pretrpeli smo že vse težave vojske, ko smo ostali nevtralni.
Na vprašanje, kaj bo, če Grška ne začne vojske, je odgovoril Venizelos: Če bodo Nemci in Bolgari zmagali, bo gotovo vsa Macedonija za nas izgubljena. Zmaga pa čveterosporazum, o čemer sem trdno prepričan, smo v nevarnosti, da sklene z Bolgarijo poseben mir; v tem bo Bolgarom dovoljeno, obdržati grško ozemlje, ki so je zasedli z dovoljenjem Grčije. Če bo pa Bolgarija od čveterosporazuma popolnoma zavzeta, zakaj neki bi nam dala Srbija, kateri zvezne pogodbe nismo držali, nazaj grško Macedonijo, ki bi jo odvzela zopet z bajonetom Bolgarom, ki smo jim jo prepustili mi. Kdo bo zastopal grške koristi na mirovni konferenci, če sami ne bomo zastopani ? Kdo bo mislil na Grško, razen s sramom, če bomo brez dela stali ob strani, ko se pol sveta bori za civilizacijo.
Da se na Grškem res nekaj pripravlja, dokazuje zahteva Grčije, da pošlje Nemčija nazaj grške čete, ki so bile prepeljane na Nemško. Grški poslanik v Berolinu je izrazil to željo grške vlade tajniku zunanjega urada v Berolinu. Čete bi naj spravili v Švico in od tam po dogovorjeni poti na Grško. V sporazamu z najvišjim armadnim vodstvom je odgovoril državni tajnik, da smatra Nemčija grške čete samo kot goste, kakor je bilo domenjeno z grškim poveljnikom. Zato je načeloma pripravljena vstreči grški vladi. Imeti pa mora zagotovilo, da grške čete medpotom ne bodo odtegnjene od čveterosporazuma svoji domovini ali da ne bodo za svoje nevtralno mišljenje in obnašanje kaznovane. Pa ne samo kralj se pripravlja, ampak tudi Venizelos. Iz Aten se poroča, da je neki parnik izkrcal v Pireju precejšnje množine orožja in streliva, ki je bilo po noči spravljeno v hiše raznih Venizelovih somišljenikov.
Kdo bo zmagal, kralj ali Venizelos, ali pa — nobeden?
Za državni zbor.
Ogrska opozicija je tudi pri nas zopet oživila misel, da se naj skliče državni zbor. Razen nemških nacionalcev so se bile že vse stranke izrekle za to, da se skliče. Med vsemi državnozborskimi klubi je bil hrvatsko-slovenski klub prvi, ki se je izrekel za nadaljevanje parlamentarnega življenja tudi med vojsko. To svoje stališče je v klubovih sejah večkrat obnovil ter ga po svojih zastopnikih naznanil tudi ministrskemu predsedniku.
Ko se je začela vojska z Italijani, se je tudi Krščanskosocialni klub izrekel za zborovanje parlamenta. Le dr. Fuchs se je zadnji čas izjavil proti. V novejšem času so se za to izrekli tudi Poljaki in Čehi in tudi nemškonacionalna delovna stranka, le nemški radikalci so še proti. Predsednik državnega zbora dr. Sylvester si je izprosil in dobil od „Nationalverbanda11 dovoljenje, da skliče sejo klubovih načelnikov, če se Verband izreče za sklicanje državnega zbora. To pa se dosedaj še ni zgodilo, pa se bo menda za drugo polovico meseca oktobra. Tako je med poslanci. Javno mnenje pa je brez dvoma povsod za parlament, od katerega pričakuje, da bo pomagal reševati težavna gospodarska vprašanja, ki so nastala vsled vojske.
Naše mnenje je, da bi bil državni zbor med vojsko več in bolje delal kakor v mirnem času, ako bi bil sklican; v vseh za državo v svrho obrambe potrebnih zadevah bi se bila pokazala vzgledna edinost. Ugled države na zunaj bi bil s tem le pridobil. Prepričani smo, da bo tudi sedaj ravnotako, če se skliče, čeravno so se razmere nekoliko izpremenile. Marsikdo bo imel sedaj opravičene pritožbe, ki bi sicer izostale, če bi bil zboroval državni zbor, ker bi najbrž ne bilo zanje povoda.
Čim dalje se bo s sklicanjem državnega zbora odlašalo, tem težje se bodo za to odločili odgovorni krogi, ker bo tudi njihova odgovornost vedno večja. Sedaj so namreč za vse odgovorni edinole
tisti, ki imajo oblast, potem bi jo pa delili z zastopniki ljudstva. Marsikaj, kar sedaj ni v redu in vzbuja v ljudstvu nevoljo, bi se dalo morda le urediti, ako dobijo besedo poslanci. Vladi bo delo le olajšano.
Kakšnega mnenja je vlada ?
O tem piše mariborska „Straža“ tako-le: „Kako je mislila dosedaj, to vemo vsi. Razlog, zakaj je tako mislila, nam je povedal ogrski ministrski predsednik grof Tisza, češ „da se je avstrijski ustavni mehanizem moral že prej boriti z mnogimi anomalijami (nerednostmi), ki so bile celo v mirnih časih polne nevarnosti in ki bi mogle sedaj vsled razmaha svetovne vojske roditi usodepolne posledice."
Toda vsi vemo, da so se duhovi, parlamentarni in neparlamentarni, katere je svetovna vojska bodisi v tej ali oni smeri spravila iz ravnotežja, do dobrega pomirili in da se je vsakdo iz te vojske mnogo naučil, kar bo državi in njenemu ugledu na hasek.
Mnogi mislijo, da je grof Stiirgkh principielno proti parlamentu. Mi nimamo tega mnenja, ampak mi vemo nasprotno, da je dostopen za vse argumente (dokaze), ki mu prihajajo od treznih ljudi, ter da se ne ustavlja javnemu mnenju, kakor hitro z gotovostjo uvidi, da bodo nova pota v dobrobit cele države."
Politični pregled.
Parlament v Solnogradu.
Dne 23. in 24. septembra so se že v tretjič vršili v Solnogradu pogovori med državnimi poslanci iz Nemčije in avstrijskimi nemškimi poslanci. Za izpremembo se -je en sestanek vršil v Berolinu. Med drugimi se je udeleževal sestankov poslanec Dobernig, izmed poslancev iz Nemčije Friderik Naumann. Posvetovali so se o tem, kako se naj po vojski tesneje združijo Nemčija in Avstro-Ogrska v kulturnem in gospodarskem oziru. Gre torej za eno izmed najvažnejših vprašanj o bodočnosti monarhije — brez državnega zbora in brez zastopnikov ostalih avstrijskih narodnosti. Druge narodnosti naj bi imele samo čast, priboriti državi zmago na bojišču, in njihovi poslanci, dovoljevati višje davke.
Madjari na Dunaju.
Grof Tisza je v soboto prišel na Dunaj in je bil od cesarja sprejet v posebni avdienci. Popoldne je imel grof Tisza pogovor z zunanjim ministrom baronom Burianom. Istočasno se mudč na Dunaju tudi voditelji madjarske opozicije grof Karolyi, grof Andrassy in Ludovik Navay.
Ukrajinci za državni zbor in delegacije.
Ukrajinski parlamentarni klub je imel 23. sept. na Dunaju posvetovanje in je izdal o tem komunike; komunike izraža upanje, da se bo izvršilo sklicanje državnega zbora in delegacij kot posebna ljudska in državna potreba. Predsednika poslanske zbornice prosi, da skliče parlamentarne konference klubovih načelnikov.
Ruski načrt za Bolgarijo.
„Vossische Ztg." poroča: Uradni list za ki-šinevsko gubernijo je objavil oklic na Bolgare, prebivajoče v Besarabiji, ki poživlja bolgarski narod, naj prežene kralja Ferdinanda Koburžana, naj proglasi Bolgarijo za republiko in naj izvoli za njenega predsednika generala Radka Dimitrijeva. Skromne te želje res niso, zato pa tem bolj naivne.
Dnevne vesti.
Duhovniške vesti v Lavantinski škofiji. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Ivan Alt iz Slov. Bistrice kot vikar v Ptuj; Franc Stermšek iz Št. Vida pri Planini kot I. kaplan v Slovensko Bistrico; Anton Medved iz Majšperka v Št. Vid pri Planini; Ivan Ogulin iz Št. Vida pri Grobelnem v Majšperg; o. Gabrijel Planinšek od Sv. Trojice v Ljubljano. — C. g. Jožef Toplak, vikar v Ptuju, je dobil radi bolehnosti šestmesečni dopust.
Osebna vest. Naš rojak iz Št. Jakoba v Rožu g. zdravnik dr. Karol Pečnik, ki je bil pred vojsko zdravnik v Trstu, je zdaj po naboru „in Kriegs-leistung" občinski zdravnik v „Trumau bei Wien“ namesto dr.-j a Honzaka in občinski zdravnik trga Obervvaltersdorf namesto dr.-ja Silherja za časa vojske.
Polkovnik Franc Kahler je povzdignjen v plemiški stan. Kot polkovnik pešpolka 53 je bil prej na ruskem bojišču in je. bil za posebno hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovan z viteškim redom železnega križa III. razreda z vojnim okraskom.
Podčastniški list v slovenskem jeziku je dovolilo c. in kr. vojno ministrstvo.
Letalska postaja v Ljubljani. Pod okriljem avstrijskega Lloyda se je ustanovil „Aero-Lloyd“, ki hoče po vojski prevzeti zračni promet po srednji Evropi. Služili bodo v to zračni omnibusi. Ljubljanska mestna občina je ugodila prošnji družbe, da se tudi Ljubljana priklopi temu prometu in preskrbi pristan. V ta namen se prepusti družbi v brezplačno uporabo prostor za Bežigradom v izmeri 50.000 m2, ki je vreden 200.000 K
Vojne kuhinje so ustanovili v večjih mestih.
V	Ljubljani so v vojni kuhinji oddali jedil do 15. septembra 1916 skupaj 33.996 porcij za 10.379 K 42 v. Vsaka porcija stane povprečno 30 vinarjev.
V	Celovcu smo imeli že v mirnem času ljudsko kuhinjo, ki je nadvsehvalevredna ustanova. V vojnem času je seveda morala povzdigniti cene, da mora izhajati (juha od 8 na 10 v, vkuha in sočivje od 10 na 12 v, meso s sočivjem in močnata jed od 22 na 30 v). Ker pa so se gostje v vojnem času zelo namnožili, bi društvo vsled draginje ne bilo kos svoji nalogi, ko bi mu ne bil priskočil na pomoč g. deželni predsednik dr. grof zu Lodron in dovolil iz vojnopomožnega zaklada 6000 K, neimenovan dobrotnik je pa podaril 1000 K. Drugod skrbč za vojne kuhinje mestne občine. Tudi v Celovcu bi bilo želeti, da bi mestna občina ljudsko kuhinjo bolje podprla in vsaj v vojnem času več prispevala kot dosedaj. Za 1. 1915 je prispevala samo 500 K.
. C. kr. avstrijski vojaški vdovski in siro-tinski zaklad se je v kratkem času svojega obstoja razvil v prav človekoljubni, splošno dobrodelni zavod. Zlasti oddelek „vojno zavarovanje" pri deželnem uradu v Celovcu si je pod spretnim vodstvom gg. Adolfa Schick in Ignaca Dygruber pridobil mnogo zaslug in je razvijal zelo razveseljivo delovanje. Ustanovljen je bil 1. jun. 1915 ter obsega njegov delokrog devet okrajnih uradov s sedežem v vsakem okrajnem glavarstvu na Koroškem. Od 1. julija 1916 so prišli zraven še okrajni uradi Murau, Judenburg, Ljubno, GrObming in Liezen na Zg. Štajerskem. Uspešna delavnost deželnega urada je razvidna iz dejstva, da je bilo letos v prvem polletju sklenjenih 2823 vojnih zavarovanj za slučaj smrti v skupnem znesku 2,891.400 K in v kratkem času od 6. maj-nika 1916 invaliditetnih zavarovanj v znesku 282.820 K. Kako potrebna in dobrodelna so taka zavarovanja, dokazuje to, da je bilo od 1. januarja do 1. julija 1916 v 191 slučajih na zavarovalnini izplačanih zaostalim 180.000 K. Danes, ko smo k starim sovražnikom dobili z Romunijo še novega, bi bilo pač želeti, da še ostali sklenejo vojno ali invaliditetno zavarovanje, da bo žalostna usoda vdov in sirot vsaj v materialnem oziru nekoliko olajšana in si invalidi zasigurajo nadaljno bodočnost.
Grof Czernin, bivši poslanik v Bukarešti, se je dne 25. sept. s 127 avstro-ogrskimi državljani povrnil na Dunaj. Vozil se je preko Švedske, kjer so ga zelo prijazno sprejeli, veliko bolj, kakor se je mogel nadejati. Deseti dan po napovedi vojne je mogel zapustiti Bukarešto. Ruske oblasti so lepo ravnale ž njimi, ko so se vozili skoz Rusijo, predvsem so bili vstrežljivi prideljeni jim častniki. Prevozili so več kot 5000 kilometrov.
Proti pomanjkanju drobiža. Graška podružnica Avstro-ogrske banke je obvestila časopise, da bo sprejemala banka odslej v plačilo tudi dele dvekronskih bankovcev (a največ le četrtino bankovca, to je 50 vinaijev) brez vsakega odtegljaja. Izrecno se zato povdarja, da je polovični dve-kronski bankovec vreden 1 krono, četrti del dve-kronskega bankovca pa 50 vinarjev. Avstro-ogrska banka res izplačuje za Četrtinke celih 50 v, za polovico pa cele krone. Finančno ministrstvo pa tozadevno dosedaj še ni podalo nobene izjave. — Novi dvavinarski novci iz železa, ki pridejo kmalu v promet, bodo v sredi preluknjani.
Dunajski živinski trg. Uradni list dunajskega mesta poroča, da je bilo avgusta 1916 privedenih na trg 8.899 glav govedi (1. 1915 pa 22.767), telet 7009 (18.544), jagnjet 337 (220), ovac 5.341 (2.918), svinj. 2.562 (49.527).
Škof Szeptycki živi. Korespondenca „Rundschau" je od zanesljive strani izvedela, da so bila poročila o smrti metropolita Szeptyckega napačna.
Znižanje oficirskih plač na Nemškem. Nemški armadni odredbenik naznanja, da se bo vojna plača za oficirje in oficirske namestnike s 1. oktobrom znižala.
Izredna državna loterija v vojnooskrbne namene. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju prireja sedaj izredno državno loterijo v vojnooskrbne namene, katere žrebanje se vrši 5. oktobra 1916. To bogato opremljeno srečkanje nndi ndeležnikom mnogo ugodnih šans. Skupna svota dobitkov znaša 625.000 kron, število dobitkov 21.146, med temi glavni dobitek 200.000 K, nadalje dobitki po 50.000 K, 30.000 K, 20.000 K itd. Srečke po 4 krone se dobivajo pri c. kr. generalnem ravnateljstvu državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije) na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 5, v tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, pri poštnih, davčnih uradih itd.
Padel je na italijanskem bojišču dne 17. sept. rezervni poročnik Karel Ovčjak, edini sin klobučarja Janeza Ovčjaka v Pliberku. Pokopan je v Novi vasi pri Sežani. Svečana lani je napravil vojno maturo v Celovcu, nato je stopil v vojaško službo in je bil 1. avgusta 1.1. povišan za poročnika. N. p. v m.!
Francoska in Cerkev. Iz Rima poročajo v Švico: Iz vatikanskih krogov se sliši, da pride oktobra v Vatikan francoska komisija, ki bo začela pogajanja z Vatikanom.
Vič. g. Rafko Kozak, divizijski župnik, piše našemu uredniku z dne 15. 9.: Predragi! Od mojega zadnjega lista je že preteklo dosti časa. Upal sem, da ti bom kaj bolj veselega pisal, pa se mi ne da. Človek vidi malo veselega. Milo mi je bilo gledati begunce, ki so morali ostaviti svoje hiše, večjidel žene in otroci, da si poiščejo nov krov, ki bi jih branil pred nevihto. Naši vojaki so te dni pokazali Rusom, da se njihova premoč ne more meriti s pogumnostjo naših vojsk. Koliko žrtev je stala Ruse njihova sedanja ofenziva, pa se še niso spametovali. Kogar Bog hoče pogubiti, mu vzame razum. Naj se vrši božja volja! Pozdrav tebi in vsem!
Šmarjeta pri Velikovcu. (Smrt.) Umrli so v Grižah ob Celju mati našega g. župnika Dolinarja. Naše iskreno sožalje blagemu in vzornemu g. župniku!
Št. Peter na Vašinjah. Že mnogo let si želi nekaj deklet iz naše župnije Marijine družbe in čedalje bolj uvidevamo, da bi bila za našo precej obširno župnijo ta družba takorekoč nujno potrebna, ker v njej vidimo za vsa dekleta ladjo rešilko; s pomočjo Marijine družbe so pripravljena naša dekleta, bojevati se za svojo dekliško čast in jo ohraniti neomadeževano do konca. Saj je tudi pri nas še dovolj takih junakinj, katere so pripravljene, bojevati se pod zastavo Marijino tako, kakor se bojujejo naši hrabri fantje in možje pod zastavo cesarjevo. S pomočjo Marijine družbe upamo marsikaj izboljšati v naši župniji; ako se ona ustanovi, se bodo gotovo tudi ustanovili razni odseki, na pr. evharistični odsek, da bi se tudi pri nas širilo pogosto sv. obhajilo, cvetlični odsek, ki bi skrbel za cvetlice v cerkvi, časniški odsek, da bi se širilo pri nas krščansko časopisje. Potreben bi bil tudi pevski odsek. Kar je drugod mogoče, bo šlo tudi pri nas!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Shod Marijinih družb) iz velikovškega sodnega okraja na kvatrno nedeljo, dne 24. t. m., se je tukaj prav dobro obnesel. Obisk je bil prav dober, sosebno pri glavni slavnosti popoldne, ktero sta tudi počastila s svojo navzočnostjo mil. g. prošt Einspieler in gosp. kanonik Žel, v šolski telovadnici je bilo zbranih nad sto Marijinih otrok. Mnogo jih je prejelo sv. zakramente. Č. g. dr. Arnejc, knezo-škofijski vodja koroških slovenskih Marijinih družb, trudil se je ves dan z izredno požrtvovalnostjo, govoril je celo trikrat in sicer jako temeljito in prepričevalno. Pri popoldanski slavnosti v cerkvi nam je naslikal Mater božjo kot vzgled notranjega življenja, devištva in obiskovanja službe božje. Pri zborovanju v šolski telovadnici je obširno govoril o potrebi in lastnostih molitve. Pri odhodu je gosp. vodja šaljivo obljubil o drugi priliki s seboj prinesti zdravilne praške zoper občutljivost in nepokorščino in podobne dušne bolezni. Kot govornice sta nastopili tudi članici naše št. rnpertske družbe in sta prav navdušeno govorili in sicer Skrajnikova Micka o ljubezni do Marije in Kovanova Anica o abstinenci. Za ves njegov veliki trud se č. g. kn. šk. vodji Marijinih družb najiskrenejše zahvaljujemo.
Brdo pri Šmohorju. (Požar.) Dne 25. sept. okoli 4. ure popoldne začelo je zmešano zvonenje naznanjati ljudem, da gori — vse je bilo na polju. Gorelo je pri pd. Žnidarču vse in pri pd. Šerarju. Pravi čudež je, da se je obvarovala Križevčeva hiša. Hlastno je segal plamen okoli sebe, zdaj tu zdaj tam se je začul grozni krik. Vmes mukanje živine in —- pokanje eternitove strehe pri Žnidarču. Pri Žnidarču je zgorela tudi lepa krava in dva prašiča. Nesrečno Brdo. Kolikokrat je že bil tukaj ogenj v malo letih. Hvala Bogu in čvrstim možem, ki so storili vse, da se omeji ogenj. Prišle so vse okoliške požarne hrambe. Posebno hvalo zasluži g. Miha Warmuth in mel-viški g. nadučitelj Planteu, ki sta s svojo hladnokrvnostjo veliko pomagala in rešila. Tudi sosedje so storili vse. Prišlo je tudi mnogo vojaštva na pomoč in Brjani so se oddahnili. Malo vetra samo naj bi bilo, in vsa vas bi morala postati žrtev ognja. Kako je nastal ogenj, se ne ve nič gotovega. Požara reši nas, o Gospod!
Gospodarske novice.
Uredba prometa z živino za celo Avstrijo.
Dosedaj so živinoprometne zavode ustanovili le v nekaterih deželah. Dne 23. septembra pa je bila
izdana ministrska odredba, po kateri se bo nakupovanje in prodajanje goveje živine od 1. oktobra naprej za celo Avstrijo enakomerno uredilo. Poljedelcem in mesarjem bo odslej pod gotovimi pogoji dovoljeno, da si smejo sami nakupovati živino za svoje potrebe.
„Prehranilni urad“ se bo imenoval nov državni urad v notranjem ministrstvu, ki ga bodo ustanovili. Imel bo več oddelkov. Prideljeni mu bodo ministerialni komisarji, ki bodo nadzorovali vse dežele, da bode preskrbovanje z živili v vseh deželah enotno.
Namesto mesa za stražnike vojnih ujetnikov je c. in kr. vojno ministrstvo dovolilo delodajalcem vojnih ujetnikov, kjer je težko dobiti mesa, da smejo dajati stražnikom druga živila iste redilne vrednosti v skupni vrednosti K P80. Mesna porcija je znižana na 180 gramov na dan.
Plačam najvišje cene!
Kupim iz cele Koroške in sosednje vse stare raztrgane dolge in kratke nogavice,
„	„	„ volnene jopiče in suknjiče,
„	„	„	volnene prte in čepice,
„	„	„	volnene odeje in koce,
„	„	„	pletenine iz volne,
„	„	„	obleke, plašče in odpadke iz ruševine,
„	„	„	galoše in gumijeve cevi,
,, oprane bombaževe in platnene cunje,
„ odpadke sukna in blaga, krpice in odrezke krojačev, šivilj in strojnih pletli,
„ stare in nove vreče, stanioi in stekleniške kapice. Mnogobrojnih priznalnih pisem. Denar sledi takoj po uradno dovoljeni
trgovini s starinami v Celovcu 9., Spengergasse Št. 7. Nabiralci in nabirateljice naj se takoj oglasijo. Najboljši zaslužek za odrasle in otroke po nabiranju takih reči.
Nove poštne pristojbine.
Državni zakonik in naredbeni list za pošto in brzojav sta dne 24. objavila dve naredbi, s katerima se razglaša napovedana izprememba poštnih in brzojavnih pristojbin in sicer stopi ta tarifna izprememba v veljavo z dnem 1. oktobra t. i. Enaka tarifa, ki bo od 1. oktobra 1.1. dalje veljala v notranje-avstrij skem prometu, bo bistveno veljala tudi za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino ter Nemčijo. Glavne izpremembe pristojbin so sledeče: Pristojbina za pismo najmanjše teže se je določila na 15 vinarjev. Za težka pisma se uvede v prometu z inozemstvom veljavno stopnjevanje teže od 20 do 20 gramov in sicer s pristojbino 5 vinarjev za vsakih 20 gramov. Za dopisnice, ki jih bo poštna uprava opremila z vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 vinarjev, za vse druge v celokupnem prometu z inozemstvom (izvzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskovinah se odmeri pristojbina s 3 vin. za vsakih 50 gramov. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odpravijo hitro, mora pri oddaji potom posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 vin. brez ozira na težo pošiljatve. Pristojbine za časopise se za enkrat ne izpremene. Za blagovne vzorce se določa pristojbina na 5 vin. za vsakih 50 gramov, najmanj pa na 10 vinarjev. Ob enem se povišuje dopustna teža za blagovne vzorce na 500 gramov. Pristojbina za vrednostna pisma se bo sestavljala iz pristojbine za enako težko priporočeno pismo in iz vrednostne pristojbine, ki znaša za tuzemski promet 5 vinaijev, za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo z 10 vin. za vsakih 300 K. Najnižja pristojbina za vrednostna pisma znaša 60 vinarjev. Obveza za navedbo polne vrednosti pri pismih, ki vsebujejo bankovce ali denar v gotovini, v bodoče odpade. Pri zavojih se pasovni zistem popolnoma odpravi ter se določa stopnjevanje teže od 5 do 5 kg, razen tega se najvišja teža znižuje na 20 kg. Pristojbine znašajo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 5 kg 80 vin., do 10 kg 2 K, do 15 kg 3 K in do 20 kg 4 K. Ta pristojbinska postavka velja tudi za promet z večino ozemelj nemške države. Za oddaljenejše kraje nemške države je pristojbina povišana. Za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo se kakor v vsem poštnem prometu z inozemstvom uvaja za zavoje prisilno frankiranje. Za tuzemski promet se dopušča sicer še možnost
nefrankiranja, vendar se določa pristojbinski dodatek 20 vin. in sicer za vse zavoje brez ozira na težo. Pristojbine za poštne nakaznice bodo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino znašale za zneske do 50 K 20 vin., pri zneskih preko 50 K 50 vin. za vsakih nadaljnih 50 K. Za promet z Nemčijo veljajo pristojbinske postavke svetovnega poštnega društva, to je 25 v za vsakih 50 K. — Nadalje se uvajajo nove določbe za promet po povzetju. — Povišanje pristojbin za brzojavke obstoja v povišanju dosedanje pristojbine za posamezne besede od 6 na 8 vin., ob enem se določa najmanjša pristojbina 1 K za brzojavko. Tudi povišana pristojbina za brzojavke velja enotno tako za tuzemski promet kakor za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Temu povišanju pristojbin primerno se je pristojbina za posamezno besedo pri dosedaj v avstrijskem, ogrskem in bosenskem prometu dopustnem prometu s časopisnimi brzojavkami določila na 4 vin. Pristojbina za časopisno pavšalno korespondenco, ki je dopustna v tej zvezi, se je določila na 15 K za prvih 500 besed in na 3 K za vsakih nadaljnih sto besed.
Financijelni uspeh teh v poštnem in brzojavnem prometu uvedenih tarifnih izprememb se pri normalnem mirovnem prometu ceni na letnih 90 milijonov kron.
Pismo z bojišča.
Poddes. France Reichman pd. Jesenik iz Lipe piše:
12./9. 15.
Prejel sem hvaležno po moji Micki od vas mi namenjeno lepo knjižico. Čepim v utici priklenjeni za skalo, kamor sem bil določen kot stražni poveljnik in imam nalogo, razpostavljati, menjavati straže, ki morajo opazovati strmino gore, po kateri se lahko priplazi polentar. Naša zelo važna postojanka sega v višino 2700 m in leži kot naprej porinjen klin vojne črte še na sovražnikovem ozemlju. Ponosen sem, da stojim kot bojevnik na sovražnih tleh in mu že leto in dan kljubujem, ker pomagam zapirati vrata v našo milo očetnjavo, po katere solnčnih livadah in lepih domovih se polentarju tako sline cedijo. Razgled na okoli je grozno, bujno lep. Kamor sega oko, golo skalnato gorovje, divji prepadi in vrhovi, po toči, dežju in ostri, siloviti burji izklesani in opiljeni stolpiči v vseh oblikah. Ob znožju gora sem in tj e planine in gozdiči, globoko tam spodaj vijoče se dolinice, na eno stran z našimi, na drugo s sovražnimi vasicami.
Tu, v nekakem drugem svetu bivam in delam že eno leto nepretrgoma in moj neskončno dobrotljivi najvišji poveljnik, gospod in Bog vojskinih trum, mi je vedno milostljiv; zdrav sem še vedno in trden kakor tam-le tisti rusasti vrh skalovja, ki ga tudi ne podere nobena burja. Zima nas že zopet skuša objemati. Kot preludij poje vihar zimske pesmi in nebo nas otipava s snegom — a na konec svetovnega plesa le še ni izvida, jemlje vendar le še večje dimenzije.
Jasna mirna noč je nocoj, polna luna se mi, zdi tako blizu, tja v neskončne višave gre upa-polni zdili hrepenečega srca: „Vate bom zaupal o Gospod in ne bom izgubljen.“
Zahvaljujem se vam še enkrat za vašo pozorno dobrotljivost in beležim z velespoštovanjem in pozdravi vaš	Jesenik.
Raznoterosti.
Ruski car In šef ruskega generalnega štaba. Na Ruskem velja za posebno počeščenje, če je kdo povabljen k carju na obed. Tudi šef generalnega štaba, general Aleksejev, je bil povabljen, naj obeduje vsak dan pri carju, dokler bo ta v glavnem stanu. Aleksejev pa je rekel: Jaz sem vojak, ne dvorni človek in bom pridobil le na času, če sem v svoji sobi. — Ce to ni samo reklamna vest, ni mogoče presoditi.
Cena obleke in obuvala v 14. stoletju. L. 1415. se je plačalo za laket sukna, običajnega za mestne sluge — 13 grošev, v naših denarjih okoli 6 K 50 vin., ali vsota, za katero so tedaj
kupili skoraj tri korce pšenice. Moška suknja je 1. 1417. stala 40 grošev (20 K), a suknja s svileno podlago 50 grošev (25 K). Dober kožuh tudi za približno tako ceno. Moški čevlji so se prodajali v oni dobi po 4 groše, torej po 2 kroni ali kak ficek več.
Volkovi v Dalmaciji. Okoli Strnič so se pojavili volkovi, ki so raztrgali doslej okoli 200 glav goveje živi e.
Nove angleške ladje. Admiral Jellicoe poroča uradno, da so vse angleške ladje, ki so bile v bitki pri Skageraku potopljene, sedaj že nadomeščene. Admiral sam ima kot poveljniško ladjo novo ladjo Joon Duke.
Listnica uredništva.
S. K. Natančni naslov na L. W. Seidel & Sohne, c. in kr. knjigo tržeč, je: Dunaj I., Graben.
V zalogi
tiskarne Družbe sv. Moharja v Celovcu
je izšla knjiga:
Slauensku-nemšlii ™ nemško-slovensbi
slovarček.
Sestavila dr. J. Šket, c. kr. vlad. sv., in Št. Podboj, c. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2'40, po pošti K 2‘50.
Dobi se v vseh knjigarnah.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam naznanijo pri preselitvah ali premestitvah poleg novega naslova tudi stari naslov ter številkć, ki je tiskana v zgornjem desnem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Fo Hajvišjem naročilu H]eg.^|| c. in kr. Hpost. Veličanstva
Izredna c. kr. drž. loterija
za namene vojne oskrbe.
Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 626.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrši javno na Dunaju S. oktobra 1916. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu drž. loterij na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivajo pri c. kr. loterijskih uradih, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Vzgojišče za deklice
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli"
v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itlrlrazredno ljudsko šolo; potem večja, vsaj 16 let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji četrt ure od „Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1916. Plačilo 30 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica St. 7.
——— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in -----------------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt t Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlhtiek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.