BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, ... Gorenjska y Banka Banka ,> posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ Krani oooc s<£y Delavska 4, Straiišče pri Kranju AuOl Emaihavtohisa.vrtat@avtohisavrtac.siir%CM / 9 § & m% AH http://www.avtohisavrtac.si |/D«#/ J I0"UZV WILFAN Menjalnice OSepremičnine PROBANKA Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič PE Kranj - tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) j mmmmMGLAS hto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 96 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 8. decembra 1998 Presenečenja v drugem krogu županskih volitev Jesenice, Bled, Radovljica, Kranj in Mengeš imajo nove župane Od starih županov je v drugem krogu uspelo zmagati le Igorju Drakslerju v Škofji Loki in Tonetu Smolnikarju v Kamniku. Novi župani pa so Boris Bregant (Jesenice), Janko S. Stušek (Radovljica), mag. Boris Malej (Bled), Mohor Bogataj (Kranj) in Tomaž Štebe (Mengeš). Udeležba je bila za 8 odstotkov slabša kot pred štirimi leti. Kranj, 8. decembra - V prvem krogu županskih volitev 22. novembra so večinoma zmagovali dosedanji župani, razen Vitomirja Grosa v Kranju, ki ni prišel v drugi krog, in županov v Železnikih in na Bledu (Cufer in Gole), ki nista znova kandidirala. Drugi krog v nedeljo pa je bil za sedanje župane "usodnejši", izidi pa nepričakovani. Na Jesenicah se od županovanja poslavlja dr. Božidar Bru-dar (Socialdemokratska stranka). Za večino presenetljivo ga je premagal inž. Boris Bregant (Združena lista socialnih demokratov) s podporo Demokratov, nacionalne stranke in LDS. Na Bledu je novi župan kandidat LDS in SLS mag. Boris Malej. V finalu je premagal neodvisnega kandidata Antona Poklukarja. V Radovljici sedanji župan inž. Vladimir Černe ni dobil zadosti glasov za novi mandat. Premagal ga je neodvisni kandidat Janko S. Stušek s podporo sredinskih in levosre-dinskih strank. V Mestni občini Kranj kandidatu Slovenskih krščanskih demokratov s podporo ostalih strank nekdanjega Demosa dr. Janezu Re-mškarju ni uspelo zasesti županskega stola. Kandidat LDS s podporo levo-sredinskega bloka Mohor Bogataj ga je prepričljivo premagal. Do spremembe je prišlo tudi v Mengšu. Sedanjega župana Janeza Pera iz Slovenske ljudske stranke je premagal Tomaž Štebe (Socialdemokratska stranka). Čast starih županov sta v drugem krogu na Gorenjskem rešila škofjeloški župan Igor Draksler in kamniški župan Tone Smolnikar. Nadaljevanje na 5. strani Kombinatorec Igor Cuznar je nesrečno končal sezono V bolnišnico namesto v Ameriko V hudi prometni nesreči na Visokem pri Kranju je bil 20-letni Kranjčan hudo ranjen Kranj, 8. decembra - V noči iz sobote na nedeljo, le nekaj ur pred tem, ko bi naš najboljši kombinatorec Igor Cuznar moral odpotovati na nove tekme v Stamboat Springs v Ameriko, je doživel nenavadno nesrečo in hudo ranjen se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. Igor naj bi se z vožnjo po nasprotnem voznem pasu skušal izogniti vozilu, ki je vijugalo po cesti, v njem pa je sedel ameriški državljan, ki je menda vozil pod vplivom alkohola. Kot je povedal trener kranjskega Triglava Jani Grilc, je Igor utrpel hude poškodbe na glavi, tako da je že v nedeljo prestal dolgo operacijo. Drugih poškodb sicer nima, vseeno pa je poškodba glave tako huda, da je zanj letošnja sezona končana in ga čaka dolgotrajnejše zdravljenje. • V.S. Za devetletko morajo urediti novi učilnici Majhna, vendar polna smeha in veselja Mohor Bogataj, novi kranjski župan, se zahvaljujem Kranjčankam in Kranjčanom za zaupanje, ki ste ga izkazali na nedeljskih volitvah, in vam obljubljam, da bom uresničil predvolilne obljube. novoletni izleti v *<#iČno '^ "2 S < S .2. ui IS o » a a tO 9770352666018 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Vlada usklajuje cene Prihodnji ponedeljek več za avtomobilsko zavarovanje in železnico Kot je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senj ur, se vlada postopoma umika iz politike cen. Ljubljana, 8. decembra - Vlada se vedno poredkeje pojavlja kot usklajevalec cen in se bo v prihodnje še hitreje umikala iz tega področja. Kot je v četrtek časnikarjem povedal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur, vlada sedaj nadzira še zelo malo cen. Proste cene so najbolj stabilne cene. V njeni pristojnosti so cene telefona, pošte, železnice, energetike, deloma še naftnih derivatov (bcncini), pšenice in koruze s področja kmetijstva, komunalnih storitev in učbenikov. Vlada tako napoveduje sprostitev cen diselskih goriv in kurilnega olja in ne računa na možnost pritiska na zviševanje cen. Ustrezna uredba je že sprejeta in zadeva plinska olja D-l in D-2 ter kurilno olje EL in kurilno olje LS. Vlada je pretekli teden napravila nekatere posege v cene iz njene pristojnosti. Maloprodajne cene naftnih derivatov se ne bodo spremenile, nove (višje) pa so stopnje davka od prometa določenih naftnih derivatov in ustrezno nižje prodajne cene brez davka (od 5,5 do 8 odstotkov). V ponedeljek, 14. decembra, bo začela veljati uredba o določitvi najvišjih cen premij za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil. Obvezno zavarovanje se bo podražilo za 3 odstotke. Podražitev bo za 0,04 odstotka zvišala rast cen življenjskih potrebščin. Prihodnje leto aprila pa naj bi se cene zavarovanja avtomobilske odgovornosti oblikovale prosto. Prihodnji ponedeljek se bo za 3 odstotke podražil prevoz potnikov na železnici v notranjem prometu. Povišanje bo za 0,01 odstotek vplivalo na rast življenjskih stroškov. Železničarji so zahtevali 9-odstotno podražitev. Na sliki: minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur (levo) in minister za gospodarstvo Metod Dragonja. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Iz središča Slovenije v Vaše srce Vsako naročnico oz. vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj nagradimo po izbiri. Zadoščalo bo, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberete: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali Glasov izlet po izbiri; ali reklamna artikla /anorak + dežnik/ Gorenjskega glasa za jesensko zimske deževne dni. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do konca letošnjega leta - zadnja letošnja številka izide v torek, 29. decembra. Novemu naročniku pripada tudi njegov izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, ki ga boste prejeli na vaši pošti po 18. decembru. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali; B/ naročnino za _trimesečje 1999, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva Glasova reklamna artikla (anorak + dežnik) Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto GLAS Ime in priimek:............................................................................................ Naslov:....................................................................................................... Podpis:..................................................... Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. .S' sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 30. junija 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Razgiban december v državnem zboru Podobniku "odpustili", Kacinu pa ne Socialdemokratska stranka je umaknila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Jane/a Podobnika, zato pa še naprej vztraja na sankcijah zoper Jelka Kacina. Ljubljana, 8. decembra - Čeprav predsednik državnega zbora Janez Podobnik ni ugodil zahtevi socialnih in krščanskih demokratov po sklicu izredne seje državnega zbora o napadu poslanca Jelka Kacina na poslanca Iva Hvalico, so socialdemokrati umaknili zahtevo po razrešitvi predsednika državnega zbora, ki so jo do preteklega tedna trdno zagovarjali. To odločitev je mogoče vključiti v problematiko podpore interpelaciji zoper šolskega ministra dr. Slavka Gabra, ki bi jo morda Slovenska ljudska stranka ogn-jeviteje podprla, če Janez Podobnik za Janševo stranko ne bi bil več problematičen. Z umikom zahteve po Podobnikovem odhodu LDS namreč ne bi mogla povezovati problema od- stavljanja Gabra in Podobnika (SLS glasovi Gabru, LDS glasovi pa Podobniku). Lahko gre za realne ocene ali pa za domneve oziroma špekulacije. Zato pa so na seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zaostrili problem odgovornosti poslanca Jelka Kacina, ki je fizično napadel poslanca Iva Hvalico. Socialdemokrati zaradi tega incidenta zahtevajo, da se Jelka Kacina razreši s funkcije predsednika državnozborskega odbora za mednarodne odnose. Našli so še dodaten razlog za razrešitev: kršenje zakona o zunanjih zadevah. Ravnal naj bi napak glede sporazuma oziroma slovenskega dovoljenja za logistično podporo vaji Nata, prav tako pa naj bi grešil glede sestave parlamen- Vlada nadzira tožilstvo Državnozborska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je ugotovila, da je generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču 14. novembra potekel mandat in zato ne potrebuje razrešnice v državnem zboru. Ta prihaja v poštev pri predčasnem končanju mandata. Do konca leta pa Drobniču pripada plača, ki bi jo dobil, če bi še opravljal svojo funkcijo. Medtem pa je Anton Drobnič pisno obvestil predsednika državnega zbora, da je predal posle najstarejšemu vrhovnemu državnemu tožilcu Jožetu Friedlu. Ker državni zbor še ni imenoval novega generalnega državnega tožilca, je zapisal Drobnič, zakonodajna veja oblasti nima nobenega vpliva, imata pa jo izvršna oblast in ministrstvo za pravosodje, kateremu so odgovorni vrhovni državni tožilci. Zato imamo sedaj v Sloveniji po njegovem mnenju zakonsko nepravno stanje. tarne delegacije v Severnoa-tlantski skupščini. Po ognjeviti razpravi je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlog socialdemokratov zavrnila. Dogajanj okrog Kacina in njegovega za nekatere spornega predsedništva pa zanesljivo še ni konec. Tako kot glede interpelacije zoper ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra. Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija vztrajata pri svojem: SLS pričakuje, da bo minister za šolstvo in šport celo sam odstopil, sicer pa bodo podprli interpelacijo (ministrovo pojasnilo za SLS ne prinaša novih "olajševalnih" okoliščin), v LDS pa trdijo, da bi bilo glasovanje za interpelacijo kršitev koalicijske pogodbe. Zavračajo namige o dogovoru, da bi oni soglašali z Marijo Ribič kot kandidatko | obrambno ministrico, SLS pa naJ bi podprla Gabra. Če bo Slovenska ljudska stranka glasovala za interpelacijo, bo vodstvo Liberalne demokracije zaostril0 odnos do vladnega partnerja' tudi glede nekaterih aktualni«1 vprašanj, kot so generalni državni tožilec, referendum o trboveljski termoelektrarni, n°vo vodstvo Dars, obrambni mims; ter itd. Vendar je možnosti, da t" koalicija razpadla, po izjavah na obeh straneh malo. Po prepir"1 naj bi stanje v vladnem trojčku sanirali. Glasovanje o interpelaciji pa je tajno in pri takšnem glasovanju se poslanci odločaj0 tudi po svojem prepričanju, ne glede na stališče vrha stranke-Na sliki: Tone Anderlič in Jane* Podobnik. • J. Košnji Zapiranje Rudnika urana Žirovski vrh Nad 8 milijard do leta 2005 Že prihodnje leto bi lahko dobili nepovraten denar iz programa Phare. To možnost upošteva tudi dopolnjen program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. Ljubljana, 8. decembra - Vlada je na četrtkovi seji sprejela dopolnitev programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. Prvotni program je bil sprejet leta 1994, vendar proračunskega denarja za uresničitev programa ni bilo nikdar dovolj. Do konca lanskega leta je bilo izvedenih le 18 odstotkov del. Dopolnjen program bo terjal precej denarja, kar 8,5 milijarde tolarjev do konca leta 2005, ko naj bi bila končana zapiralna dela vključno z ekološko sanacijo pridobivalnega prostora rudnika. Kot po- moč bi lahko že prihodnje leto dobili nepovratna sredstva programa Phare. Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za finance bosta začeli iskati možnosti najetja takšnega posojila pri Evropski investicijski banki. Vlada je sprejela program dejavnosti za prihodnje leto, ko naj bi bilo v državnem proračunu za zapiranje rudnika in ekološko sanacijo namenjenih 556 milijonov tolarjev. Prihodnje leto načrtuje rudnik zaključek demontaže in rušenja objektov ter sanacijo objektov, vključno s predpisano in potrebno dekontaminacijo konstrukcij, opreme, instalacij in objektov. Prihodnje leto načrtujejo v okviru ureditve jalovišč raziskave dolgoročnih emisij in aplikacij modelov širjenja kontaminan-tov, urejanje drenažnega sistema in vzdrževanje jalovišč. Zagotovili bodo razpoložljivost objektov, opreme, mehanizacije in infrastrukture za izvajanje prenehanja izkoriščanja uranove rude ter varne delovne razmere l" okolje. Redno bodo, je sklenila vlada* izvajali nadzor nad vplivom rudnika na okolje in nadaljevali s prezaposlovanjen1 delavcev v programe ministrstva za obrani' bo. • J. Košnjek Obnova Posočja in poplave Letos dobre tri milijarde iz proračuna Y Posočju je popolnoma obnovljenih 141 objektov, poroča Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid. Ljubljana, 8. decembra - Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za intervencijske ukrepe pri odpravljanju posledic poplav. Poplave septembra, oktobra in novembra so po oceni vlade v Sloveniji povzročile za skoraj 44 milijard tolarjev škode. Iz letošnjega proračuna bodo na račun prerazporeditev denarja za odpravo posledic poplav namenili 3,25 milijarde tolarjev. V prihodnjih dveh letih pa bo treba letno nameniti še najmanj toliko denarja. Interventnemu zakonu v državnem zboru nihče od poslancev ni nasprotoval. Spraševali pa so, kdaj bo sprejet sistemski zakon za odpravljanje posledic naravnih nesreč. To bi kazalo čimprej storiti. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je na pomisleke nekaterih poslancev, da gre za rebalans proračuna, odgovoril, da temu ni tako: zakon nikjer ne zmanjšuje ali povečuje proračunskih prihodkov ali odhodkov. Glede Posočja pa ministrstvo za okolje in prostor sporoča, da je državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid do konca novembra izdelala 1351 elaboratov za priglasitev del, pridobila 640 odločb o razglasitvi del, pripravila 274 pogodb s projektantskimi organizacijami in sodelovala pri podpisu 275 tripartitnih gradbenih pogodb in pri podpisu 473 vlog za dodelitev sredstev državne pomoči. Na 141 objektih je zaključena izvedba del. • J. K. Grilj namesto Bezjaka Ljubljana, 8. decembra ' Vlada je na četrtkovi seji na predlog ministra za finan za direktorja Davčne up rave Republike Slovenije imenovala Stojana GflU ' direktorja podjetja Plan1 GEO. Novi direktor je P poklicu ekonomist. Seda J direktor Marko Bezjak o po sklepu vlade namestm direktorja. GORENJSKA ONLINE: www.media-art; Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor. Marko Valjavcc / Odgovorn Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stano ifp> Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Ar'. j; jnfo^r DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 /1-1* j (mmmMM)! glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS glas-si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 1 j-jju. fjgl j._ . . izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 Vb K-KANJ storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem) W Podelili so tudi najvišja planinska priznanja za leto 1998 Ne plačilo, ampak izraz hvaležnosti za opravljeno delo Svečano listino, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije, so za življenjsko delo prejeli trije Gorenjci, le ena nagrada pa je odšla na Štajersko. Planinci so spomnili tudi povojnega predsednika PD Dovje-Mojstrana. reddvor, 5. decembra - Ni veliko organizacij, ki bi se lahko Pohvalile, da nekateri člani delujejo v njej vec kot pol stoletja. •aninci imajo v svojih vrstah take grče in na to so upravičeno P°nosni, je ugotovil na sobotni slovesnosti predsednik PZS "drej Brvar. Kot izraz hvaležnosti planinske organizacije za Plavljeno delo so letošnje Svečane listine Planinske zveze lovenije dobili Maks Dimnik z Jesenic, Alojz Jan iz Gorij, rane Slaberger iz Mojstrane in Božidar Jordan s Polzele. fikatere gorenjske nagrajence smo ob tej priložnosti povabili k Pogovoru posebej za Gorenjski glas. . Na svečanosti ob podelitvi 'etošnjih najvišjih planinskih Priznanj so se povabljenci zbrali v Preddvorskem gradu Hrib. , ega kraja niso izbrali povsem rez razloga, saj je bilo med delo društev in društvenih aktivistov. Manj je možnosti in pripravljenosti za prostovoljno delo v društvih, na katerega povrh vsega družba gleda zviška. Če na eni strani razumem, -~ iQ/,iugd, saj jc uihj hicu ivu. ww »i.. o. agrajenci precej Gorenjcev. Pa da morajo zavoljo ekonomskih e samo to. Prihodnje leto bo razmer posamezniki, zlasti pa Proslavilo 100-letnico delovanja mladi, bolj skrbeti za lastne »aninsko društvo Kranj, ki je eksistenčne potrebe in jim os- los ustanovilo tudi planinsko taja manj časa za društva, pa je ^kcijo v Preddvoru. S pomočjo nerazumljivo, da država z raz- jenih članov so se lotili za nimi ukrepi in predpisi ne P anince nekoliko nenavadne- spodbuja društvenega dela." gj dela; očistili so namreč V planinski organizaciji odk- isokogorske izvire in ob njih rito priznavajo tudi svoje sla- n!!flavm Jesena korita. S pla- bosti in napake. Mednje štejejo n|nstvom so povezani tudi mno-Š1 domačini iz Preddvora in °kolice. na primer, nekdanji alpinist dr. Ivo Valič, plezalec ^rečo Rehberger, urednik Planinskega vestnika Marijan Kritij, pokojni ravnatelj osnovne *°le Preddvor Luka Karničar in ^e kdo. Kranjski planinci so v šestdesetih letih uresničili davil0 željo za postavitev koče na tališču, konec leta 1980 pa so ^gradili še kočo na Jakobu. V b"žini Preddvora imajo plezalni v1ec tudi alpinisti in gorski resevalci. • V kraju pod gorami je gostom Izrekel dobrodošlico preddvors-g župan Miran Zadnikar. Kot |e Povedal, jim je pri ustanovitvi larnkajšnje planinske sekcije "ajbolj pomagal predsednik ■J* Kranj Franc Ekar, ki je rjekdaj tudi prebival v njiho- v°? riaa'soIzrazil Jc 7adovo4st: nagrajenci iz vse ŠtoveSTJp!*, predvsem pa mnogi člani goriških društev. Slovo od enega z,atih obdobij 'y tem desetletju smo se Poslovili od enega zlatih obdo- bosti in napake Mednjes štejejo ^ d od ^ jskih dohitnikov Svečanih listin PZS (na sredini) ter Bolo Jordan s Polzele v družbi Andreja Brvarja(levo), Mirana Zadnikarja in Franca Ekarja (desno). na podlagi samokritičnih besed, sem bil na praznovanju društ-Planinska zveza in z njo 220 vene obletnice, kjer so mi planinskih društev je postala izročili plaketo." Maks Dimnik, 83-letni član PD Jesenice: "Doma sem z Belce, zato sem se kot mladinec začel družiti leta 1930 z mojstranskimi planinci. Najprej sem plezal z Janezom Broja- mednarodno spoštovana* ugled na organizacija. Že dovolj zgo daj smo spoznali, da dolinskega standarda ne gre prenašati v gore, zato izvajamo sanacijo planinskih koč že lep čas. Čeprav težje kot prej, pa nam nom, starejšim. Imel sem srečo, vendarle še uspeva obnavljati da sem poznal tudi druge dobre planinske koče. Gorski reševalni službi smo uspeli urediti status javne službe, da je materialno opremljena kot še nikdar alpiniste iz predvojnih let, z Jožem Čopom na čelu. Na to obdobje imam najlepše spomine. Po vojni sem postal član 85-letni zgodovini. Tudi jeseniškega društva, ki sem ga vrhunskim alpinistom smo ure- vodil v letih 1956 - 1975. Med dili status," je naštel glavne drugim sem bil tudi glavni pridobitve slavnostni govornik, gospodar postojank, zato ni Kot je še dejal, je planinska dela nikoli zmanjkalo. Sedaj organizacija ponosna zlasti na sem le član nadzornega odbora grče, ki so v njej delovale več kot pol stoletja. Njim so namenjena tudi najvišja priznanja PZS, ki izražajo le del hvaležnosti organizacije za njihovo opravljeno delo. Letošnji nagrajenci podelil usfe^#^^W|jj je na okoliške vrhove, pozneje v društvu. Priznanje je dokaz, da je moje delo cenjeno. Veseli pa me, da tudi mladi dobro vlečejo društveni voz naprej!" Alojz Jan, 85-letni član PD Gorje: "Dve leti po ustanovitvi društva v Gorjah, leta 1932, sem se tudi sam pridružil približno i .. -'ill uu CHCga /Adllll UUUU- 'J slovenske planinske organi- Mojstrančan t,rvCl]e'" je ocenil slavnostni Jože Košir je prejel Zlati častni znak PZS. cjSe °rnik Andrej Brvar, pre- izletov v gore in prepolovljeno navad obiskovanja gora so bolj nije n[k ?laninske zveze Slove- število planinskih šol, zaradi prazne tudi koče, predvsem v spornih končal šele prea surim bogato JeK^Cud drUgim-, dejaI: čeiar Pr\hajajo mn°gl °bu*?- sredogorju Po prvih podatkih gradil 11 posameznikov, ki so za Kar precej skrbi smo vedno m no* x obdobJe Je odlikovala valci na strme poti nepoučeni in so planinska društva letos iztr- dosežke že preieli Zlati častni imeli 7 vzdrževanjem koče 1(%00vnOSL ,čia"stv:a'.čez nepripravljeni. Nekatera društ- žila v kočah za 10 do 40 znak PZS, letos pa so prazno- Planika in postojanke na Doli- na *u v naJboljsih letih, živah- va sta na začetku obsedla pojma odstotkov manj kot lam. Zal je vali visoke živlieniske iubileie ču- Razna priznanja, med njimi Pestr °va in gradnJa koč, denacionalizacija m pnvatizaci- vse manj slišati tudi zven alpi- Med Gorenjci so to oriznanie tudi Paketa nekdanje Pla- aktiVnd ln b°gata društvena ja družbenega premoženja, zato nističnega kladiva, ker so alpi- prejeIi 60-letni Tomaž Jamnik ninske zveze Jugoslavije, nam ni h "°!{> mednarodno odmev- je imelo drobljenje prednost nisti v vznožju sten postali \7 Kranja in 80-letna Avgust v preteklosti niso toliko pome- sPrem ■ alPimstov in drugo, pred združevanjem, spet drugi prava redkost. t^._j;„ t„ fni* nila, kot nam godijo danes. n0m?enJene družbene, eko- pa so želeli ukinjati tisto, kar so "Resnici na ljubo nismo vsa Ofjra^ . in socialne razmere se predniki spravljali skupaj dobro leta tega desetletja tavali v ^^tejo tudi na razmerah za stoletje. Zaradi spremenjenih temi, kot bi kdo uspel sklepati -""it PZS ie naiorei 30 planincem. Sprva smo hodili , listine1^ Je "aiPtv^ le na okoliške vrhove, pozneje podjetjem Elektro Slovenija, v- <-*m z društvom obiskal Ljubljanske mlekarne in Pivo- SŠ^^IJ varna Union, ki so materialno ljanju tajniške in predsed- pomagala pn obnovi najbolj opra* , ^ ^ q ^ zahtevnih planinskih poti. S ( d gtirimi leti GORENJSKA OD PETKA DO TORKA iz Kranja in ou-.eina ymm r k nam dijo danes Delavec iz Mojstrane ter Jože > sem bi, frdoJ delati v Nastran iz Škofje Loke Z J pianinstvu. Pri sledn- Zlatim častnim znakom PZS P najve£ lja ? so se oddolz.li za davno krivico Jzbiranjem m branjem PlanJins. nekdanjemu predsedniku PD Dovje-Mojstrana, Jožetu Koširju, mojstranskemu gorskemu reševalcu Janezu Brojanu pa so podarili sliko zaradi letošn kega vestnika. Mladim pa priporočam, naj se izogibajo gostiln in živijo zdravo! Glede na to, da ima društvo okrog 800 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si cije. Najvišje priznanje, Svečano listino PZS so dobili trije Gorenjci in en štajerski planinec. Jože Košir, 75-letni član PD Mojstrana: "Že dolgo živim v Ljubljani, a sem še vedno član mojstranskega planinskega društva. Vanj sem se aktivno vključil leta 1945 in bil dve leti tudi njegov predsednik. Iz političnih razlogov sem moral leta ' 1953 zapustiti društvo in jese- so poaanu suko zaraui iciosu- -- jega visokega mednarodnega clanoy,( se ni bati za njegov priznanja reševalske organiza- orjstoJ." Tretji gorenjski dobitnik Svečane listine PZS, Franc Salber-ger iz PD Dovje-Mojstrana, se ni mogel udeležiti slovesnosti. Kot smo izvedeli od drugih članov društva, je že od leta 1947 tesno povezan z društvom. Kot član upravnega odbora je veliko prispeval, da je društvo prebrodilo tudi kritična leta v delovanju. Sodeloval je pri obnovi vseh koč, leta 1978 pri Aljaževem domu in Jetos pri AMZS Veliko dela so imeli v minulih dneh na zasneženih in poledenelih cestah delavci AMZS. Našteli so kar 38 intervencij. Od tega so morali z vlečnimi vozili odpeljati 24 vozil, 14-krat pa so nudili pomoči na krajih, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so v noči iz četrtka na petek reševali vkleščeno osebo s pokopališča. Voznik je s Ceste Jaka Platiše namreč priletel v zid pokopališča, ga prebil in vkleščen v vozilu pristal med nagrobnimi spomeniki. 8-krat so reševali osebna in tovorna vozila ter njihove voznike, ki so zleteli s ceste: 3-krat se je to pripetilo na Polici, enkrat je vozilo pristalo v ograji na odcepu ceste Kranj - zahod, enkrat na odcepu Naklo - Žeje, 2-kral tovornjaka na Savski cesti in en avtobus na Lancovem. Na vrhu "Kacinovega klanca" v Podbrezjah se je voznik z vozilom zaletel v drevo in ostal v vozilu ukleščen, tako da so ga morali izrezati iz zmečkane pločevine. Pomagali so tudi vozilu, ki je zaradi tega, ker je verjetno močno zadel v rob pločnika, ostal brez kolesa. To se je pripetilo na Stritarjevi ulici. Dvignili so ga na vlečno vozilo. V Gorenjskem tisku so imeli požarno stražo ob varjenju. Imeli pa so tudi intervencijo z lepšim izzi-dom, okrasili so namreč smreko pred Kinom Center. Škofjeloški gasilci v minulih dneh niso imeli intervencij, jeseniški pa so pri nevarnih delih na Javorniku - Otop 2400 vršili gasilsko stražo, še enkrat pa so morali pohiteti na Javornik, ker se je v zapuščeni hiši, kjer občasno prebivajo brezdomci, vžgala zimnica. Požar so pogasili z vodo, škode pa ni bilo. Na regionalni cesti Mojstrana -Martuljek se je zgodila prometna nesreča, osebno vozilo se je prevrnilo v jarek. Voznik in sovoznik sta sama uspela priti iz avta. Utrpela sta lažje telesne poškodbe. Jeseniški gasilci so odklopili akumulator, zavarovali kraj nesreče ter pomagali pri sanaciji cestišča. NOVOROJENČKI Gorenjci smo v teh mrzlih dOB^i. °d petka do danes in tokrat seje pripeu^o.'^S'sb na Jesenicah zajokcali večkrat kot v Kranju. V Kranju je na svet prijokalo 7 novorojenčkov, od tega 1 deklica in kar 6 dečkov. Najtežji je bil deček s 3.950 grami porodne teže, tudi najlažji je bil deček, tehtal je 3.370 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 novorojenčkov, med njimi 3 deklice in 5 dečkov. Tudi tukaj sta bila najtežji in najlažji deček, prvi je tehtal 4.080 gramov, najlažji pa 2.550 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli od petka do danes 196 urgentnih primerov, od tega največ na kirurgiji - 139, na internem oddelku so imeli 35 nujnih primerov, na pediatriji pa 22 19Xi zapustiti društvo in |ese- t,«jj*--—— v i__ KH»b grenkim ffi^JSS spominom na tiste čase sem se odločil, da pridem na svečanost. Nisem pričakoval take pozornosti. Zdi se mi zelo lepo, da so se spomnili name tudi v Planinski zvezi Slovenije. Letos se udeležuje tudi sej vodstva društva. Doslej je prejel vrsto visokih planinskih priznanj, najvišje priznanje pa mu bodo izročili pozneje. • Stojan Saje GORENJSKA ON LINE: www media art si Občina Bled Razen kulturnih prireditev, s katerimi so Kranjčani obeležili letošnji občinski praznik, 3. december, je bila v četrtek zvečer tudi slavnostna seja sveta Mestne občine Kranj. Na njej je predsednik sveta podelil občinske nagrade in Prešernove plakete. Nagrado mestne občine Kranj sta prejela prof. dr. Jože Florjančič in smučarski klub Triglav Kranj, Veliko Prešernovo plaketo Rudi Šeligo, Berta Golob in Nataša Bregant Možina, Malo Prešernovo plaketo pa skupina pevk ljudskih pesmi Bodeče neže in Franc Koželj. Na sliki od leve: predsednik SK Triglav Jože Javornik, prof. dr. Jože Florjančič in Rudi Šeligo. - • H. J., foto: T. Doki V Mengšu Tomaž Štebe Najprej občinski proračun Pred drugim volivnim krogom je bila tudi v občini Mengeš živahna volivna kampanja. Mengeš, 7. decembra V drugem krogu sta se v občini Mengeš pomerila Tomaž Štebe, kandidat SDS, ki je že v prvem krogu prepričljivo dobil "vstop" v drugi krog in dosedanji župan Janez Per. Če je bilo za prvi krog v občini slišati mnenja, da se je kandidat za župana in dosedanji župan Janez Per premalo zavzeto vključil v volivno kampanjo, je bila pred drugim le-ta nedvomno izrazitejša. Tomaž Štebe je nadaljeval v stilu iz prvega kroga, Janez Per pa je dobil tudi podporo LDS in predstavil tudi program. Volivci v občini pa so v nedeljo odločili, da bo poslej za štiri leta župan občine Mengeš Tomaž Štebe. Volitev se je udeležilo 56,05 odstotka volivcev. Tomaž Štebe je dobil 60,16 odstotka glasov, Janez Per pa 39,84 odstotka. Ko je izvedel za volivni rezultat, je Tomaž Štebe najprej odprl steklenico Šampanjca in proslavil zmago skupaj s sirnpatizerji. "Moja prva naloga bo priprava in sprejem občinskega proračuna, potem pa nadaljevanje na podlagi usmeritev, ki sem jih napovedal že pred izvolitvijo," je povedal po izvolitvi. • A. Zalar Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Iskrena hvala za vaš glas na volitvah in izkazano priznanje. S tako visokim odstotkom zaupanja ste presenetili mene, vse moje najbližnje in prijatelje, ki so mi ves čas stali ob strani in mi pomagali v volivni kampanji. Hkrati me vsak vaš glas, ki je pripomogel k prepričljivemu uspehu, zavezuje, da bom čimbolj dosledno, odgovorno in strpno uresničeval program, za katerega ste glasovali. Zahvaljujem se vsemu svojemu volivnemu štabu s prijutff'fifi! Justinom Zorkom na čelu. Zahvaljujem^, ^VnemVuspehu. P£dPr^.PW>mf^prifteijem,U so mi moralno stali ob strani in me bodrili s koristnimi nasveti. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi ni ves čas samo z besedo in dušo, temveč tudi z dejanji pomagala v volivnem boju. Drage občanke in občani, kot novo izvoljeni župan ponavljam obljubo, da bom odprto pravično in zavzeto županoval za vse prebivalce naše - radovljiške občine. Z vašo pomočjo in aktivnostjo občinskega sveta bomo uspešno reševali probleme, ki nam jih življenje prinaša, in iskali pot za čim večje uspehe občine. Zavrteli smo kolo, peljimo voz naprej! Hvala vam. Janko S. Stušek, župan občine Radovljica Spoštovane Kranjčanke, Kranjčani! Odločili smo se. Imamo novega župana. Pri svojem delu bo potreboval veliko preudarnosti in sposobnosti za povezovanje različnih interesov, če bo hotel biti res župan vseh Kranjčanov. Želim mu veliko uspeha pri njegovem delu za boljši jutri vsem Kranjčanom. Sam bi se želel ponovno najtopleje zahvaliti vsem tistim, ki ste mi naklonili svoj glas. Osebno bom nadaljeval s svojim delom, na način, ki gradi in omogoča razvoj, z željo, da bi vam bila naša skupna bolnišnica čimbolj prijazna, strokovno uspešna, ko nas boste potrebovali. V primeru težav sem vam vedno tudi osebno na voljo. Ne nazadnje se zahvaljujem vsem medijem (Gorenjski glas, Delo, Dnevnik, Radio Kranj, Radio Triglav, TELE-TV Kranj, POP-TV, TV Slovenija) za korektno in profesionalno poročanje v Času volilne kampanje. S spoštovanjem Pri m. Janez Remškar, dr. med. Zahvala Združena lista socialnih demokratov občine Radovljica, Bled in Bohinj in izvoljeni svetniki Združene liste v občinske svete se vsem volivcem, ki so jim zaupali svoj glas, iskreno zahvaljujejo. Novi blejski župan je mag. Boris Malej Zmago je pričakoval, vendar ne tako visoko. Župansko funkcijo bo opravljal poklicno, kot najpomembnejšo začetno nalogo pa izpostavlja pripravo in sprejem občinskega proračuna za prihodnje leto. Bled - V blejski občini sta se v drugem krogu volitev za župana pomerila mag. Boris Malej in Anton Poklukar. Volivci, ki so se tokrat udeležili volitev še v manjšem številu kot v prvem krogu (glasovala je namreč le nekaj več kot polovica vseh volivnih upravičencev), so odločili, da bo novi blejski župan Boris Malej, ki je dobil 55 odstotkov vseh glasov. Malej je doma iz Zasipa, star je 47 let, po izobrazbi je magister ekonomskih znanosti in je zaposlen kot namestnik vodje sektorja deviznega poslovanja v Gorenjski banki v Kranju. Bil je član občinskega sveta, v katerem je tudi vodil odbor za proračun in finance ter gospodarjenje z občinskim premožen je pričakoval, vendar ne tako nem županovanju pa se želi visoko, še posebej zato ne, ker vrniti v bančništvo. Prva in sta kandidaturo protikandidata, najpomembnejša naloga bo pri- podjetnika Antona Poklukarja s prava občinskega proračuna, v Poljšice, javno podprla tudi katerem naj bi dali prednost dosedanji župan Vinko Gole in vlaganjem v cestno in komunal; tretjeuvrščeni županski kandidat no infrastrukturo, usposobitvi v prvem krogu dr. Borut Rus. Največ glasov je tako kot v prvem krogu dobil na Bledu, kjer so ga, kot je dejal, še posebej podprli mladi, ki si želijo sprememb. Zmago je pro- Festivalne in Ledene dvorane v objekta, ki ju bo možno tudi bolje tržiti, ter pripravam na šahovsko olimpiado. Želi si tudi, da bi prihodnje leto sprejeli delitveno bilanco slavil v nedeljo zvečer v gostilni nekdanje občine Radovljica pri Kureju v Zasipu v družbi s Koalicija, ki ga je podprla za prijatelji, predstavniki političnih župana in ki jo sestavljajo LDS, strank in drugimi, ki soj>odpirali SLS, DS, SKD in Lista za boljši podružnica SLS, že v prvem krogu je med vsemi šestimi kandidati dobil največ glasov, pred drugim krogom pa so ga jem. Za župana sta ga predlagala podprle še stranki SKD in DS lahko zapustil službo v banki stranke občinski odbor LDS in blejska ter Lista za boljši Bled. Zmago Se mora še dogovoriti po konča ..v......... .i, ^č,"111, Muupiiau jlj, iv^>, oi\L/ lil Ljiaia /j« njegovo kandidaturo. Zupan bo Bled, ima večino tudi v občins-poklicno, saj si drugače ne pre- kem svetu (trinajst od dvajsetih dstavlja, kako bi lahko opravljal glasov), novi župan pa računa, številne naloge in po novem tudi da bodo za Bled koristne pre-vodil občinski svet. Kdaj bo dloge podprle tudi ostale • C. Zaplotnik, slika: M. Golobic V radovljiški občini Občinsko kolo bo vrtel Janko S. Stušek Volivci so odločili, da bo v radovljiški občini odslej kolo predvolilni kampanji nastopal z geslom Zavrtimo kolo Radovljica - Ko je v prvem krogu volitev sedanji župan Vladimir Černe dobil dobrih 37 odstotkov glasov, Stušek nekaj več kot 32 in tretji kandidat Stane Krainer blizu 30 odstotkov glasov, je bilo glavno vprašanje, kako se bodo v drugem krogu porazdelili Krainerjevi giasovi. Izid drugega kroga volitev, ko je bila volivna udeležba nekaj več kot 52-odstotna in zelo podobna kot v prvem krogu, navaja k (hipotetičnemu) sklepanju, da je vse Krainerjeve glasove in še nekaj Cernetovih pobral Stušek, ki je dobil 4.718 glasov ali 63,72 odstotka vseh, Vladimir Černe pa 2.686 ali 36,28 odstotka. Stušek je doma iz Lesc, kot državni sekretar je zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v minulem mandatu je bil član občinskega sveta, v občini pa je znan tudi kot predsednik Večno mladih fantov. Čeprav ne zanika svojega članstva v Združeni listi socialnih demokratov, je na volitvah nastopil kot samostojni neodvisni kandidat, ki ga je v drugem krogu podprlo kar šest političnih strank oz. list: poleg LDS, ZLSD in DeSUS-a še DS, SNS in Lista mladih. Čeprav imajo te stranke v občinskem svetu 58 odstotkov glasov, je pričakoval bolj tesen izid, še posebej zato, ker je moral nadoknaditi tudi zaostanek iz prvega kroga. Volivci očitno niso upoštevali le političnega razmerja sil, ampak še kaj drugega, in so mu izglasovali prepričljivo zmago, dosedanjemu županu Vladimirju Černe-tu, ki je bil predtem že tudi razvoja in napredka vrtel Janko S. Stušek iz Lesc, ki je v in je v drugem krogu dobil skoraj 64 odstotkov glasov. bo "kolo razvoja in napredka" vrtel poklicno, saj je delo državnega sekretarja ali župa^ na tako zahtevno, da ne bi zmogel opravljati oboje. Verjetno bo še kak mesec ali dva trajalo, da bo v Ljubljani predal posle svojemu nasledniku, p°" tlej pa se bo posvetil samo županovanju. Za župansko kandidaturo se je odločil predvsem zato, ker je prepričan, da se v občini da več narediti, kot se je doslej. Za najpomembnejšo nalogo začetnega obdobja šteje pripravo novega proračuna, od katerega bo potlej odvisno vse prihodnje leto. Občina bo v kratkem praznovala tudi občinski praznik, to pa bo priložnost, ko se bo občanom lahko zahvalil za zaupanje in ji" pozval k sodelovanju. • C. Z., slika: M. Golobic predsednik občinske skupščine, pa prizadejali hud poraz. Stušek je zmago proslavljal v nedeljo zvečer na sedežu voliv-nega štaba v Radovljici, kjer so mu čestitali vsi, ki so mu v predvolilni kampanju tudi pomagali vrteti kolo. Kot pravi, Kamniški drugi krog Smolnikar je poslal narezek Še naprej tudi prihodnja štiri leta Kamnik, 7. decembra - V drugem krogu volitev za župane so se v občini Kamnik občani v nedeljo odločali med neodvisnim kandidatom Tonetom Smolnikarjem, ki ga je podpirala SLS, in Marjeto Humar, kandidatko SKD in SDS. Čeprav je šel Tone Smolnikar v drugi krog z dokaj prepričljivo prednostjo, je bilo glede na volivno kampanjo protikandidatke slišati napovedi oziroma mnenja o tesnem izidu. Izkazalo pa se je, da je dosedanji župan Tone Smolnikar imel tudi v drugem krogu na svoji strani prepričljivo večino volivcev. Zmagal je s 64,75 odstotka, protikandidatka Marjeta Humar pa je dobila 35,25 odstotka glasov. Sicer pa je bila volivna udeležba v drugem krogu slabša. Glasovanja se je namreč udeležilo 48,21 odstotka volivcev. Na vprašanje, kaj je oziroma bo kot novi stari župan najprej naredil, jc v krogu prijateljev v nedeljo zvečer povedal: "Prek Miklavža sem občinski volivni komisiji najprej poslal bogat narezek in refošk, protikandidatki pa zlato penino s pripisom: "Marjeta! Spoštujem tvojo korajžo, veliko željo po zmagi; morda svetovalci niso bili vsi ravno pravi. Tone!" Sicer pa bom zdaj najprej vzel dva dneva dopusta, potem pa. : sem že rekel in napovedal s programom, ki sem ga predstavil SkuPj naprej." Funkcijo župana bo Tone. Smolnikar zdaj opraVr poklicno. • A. Zalar Zadnja seja dosedanjega občinskega sveta v Žireh Dobro delo je dalo rezultate Za prvi mandat občinskega sveta v Žireh je značilno dobro sodelovanje med županom in občinski10 svetom ter veliko soglasje za temeljne projekte in usmeritve. Žiri, 7. decembra - Na zaključni seji se je v petek v gostilni Pri županu v Žireh sestal na 4. izredni seji dosedanji občinski svet in "potegnil črto pod svoje delo" v prvem mandatu. Župan je ocenil, da je bilo veliko narejenega pri organiziranju občine ter na področju infrastrukture, komunale in urejanja prostora in se zahvalil za dobro sodelovanje z občinskim svetom. Zaključna in poslovilna seja občinskega sveta občine Žiri v prvem mandatu občine je minila v petek v prijetnem vzdušju v gostilni Pri Županu, saj so se svetniki na podlagi poročil župana Bojana Starmana in predsednika občinskega sveta Marijana Žaklja poslavljali z zavestjo, da so svoje naloge uspešno opravili. Župan je ocenil, da so bili vzpostavljeni vsi potrebni osnovni pogoji za delovanje nove občine, dobro sodelovanje med županom in občinskim svetom pa naj bi doprineslo k temu, da so bili uresničeni veiiKin razlik glede temeljnin to^' pomembni projekti pri urejanju cest, kana- razvoja občine. Izrazil je upanje, da v lizacije, vodovoda, sprejet je bil dopolnjen novi občinski svet znal in zmogel tu^ prostorski plan, razširjeno pretvorniško TV delovno in konstruktivno v dobro kraj omrežje in izvedena privatizacija v zdravst- v prihodnje. • Š. Ž. vu. Predsednik občinskega sveta je Porjnjh da je občinski svet na 32 rednih in 4 izrC|eta, sejah poleg proračunov za posamezna ^ sprejel tudi osnovne akte občine m občinskih odlokov in dolgo vrsto dr t zadev razrešil s sklepi. lasfl0. Pri veliki večini so bili sprejeti sog}^ kar kaže na to, da med svetniki m v velikih razlik glede temeljnih usrnc Kranjski župan je Mohor Bogataj GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si "Kar sem obljubil, bom izpolnil" Tako je po nedeljski zmagi v drugem krogu volitev zatrdil novi župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Kranj, 8. decembra - V drugem krogu volitev za župana mestne °bčine sta se pomerila 51-letni dr. Janez Remškar, SKD, ki je "nel podporo tudi v socialdemokratski, ljudski, liberalni stranki in Zelenih Slovenije, ter 42-letni Mohor Bogataj, kandidat LDS. Tudi udeležba volivcev v drugem krogu je bila razmeroma visoka, saj je od 40.044 volivcev sv°je glasove oddalo 57,4 odstotka volivcev (v prvem krogu Jobrih 66 odstotkov). Medtem ^° je v prvem krogu Mohor B°gataj pobral več kot 46 odstotkov volilnih glasov in dr. Janez Remškar blizu devetnajst odstotkov, pa je bila razlika med nJ>rna po nedeljskih volitvah Pričakovano manjša. Bogataj je dobil 59,57 odstotka glasov in tako postal novi župan mestne občine Kranj. Rezultati so še neuradni in brez vštetih 70 glasovnic, ki jih volilna komisija pričakuje po pošti. Po nedeljski zmagi se je Mohor Bogataj zahvalil vsem, ki so mu k njej pomagali: liberalnim demokratom, volilnemu štabu pa tudi svoji družini in sodelavcem v Alpetourovem Remontu, kjer je bil zadnja dva meseca bolj ali manj odsoten. "Vse obljube, ki sem jih dal pred volitvami, bom izpolnil. Kaj bom naredil najprej? Umaknil vse tožbe, ki jih je Mestna občina Kranj vložila proti občanom, ukinil pobiranje parkirnin pred občino in odstranil zapornice," je zatrdil, iskreno vesel zmage. Mohor Bogataj je tudi zatrdil, da bo način komuniciranja z ljudmi poslej drugačen; kot župan se bo trudil za dobre odnose z mestnim svetom, krajevnimi skupnostmi in državo. "Pri prevzemu županskih poslov pričakujem probleme. Upam pa, da bo dosedanji župan Vitomir Gros razumen, da bo delo predal v razumnem roku in na razumen način." Bogatajeve zmage se je v nedeljo zvečer v pisarni LDS, kjer je "zasedal" volilni štab, razveselila tudi njegova žena Magda. "Nisem je pričakovala," je dejala nova kranjska županja, "tako kot sem moža podpirala pred volitvami, ga bom seveda še naprej." Bogatajevo zmago so v nedeljo zvečer z zdravico proslavili tudi na Slovenskem trgu. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Drugi krog lokalnih volitev v Škof j i Loki Skofja Loka župana ni zamenjala pričakovanjih je v drugem krogu s Draksler, ki skofja Loka, 7. decembra - Občinska v°blna komisija je v nedeljo zvečer že Pred deveto uro zaključila delo in objavila Uraden izid drugega kroga volitev. Ob sorazmerno dobri udeležbi volivcev, ki je flosegla skoraj 61 odstotkov, ali za dobre 3 odstotke manj kot v prvem krogu, je Prepričljivo zmagal dosedanji župan Igor draksler s skoraj 63 odstotki glasov, nJegov tekmec Franc Šifrar pa je dobil pečino glasov le na 5 od skupno 32 volišč. p° objavi rezultata volitev je Igor Draks-,er dejal: x "Mislim, da so ljudje videli, da je bilo v p°fji Loki nekaj narejenega, in se zato udi odločili za nadaljevanje te poti. skoraj dvema tretjinama glasov zmagal dosedanji župan Igor pravi, da bo mirno nadaljeval delo. Zmage sem vesel in upam, da bom zaupanje volivcev opravičil, in se vsem volivcem in volivkam iskreno zahvaljujem. V ponedeljek torej mirno nadaljujemo z delom, z uresničevanjem zastavljenih projektov, saj je uspeh lahko le plod dolgoročnega dela. Moja prva konkretna naloga je konstituiranje novega občinskega sveta, in prva seja naj bi bila 17. ali 18. tega meseca. Upam, da bo to pomenilo možnost za mirno in ustvarjalno delo v naslednjih treh letih, za četrto leto pa se ve, da se bo zopet začela predvolilna tekma." • S. Ž. Jeseničani so se odločili za spremembo Boris Bregant premagal dr. Božidarja Brudarja Dobil je skoraj 55 odstotkov glasov - Za podžupana bo predlagal Valentina Markeža Jesenice - Kandidat za župana občine Jesenice Boris Bregant Je v nedeljo natanko ob "evetih s soprogo prišel volit n? volišče številka tri v kultur-1,1 dom na Hrušici. Bil je optimistično razpoložen, na vprašanje, kako kaže, pa je Previdno odgovoril: "Vse bo JJdvisno od volilne udeležbe". /•o> nekaj po osmi uri zvečer Je postalo jasno, da je bila Previdnost odveč, saj je Bregant dobil skoraj 55 odstotkov Pj?°v« Jeseniški volilci so se ^"ločili za spremembo in .oris Bregant bo na župans-Iem rnestu zamenjal dosedan-|||8* župana dr. Božidarja .v°lilna udeležba je bila CCr ni'>ia \rr\\ \i nrvpui krO- Zadnja seja starega občinskega sveta Šenčur Volilna šola jih je stala dodatni milijon Čeprav so župana in svetnike v občini Šenčur izvolili že pred štirinajstimi dnevi, so imeli minulo nedeljo "drugi krog" volitev. gu, 43,11 nižja kot v _saj . je na volišča prišlo g.,-— odstotka volilnih upravi-Cr>cev. Za dosedanjega župa- of dr. Brudarja (SDS, podpora SKD in Zelenih) je svoj |'as oddalo 3208 oziroma n >'5 odstotka volilcev, za 7?c^a Breganta (podpora ^LSD in LDS) pa 3899 ozir se sestal z dr. Brudarjem, po lastnih besedah se bo najprej seznanil s stanjem izvajanja že začetih projektov, poseben poudarek pa bo dal pripravi proračunskega memoranduma ter osnov za proračun. Novi župan, ki ima 58 let in je za leto dni mlajši od dosedanjega župana, je oče dveh otrok in tudi že dvakratni dedek. Svoje orna'sz/o Pa J8yy ozir" -------- izvolit • odstotka. Kot je po del° bo opravljal poklicno, žl*Pan de^al novo izvoljeni mesto direktorja podjetja Presen /maga zani ni bila Robo v Itali-|i' ki Je v venski Čak0v i enJe, čePrav je pri- lasti Slovenskih železarn, pa da nj *rd boj. Priznava pa, bo opustil, o zamenjavi se že ray]jk ra£unal na tako veliko dogovarjajo. • Urša Peternel ,Vol'lnirn ?.mK8° jC Proslavil z ki te:in? štabom in somišljeni- Prvimi .Uzino in sosedi- Med '*Voii(:- so mu čestitali ob &PanJ£ bil tudi dosedanji Brega'flBrudar. Včeraj se je gant ze oglasil na občini n Novi župan bo za podžupana predlagal Valentina Markeža (LDS), kije bil doslej predsednik občinskega sveta. Šenčur, 3. decembra - Pravzaprav je šlo za prvi krog, izpeljati pa so ga morali v krajevni skupnosti Šenčur. Ob lokalnih volitvah pred dvema tednoma so namreč v občini Šenčur potekale tudi volitve v svete krajevnih skupnosti. Drugje so v redu izvolili, le v največji niso predlagali dovolj kandidatov in tedaj v tej največji krajevni skupnosti ni bilo krajevnih volitev. V občinskem svetu so na zadnji seji (že po volitvah) sklenili, da proračunsko postavko, namenjeno volitvam, povečajo za dodatni milijon. Dodajajo pa, da je ne povečujejo zgolj naknadne volitve v svet KS Šenčur. V proračunu je bilo namreč volitvam namenjenega za poldrugi milijon denarja, kar je po oceni svetnikov premalo, čeprav ne bi prišlo do zapleta. Stroške je povečalo tudi večje število volilnih odborov, kot jih je bilo spočetka mišljenih, kar pa ni odločitev občine, temveč republiške volilne komisije. Sicer pa so se (zdaj že bivši) svetniki široko razgovorih o malomarnosti KS Šenčur. Če bi poslušali bolj stroge med njimi, KS Šenčur ne bi imela druge možnosti za volitve, tako pa je obveljala tolerantnejša odločitev, češ naj v največji krajevni skupnosti volijo hkrati z drugim krogom lokalnih volitev. V nasprotnem primeru bi najbrž krajevna skupnost ugasnila, tega pa v občini niso želeli tvegati. Za sedaj naj bo to šola, čeprav je drago stala, so menili svetniki, vnaprej pa naj občinski svet bedi tudi nad krajevnimi volitvami, da se zgodba ne ponovi. V občini Šenčur pa drugega kroga volitev ni bilo treba. Novi občinski svet je izvoljen, dosedanji župan Franc Kern jc prav tako dobil večinsko podporo volivcev. Ko je na zadnji seji občinskega sveta ocenjeval volilni uspeh, se je znova zahvalil ljudem za zaupanje in za čestitke, ki še vedno prihajajo v župansko pisarno. Dodal je tudi, da je v minulem mandatu lepo sodeloval z občinskim svetom, ki je delal v interesu občanov in brez strankarskih razprtij, od novega pa prav tako pričakuje, da bo še naprej vladala strpna politika. Zadnja seja starega občinskega sveta je bila krajša kot dosedanje, saj so razen ocene volitev in povečanja proračunske postavke za volitve sprejeli le še sklep o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini za prihodnje leto. Vse ostalo prepuščajo novemu občinskemu svetu, ki se bo sestal ta teden. Stari pa se je od mandata poslovil v prijetnem druženju ob jedači in pijači. • D.Z.Žlebir MEGAMILK Prednovoletne prireditve v Šenčurju Šenčur, 8. decembra - Ob občinskem prazniku imajo v Šenčurju vsako leto Jurijev sejem, letos pa bo občina Šenčur prvič priredila tudi božično-novoletni sejem, ki bo od 21. do 24. decembra in od 28. do 31. decembra od 9. do 16. ure pred domom krajanov. Na stojnicah boi naprodaj domači kruh, suhomesnati izdelki, medene dobrote, lončarski izdelki, suha roba, tekstilni izdelki in igrače, turistični spominki, domače sladko pecivo, kuhano vino in žganje... K prijetnemu vzdušju prazničnega decembra bodo prispevale tudi prireditve. Prva bo že 21. decembra, ko bodo ob 16. uri pred domom krajanov v Šenčurju nastopili učitelji in učenci glasbene šole iz Trboj s harmonikami. 26. decembra ob 10. uri bo že tradicionalno štefanovanje v Srednji vasi. 27. decembra ob 16. uri bodo v domu krajanov kulturniki z Visokega uprizorili igrico Mišja princeska, 29. decembra pa prav tako ob 16. uri skupina Modra vrtnica iz Trboj gledališko lutkovno predstavo Čas kosila. Tudi zadnja dva dneva tega leta bosta glasbeno obarvana: 30. decembra bodo ob 16. uri pred domom krajanov nastopili kitaristi iz glasbene šole Piano Forte, 31. decembra pa bo od 19. ure dalje silvestrovanje na prostem. • D.Ž. Prvi so se sestali novi občinski svetniki v Kranjski Gori Kranjska Gora - Novi kranjskogorski občinski svet se je prvi med vsemi gorenjskimi občinskimi sveti sestal na konstitutivni seji. Prejšnji četrtek je šestnajst novo izvoljenih občinskih svetnikov pod vodstvom župana Jožeta Kotnika (po novem občinski svet vodi župan) prvič sedlo za skupno mizo. Na kratko so se seznanili med seboj in načinom dela, nato pa so se že lotili resnega dela in med drugim potrdili mandate župana in občinskih svetnikov. Pritožb na poročilo volilne komisije ni bilo. Nato so imenovali tričlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delovno telo naj bi pripravilo okvir novega odloka o odborih in komisijah v občini. V prejšnjem mandatu je v kranjskogorski občini delovalo 22 odborov, v prihodnje pa naj bi se njihovo število zmanjšalo. Po novem zakonu o lokalni samoupravi namreč vsaj polovica članov odborov mora prihajati iz svetniških vrst, tako veliko število odborov pa bi za maloštevilne svetnike pomenilo veliko obremenitev. Na svoji prvi seji pa so novi občinski svetniki potrdili tudi odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v letu 1999, saj proračun še ni bil sprejet. Tako se bo financiranje javne porabe začasno nadaljevalo na podlagi proračuna za prejšnje leto oziroma po dvanajstinah. Kranjskogorski občinski svetniki se bodo letos predvidoma sestali šc enkrat. • U. P., foto: M. Golobic Povolilna izjava Franca Šifrarja, kandidata za škofjeloškega župana Najprej bi se rad zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so mi na nedeljskih volitvah zaupali svoj glas. Igorju Draksler ju čestitam za zmago v županski tekmi. V volilni kampanji sem dosegel svoj osnovni cilj - uvrstitev v drugi krog. Kljub nižji udeležbi mi je svoj glas zaupalo celo nekaj več volivcev kot v prvem krogu. Glede na vse, kar je bilo izpostavljeno v predvolilni kampanji, upam, da bo prišlo do spremembe načina dela v občinski upravi, saj se je pokazalo, da tudi ozka strankarska delitev na občinski ravni ne vodi do uspehov. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so mi pomagali v volilni kampanji, še posebej pa prvopodpisanemu Jaru Kalanu. 7m korektno spremljanje kampanje se zahvaljujem tudi medijem, in sicer Gorenjskemu glasu, Radiu Sora, Loki TV in Radiu Kranj. Podajmo si roko - za Škof jo Loko! • Franc Šifra r Nadaljevanje s prve strani Jesenice, Bled, Radovljica, Kranj in Mengeš imajo nove župane Igor Draksler, kandidat pomladnih strank, je porazil Franca Šiftarja s podporo LDS in drugih levosredinskih strank, Smolnikar pa je premagal Marjeto Humar, kandidatko Slovenskih krščanskih demokratov. Drugi krog, v katerem je na 1716 voliščih 744.965 volilnih upravičencev izbiralo med 150 kandidati v 75 občinah, ima nekatere pomembne značilnosti. Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih 51,64-odstotna, kar je za skoraj 8 odstotkov slabše kot v drugem krogu leta 1994. Na Gorenjskem je bila najboljša udeležba v kranjski in škofjeloški občini, 58- in 60-odstotna. Generalno so tudi v drugem krogu zmagovalci neodvisni kandidati. Samo v drugem krogu so dobili 12 županov, skupno pa jih imajo največ med vsemi, kar 46. Slovenska ljudska stranka jih ima po neuradnih podatkih 45, Liberalna demokracija 31, krščanski demokrati 26, socialdemokrati 23 in Združena lista 12. Posebnost drugega kroga je tudi zmagoslavje županskih kandidatov LDS oziroma levosredinskih strank v mestnih občinah. Po Ljubljani so v nedeljo "osvojili" še Kranj, Maribor, Novo Gorico in Novo mesto. Slovenija se je po volitvah svetnikov in izvolitvi vseh županov nagnila k sredini oziroma levi sredini. Agresivna predvolilna kampanja z nizkimi udarci se tudi tokrat ni izkazala za uspešno. Volivci očitno prepirljivcev in obrekoval-cev ne marajo. Do leta 2002, ko so predvidene naslednje lokalne volitve, je občinska oblast tako postavljena. Voliti morajo še v Horjulu, usoda Kopra pa je nejasna. Novi občinski sveti se morajo sestati do 12. decembra oziroma najkasneje 20 dni po volitvah. Seje občinskih svetov morajo sklicati dosedanji in marsikje tudi novi župani, v letos ustanovljenih občinah pa predsedniki občinskih volilnih komisij. • J. Košnjek GORENJSKI GLAS • 6. STRAN OBISK V PRISTAVI Nekdaj majhna vas je prerasla v več strnjenih naselij Največja med vsemi Pristavami v Sloveniji Pristava v tržiški občini je z okrog 850 prebivalci največja med osmimi istoimenskimi naselji v državi. Kljub velikosti kraja v njem domačini marsikaj pogrešajo, predvsem pa več družabnega življenja.__ Pristava, 5. decembra - Na pogovoru s prebivalci Pristave smo se zbrali v starodavni gostilni Pr' Primožk sredi vasi. Tam se sestaja tudi vodstvo krajevne skupnosti, ki od letos nima več niti svoje pisarne. Pomanjkanje prostorov pa ni edini razlog za manj družabnosti, ugotavljajo Pristavčani. Pri vseh dejavnostih so vezani na društva izven domačega kraja, 'me Pristava poznajo skoraj v oče Jože, ki je umrl 1985. leta, V centru Pristave je tudi starodavna gostilna Pr' Primožk, kjer smo se srečali na pogovoru s prebivalci. Oh gostilni stoji obnovljena kosca iz osemnajstega stoletja, zaščiten kulturni spomenik. Žal ostaja del vaškega jedra precej neurejen. Vodstvo krajevne skupnosti si prizadeva, da bi očistili vsaj okolico stare graščine in preselili del skladišča Komunalnega podjetja Tržič. Letos so postavili prvo pokrito čakalnico na avtobusni postaji, enako pa hi radi imeli tudi na drugi strani ceste. vseh slovenskih pokrajinah. In prav gorenjska Pristava, gruča-sto naselje ob pobočju Kriške gore, je največja med vsemi. V preteklosti je bila drugačna, saj je ob stari cesti proti Ljubelju stalo le nekaj hiš in troje gostiln. Po drugi svetovni vojni je vas štela 32 hiš, v katerih je živelo okrog 180 ljudi. Močno se je razširila v zadnjih desetletjih, ko sta zrasli naselji Podva-sca ob cesti proti Križam in Na polju ob cesti proti Retnjam, preživel mnoga desetletja ob kolarskem delu. Pri njem se je izučilo blizu dvajset vajencev. Poznan je bil po izdelovanju imenitnih vozov, dve desetletji pa se je ukvarjal tudi z izdelavo smuči in sani. S sanmi so imeli največ veselja otroci. Očetove smuči so imeli tudi predvojni tržiški smučarji. In prav on seje med prvimi lotil izdelave lepljenih smuči, ki so bile takrat zelo iskane. Prebivalce privabijo tudi Glasove nagrade in ugodnosti. zaslužen Janez Vagner. Od ročajo škodo tudi na kmetijskih Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto dopoldne na obisku v Pristavi pri Tržiču v gostilni Pr' Primožk in med drugim jc naša sodelavka Nataša G maj nar dve uri delila oštevilčeni' reklamne čepice Gorenjskega glasa, kijih je ekskluzivno za naše novinarske obiske in podobne priložnosti izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk v Pristavi smo, tako kot vselej na podobnih, sicer običajno sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tok rut razdeliti 63 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska v Pristavi prejmejo: lastnika čepic s številkama 025511 in 025556 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli Še letos, ali v naslednjem letu, ali pa vse do vključno 31. januarja leta 2000); čepici s številkama 025502 in 025526 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v Pristavi, ki i tnale doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do vključno tega petka, II. decembra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Pristavi zaključi. Naslednji obisk bo to soboto in Nataša G/najnar bo tudi v sklopu novinarskega obiska v Žabnici poskrbela za lepa presenečenja. Gorenjski glas v Zabnici Ekipa Gorenjskega glasa bo v soboto, 12. decembra, na obisku v Žabnici v mestni občini Kranj. Od 9.30 do 11.30 so bomo v zadružnem domu pogovarjali o delu in življenju domačinov, hkrati pa bomo sprejemali tudi brezplačne male oglase, delili čepice s kuponom za nagradno žrebanje in vsem naročnikom, ki bodo prišli z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, tudi majice. Prisrčno vabljeni v zadružni dom. • H. J. DONISTIK PODJETJE ZA PROIZVODNJO LEPIL Mlaka 10, Tržič, tel./fax: 064/562-389 DONISTIK - kontaktno lepilo DONIPREN - lepilo za lepljenje PVC talnih in tekstilnih oblog DONIPOX - epoksidna lepila za lepljenje starega in novega betona, marmorja itd. FAJFJEANS PROIZVODNJA OTROŠKIH HLAČ ZA VELEPRODAJO KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, d.o.o. Pristavška c. 31, 4290 Tržič j^opJ Tel.: 064 557 415 iIijl'i'iI Fax: 064 557 791 PRAZNUJMO SKUPAJ - ZA LEPŠO IN BOLJŠO PRIHODNOST Narava nam vrača našo prijaznost Anton Ribnikar Grega Lan g Jože Sparovec povečala pa se je tudi Mlaka z novimi stanovanjskimi bloki. Danes je v kraju nekaj več kot 850 ljudi, ki se povečini vozijo na delo v bližnji Tržič ali bolj odaljene kraje. V Pristavi je večje podjetje le Komunalno podjetje Tržič, nekaj prebivalcev pa se preživlja tudi s podjetništvom in obrtjo. En sam kmet, ki je tudi kolar "Naša domačija je stara okrog tristo let. Danes je edina kmetija v vasi. V hlevu imamo pet govedi in se ukvarjamo predvsem s pridelavo mleka. Seveda bi samo s tem ne mogli preživeti, ker je pri kmetovanju vse več težav. Kmetiji sem se še bolj posvetil pred desetletjem, odkar sem v pokoju. Prej sem hodil na delo v tovarno ZLIT. Ker sem po poklicu kolar, imam več časa tudi za razna popravila pri hiši ali za druge. Kolarja namreč ni daleč naokoli, zato prihajajo k meni z raznimi željami. Na primer, obnavljal sem celo kolesa za topove na ljubljanskem gradu. Nadaljujem kolarsko tradicijo, po kateri je Pristava zelo znana," je povedal Lrnest Lombar. Iz hiše z domačim imenom pri Bognarju je doma Vida Košnjek. Kot se spominja, je njen športnikov iz preteklosti naj omenim še mojo sestro, Ido Lesar, ki je bila dobra telovadka in poznejša predsednica TVD Partizan. Sedaj tekmujejo v kegljanju brata Nunar, med mladimi alpskimi smučarji Matej Lesar, Jernej Ribnikar in Živa Zupan, med smučarskimi skakalci pa Grega Lang," je naštel Anton Ribnikar. "Že v prvem razredu sem se odločil za skakanje na smučeh. Moj največji dosedanji uspeh je lanska zmaga ekipe na mladinskem svetovnem prvenstvu. Tudi letos sem že osvojil prve točke v svetovnem pokalu, vendar bo prihodnje leto v članski konkurenci gotovo precej težje. Po šoli, sem dijak srednje ekonomske šole v Kranju, preživim največ časa na treningih. Na srečo imam blizu vsaj skakalnice v Sebenjah. Drugi moji vrstniki najraje igrajo košarko, nogomet ali tenis na igriščih v Mnenja najstarejših prebivalcev Franc Košnjek, 94 letni upokojenec: "Zrasel sem na kmetiji v Strahinju. V Pristavo sem se priselil leta 1938, ko sem zgradil hišo. Takrat je nosila hišno številko 30. Vas se je do danes precej spremenila, marsikaj pa je drugače ludi v mojem življenju. Preživel sem dve ženi; druga je bila iz Pristave. Sedaj živim z družino sina Francija, enega od štirih otrok. Še vedno vztrajam pri starih navadah; zgodnje vstajanje in zgodnji počitek, le delam malo. Kot mizar pa sem moral krepko prijeti za delo tako pri obrtniku Sitarju v Dupljah kot v nekdanji Amanovi tovarni finega pohištva v Tržiču. Od leta 1961 sem v pokoju, a sem potem doma pomagal." Helena Legat, 79-letna upokojenka: "Nekdaj smo bili v Pristavi zelo delovni. Udarniško smo delali, ko je pogorel Gozd, pomagali smo pri gradnji zadružnega doma v Krizah in še kje. Znali smo se tudi poveseliti med sosedi. Pri Lombarju smo imeli glasbeno skupino. Če ni bilo glasbe, je bil dober tudi pogovor ob vaškem koritu. Doma sem iz družine z devet otroki, kjer smo vedno peli. Sama sem sodelovala v pevskem zboru in igralski skupini v Tržiču. Z igrami smo gostovali po Gorenjski, z Miklo-vo Zalo celo na Primorskem. Danes je le malo ljudi pripravljenih za sodelovanje in družabnost, kar v Pristavi najbolj pogrešam." površinah. Probleme glede odškodnin skušamo reševati v dogovoru z domačini. Z lovom se ukvarja predvsem starejša generacija prebivalcev, med katerimi je najstarejši prav Pri-stavčan Janko Teran. Sam sem lovec od 20. leta starosti, že dolgo pa me veseli tudi čebelarstvo," je povedal Drago Peč-nik, upokojeni gozdar. Lovcem se rad pridruži tudi Janez Meglic, ki živi v stari Polakovi hiši. Kot upokojenec ima dovolj časa, da zahaja V gozd in pomaga pri krmljenju divjadi. Njegova skrb je zaloga hrane na krmišču nad plazom pri Pristavi, kamor pozimi odhaja vsak dan. Za lovce, čebelarje in druge v naravo usmerjene prebivalce je prostora za njihove dejavnosti res na pretek, drugače pa je z ljudmi iz vodstva krajevne skupnosti. Dolg seznam neuresničenih želja "Od letos smo zaradi vrnitve stavbe nekdanjim lastnikom brez pisarne krajevne skupn°" sti, zato se moramo sestajati kar v gostilni. Želja domačinov je-da bi dobili prostor na lastnem zemljišču, kjer bi lahko uredil* tudi manjše športno igrišče Jedro vasi je še precej neureje' no, vendar ne po lastni krivd'-Zelo radi bi dosegli, da bi las1; nik stare graščine uredil vsaj njeno okolico in da bi komunalno podjetje preselilo na Mlak0 še del skladišč. Odkar sem leta 1990 postal predsednik, smo v sodelovanju z občino postori" marsikaj. Obnovili smo več vaških cest, največja pridobitev pa je prenova komunalnih napelJa in posodobitev lokalne ceste Pristava - Podvasca ter regir>na ne ceste Retnje - Pristava - Trž'^ Uredili smo tudi odvodnjavanje in obnovili staro kanalizacij0 Seznam dolg-o PEČARSTVO IN POLAGANJE KERAMIKE Peter GAŠPERLIN, s.p. Tel.: 561-326 GSM: 041/655-994 Bogata športna preteklost in sedanjost "Pristavčani smo bili vedno aktivni v delu TVD Partizan v Krizah. Sam sem pri sedmih letih začel z orodno telovadbo in se pri 14. letu starosti usmeril v rokomet. Tekmoval sem petnajst let v Rokometnem klubu Križe, v katerem sem bil tudi trener. Že več kot desetletje sodelujem v Smučarskem klubu Tržič, kjer vodim alpsko sekcijo. Sedanji predsednik kluba, Bojan Križaj, je začenjal pot smučarja in rokometaša kot krajan Pristave. Tukaj še prebivata njegova sestra Simona in Alojz Polajnar, oba dobra smučarja. Za to, da so se mnogi usmerili v smučanje, je bil gotovo najbolj Križah. Ker v Pristavi nimamo nobenega prostora za shajanje, mladi poiščemo zabavo drugje; jaz najraje ob klepetu s prijatelji ali ob obisku kina," je zaupal Grega Lang. Lovci se zbirajo na Veternem "Člani lovske družine Uden-boršt, med katerimi smo tudi lovci iz nekdaj samostojne družine v Pristavi, se zbiramo v naši koči na Zgornjem Veternem. Tam se dogovarja o delu upravni odbor, v katerem sem odgovoren za strelstvo. Prizadevamo si ohranjati ravnovesje med naravo in uporabniki prostora. Nad Pristavo je veliko srnjadi in muflonov, ki povz- severnem delu vasi. neuresničenih želja je še Na primer, dolgo razmišljamo ureditvi krožne poti na Podv3' sci. Pešpot na Mlaki je urejena le do lokalne ceste. Zaenkrat imamo v vasi le eno pokrli0 avtobusno postajo," je ugotovj Jože Šparovec, dosedanji V*e& sednik KS. s Član dosedanjega sveta K Vili Logar je opozoril, da morala občina poskrbeti z enotno ureditev avtobusni postajališč. Ker se vsak dan * kraja odpelje in se vanj vrac okrog 200 ljudi, bi morali pos^ viti na pokrito čakalnico ^ -j drugi strani ceste. Kot je m član novega sveta ^raJepri-skupnosti Vili Lang, so tudyy0j za rai seljenci zainteresirani ~- fl, kraja. Sam si bo kot zniajaM^ zadeval, da bo v kraju vec k mevanja zlasti za naprr,0|d športa. • S. Saje, foto: Tina GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak _ Po več kot treh desetletjih ponovno slovensko jadralno letalo Poletela čebela iz panja domačega znanja Na letališču v Lescah je poletelo na prvi poskusni let jadralno letalo Apis - čebela načrtovano in izdelano v zasebnem podjetju Albastar iz Gorij. _ Lesce, 3. decembra - Pretekli teden so na Letališču ALC v Lescah prvikrat preizkusili jadralno letalo Čebela, ki sicer spada v razred ultra lahkih letal, s pomožnim motorjem pa utegne biti zelo "godna možnost za ljubitelje jadranja, saj bo veliko cenejši od ^hunskih letal, ki jih proizvaja begunjski Elan. Malo kdo ve, da imamo Slo-Venci kar precejšnjo tradicijo v izdelovanju jadralnih letal, pa mdi njihovi konstrukciji, saj je v HUbljani dve desetletji po vojni delovala tovarna letal, sprva jnienovana Konstrukcijski biro, kasneje pa Libis. Po (podtaknjenem?) požaru sredi sedemdesetih let je zaprla svoja vrata, nekdanja država pa je z veseljem koncentrirala gradnjo letal v VrŠcu pri Beogradu, hkrati pa Je prišla doba letal iz plastičnih mas, čemur tudi tam niso mogli več slediti. Take izdelave se je [jato v začetku leta 1980 lotil begunjski Elan po licenci nemškega izdelovalca Glasser Dirksa, vendar z vedno večjim deležem domačega znanja le ostal pri Vrhunskih letalih standardnega razreda in dvosedih. 2e lani smo na straneh priloge gorenjska poročali o tem, da je 12 Proizvodnje letal v Elanu izšlo kar nekaj vrhunskih strokovnjakov za tovrstno oblikovanje Zadetek v črno Boštjan Pristavec, eden najboljših slovenskih jadralnih pilotov, je po preizkusnem letu dejal: "Prvi vtis je, da ima Apis zelo dobra krila, ki omogočajo dobro planiranje in tudi počasno letenje, to pa pomeni možnost dobrega izkoristka dviganj tudi v slabših vremenskih razmerah. To bo zelo varno, nezahtevno prehodno jadralno letalo z učinkovitimi krmili, za katerega bo po mojem mnenju veliko zanimanje. Namesto kupovanja starih jadralnih letal, si bodo namreč z njim slovenski jadralni piloti po sprejemljivi ceni lahko kupili dobro novo jadralno letalo, pomožni motor pa jim bo omogočil tudi samostojni vzlet ■ in s tem neodvisnost. Mislim, da je ta projekt zadetek v črno!" Pavel Potočnik, lastnik A lbas -tarja iz Gorij pri Bledu plastike, ki danes v zasebnih podjetjih jadralna letala servisirajo, v podjetju Albastar iz Gorij, katere gonilna sila, direktor in lastnik je Pavel Potočnik, pa so si zastavili tudi gradnjo novih letal. Po uspelih preizkusih manjšega ultralahkega jadralnega G/avni izdelovalec jadralnega letala Apis Sašo Kolar ga je tudi preizkusil. letala Sailent, ki ga že proizvajajo za italijansko tržišče, in ultralahkega motornega letala Sinus, pri katerem se zaključujejo priprave na serijsko proizvodnjo, so pripravili s kombinacijo kril in trupa še tretji projekt: ultralahko jadralno letalo s pomožnim motorjem Apis - čebela, katerega prototip so tokrat prvič preizkusili v zraku. Zanj je mogoče reči, da ima predvsem boljše letalne lastnosti, s katerimi se skoraj povsem približuje normalnim jadralnim letalom, saj s 15-metrskimi krili dosega drsno razmerje 1 : 38. Za nastanek novega slovenskega jadralnega letala imajo zasluge, poleg Pavla Potočnika, ki vodi projekt, še inž. Rado Kikelj, konstruktor iz Elana, inž. Franci Popit in Sašo Kolar, ki ima največji delež pri izdelavi. Po trdnostnih preizkusih je slednji opravil tudi prvi preizkusni let. Prvi vtisi so ugodni, povedati pa ie potrebno, da gre za jadralno letalo za manj zahtevne, nedeljske, rekreativne jadralce. Po opravljenih preizkusnih in primerjalnih letih po posebnem programu bodo v Nemčiji in pri nas pri pristojnih organih začeli zahteven in drag postopek homologacije, že prvi letalski sejem pa bo potrdil, ali je za tako letalo zanimanje. Letalo z vgrajenim pomožnim motorjem naj bi preizkusili spomladi, serijska proizvodnja naj bi bila na red v enem letu. Vlaganja v razvoj naj bi se ob ceni 42 tisoč mark (brez davka) povrnila pri 30 izdelanih letalih, za primerjavo pa povejmo, da stane jadralno letalo brez motorja v Elanu med 60 in 70 tisoč mark, s pomožnim motorjem pa pri nemškem proizvajalcu še enkrat toliko. Če bo zanimanje veliko in preseglo proizvodne možnosti Albastara, se že pogovarjajo tudi o sodelovanju z Elanom. • Š. Žargi Dobro obiskan posvet o varstvu in zdravju pri delu Pomembna novost je izjava o varnosti Prinesel jo bo novi zakon o varnosti in zdravju pri delu, izjava bo morala vsebovati tudi oceno tveganja. K«"anj, dec. - Sava Tires in Goodvear EPR s sodelovanjem slovenskega Inšpektorata pripravila osmi posvet o varnosti in ?dravju pri delu v kemični, farmacevtski jj| gumarski industriji ter v proizvodnji Plastičnih mas. 1. decembra je potekal v uojnu krajevne skupnosti v Stražišču, Uobro je bil obiskan, pokazalo se je, da pnimiv za čedalje več družb in podjetih, »ako velikih kot majhnih. Prvi del posveta je bil namenjen osnutku oakona o varnosti in zdravju pri delu ter 0snutku pravilnika o varnosti pri delu z akotvornimi snovmi ter uskladitvi z ev-,°Pskimi predpisi na področju fizikalnih, *emičnih in bioloških škodljivosti. Glavni povenski inšpektor za delo Borut Brezovar b H^al' da se z novim zakonom stvari ne odo bistveno spremenile, natančneje pa o določena odgovornost, saj zakon temelji "a odnosu med delodajalcem in delojemal-em. Razmere pa zahtevajo nove, času Primerne predpise, ki bodo usklajeni z ippskimi pravnimi dokumenti, fcna najpomembnejših novosti je izjava o arnosti, ki jo bo zakon naložil vsaki pravni nS VseDovala bo tudi oceno tveganja in aćrt zmanjšanja tveganja na najmanjšo "°Zr»o mero. Izdelati jo bodo morale po jropski metodologiji. Ocena ogroženosti ° morala vsebovati definicijo tveganja, povezavo verjetnosti in posledic nezgod, ki Emil Nanut je predstavil organiziranost varstva pri delu v kranjski Savi. izračun zdravstvenih posledic ter izbor izrednih dogodkov. O harmonizaciji predpisov z EU na področju fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti je govoril direktor Urada za varstvo in zdravje pri delu Milan Srna. Uskladiti jih bomo morali do leta 2002, prednost je v njihovi povezanosti in dopolnjevanju. Savini strokovnjaki so predstavili nekaj praktičnih rešitev varnosti in zdravja na 'ahko pripetijo zaradi določene dejav- delovnih mestih. Emil Nanut je prikazal J?sb ter pregled baze podatkov podjetja, organiziranost ekološkega, tehničnega in ZaSHVen P°datek P™ ocenjevanju nevarnosti požarnega varstva, ki zajema varstvo pri on 'n uPoraDO nevarnih snovi bo torej delu, prvo pomoč, požarno varstvo, gasils-Predelitev, kaj gre lahko narobe, kako ko reševalno enoto, varstvo okolja ter f ,Sosto se to lahko zgodi ter kakšne so odstranjevanje odpadkov. Za uspešno delo "ko posledice. Ključnega pomena bo je zelo pomembno zgledno delo vodij, obveščanje in prednostno obravnavanje teh problemov ter seveda izobraževanje, določanje ciljev in izdelava programov, zaostrovanje delovne discipline in vsestransko spodbujanje varnega dela. Pri organizaciji prve pomoči so v Savi že upoštevali predlog novega zakona. Vključuje ambulantno in gasilsko enoto ter omarice prve pomoči, redno potekajo tudi programi usposabljanja. Varnost je namreč ena od prednostnih nalog v koncernu Sava. Drugi del posveta je bil namenjen osnutku pravilnika o varstvu pri delu z rakotvornimi snovmi, pri katerim morajo biti navodila zelo jasna. Merjenje koncentracije je obvezno, podatke morajo hraniti štirideset let, pomembni so tudi zdravstveni pregledi zaposlenih. Zakona o davčnem svetovanju še vedno ni Naši davčni svetovalci povabljeni med evropske Evropska organizacija davčnih svetovalcev je naše društvo povabila med svoje redne člane, čeprav Slovenija še ni v EU. Kranj, 7. dec. - Konec minulega tedna je v Termah Čatež potekal drugi kongres slovenskih davčnih svetovalcev, povezani so v društvo, ki deluje že pet let in pol in ima blizu 170 članov. Ker zakona o davčnem svetovanju in s tem državnih licenc še vedno ni, so sami sestavili pravilo in po njemu 43 članom za eno leto podelili naziv davčni svetovalec. Zastavlja se vprašanje, ali država lahko od nas zahteva poznavanje vseh podrobnosti davčnih zakonov, če zakonsko še ni uredila davčnega svetovanja. Za Društvo davčnih svetovalcev Slovenije je povabilo Evropske organizacije davčnih svetovalcev vsekakor veliko priznanje. Praktično namreč to pomeni, da so uveljavili enako stroga merila, kakor jih zahtevajo združevanja davčnih svetovalcev po Evropi. Na skupščini, ki je ob koncu kongresa potekala v Čatežu, so se seveda odločili, da povabilo sprejmejo. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije bo potemtakem redni član tovrstne evropske organizacije, še preden bo Slovenija vključena v EU. Prav tako pomembna je za naše društvo davčnih svetovalcev odločitev nemškega finančnega ministrstva, ki je nemške davčne svetovalce, notarje in odvetnike obvestilo, s katerimi ustanovami drugih držav naj sodelujejo. Priporoča jim, naj v Sloveniji poiščejo davčne svetovalce, ki jim je ta naziv podelilo društvo. Pri nas namreč še vedno ni zakona o davčnem svetovanju, zato davčni svetovalci še nimajo državnih licenc. Finančno min- istrstvo ga je v začetku letošnjega leta pripravilo, vendar je predlog obtičal v usklajevanju. Predlog zakona je zdaj pripravilo društvo samo, zaveznike išče med poslanci, da bi bil zakon sprejet po tej poti. Zakon bo seveda predpisal zbornico ter preverjanje znanja davčnih svetovalcev, ki bodo morali opravljati izpite. Vsakdo torej ne bo morel postati davčni svetovalec. Zdaj je to lahko vsakdo, ki ima nekaj izobrazbe, volje in želje, čeprav o davkih ne ve veliko. Zato se zastavlja vprašanje, ali država lahko zahteva od državljanov, da dosledno spoštujejo davčne zakone in se ne morejo izgovarjati, da nečesa niso vedeli ali razumeli. Vprašanje je seveda, kdo je takšen vseved, da pozna vse zapletene davčne zakone, povprečen državljan jih prav gotovo ne pozna. Vrzel je zdaj društvo nadomestilo s svojimi pravili, po katerih so naziv davčni svetovalec podelili 43 članom. Veljal bo do prihodnje skupščine, ki jo bodo pripravili prihodnje leto. Če dotlej zakona še vedno ne bo, bodo znanje svetovalcev preverili na izpitih. Društvo se je z zavarovalnicami dogovorilo tudi o njihovem zavarovanju, sklenili ga bodo lahko z najmanj 8 milijonov tolarjev do največ 40 milijonov tolarjev zavarovalne premije. Lahko se bodo zavarovali tudi drugi člani društva. V škodnih primerih se bodo najprej pogovorili v društvu in šele nato naslovili zahtevo na zavarovalnico, saj želijo preprečiti zlorabe. • M.V. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zaradi predragih delnic SŽ so se pidi uprli Kranj, 7. decembra - Družbe za upravljanje se ne bodo prijavile na razpis Slovenske razvojne družbe za nakup prvega paketa državnega premoženja, namenjenega polnjenju privatizacijske vrzeli. To so sklenili člani Združenja družb za upravljanje na izredni seji^ prejšnji teden v Ljubljani. Vzrok: cena delnic Slovenskih železarn, ponujenih v paketu, je po mnenju družb za upravljanje previsoka. Država med drugim državnim premoženjem pooblaščenim investicijskim družbam (pidom) prodaja tudi 20 odstotkov premoženja železarn. Celoten paket je vreden 17,1 milijarde tolarjev, kar je po oceni družb za upravljanje precenjeno. Knjigovodska vrednost omenjenega paketa je namreč konec letošnjega junija znašala 5,7 milijarde tolarjev. Ce bi torej družbe ža upravljanje paket kupile, bi pidi imeli za 11,4 milijarde tolarjev izgube, ko bi premoženje železarn prenesli v poslovne knjige. Družbe za upravljanje ob tem opozarjajo, da vrednotenja premoženja železarn sploh ni bilo; omenjena ponudba razvojne družbe pa pomeni kršitev zakona o zaključku lastninjenja in zakona o zagotavljanju sredstev pidom. Ker družbe za upravljanje morajo odkupiti celoten paket -ponudba za paket brez železarskih delnic bi bila nepopolna - se na razpis sploh ne bodo prijavile. Kot pravijo, ne nasprotujejo nakupu železarskih delnic, vendar pa zahtevajo, da jih država ovrednoti po pošteni tržni ceni. Stroške vrednotenja so družbe pripravljene plačati. • U. P. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 JESENICE Upravna enota Jesenice na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, Št. 65/98, 76/98 odločba Ustavnega sodišča) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV TER STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE JESENICE, DA DO 7. 1. 1999 pri Upravni enoti Jesenice priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. UPRAVNA ENOTA JESENICE Mag. Vitomir PRETNAR NAČELNIK POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Ljubljanska borza prenavlja sistem trgovanja Dveletni rok pri skrbniških računih? Promet v enajstim mesecih letošnjega leta je znašal 137 milijard tolarjev, kar je 27 odstotkov več kot leto poprej. Kranj, dec. - Ljubljanska borza je na tiskovni konferenci opozorila, da je potrebno skrajšati sedemletni rok v sistemu skrbniških računov. Po njihovi oceni bi bil primeren dveletni rok. Promet na Ljubljanski borzi narašča, vse več je poslov z delnicami pidov. Prenavljajo sistem trgovanja, pri čemer so se odločili za razvoj lastnega informacijskega sistema. Sedemletni rok v sistemu dec tečajev delnic in s tem skrbniških računov je vsekakor zaščitili trg. Vendar pri tem ne treba skrajšati, saj našo državo gre pozabiti, da je tak sistem zdaj pogosto prištevajo med hkrati tudi preprečeval dvig najbolj zaprte in vlagatelje je tečajev v preteklosti, kar je težko prepričati, da so naša zmanjšalo povpraševanje po podjetja dobra naložba. Po delnicah slovenskih podjetij, oceni direktorja Ljubljanske Zaradi sedanje ureditve se Po doseženem prometu je med borznimi člani na prvem mestu Nova Ljubljanska banka, ki je imela trinajst odstotkov celotnega prometa, sledi Publikum z dvanajstimi odstotki in Perspektiva s sedmimi odstotki. Med 41 boznimi člani sta dva z Gorenjske: Gorenjska borzno posredniška družba iz Kranja je z 2,3 odstotka prometa na štirinajstem mestu, Gorenjska banka pa je z 0,06 odstotka prometa na predzadnjem mestu. borze Draška Veselinoviča bi bil primeren dveletni rok. Skrbniški računi orodje devizne politike Tako bi se Jahko izognili vročemu kapitalu, hkrati pa omogočili kolikor toliko sprejemljive pogoje za tuje port-feljske naložbe. Ob sedanji sedemletni omejitvi so tako rekoč prepovedane in iz plačilne bilance je razvidno, da imajo portfeljske naložbe le majhen delež v deviznih pritokih. Ob azijsku krizi je bilo pogosto omenjeno, da so skrbniški računi preprečili pa- V srednjeevropski borzni indeks CESI je zdaj vključenih 73 delnic in sicer enajst madžarskih, osem slovaških, dvajset čeških, štiriindvajset poljskih in deset slovenskih. Ljubljanska borza je vključila delnice: LekA, SKB banka, BTC, Kolinska, Terme Čatež, Droga Portorož, Dolenjska banka, Nika, Salus in Probanka. zmanjšuje preglednost trgovanja z delnicami slovenskih podjetij izven Slovenije, saj se oblikuje vzporedni trg, kjer niso znane cene sklenjenih poslov niti njihov obseg. Obstoječi sistem skrbniških računov služi Banki Slovenije kot orodje pri vodenju politike deviznega tečaja, kar ovira razvoj slovenskega trga kapitala, pravijo pri Ljubljanski borzi. Na borzo prišle delnice pidov Letošnje leto je zaznamovalo padanje obrestnih mer poleti, zato so institucionalni investitorji postali pomembnejši dejavnik na borzi. Jesenska kriza na svetovnih finančnih trgih se tudi Ljubljanski borzi ni povsem izognila. Tretja značilnost pa je prihod delnic pidov na borzo. Zategadelj so letos tako tečaji kot indeks SBI precej nihali. V letošnjih prvih enajstih mesecih se je na borzo uvrstilo deset delniških družb iz lastins-kega preoblikovanja, od tega dve v borzno kotacijo in osem na prosti trg. Na borzo je prišlo 22 delnic pidov in dveh družb, ki sta se iz nejavne preoblikovali v javno delniško družbo: ljubljanski Tehnounion in kranjski Merkur. Letos so bile najbolj prometne delnice Leka, Krke, Petrola, Mercatorja in Radenske. Z njimi je bilo sklenjenih kar 64 odstotkov celotnega letošnjega prometa z delnicami. Med pidi je na prvem mestu Infond Zlat, sledi NFD in Triglav Steber 1. Celotni borzni promet je v enajstih mesecih znašal 137,5 milijarde tolarjev, kar je 27 odstotkov več kot lani v tem času. Celotna tržna kapitalizacija borznega trga se je zaradi novih vrednostnih papirjev z 400 milijard tolarjev na začetku letošnjega leta povečala na 565 milijard tolarjev ob koncu novembra; kapitalizacija pidov pa znaša 64,5 milijarde tolarjev. Prenova sistema trgovanja Ljubljanska borza se je odločila za prenovo informacijskega in trgovalnega sistema, pri čemer so izbirali med tremi možnostmi: obstoječi kanadski partner, povezava z večjo borzo ali razvoj novega lastnega sistema. Odločili so se za zadnjo možnost, v naslednjih treh mesecih bodo pripravljene nove programske in tehnične rešitve. Uporabili bodo najnovejše Microsoftove tehnologije, sodelovali bosta podjetji Novita in SRC Computers. Novi sistem bo omogočal povezovanje s podobnimi sistemi v svetu, bistveno večja bo njegova zmogljivost, boljše bo njegovo delovanje, omogočal bo popoln pregled nad potekom transakcij in uvajanje novih elektronskih storitev. S pomočjo avtomatskega osveže-vanja podatkov bo na ekranih omogočal večjo preglednost trga, omogočal bo podrobnejše pregledovanje podatkovnih zbirk ter zmogljivost do 20 tisoč poslov dnevno. Novost bo možnost neposrednega povezovanja med informacijskimi sistemi članov borze, ki bodo lahko izmenjevali tekoče podatke o naročilih, sklenjenih poslih in stanju na trgu. Usposabljanje za novi sistem bo potekalo marca in aprila, nakar bodo maja celotno trgovanje prenesli na nov informacijski sistem. • M.V. V mrzlih dneh v toplice ali v kraško jamo Tudi na ogled božičnih jaslic To soboto, 12. decembra, bomo pripravili dve. rajži v 'tople kraje', natančneje, v toplice: v Terme Lendava in v Terme Topolšica. Prijeten dan boste lahko preživeli v topli vodi, tako v Lendavi v hotelu Lipa kot v Topolšici v hotelu Vesna bo po večerji zabava s plesom in na oba izleta se boste lahko peljali z udobnima avtobusoma tržiŠ-kega Integrala. Za sobotni izlet v Terme Topolšica je na razpolago še dovolj sedežev v Glasovem avtobusu, med potjo se bomo ustavili tudi v Kamniku v prodajalni Svilanit, kjer boste lahko kupili njihove izdelke po nižjih cenah v božično novoletni akciji. Povratek do večera. Prispevek k stroškom: 2.500 tolarjev (vstopnina za ogled božičnih jaslic, prevoz, popotnica) za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 3.200 SIT. Za otroke do 14. leta samo 1.500 tolarjev! Izlet bo vodila Rožena Avsec ************ *********** Poleti in pozimi je praktično enaka temperatura v kraških jamah. V teh mrzlih dneh je v podzemlju med kapniki celo veliko topleje kot zunaj. Zato Vas prihodnjo soboto, 19. decembra, vabimo na izlet v Škocjanske jame. Obiskali bomo tudi Tehniški muzej Slovenije v Bistri, ki ga bodo 19. decembra prav za naše izletnike izjemoma odprli in poskrbeli za strokovno vodenje. Okrepčali se bomo v gostilni Bistra, nakupovali v odlično založeni trgovini podjetja Mogota, itd. Za prevoz z udobnim turističnim avtobusom bo puskrhel Marko Remic iz podjetja METEOR Cerklje, ki bo vožnjo začel v Cerkljah, z 'ovinkom' do Radovljice (če bo vsaj 5 prijav!), s postanki še v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Prispevek k stroškom: 3.600 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa ter družinske Člane; za ostale 5.100 SIT. Izlet bo vodila Marija Barle. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Metlika bomo prihodnjo soboto, 19. decembra, organizirali 'pozni Martinov izlet' v Belo Krajino. Belokranjski vinarji nam bodo pripravili ogled zidanice in degustacijo belokranjske kapljice, dan bomo zaključili z večerjo in zabavo s plesom v hotelu Lahinja. Izlet z udobnim avtobusom Integrala Tržič bomo začeli v Tržiču, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Prispevek k stroškom: 2.900 SIT za naročnike Gorenjskega glasa, za nenaročnike 4.100 tolarjev. Izlet ho vodil Andrej Logar. V Postojnski jami bodo tudi letos v božično novoletnem času pripravili posebno doživetje: užive jaslice", ki jih bodo pripravili v sodelovanju z mladinskimi igralskimi in pevskimi skupinami. Na željo bralk in bralcev bomo tudi letos v dneh, ko bodo v Postojnski jami organizirane jaslice, pripravili ogled. Vabimo Vas v nedeljo, 27. decembra, ko bo avtobus Integrala Jesenice sredi dopoldneva začel vožnjo na Jesenicah (če bo vsaj pet prijav, bo start v Mojstrani!). Postanki v Žirovnici, Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki in Medvodah. PIVOVARNA UNION ^2lll>rijnUlj(! Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite po telefonu 064/ 223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "fleg ma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. Ukrepi za preprečevanje živalskih kužnih bolezni Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je pred kratkim izdal odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999. Odredba določa preventivne ukrepe pri govedu, drobnici, prašičih, perutnini, kopitarjih, psih, gamsih, zajcih, čebelah in ribah. Pri govedu bodo proti vraničnemu in šumečemu prisadu preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih petdesetih letih ugotovljena ta bolezen. Vse govedo, ki naj bi ga odgnali na pašo izven naselij in bodo vso pašno sezono zunaj hleva, bodo najmanj tri tedne pred odgonom na pašo cepili proti steklini. Proti tuberkulozi bodo cepili polovico vseh govedi, starejših od šest tednov, na govejo spongiformno encefalopatijo (bolezen "norih krav") bodo ob rednem zakolu pato histološko pregledali možgane 80 govedi, starejših od tri leta, enkrat na leto bodo vse krave v laktaciji preiskali na brucelozo -in tako dalje. Proti klasični prašičji kugi bodo preventivno cepili prašiče v rejah, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oz. 50 ali več pitancev, ter prašiče, ki jih krmijo s pomijami iz prehrambenih obratov oz. z ostanki iz prodajaln mesa ali obratov mesne industrije. Drobnico naj bi med drugim cepili proti vraničnemu in šumečemu prisadu, steklini, tuberkulozi in brucelozi. Proti atipični kokošji kugi bodo cepili kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer v perutninskih obratih, pri rejcih, ki imajo več kot petsto živali, v naseljih, kjer so perutninski obrati in večje reje (nad 500 živali), v fazanerijah, v vseh rejah nojev in v naseljih, kjer so perutninski obrati ali večje reje (nad 500 živali). Enkrat na leto bodo na vrtoglavost pregledali vse postrvi v ribogojnicah, vse pse pa bodo najkasneje do sredine maja cepili proti steklini. Bolje najem storitev; kot nakup stroja V Sloveniji in tudi na Gorenjskem je vse več strojnih krožkov, za katere je značilno, da so kmetje tudi lastniki strojev in da delo opravljajo drugim po vnaprej dogovorjenem ceniku. Ker je na tak način možno znižati stroške pridelave, ustanavljanje in delovanje krožkov podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Eden takšnih krožkov deluje tudi na območju Medvod, kjer njegovi člani (vseh je 58) zaračunavajo baliranje (odvisno od števila bal) od 1.600 do 2.220 tolarjev na balo, oranje z dvobrazdnim plugom 3.300 tolarjev na uro, oranje s tribrazdnim 4.045 tolarjev in setev žit 3.625 tolarjev na uro. Sporno zdravilo vzeli iz prometa Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je izdal odločbo, s katero je iz prometa in uporabe v veterinarski medicini umaknil zdravili Klavuxil in Ampivet S (določene serije), ki ju izdeluje Pliva iz Zagreba. Kot piše v odločbi, so za omenjeni zdravili ugotovili, da ne ustrezata pogojem, ki jih določajo zakon o dajanju zdravil v promet in drugi predpisi. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si belsađ* LJUBITELJI ASTERIXA POZOR! Z drobnim, bistrim in zvitim bojevnikom se podajte novim dogodivščindm naproti. Mm LEGfON. V novi izdaji ASTERIX LEGIONAR priljubljenega junaka, kot vedno, spremlja najboljši prijatelj Obelix, ljubitelj merjascev in poštenega tepeža, Panoramix, spoštovani plemenski čarodej, pa ima v zalogi presenetljive recepte... Cena knjige ASTERIX LEGIONAR je 2.835 SIT. Pravočasno si zagotovite svoj izvod. Naročite ga iahko.' na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radov!jica po telefonu (064) 715 5 i .•• po faksu (064) 715 988 na e-mail zalozba@didakra s, Oglejte si tudi našo ponudbo na intemetu http://wwwdiddkta.si! »"DIDflKTOl POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Ljudje prodajajo delnice pidov \^r'fnb nov. - V pooblaščenih investicijskih družbah, katerih rilT-'5e .kotirajo na Ljubljanski borzi, hitro upada število delničarjev. V vseh je samo novembra upadlo za skoraj 27 tisoč. Ljudje prodajajo delnice pidov, ki so jih dobili v zameno za astninske certifikate, kar pomeni, da za papir dobivajo gotovino. rodajo jih seveda predvsem tisti, ki potrebujejo denar, čeprav borzni posredniki pravijo, da se delnic zdaj ne splača prodajati, sploh dep Z,arai^ na^upa novoletnih daril. Splača se potemtakem podariti V skladu NFD1 se je novembra število delničarjev zmanjšalo za iin odstotka, v Pomurski investicijski družbi 1 za 8,7 odstotka, v inglavovem Stebru 1 kar za 12,5 odstotka. Veliko ljudi se je odločilo 'Udi za prodajo delnic Atene, prvi Atenin sklad je izgubil 6,9 °astotka delničarjev, drugi 8,4 odstotka in tretji 4,8 odstotka. Novembra inflacija 0,4-odstotna |f.ranJ> dec. . Novembra so se cene življenjskih potrebščin v oveniji povečale za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim ovembrom so bile višje za 6,4 odstotka, v primerjavi s koncem •anskega leta pa za 5,8 odstotka. all!^?vemDra so se tobačni izdelki podražili za 4,5 odstotka, v skupini 'Koholnih pijač in tobačnih izdelkov je bila podražitev tako 2,3- ■. stotna. Podražitve so bile večje tudi v skupini raznovrstnega blaga, Jer so se izdelki za osebno nego podražili za 2,2 odstotka, osebni oh! b00^ Pa za odstotka. Nadpovprečno so se podražile še o'eka in obutev in sicer za 0,5 odstotka, med njimi dodatki kar za *-'♦odstotka in tkanine za 1,1 odstotka. Novembra sta se ujela povišanje cen življenjskih potrebščin in rpbnoprodajnih cen, ki jc bilo prav tako 0,4-odstotno.V primerjavi z lanskim novembrom so se drobnoprodajne cene Povečale za 7,1 odstotka, v primerjavi s koncem lanskega leta pa Za 6,8 odstotka. , gj^RENJSKA ONLINE: www.media-art.si Pet let McDonald'sa v Sloveniji ^ranj, dec. - McDonald's je prvo restavracijo pri nas odprl pred Petimi leti, zdaj jih ima že enajst, odpreti jih namerava še več. radna dobaviteljica kruha bo postala Pekarna Grosuplje. \decembra je minilo natančno pet let, odkar je McDonald's odprl VV~?P°vi v Ljubljani svojo prvo restavracijo pri nas. Tedaj je bila abljiva posebnost, danes jih ima po Sloveniji že enajst, zato smo se arije že navadili. Čeprav jo je želel odpreti tudi v Kranju, mu doslej 0 se ni uspelo. McDonald's Slovenija namerava v prihodnje odpreti Po dve restavraciji letno, zato jih bo še več, nove bodo zrasle v Mariboru, Novem mestu, Ljubljani in še kje. McDonald's je zelo zahteven pri dobavah živil, ki jih uporablja v v°jih restavracijah, saj je kvaliteta zelo natančno določena. Tako so run doslej uvažali iz Avstrije, zdaj se dogovarjajo s Pekarno Grosuplje, ki bo postala uradna dobaviteljica. Db peti obletnici je McDonald's Slovenija podaril oddelku za lroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra Ljubljana Posebno medicinsko napravo, ki jo uporabljajo pri hranjenju a°jenčkov po operacijah. 1 KOMPAS PODJETJE KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o. SLOVENIJA, 4260 BLED CANKARJEVA 2 Tel.: 064 79 40 Kompas hotel Bled vas konec tega tedna vabi na prodajo porcelana, stekla in hotelskega inventarja. Pr°daja bo potekala v petek, (11.12.), od 12. do 16. ure ter v soboto in nedeljo (12., 13. 12.) od 10. do 15. ure. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico ActivalMaestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 0631425 27 15, 425 27 19. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR Tedenski borzni komentar Minuli teden si bodo borzniki zapomnili predvsem po objavi velike novice, da se je Mercator odločil okrepiti svoj že tako močan položaj v trgovini na drobno. Plen naj bi bila najprej Emona Merkur, cilj pa med drugim tudi razbitje konkurenčne pozicije trgovskega trojčka, ki bi v prihodnosti lahko pomenil konkretno protiutež Mercatorjevemu položaju. Objava, da se bo odločil za ponudbo za odkup - se pravi, da bo obstoječim delničarjem ponudil, da odkupi vse njihove delnice po neki ustrezni ceni, sprva ni zbudila večjega zanimanja, v nadaljnjih dneh pa je delnica vendarle pridobivala na vrednosti - dramatičnih skokov ni bilo, rast pa stalna v višini vsaj l odstotka na dan. Borzni indeks je teden končal pri 1668 indeksnih točkah, kar je 19 točk višje, kot pred tednom. Zanimivo je, da je indeks rastel vse dni, porasti pa so bili zgolj vzorčni. Navzgor so indeks vlekle predvsem delnice Mercatorja, SKBja in Aerodroma, ostale delnice pa so večinoma še vedno v PIDovskem šoku, ki hromi trgovanje z njimi. Nelikvidnost trga A in B vpliva tako na splošno razpoloženje posrednikov, kot tudi nivoje tečajev. Če je bila pred kratkim časom narejena naložba v take delnice na kratkoročni osnovi, sedaj para živce naložbenika, ki se jih po nakupni ceni lahko znebi le peščico. Tako so se delnice, pri katerih se je v zadnjem času pojavil tak prodajalec, ki je želel narediti svojo naložbo likvidnej-šo, precej pocenile, zaenkrat pa popravkov, ki bi to stanje nekako izravnali, še ni bilo. Tu je govora predvsem o delnicah Radenske, kjer je ponudba kljub skromni ceni precejšnja, takoj za tem, ko bo ponudbe zmanjkalo, pa si lahko obetamo lep porast njene cene. Farmacevtske delnice, ki so bile nekoč omembne ustvarjalke mnenja o celotnem trgu, so trenutno pri nizkih vrednostih potisnjene na stranski tir. Cena Krkine delnice le malenkost nad 25000 tolarji je pravi pokazatelj stanja na trgu. Da zgodbe o trgovinskih spopadih še ni konec, lahko sklepamo po petkovem, skoraj 370 milijonskem poslu z Lokino delnico. Kam bo paket 220000 delnic, ki predstavlja dobrih 14 % podjetja, ki je reda velikosti 60 % Emone Merkur, odšel, pa je trenutno še veliko in precej pomembno vprašanje za razvoj trgovine v Sloveniji. V tem tednu se je borzni zabavi pridružil kranjski Merkur, trdno podjetje, ki ima očitno vizijo lastnega razvoja dobro definirano, pa se zaenkrat po prometu prav odlično vklaplja v celotno sliko nelikvidnosti in podcenjenosti. Prvi posli so se opravljali po cenah, ki jih je ta delnica dosegala pred kotacijo, 18000 tolarjev. Jasno je, da glede na knjigovodsko vrednost okoli 21850 tolarjev in lepe dividende, ki jih delnica prinaša, cena bržkone ne bo prav dolgo na takem nivoju, stopenj porastov pa zaenkrat, predvsem zaradi nepredvidljivosti našega borznega trga, še ni mogoče napovedati. Delnica Gorenjskega tiska je ob trgovskih zgodbah v zadnjih 20 trgovalnih dneh izgubila 11 % svoje vrednosti, ob prebujanju drugih panog pa lahko pričakujemo znatne poraste. Na delnice PlDov posredniki v Miklavževem času niso pozabili - marsikomu so že izpolnile željo v obliki skoraj zastojnskih delnic, pa če imamo pri tem v mislih delnice Triglavovega Stebra 1, ki jih je bilo spet mogoče dobiti pod 700 tolarji, ali pa Nacionalne finančne družbe, ki je s 655 tolarji "plen", ki lahko polepša prve mesece prihodnjega leta. Dogajanje je pred novim letom, ko je treba v knjigah malo polepšati bilance, ponavadi kar živahno, kakšen konkretnejši porast cen delnic pa lahko pričakujemo tudi za letošnji predpraz-nični čas. Naj bo december vesel tudi za investitorje! Matej Anko Ilirika borznoposredniška hiša, d.d. KRANI, 7.12.N9S nakupni;proJaini nakupni/prodajni i)akupm/pnid.i)ni 3> MERKUR , d.d. si Je s kakovostjo svojih storitev v pogojih velike odprtosti trga in močne konkurence utrdil sloves odličnega in vodilnega trgovskega podjetja z železnino in tehničnim blagom. Za prodajo kupcem javnega sektorja v Veleprodaji iščemo VODJO PRODAJE za področje gradbeno-komunalne dejavnosti in gradbene ekologije ^ kandidata pričakujemo: * visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gradbene smeri % opravljen strokovni izpit % vP's v imenik pooblaščenih inženirjev , 2nanje in izkušnje s področja komerciale znanje enega tujega jezika kandidatom nudimo: I Možnost samostojnega, dinamičnega in kreativnega dela , ^Jpžnost izobraževanja in usposabljanja st|mulativen zaslužek Svojo vlogo z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, d.d., Kranj, Splošno kadrovsko področje, Gregorčičeva 8, 4501 Kranj. I I I K I K A ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR MEDVODE, frlO Ljubljana, EMONA tfertor, KRKA & POTOLB, TELEKOM PIVOVARNA UNION IN LAŠKO. * prodajamo delnice na borzi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 51] ^ KRANJ 1 el 064/22ž 722 tfA radio triglav 4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101,5 Mhz MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 96,35 97,00 13,64 13,77 EROS (Stari Mayr) Kranj 96,45 96,80 13,65 13,74 GORENJSKA BANKA (vse enote) 95,95 97,05 13,37 13,79 . • . .___ . ... n, ./» nt -t« tO z.1 1 O 70 PREROK 090/41-29 090/42-38 lL NONtropcue 1)904448 090 75/7 VZDtHUAJI INTIME HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-irznica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e.Šk. Loka LEMA Kranj 96,40 96,70 13,67 13,72 96,55 96,75 13,66 13,72 96,52 96,75 13,65 13,71 96,40 96,90 13,63 13,74 221-722 96,45 96,80 13,65 13,74 96,30 96,80 13,63 96,25 97,20 13,68 96,50 96,80 13,66 69 9,87 75 9,85 ,3010,19 ,65 9,70 ,75 9,82 ,77 9,80 ,74 9,85 V0LKS BANK-LJUD. BANKA.d.dij. 96,20 96,70 13,63 NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA LB KOTrek, Kranj. Medrtde. ŠK. Lote R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-S!ov. hran. in pos. Kranj 96,40 96,90 13,64 96,32 96,97 13,66 96,50 96,95 13,67 94,80 96,80 12,70 96,45 96,80 13,65 96,53 96,79 13,66 96,35 96,79 13,61 96,30 96,90 13,65 13,76 13,80 13,75 13,77 13,74 13,78 13,76 13,75 13,74 13,74 13,77 13,75 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 96,00 97,00 13,60 13,82 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 95,95 -13,37 SLOVENIJATURISTJesenice 96,45 96,90 13,64 13,74 S2KB Blag. mesto Žiri 96,10 97,05 13,45 13,78 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Škofja Loka 96,50 96,85 13,65 13,75 TENT0URS Domžale 96,20 97,00 13,60 13,75 TRG Bled 96,30 96,90 13,65 13,79 TR0PICALKamnik-Bakovnik 96,55 96,75 13,68 1 3,72 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 («.h-13.h, 13.45H VVILFAN Tržič 563-816 74 9,84 75 9,85 72 9,82 75 9,84 60 9,82 75 9,85 70 9,89 75 9,85 10 9,80 75 9,85 75 9,82 70 9,85 70 9,85 66 9,82 30 -74 9,85 4010,19 75 9,85 ,70 9,90 ,69 9,83 ,77 9,82 i-18.h) POVPREČNI TEČAJ 96,28 96,87 13,58 13,75 9,65 9,86 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih VB leasing, d.o.o., Ljubljanska c. 7, Bled objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODKINJE RAČUNOVODJE Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba ekonomske smeri - obvladovanje dela na računalniku, še posebno v okolju VVindovvs - sposobnost samostojnega opravljanja dela - najmanj šestletne delovne izkušnje pri vodenju poslovnih knjig in računovodstva - urejenost Od kandidatk/kandidatov pričakujemo strokovnost, pripadnost in komunikativnost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: VB leasing, d.o.o., Ljubljanska cesta 7, Bled. O izbiri vas bomo obvestili v osmih dneh po odločitvi. Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšimi. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 Kranj Upravna enota Kranj na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98) in skladno z 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1), s tem . JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE KRANJ, DA DO 7. 1. 1999 na. Upravni enoti Kranj priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. Obrazci vlog se dobijo v sprejemni pisarni Upravne enote Kranj, soba št. 110. UPRAVNA ENOTA KRANJ NAČELNIK METOD FERBAR KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Zakon o agrarnih skupnostih Kršitev načela enakosti Ljubljana - Kmetijska zadruga Hoče je ustavnemu sodišču dala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti enega od členov zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnost ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Zakon natančno navaja, katere določbe zakona o denacionalizaciji se smiselno uporabljajo tudi za vračanje premoženja agrarnih skupnosti, pri tem pa ne navaja 73. člena zakona, po katerem so zavezanci za odplačno pridobljeno premoženje opravičeni do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Ker imajo zavezanci v vseh drugih postopkih vračanja premoženja v takih primerih pravico do odškodnine, je po mnenju zadruge kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče je zavrnilo predlog zadruge za delno zadržanje izvajanja zakona, je pa odločilo, da je sporna določba zakona res v nasprotju z ustavo, ker ne predvideva nadomestila za nepremičnine, ki se vračajo agrarnim skupnostim in ki so jih zavezanci pridobili odplačno. Sodišče je dalo državnemu zboru nalogo, da ugotovljeno neskladnost z ustavo odpravi v roku enega leta, to je do 26. novembra prihodnje leto. • CZ. Visok jubilej Sto let zadružništva na Bledu Bled - Avgusta letos je minilo sto let, odkar so v Gorjah ustanovili Kmetijsko društvo v Gorjah, ki je bilo registrirano kot zadruga z omejeno zavezo. Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled, ki nadaljuje zadružno tradicijo svoje prve in vseh drugih predhodnic, bo visok jubilej, stoletnico zadružništva na območju blejske občine, proslavila to soboto, ko bo ob štirih popoldne v Festivalni dvorani na Bledu proslava. Ob jubileju so že izdali knjižico, v kateri predstavljajo stoletni razvoj zadružništva na Blejskem in sedanjo dejavnost in organiziranost, v njej pa so poimensko navedli tudi vse Člane zadruge. Večina jih je iz blejske občine, sicer pa so tudi iz radovljiške, jeseniške, kranjskogorske, bohinjske, žirovniške občine in od drugod. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Predavanja Ekonomika pri reji plemenskih svinj Križe - Tržiška enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob desetih dopoldne v dvorano kmetijsko gozdarske zadruge v Križah na predavanje o ekonomiki pri reji plemenskih svinj. Predaval bo Matjaž Meglic iz kmetijske svetovalne službe. Po predavanju bo še pogovor o aktualnih prašičere-jskih vprašanjih. 0 sortah in kakovosti krompirja Žabnica - Kmetijska svetovalna služba Kranj organizira predavanje o pridelovanju krompirja. Predavanje bo jutri, v sredo, ob pol desetih dopoldne v zadružnem domu v Žabnici. O značilnostih posameznih sort in o kakovosti krompirja bo predaval mag. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Novogradnje in obnove hlevov Selca - Škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga in kmetijska svetovalna služba vabita v četrtek ob devetih dopoldne v prostore zadružnega doma v Selcih na predavanje o novogradnji in obnovi hlevov. Svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Franci Pavlin bo povedal marsikaj koristnega o tem, kako se je na kmetiji treba pripraviti na gradnjo novega ali obnovo starega hleva ter na gradnjo gnojišča, gnojnične jama in silosa. Predstavil bo tudi novejše tehnološke in ekološke zahteve za rejo živine. • CZ. Energija, hi isshaja i% simbola, pomaga človehu vseh starosti! MAJICA MOČI -NOGAVICE MOČI za ženske, moške, otroke, za vse starosti - vraća energijo izčrpanemu organizmu - povečuje ustvarjalnost v učenju in delu (koncentracijo) - pomaga pri nespečnosti - pomaga pri depresiji - daje večjo fizično in psihično moč in še in še in še Seznanite se z MAJICO MOČA, NOGAVICAMI MOČI MEDISAN, Kidričeva 47a, Kranj, tel. 22-64-64. Medi San Analiza Kmetijskega inštituta Slovenije o razmerah v kmetijstvu Padec cen, večje proračunske podpore in skromna tržnost Cene kmetijskih pridelkov so se lani v primerjavi z letom prej znižale za približno dva odstotka, proračunske podpore kmetijstvu so se zvišale, uradno zabeležena tržnost pa je bila še vedno zelo skromna. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto pripravijo analizo stanja v kmetijstvu za preteklo leto in že po tradiciji jo predstavijo na blejskem posvetu kmetijske svetovalne službe. I\idi na letošnjem, ko so govorili predvsem o reformi kmetijske politike in o (prihodnji) vlogi kmetijske svetovalne službe, je Miroslav Rednak z inštituta natančno povedal, kaj se je v slovenskem kmetijstvu dogajalo v minulem letu in kaj se obeta letos. Obseg kmetijske pridelave je bil lani občutno manjši kot leto prej. Zmanjšanje je bilo največje v sadjarstvu in v živinoreji, ki je tudi največ prispevala k skupnemu padcu, nekoliko večja pridelava je bila le v vinogradništvu in poljedelstvu. Pri rastlinski pridelavi se je površina vseh poljščin v primerjavi s predlani zmanjšala, izjema sta bili le koruza in sladkorna pesa. Pridelki koruze in travinja so bili večji kot leto prej, pri vseh ostalih kulturah pa manjši. V govedoreji se je lani nadaljevalo zmanjševanje, ki seje začelo že 1990. leta. Stalež vseh kategorij goved je upadel, posledice so se odražale tudi v manjšem prirastu. Reja prašičev se je še zmanjšala, edina usmeritev, pri kateri so v zadnjih letih beležili povečanje, je perutni-narstvo. Kako je bilo lani s tržnostjo in odkupom? Kot je dejal Miroslav Rednak, se je lani odkup v primerjavi s predlani pomembno povečal pri koruzi, krompirju, grozdju za predelavo in nekoliko pri klavnem govedu. Uradno zabeležena tržnost je bila še vedno zelo majhna, pri krompirju, na primer, pod desetimi odstotki, zelo nizka tudi pri ostalih pridelkih, izjema je bilo le piščančje meso. V zunanji trgovini se lani ni zgodilo nič posebnega. Ker sta tako uvoz kot izvoz padla za šest do sedem odstotkov, se stopnja pokritosti izvoza z uvozom ni spremenila. Stopnja je bila še vedno zelo nizka (37- oz. 45-odstotna) in kaže na nizko stopnjo samooskrbe Slovenije. Neuravnoteženost cenovne politike Na ekonomski položaj kmetijstva so najbolj vplivale cene kmetijskih pridelkov, ki pa so lani v primerjavi s predlani realno padle za približno dva odstotka. Čeprav so bile cene na splošno dokaj stabilne, so bila za posamezne pridelke značilna zelo neenakomerna gibanja, predvsem izjemni skoki cen v poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu pa tudi pri živinorejskih pridelkih, kjer bi lahko pričakovali večjo umirjenost. To kaže na neuravnoteženost naše cenovne politike pa tudi na to, da je s klasičnimi ukrepi, kot je Ekonomski položaj se je poslabšal tudi pri prašičjereji- Reforma v kmetijstvu zahteva "revolucijo" v proračunu Slovenija še vedno vzdržuje koncept tržno cenovnih podpor, ki ohranja dokaj visoke cene in visoko zunanjetrgovinsko zaščito. Če bo hotela ohranili dohodkovni položaj kmetijstva, bo po mnenju Miroslava Rednaka morala spremeniti koncept, vpeljati reformo in preiti od tržno cenovnega koncepta k politiki proračunskih podpor, kakršno je po letu 1992 uvedla tudi Evropska unija. Reforma zahteva tudi revolucionarno spremembo v proračunu to pa pomeni podvojitev ali celo potrojitev denarja za kmetijstvo. Sredstva, zagotovljena za kmetijstvo v prihodnjem letu, ne omogočajo reforme, ampak le nekaj vmes, kar pa je po mnenju Rednaka lahko prej slabo kot dobro. zunanjetrgovinska zaščita, vse težje uravnavati cenovno področje. Na finančni rezultat kmetijstva je pomembno vplival tudi obseg proračunskih sredstev, ki se je v zadnjih treh letih povečal tako za neposredne in posredne podpore kot tudi za t.i. nekmetijski del. Stopnja zaščite kmetijstva se je lani v primerjavi s predlani še povečala, Slovenija se je s tem še bolj približala povprečju Evropske unije, kjer pa se ta stopnja vse bolj zmanjšuje. Ekonomski položaj po posameznih kulturah se je spreminjal zelo različno. Močno se je zmanjšala odkupna cena koruze, pri kateri se je jasno pokazalo, da s klasično cenovno politiko ni več možno vzpostaviti normalnih razmer. Ekonomičnost se je močno poslabšala tudi pri vrtninah in v perutninarstvu, pri mladem pitanem govedu in mleku je bilo podobno slabo kot leto prej, že drugo leto zapored se je nekoliko izboljšal ekonomski položaj v vinogradništvu. Paritetni dohodek v kmetijst- Kako kaie letos? Koeficienti ekonomičnosti kažejo na rahlo poslabšanje pri pšenici, na občutno poslabšanje pri pridelkih iz trajnih nasadov ter na rahlo izboljšanje pri krompirju. V živinoreji se je predvsem pri mleku v letošnjih prvih osmih mesecih ekonomski položaj nekoliko izboljšal, vendar v zadnjem času spet prihaja do poslabšanja. Pri pitanem govedu nI bistvenih sprememb na bolje ali slabše, pri prašičih je po lanskem dokaj dobrem letu opazno poslabšanje, kar še zlasti velja za kombinirano rejo (z domačo krmo). Neobičajno slab ekonomski položaja je v perutninarstvu> še zlasti pri reji puranov, pri prireji jajc pa še naprej kaže zelo dobro. vu se je lani rahlo povečal, se vedno pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej, rja približno 75-odstotni stopnji-• C. Zaplotnik Priprave na kmetijsko gozdarski sejem Poudarek gospodarjenju v alpskem svetu Gorenjski sejem želi na kmetijsko gozdarskem sejmu dati še večji poudarek gospodarjenju v predalpskem in alpskem svetu in s tem pokazati na razlike z radgonskim kmetijsko živilskim sejmo*11- Kranj - Čeprav je do začetka 38. medna- sirov in kruha. Kmetijski zavod Ljubljana -rodnega sejma prehrane, kmetijstva in oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj bo gozdarstva v Kranju še več kot tri mest- tudi na prihodnjem sejmu sodeloval s svo- ce, so v Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem že začeli s pripravami. Pred kratkim so sklicali sestanek, na katerega so povabili predstavnike Kmetijskega zavoda Ljubljana - oddelek Kranj, Kmetijskega inštituta Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Biotehniške fakultete in drugih organizacij in ustanov. Kot je dejal Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma, bodo tudi v prihodnje predstavitve razstavljalcev in spremljajoče dejavnosti na kmetijskem sejmu poudarjale gospodarjenje v alpskem in predalpskem svetu. Na sejmu, ki bo trajal od 26. marca do 1. aprila, bodo dali poudarek tudi prehrani, gozdarstvu in pridelovanju semenskega krompirja. Načrtujejo tudi predstavitev strokovnih kmetijskih, živilskih in gozdarskih šol, razstavo in ocenjevanje drobnice in malih živali ter razstavo in ocenjevanje trdih slovenskih jo svetovalno službo, s predstavitvijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter strokovnih in stanovskih društev, pripravil pa naj bi tudi dve predavanji, najverjetneje o davku na dodano vrednost ter o reformi kmetijske politike in predvidenem popisu zemljišč. Zavod za gozdove Slovenije naj bi predstavil svojo dejavnost ter pripravil razstavo o čimboljšem izkoristku pri kro- Kmetijski sejem v mednarodni zvezi UFI Gorenjski sejem je letos začel s kandidaturo za članstvo sejma prehrane, kmetijstva in gozdarstva v Zvezi mednarodnih sejmov UFI s sedežem v Parizu. Iz zveze so jim že sporočili, da sejem izpolnjuje vse pogoje in da bodo članstvo potrdili na kongresu Članic oktobra prihodnje leto. jenju lesa, tekmovanje mladih gospodarje o sekanju in gozdarski dan s predavanje za lastnike gozdov. Na kmetijskem inštit tu predlagajo, da bi na sejmu predstav« domače sorte krompirja, čebelarska dru va in eno izmed slovenskih vinorodn področij ter organizirali razstavo in <>cC jevanje domačega žganja. V Zadružni z zi Slovenije menijo, da bi bilo na sejrn koristno predstaviti tudi probleme, ki W. zadružno bančništvo in hranilništvo P ^ naša novi zakon o bančništvu. Tudi rja na lednjem sejmu bo ocenjevanje kmetijske gozdarske mehanizacije, pri katerem naj upoštevali predvsem to, kakšna je n°vn0 oz. koliko je v izdelek vloženega strokov tehničnega in znanstvenega dela. ^ sestanku je bilo slišati tudi predloge, d q na sejmu organizirali tudi predavanj ^ predelavi krompirja, posvetovanje O g° jn ni paši, pri kateri se križajo kmetijs*1 ^ gozdarski interesi, ter predstavili P' nedavnim ustanovljeno združenje tuns nih kmetij. • C. Zaplotnik Ko volja zmaguje 40 let Kegljaškega kluba Simon Jenko Letos mineva že 40 let, odkar je Zevnikov Peter s Podreče, takrat mlad mizar, tako vneto navduševal prijatelje, da bi ustanovili svoj kegljaški klub, da je tudi njih zgrabilo: ustanovili so klub. Podreza, decembra poimenovali so ga po svojem sovaščanu, pesniku Sorskega polja, Simonu Jenku. Takratno navdušenje je tu živo še danes, kar se kaže tudi v celi vrsti odličnih tekmovalcev, ki so doma in po svetu poželi najvišja priznanja. Danes si vrh 3. slovenske lige delijo z Dom-žalčani. Poleg Petra so bili daljnega teta 1958 prvi člani kluba še Jože Zevnik, Franc Knific, Matevž Sušteršič, Franc Veternik in še nekateri. Prav ti zagnanci so bili ^sti, ki so s prostovoljnim delom, * vsem mladostnim žarom, na Podreči zgradili svoje dvostezno kegljišče z bifejem. Nobenega avtomata ni bilo, seveda, fantje so na roko postavljali keglje. In s Postavljanjem kegljev so ob Prvih tekmovalcih rasle nove generacije. Izredno močno mladinsko ekipo so imeli, hkrati pa so bili nepoznani. In ko so navduševali kje po Jugoslaviji, So jih novinarji nemalokrat enostavno pripisali kar kranjskemu Triglavu. Kdo pa je še kdaj slišal 2a kakšno Podrečo?! A so imeli take mladince, ki so, na primer, Po osvojitvi gorenjskega in slovenskega naslova junija 1981 v črnogorskem Kolašinu osvojili se državnega. Miro Čebašek, A'oin Juvančič, Darko Draksler In Brane Burgar so bili takrat njihovi junaki. In na to državno Prvenstvo so odšli na svoje otroške! Zmaga je bila zato še D°lj zaslužena, še slajša. V letih °d 1970 do 1981 so bili v rnladinski kategoriji nekajkrat republiški prvaki. Vedno so bili v vrhu: če niso bili prvi, so bili pa jjrugi ali tretji. Iz podreškega kluba sta izšla tudi Franc Belci-lan, zdaj trener državne reprezentance in prvak svetovnega Pokala v Blanskem, Albin Jur-ančič, ki jc zdaj trener podreških kegljačev. Vsa leta so se seveda borili s finančnimi težavami. Pomagali so si z veselicami, srečeovi, z denarjem od bifeja, veseli so bili vsakega denarja od ZTKO. Danes so odvisni od najemnine lokala in dotacije občine. Kegljišče je ostalo dvostezno, toda kmalu so ga opremili z avtomati, te pa čez leta spet zamenjali z modernejšimi. Redno obnavljajo stezi. Kegljišču so dogradili še prostor za ogrevanje, za garderobo, za sestan-kovanje. Klub ima danes 40 članov - od Kranja do Škofje Loke in Medvod so doma - od tega 12 žensk. Tri ekipe imajo: člane, mladince in pionirje. Zdaj načrtujejo tudi svojo žensko ekipo. Redno dvakrat tedensko vadijo, enkrat na Podreči in drugič na 4-steznem kegljišču v Medvodah. Udeležujejo se vseh gorenjskih prvenstev posameznikov v parih, držvnega prvenstva mladincev, pionirji pa imajo vsak mesec po eno tekmo, želijo obdržati vrh slovenske lige pri članih, pri pionirjih in mladincih pa zgornjo tretjino pri državnih tekmovanjih. Sicer pa je kegljišče na Podreči odprto vsak dan od torka do nedelje, od 14. do 24. ure, tako kot je odprta picerija "Ranč pri Veri" v njihovih prostorih, razen ponedeljka. Mnogi gostje so že ugotovili, da je kegljanje dobra rekreacija in je kegljišče pogosto zasedeno, zato priporočajo re- zervacijo stez na tel. 401-157. "Našo okroglo obletnico bomo praznovali v soboto, 12. decembra," pove sedanji tajnik in gonilna sila kluba Vinko Juvančič, ki je pred tridesetimi leti začel postavljati keglje na po-dreškem kegljišču. "Priredili bomo turnir v okviru KS Mavčiče - Podreča in najbolj zasluž-nim organizatorjem in športnikom podelili priznanja. Seveda ob taki obletnici delamo načrte tudi za naprej. Kmalu bo treba spet obnoviti steze in avtomate in pri tem bomo zaprosili tudi za dotacijo kranjsko občino. Upamo, da bo novi župan imel več posluha za tako delavne športne klube po vaseh. Hkrati se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam finančno in z nagradami omogočili to praznovanje." • D. Dolenc Razstava o drogah Tacen - V srednji policijski šoli ministrstva za notranje zadeve v Tacnu bo do vključno 14. decembra odprta zanimiva razstava o drogah z naslovom "Ne", ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej. Razstava prikazuje problem razširjenosti in zlorabe drog ter posledice njihovega uživanja. • J. Kuhar Gorenjski glas - Več kot časopis Veselo v novo leto V JBohiriju, v Vodicah, Podnartu Začeli bomo že prihodnjo soboto, 19. decembra, ob 20. uri na prireditvi VESELO V NOVO LETO v dvorani v Bohinjski Češnjici Z nami bodo: - ansambel Storžič - harmonikarji - pevci - citrarji - pevka Barbara Koblar V soboto, 26. decembra, bomo z VESELO V NOVO LETO v Vodicah. Kdo vse bo z nami, bomo objavili v prihodnjih številkah. Obljubljamo, da bo veselo. Veselo pa bo tudi v nedeljo, 27. decembra, ko bomo v Podnartu Ste tudi vi za to, da skupaj proslavimo praznike, da smo skupaj z Gorenjskim glasom, ki bo tudi tokrat Več kot časopis. Še vedno je čas, da se odločite. Pokličite nas na 223-111 Ansambel Storžič je bil poleti gost tudi na našem razstavnem Prostoru na Gorenjskem sejmu. Tokrat bodo skrbeli za veselo ratpoloženje v novo leto tudi po koncertu v Bohinjski Češnjici Z nami bo tudi pevka z letošnje prireditve Prvi glas Gorenjske Barbara Koblar. 9a Poznate? Res je, harmonikar Klemen Leben iz Mengša, ki ?Ia 'z Italije naslov svetovni prvak v svoji starostni skupini pred ^>enta letoma, bo s sestro tudi nastopil. Konec minulega tedna je stopil na Miklavževem večeru v Mengšu. [T |J| i i Zgoščenka za točen odgovor Kdo je Božiček V petek so nam ponagajali Miklavževi parkeljni in skrili fotografijo, brez katere je nemogoče rešiti nagradno uganko. Zatorej še enkrat: že čez dobra dva tedna bo božič. December je sploh najbolj vesel mesec v letu in v Božičkovi 'delovni obleki' je nasmejana znana slovenska pevka, ki je za svojo drugo zgoščenko in kaseto že posnela Božični mix ter ostale skladbice, ki bodo naslednji teden ze v prodaji. Nagradna vprašanja so sicer tri, a zadošča le en pravilni odgovor, ki ga vpišite v kuponček in ga čimprej, najkasneje do petka, 11. decembra, pošljite na dopisnici na naslov: GORENJSKI GLAS, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Žreb bo določil nekoga, ki bo prejel prvo zgoščenko, ki jo je posnela naša 'skrivnostna' gostja. Za odgovor si izberite enega od teh vprašanj: 1. ime in priimek pevke - "božičke" 2. naslov njene prve zgoščenke 3. vsaj en gorenjski kraj, v katerem je nastopala prejšnji mesec KUPON Odgovor:_ Moji podatki (ime, priimek, naslov): Že nekaj časa vse bolj popularen pa je tudi ansambel Obzorje IZLETNIŠKI KOTIČEK NJSKEGA i RADIA TR: GA GLASA IN MMMGLAS VSAK TOREK V GORENJSKEM GLASU vsak četrtek ob 14.55 na 88,9 in 95,0 MHz RADIO TRŽIČ Spoznavamo slovensko lepoto, predstavljamo zanimivosti ob poti (na poti), izletniško vas pripeljemo na cilj z besedo in glasbo. Sodelujte z nami. Predlagajte svoj izletniški cilj, na naslov Gorenjski glas ali Radio Tržič (Izletniški kažipot). Tatjana, Janja OBČINA KRANJSKA GORA RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA OBLIKOVANJE SNEŽENIH KIPOV Predmet razpisa: V okviru praznovanja 95. obletnice delovanja Turističnega društva Kranjska Gora in popestritve turistične ponudbe v krajih v Zgornje-savski dolini, Občina Kranjska Gora v zimski sezoni 1998/99 razpisuje tekmovanje za oblikovanje KIPOV iz snega. Izdelke bo ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Kranjska Gora. Za najboljše tri izdelke bodo podeljene nagrade. Sodelovanje na tekmovanju: Na tekmovanju lahko sodelujejo posamezniki, šolske skupine, društva, ki morajo svojo prijavo oddati do vključno tega petka, 11. decembra, na sedežu Občine Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora, z oznako "Podobe Zime 1998", ali po e-mailu: občina@kranjska-gora.si. V prijavi mora biti navedeno število udeležencev, ime skupine oziroma nosilca naloge, kratek opis ideje, kontaktna oseba in točen naslov. Omejitve: Tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih skupinah: do 15 let in odrasli. Višina kipov: med 1,5 m do 2 m. Kriteriji ocenjevanja: izvirnost, likovna vrednost Udeleženci tekmovanja bodo prejeli točen seznam lokacij in druge potrebne informacije. Na podlagi prijav bodo določene lokacije in rok za začetek del. Rok za izvedbo: Rok za izvedbo je 24.12.1998 - do 10.00 ure. Ocenjevanje izdelkov se bo začelo 24. 12. 1998 ob 12. uri. Javna razglasitev izidov tekmovanja, doseženih mest in podelitev nagrad bo v času prireditev za Svetovni pokal v alpskem smučanju - v Kranjski Gori, 5. - 6. januarja 1999. Kontaktna oseba: Neda Kovačič, tel.: 064/881-846, fax: 064/881-350, e-mail: občina@kranjska-gora.si. 96 GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA: Lea Mencinger Torek, 8. decembra 1998 Novo v kinu POGAJALEC, MULAN V filmskem programu sta ta teden dve novosti: akcijski film Pogajalec in pa risanka Mulan iz Disnevjevih ateljejev. Pogajalec vsekakor ni običajen akcijski triler. Zgodba temelji na resničnih dogodkih, ki so se pripetili v St. Louisu. Glavni junak policijski častnik Danny Roman, igra ga Samuel L. Jackson, se znajde v moralni dilemi, ko mora prekršiti zakon, če naj dokaže, da je nedolžen. Ko ga po krivici obtožijo umora, si izbori svojo Eravico tako, da zagreši ugrabitev. Ta primer prevzame njegov olega Chris Sabian, igra ga Kevin Spacev. Mulan je celovečerna risanka, ki temelji na eni najbolj priljubljenih kitajskih legend. Drzne pustolovščine pogumne mladenke Mulan, ki prevzame mesto očeta v cesarski vojski, pri tem pa jo spremlja njen varuh zmaj, ima jasno sporočilo p poštenosti in resnici. Mulan je junakinja, ki dela tudi napake, zato je tudi tako prisrčna, na Kitajskem pa je mit o njej vsaj tako znan, kot je na zahodu Ivana Orleanska. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Premiera v Gledališču Bohinjska Bistrica IN NI NITI ENEGA MRTVEGA? Bohinjska Bistrica, 7. decembra - Gledališče Bohinjska Bistrica je preteklo soboto v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma premierno uprizorilo predstavo Fernanda Arrabala z naslovom Piknik na bojišču. Režija, kostumi in scena so delo Darka Čudna, štiri glavne vloge pa so odigrali Polona Strgar, Samo Gardener, Klemen Langus in Sebastijan Benigar. Ob Poloni Strgar, Samu Gardenerju, Klemenu Langusu in Sebastijanu Benigarju sta na pikniku še bolničarki Elizabeta Topolnik in Karmen Pavliha, v drugem, na novo dodanem delu predstave pa igrajo tudi Adrijan Džudžar, Branko Ravnik in Tomo Pfeifer. Predstava je postavljena v odtujen, hladen in paradoksen svet, kjer ima talevizija glavno mesto v družini, vojska pa zunaj nje. Potem ko se starši mimogrede odločijo, da bo eden od sinov "služil domovini", ga čez čas obiščejo in pripravijo piknik na bojišču. Tam po naključju srečajo še enega vojaka, sovražnika. Pridruži se jim in ravno, ko ugotovijo, da je skoraj do zadnje podrobnosti tak kot "naš", saj posluša natanko iste ukaze, ki jih natanko toliko - torej nič- ne razume, zaropota orožje in vsi štirje obležijo mrtvi. Kakšna sreča za fluorescentno kričeči bolničarki, ki sta se že pred časom pritoževali, da na njunem delu bojišča ni niti enega mrliča, celo ranjenca ne! "Piknik na bojišču smo že uprizorili v sezoni 1985/86. Okoliščine, kaj pa drugega, so nanesle, da se je zgodila samo premiera. Ker pa je igra zaradi svoje protivojne tematike preveč aktualna, smo se odločili, da jo postavimo še enkrat," pojasnjuje režiser Darko Čuden." Osnovno sceno smo obdržali, vse ostalo smo naredili na novo. Celo samo predstavo smo dopolnili s prvim delom, ki se dogaja doma pred televizijo. Pred nekaj leti sem namreč v Delovi Sobotni prilogi prebral članek Marka Zorka Vstanite, pred televizorji zakleti, in ugotovil, da se bere skoraj tako kot Piknik na bojišču!" Kot pravi režiser, ga ni skrbelo, da bi bohinjsko občinstvo težko sprejelo modernejši pristop, ki ga uvaja v tamkajšnjem gledališču. "Veliko novosti smo že preizkusili na tem odru. Pravzaprav klasičnih ljudskih iger sploh ne delam. In tokrat so bili navdušeni vsi. Tako igralci kot občinstvo." V Bohinju si bo Piknik na bojišču po sobotni premieri in nedeljski ponovitvi moč ponovno ogledati še pred koncem letošnjega leta. Režiser in igralci so prepričani, da bo usoda predstavi tokrat bolj naklonjena kot prvič in jo bodo na gorenjskih odrih uprizarjali tudi v prihodnjih sezonah. * Marjana Ahačič Slike Nine Bobič VIZUALIZACIJA ENERGIJE Tržič - V okviru Mladinskega Gledališča Tržič so minuli teden v domu Družbenih organizacij, na Balosu 4, odprli slikarsko razstavo študentke Nine Bobič iz Tržiča. Gre za 15 oljnih slik, ki so nastale v letošnjem letu. Večer je popestrila tudi urbano šamani trans skupina Dronarr iz Ljubljane. Slike na razstavi bi po tematiki lahko razdelili na dva dela, obema pa je skupno predvsem to, kar je 23-letna slikarka želela doseči s svojo umetnostjo, in sicer predstaviti čutenje, doživljanje in vizualizacijo energije. Prvi del razstave so mandale, beseda pomeni krog z značilnim središčem in koncentričnimi krogi, ki izžarevajo iz njega. Slikarka je v začetku poskusila z izdelovanjem klasičnih mandal, kasneje pa jim je dodala še svojo noto in s tem dosegla globljo raven. Drugi del razstave predstavlja slikanje motivov v naravi. Njeno celotno slikarstvo je utemeljen preplet materialno - sevalnega nanosa barve, podobe in formata. Izbor motiva njenih del niti ni tako pomemben, kot je njena sposobnost prilagajanja interpretacije narave, njeni avtorski risarsko - slikarski izrazni moči. Nina Bobič je s slikanjem prijetno presenetila, saj marsikdo sploh ni vedel, da ustvarja, sploh pa ne, da tako dobro. Po mnenju mnogih se ravija v kvalitetno slikarko, ki bo lahko izrazila še mnogo nerazkritega. • P. B. Od godbe prostovoljne požarne brambe do pihalnega orkestra Mestne občine Kranj TESNEJŠA BO VEZ Z GLASBENO ŠOLO, BOLJŠI BO ORKESTER 7. avgusta 1898 je bila ustanovljena godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. V sto letih se je zamenjalo veliko godbenikov, dirigentov, predsednikov pa tudi glasbil, uniform in repertoarjev. Kranj, 8. decembra - Pihalni orkester mestne občine Kranj, kot se zdaj imenuje, ima v svojem arhivu blizu tisoč različnih notnih gradiv. Ne le koračnic, polk in valčkov, po katerih je bila godba dolgo najbolj razpoznavna; igrajo tudi zahtevne klasične, operne, baletne skladbe pa zabavni dixieland in celo pop in ročk. Program sinoćnjega slavnostnega koncerta ob 100. obletnici orkestra, ki je bil v dvorani kina Center, je vseboval vsakega po malem. Pihalnemu orkestru mestne občine Kranj, ki je hkrati najstarejše kulturno drušvo v Kranju, predseduje Bojan Moti, dirigent pa je Tomaž Završnik, ki za orkester piše tudi priredbe. Letos v orkestru igra 52 godbenikov, na pomembnejših koncertih pa sodelujejo tudi nekateri člani, ki so "odskočili" na višji nivo, kot Silvo Dolinšek, Dominik Krajnčan, Eva Krajnčan in Marko Misjak. Vrhunskih glasbenikov, ki so pihali v orkestru, je sicer še več, denimo, oba Grašiča in oba Krajnčana. Nekdaj je v glasbeni šoli veljalo: če ne drugega, za "pleh muz'ko" boš pa dober. Danes je Pihalni orkester Mestne občine Kranj drugače, pravi Tomaž Završnik. Pred petimi leti se je orkester povezal s kranjsko glasbeno šolo, iz katere črpa novince. Orkester tako postaja zibelka za bodoče vrhunske glasbenike in ne obratno. In čim tesnejša bo povezava z glasbeno šolo, tem boljši bo lahko pihalni orkester. "V Kranju je že imel prve vaje mladinski pihalni orkester, ki kot obvezna orkestrska igra za Izšla je Enci benci na kamenci 2 NAŠ OTROK ZNA VSE NA PAMET! Radovljica - "Vrana je po cest hodila, pa si nogo je zlomila. In prišel je črni vran, pa odnesel jo je stran," pravi ena od petdesetih kratkih pesmic, ki so te dni v lični slikanici Enci benci na kamenci 2 izšle pri založbi Mladinska knjiga. Zbral jih je Roman Gašperin, z ljubkimi celostranskimi ilustracijami pa vsako od njih opremil Zvonko Čoh. Prvi del ljudskih izštevank je Roman Gašperin v knjigi izdal že leta 1990. Kmalu po izidu - takrat je knjigo založila OŠ F. S. Finžgarja Lesce, so postale tako rekoč obvezno čtivo malčkov v številnih slovenskih družinah. "Ko se je urednik Andrej lic na pobudo Marije Stanonik odločal o tem, ali naj drugi del knjige izide pri založbi Mladinska knjiga, je enostavno odšel v knjižnico in si izposodil izvod prvega dela Enci benci na kamenci. Že na prvi pogled je bilo očitno, da je šla knjiga skozi roke številnih malčkov in njihovih staršev - dokaz, da so jo bralci vzeli za svojo in da bodo zagotovo z veseljem posegali tudi po drugem delu. Prvega v knjigarnah ni moč več dobiti, nekaj izvodov, za tiste, ki so knjigo odkrili šele sedaj, imam sam," je pojasnil avtor. Enci benci na kamenci je nastala na osnovi diplomskega dela etnologa, sicer učitelja na osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce, Romana Gašperina, ki je zbral približno tisoč petsto različnih kratkih ljudskih pesmic, izštevank, zmerljivk... Mnoge med njimi otroci, predvsem pa njihovi starši, že dobro poznajo, kar nekaj je takšnih, ki jih v različnih koncih Slovenije do sedaj niso poznali. "Kratke so in hecne. Rimajo se in ob vsaki so lepe ilustracije. Otrokom so zelo blizu, imajo jih radi, tako da ni čudno, da mi marsikateri od staršev pove: Naš otrok zna že vse na pamet!" Roman Gašperin je iz bogate zakladnice ljudskega pesništva izbrskal tisoč pet sto pesmic. Ne za prvo ne za drugo knjižno izdajo ni izbral "najboljših", temveč le raznolike, tako da je prepričan, da bosta z ilustratorjem Zvonkom Čohom lahko pripravila še Enci benci 3, 4, 5... Otroci bodo nadaljevanj gotovo veseli. Radovljičani si bodo izvirne ilustracije za knjigo lahko ogledali na prodajni razstavi v Šivčevi hiši, kjer bodo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili tudi posebno predstavitev knjižne uspešnice, krajše predstavitve dela pa bodo še v tem mesecu tudi v tamkajšnji knjižnici in knjigarni. • Marjana Ahačič NATEČAJ ZA GRUMOVO NAGRADO Prešernovo gledališče Kranj, kot organizator 29. tedna slovenske drame, razpisuje "Nagrado Slavka Gruma" za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. Za Grumovo nagrado konkurirajo nova slovenska dramska besedila, ki so v letu 1998 uprizorjena, tiskana ali predložena strokovni žiriji. Rok za prijavo je 15. januar 1999. Žirija za podelitev nagrade Slavka Gruma bo podelila nagrado enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih. Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v petih izvodih na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj - z oznako "za nagrado Slavka Gruma". mlade glasbenike - vsi so tudi člani našega orkestra - deluje v okviru glasbene šole. Vodi ga Matej Rihter, profesor in naš član. Za podmladek se torej ni treba bati," je optimističen Tomaž Završnik. Predsednik orkestra Bojan Moti pa se spušča v manj umetniške vode. "Prostor imamo v delavskem domu oziroma knjižnici. Je premajhen, neakus-tičen in še drag povrhu. Upali smo na boljše prostore v novi koncertni dvorani, ki pa je, se bojimo, v Kranju še ne bo tako kmalu. Upali smo tudi, da bomo ob letošnjem jubileju od mestne občine dobili nove instrumente, saj so sedanji še iz povojnih let. Zdaj upamo, da bo obljubo držal novi župan," pravi Bojan Moti. Mestna občina je sicer svojemu orkestru naklonjena, priznava, in ga v občinskem proračunu obravnava kot kulturno društvo posebnega pomena. Člani orkestra so zelo različno stari, od enajst let pa tja do 72. Držati skupaj tako nehomogeno skupino, je včasih težko. Tudi družabnosti, ki povezuje in spod- buja, je kar premalo. Nekateri se dobivajo pred vajami ali po njih, kakšnih izletov ali piknikov pa s; niti ne morejo privoščiti. Proslavljajo rojstne dneve, posebno doživetje pa so krsti novincev, k! jih imajo vsako leto po prvo' majski budnici. Letos je bilo krščenih (beri: tepenih) kar dvanajst muzikantov. Pihalni orkester mestne občine Kranj sodeluje na srečanjih Alpe-Jadran, na srečanjih pihalnih orkestrov Gorenjske, vsako prvomajsko jutro zaigra P_° Kranju in okolici budnico (prvič jo je že davnega leta 1900), sicer pa nastopajo ob številnih priložnostih, kot so različne proslave, otvoritve, turistične promocije ipd. Prizadevajo si, da bi orkester resnično postal osebna iz' kaznica Kranja. Po sinočnjem jubilejnem koncertu jih 23. de; cembra čaka še tradicionalni novoletni koncert. Posebej p0' nosni pa so bili letos 3. julija, ko jih je Slovenska filharmonija povabila k skupnemu izvajanj0 uverture 812 P. I. Čajkovskega. • H. Jelovčan Arheološka izkopavanja v Kranju TRI IZJEMNE LOKACIJE^ Kranj - V prvi polovici tega tedna je bilo med kulturnimi prireditvami nadvse zanimivo tudi odprtje razstave Arheološka letina v Kranju: odprli sojo v sobi 9 v stavbi Mestne občine Kranj' na ogled pa bo še do 15. decembra. Razstavo je, pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturi dediščine Kranj. Na razmeroma majhnem prostoru je pregled predstavljen izbor najzanimivejših predmetov najdenih v letosnj arheoloških izkopavanjih na Maistrovem trgu, na Jelenovem klan in ob gradu Khislstein. Prav tu so arheologi našli ostanke d^ poznoantičnih steklarskih peči iz 5. in 6. stoletja. Gre za prvo °djef antično steklarsko delavnico v Sloveniji, deli posod in kozarcev drugo pa so na ogled na razstavi, ki jo spremlja zloženka z besedil Milana Sagadina. :e Obsežno izkopavanje pred izgradnjo kinete na Maistrovem arheologom prineslo vrsto novih podatkov o nekdanjem me9tn e, obzidju s stolpom. Najdenih je bila tudi vrsta najdb iz prazgodov.* ' zgodnjeantičnega obdobja, pozne antike in zgodnjega srednj £ j veka. Med predmeti je najdragocenejša najdba starosloven bronast obsenčni obroček iz 9. stoletja. Med zaščitnim izkopav ^ jem na Jelenovem klancu se je po prvih arheoloških ostan izkazalo, da je na tem prostoru izredno veliko najdb; med nJirr"-cC vsekakor najpomembnejša skupina bronastih predmetov (k°^ sulic, srpi, sekire in surovci iz brona). Ob izkopavanjih pa so na«. a tudi na pravo redkost - grob nekajmesečnega otroka. Starost g so arheologi postavili v leto 1500 pr.Kr. • L.M., foto: Tina DoKI DEŽURNI NOVINAR ureja; Renata Škrjanc Za devetletko morajo urediti novi učilnici Majhna, vendar polna smeha in veselja Podbreška osnovna šola izbrana za poskusno devetletno šolanje - Zaradi prostorske stiske, kombiniran pouk ■ Uredili bodo novi učilnici - Telovadnice nimajo, zato otroke vozijo v Naklo - Lani prenovili šolsko kuhinjo ■ Priprave na praznični Dan odprtih vrat Podbrezje, 8. decembra - Kot bi spustil roj čebel, je bilo tistega dne, ko smo obiskali podbreško osnovno šolo. Pravzaprav M morali zapisati Podružnično šolo nakelske osnovne šole. "ouka je bilo konec in šolarji so sproščali presežek svoje energije. Samo veselje in smeh sta jih bila. Smejoče in tople Pa so tudi notranje stene "učilne zidane". Kot bi se jesen sprehodila po hodnikih. Praznik šole so tako otroci, kot štiri uči-teUjce, vzeli zares. Njihova matična šola v Podbreška šola, ki je bila zgra-Naklem bo jutri, v scedo, praz- jena že daljnega leta 1813, bo n°vala Dan odprtih vrat, zato morala do naslednjega šolskega 00 praznično tudi v podbreški leta, ko bo začela z devetletko, soli. Popoldne bodo starše in poskrbeti za dodatne učilnice, °stale vaščane povabili na pred- saj jih ima že za sedanji učni stavo Abraham 'ma sedem program, ki ga obiskuje 33 učen-sinov, na kateri bodo s pesmijo cev iz Podbrezij, Bistrice in "i plesom predstavili to sloveti- Gobove, premalo, 3. in 4. razred fko ljudsko koloigro. Poleg tega imata namreč kombiniran pouk, D°do s starši izdelovali igrače ker pa nimajo telovadnice, otro-er s pomočjo učiteljic pripravili ke z avtobusom vozijo v Naklo, razstavo igrač z naslovom Naši Sedanjo najmanjšo učilnico starši so se igrali takole, mi pa bodo povečali ter v učilnico fakole. Olga Lotrič, vodja šole, preuredili del podstrešja. "Za povedala, da se otroci že devetletko moramo najprej ure-oober teden pripravljajo na dan, diti prostore. V naši šoli bo Ko bodo staršem pokazali svoje potekal pouk prve triade, potem ustvarjalne dosežke, 23. decem- pa bodo učenci nadaljevali ra pa bomo vaščane povabili še šolanje v Naklem. Boris Cerni-na božično- novoletni koncert. lec, ravnatelj nakelske osnovne f Podbreška šola prihodnje leto devetletka. šole, pa je povedal, da bodo še ta mesec ustanovili strokovni aktiv učiteljev treh gorenjskih osnovnih šol, ki bo poskrbel za nove učne načrte, njegovo delo pa bo usklajeval kranjski Zavod za šolstvo. Zaradi dotrajanosti in zastarele opreme so že lani v dveh učilnicah zamenjali opremo, ju pre- pleskali ter povsem prenovili šolsko kuhinjo, poleg tega so asfaltirali šolsko dvorišče ter uredili šolski vrt. Dela so stala dobra dva milijona tolarjev. Obnovo je financirala matična šola v Naklem, ki bo poskrbela tudi za gradnjo in ureditev dveh novih učilnic. • Besedilo in foto: R. Škrjanc V jeseniškem Feršpedu naj bi nezakonito odpustili osem zaposlenih Osem odpuščenih delavcev toži Feršped Plovno razmerje za določen čas naj bi jim Feršped nezakonito podaljševal - Ali skuša izigrati legalen postopek ugotavljanja presežkov? pšenice - Še v začetku prejšnjega tedna je v jeseniški enoti feršpeda delalo štirinajst ljudi. Od prvega decembra dalje jih 'nia delo le še šest. Preostalih osem se jih je znašlo na cesti. I sredo so jih fizično odstranili z delovnega mesta, dan jasneje pa je vseh osem po pošti prejelo delovne knjižice. Razočarani delavci so prepričani, da so bile kršene njihove Pravice, zato so že vložili tožbo zoper Feršped na delovno in s°cialno sodišče v Kranju predlagal, da se registrirajo kot samostojni podjetniki in še naprej delajo za Feršped, a ponudbo so vsi zavrnili. To bi bilo namreč povezano z visokimi stroški (registracija stane nekaj tisoč mark), za nameček pa si je v pogodbi Feršped Omenjeni delavci so opravljali Pisarniška dela v zvezi s špedicijo- Delovno razmerje so imeli sklenjeno za določen čas, podaljševali pa so jim ga različno, včasih redno, včasih z zamikom. ,n prav tu tiči jedro problema, ^a zvezi svobodnih sindikatov na Jesenicah, kamor so se za Pomoč obrnili odpuščeni dclav-C|' namreč pravijo, da je bilo takšno sklepanje delovnega razmerja v nasprotju z zakonom o klovnih razmerjih. Ta zakon [statično določa primere, v pterih se delovno razmerje 'ahko sklene za določen čas; gre nado-ko se Za Primere, ko delavec rtlešča drugega delavca, obseg dela začasno poveča in podobno. V primeru Feršpeda takšnih vzrokov ni bilo. Kot pravijo delavci, obseg dela ni mogel biti povečan kar štiri leta, poleg tega pa so večino od njih zaposlili zato, ker so nadomestili delavce, ki so odšli bodisi v pokoj ali v drugo službo. Za nameček jim pogodb niso podaljševali pravočasno, v takšnih primerih pa po zakonu delovno razmerje za določen čas samodejno preide v razmerje za nedoločen čas. In v tem primeru bi moral Feršped ugotavljati tehnološke presežke in jim dati odpravnine. Kot pravijo delavci, jim je Feršped sicer Sekretar v jeseniški izpostavi območne organizacije sindikatov Gorenjske Anton Stražišar pravi, da je prav dolgoletno podaljševanje dela za določen čas ena od pogostejših oblik kršenja pravic delavcev. Delodajalec delavcu več lel podaljšuje delovno razmerje po nekaj mesecev, nato pa ga "golega in bosega" odpusti. Stražišar je prepričan, da je Feršped s lakim načinom zgolj skušal izigrati legalen postopek ugotavljanja presežnih delavcev, zato ga.tudi.tožijo pridržal pravico, da poslovno sodelovanje lahko kadarkoli prekine, delavci pa potem dve leti ne smejo opravljati podobnih del (!). Delavci so tako ostali na cesti, brez odpravnin in vsakršnih pravic. "Strinjamo se: če nas je bilo v podjetju preveč, nas je bilo pač preveč. Imajo nas vso pravico odpustiti. Toda to naj naredijo tako, kot zahteva zakon," pravijo. Boli jih tudi odnos vodstva, saj je direktor Feršpeda iz Ljubljane po enour-ni zamudi na sestanek z odpuščenimi delavci in po polurnem razgovoru z vodjo enote prek le-tega sporočil, da se z delavci nima kaj pogovarjati. V pisnem obvestilu o prenehanju delovnega razmerja pa jim je direktor cinično zaželel veliko sreče pri iskanju nove zaposlitve. In še to: že prejšnji teden so na delo na Jesenice pripeljali štiri delavce iz Ljubljane. • Urša Peternel : Gozdu bodo popravili cesto in uredili parkirišče Le darovi narave premalo za oživitev vasice demografsko ogroženo naselje Gozd je čas prehitel ■ V neokrnjeni naravi, na okoli 900 metrih nadmorske višine, vztrajata le še slaba Va ducata domačinov - V Repinčevem peskokopu bo občina uredila parkirišče ter popravila cesto - Potrebno bo novo vodno zajetje ^_°zd, 8. decembra - Vasica oziroma naselje Gozd, ki ji domačija Pravijo Gojzd, spada na seznam demografsko ogroženih. arav'i°» da imajo težave z vodo, cesto do vasi pa naj bi jim j^aitirali. Pravzaprav je najhujša bolezen Gozda odmiranje. 23 rec"c' sc vztrajajo. V glavnem starejši. Osem gospodinjstev s Prebivalci. Bolje kot nič, vendar veliko premalo moči, ki bi rtela kolo in bi stopili v korak s časom. S|^c°krnjena narava ponuja stili, po besedah Ignaca . -j neomejene možnosti Primožiča, vodje Urada za ure-Ur'Zmu in eostinstvu. Ob kon- janje prostora, nai bi tržiško ,'*->iiu m gostinstvu, un Kon- janje piusiuia, naj u> n'.h tedna ta kraj obiščejo števil- podjetje TGM Dobre začeta dela, če jim bo vreme naklonjeno, končalo do konca meseca, ,°hiskovalci in planinci, v 3n.i'h letih pa tudi športni Padalci in jadralci. Vendar jim Uornačin Do V1' nimajo kaj dosti nuditi. Jezijo se nad občinsko U|ko, ki nanje prepogosto Po| zabi. Čakajo na ureditev cest-ne8a usada na zadnjem asfaltira-111 delu ceste, na asfaltiranje ste do vasi, pa tudi voda, ki jo Jej0> ni najboljša. Pred desetem so del ceste asfaltirali, Venda u8reZa 'ar je voda povzročila njeno nje, zato se je tržiška Clna že minuli mesec lotila kvPravi!a- Uredili* bodo odvodn dnJe in cesto na novo prepla obnova pa bo stala 1,2 milijona tolarjev. Ob tem bodo v opuščenem Repinčevem peskokopu uredili tudi parkirišče za 50 vozil, pri urejanju parkirišča ob nekdanji vaški žagi pa se je zataknilo pri soglasjih. Geologi so že pred časom potrdili ugibanja, da vaško vodno zajetje nima dovolj vode za nemoteno oskrbo in tudi njena kakovost ni najboljša. Zato se bo morala Občina lotiti tudi tega projekta in urediti prečrpa-vanje vode iz vodnega zajetja Veter no, kjer je je dovolj. "Projekt je pripravljen, pri pridobivanju soglasij pa pričakujemo težave. Če jih bomo čez zimo uspeli pridobiti, bomo lahko prihodnje leto uredili vodno zajetje ter rezervoar in približno kilometer vodovodne napeljave, kar naj bi občino stalo vsaj 20 mili- jonov tolarjev." jc pojasnil Darko Veternik, namestnik vodje Urada za urejanje prostora. Kljub nemogoči demografski sliki Gozda, se morda le napovedujejo boljši časi. Po polstolet-nem mrtvilu prva novogradnja. V vasico se vrača mladi rod. • R. Škrjanc, foto: S. Saje Miklavžev večer v Mengšu Mengeš, 7. decembra - V petek zvečer je bil v Kulturnem domu v Mengšu Miklavžev večer z Alpskim kvintetom in nekaterimi domačimi gosti. Prireditev, ki je bila v Mengšu prvič, udeležil pa se je je tudi predsednik Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je bila kljub s prireditvami bogatemu decembru v Mengšu, popestritev in hkrati obogatitev v Miklavževih dneh. Nastopili so tudi Moški pevski zbor Zvon, Klemen Leben s sestro in Miha Dovžan z Jožico Kališnik. Čisti izkupiček od dobrodelne prireditve je Miklavž na prireditvi podaril Smučarsko skakalnemu klubu Servis Debevec Mengeš. • A. Ž. Dodatna oprema v knjižnici Mengeš, 7. decembra - Letos je enota Knjižnica Mengeš dobila nove prostore z novo opremo. Konec minulega ledna pa so v knjižnici dobili še dodatno računalniško opremo, s katero bodo poslej uporabniki imeli dostop do univerzitetnih, visokošolskih, javnih in šolskih knjižnic. V domači knjižnici bodo poleg elektronskega kataloga Knjižnice Domžale in drugih slovenskih knjižnic lahko tudi brezplačno potovali po internetu. Oprema je zato tudi velika pridobitev za knjižnico Mengeš. • A. Ž. Optika ^onorlef I. V N E T T E S G B V LG A R I Occhiali ZEISS Vba^pivčeva 10, na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 064/36 66 55, fax: 064/36 66 56 e - m a i I: o ptika.monokel@siol.net www. monokel . c o m ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc Moda Ničkolikokrat so se modni ustvarjalci že zgledovali po daljnem Vzhodu. Vedno znova jih inspirirajo dežele, polne skrivnosti, mistike in posebnosti. Za letošnjo zimo so nas, med drugim, popeljali tudi v Tibet, na streho sveta in modele pripravili po njihovo: ovčja krzna, rustikalno usnje, čudovita svilena blaga... Na vse to prisega magična Azija. Jakna, ki jo vam danes predstavljamo ima svoj vzor v jahalnem plašču Tibetanccv: šivi in spoji so obdani s krznom, ornamentalne vezenine so odličen dekor. Lahko si omislite to usnjeno jakno tudi tako, da so rokava pritrjena z neti in imate v trenutku iz jakne brezrokavnik. In plašč? Dolg je, volnen, topel, ves podložen in markantno prešit s popelinom. Lepo prešit je tudi ovratnik, poudarki na ramenih in rokavih. Obutev naj bo seveda tudi oblačilu primerna: udobni visoki čevlji ali škorn-ji, po možnosti šivani. Domači zdravnik Ko nas mučijo kurja očesa Marsikdo se, ko se oglasijo kurja očesa, zateče k pedikerki, vendar si lahko pomagamo tudi sami tako, da kurje oko raz-mehčamo in ga sami brez bolečin izkopljemo. Pater Ašič je svetoval za ta poseg naravne obkladke in sicer iz bršljana, čebule, česna, črne redkve in hrena ali fige. bršljan: 2 žlički svežih zrezanih listov bršljana namočimo v l del vinskega kisa in jih za čez noč damo na prizadeto mesto; čebula: zmešamo enako količino drobno sesekljane čebule in vinskega kisa in naredimo obkladek, ki si ga polagamo dvakrat dnevno po 2 uri na bolno mesto; česen: zmeljemo ali stisnemo nekaj strokov česna in jih /. gazo privežemo na boleče mesto dvakrat na dan. Po šestih dneh naredimo toplo kopel. Trda koža navadno kar sama odstopi. Lahko pa 2 žlici drobno narezanega česna zmešamo z 2 žlicama vinskega kisa. Obkladek si nadenemo dvakrat dnevno po dve uri: čfna redkev in hren: prizadeto mesto najprej namažemo z oljem, nato damo nanj krpico z naribanima koreninama obeh zelišč, zjutraj in zvečer pustimo na bolečem mestu po 2 uri; i figa: prizadeto mesto namažemo zvečer s sokom sveže fige in pustimo obkladek čez noč. Tako delamo 5 dni, nato naredimo toplo kopel. Poskusimo Etno stil s strehe sveta se mi V naslov sem hotela napisati divjačina po Andrejevo, kajti svoje preizkušene divjačinske recepte nam je tokrat zaupal naš slavni Kranjčan in dunajski kuhar Andrej Šegš, a naj ostane pri spremembi, kajti divjačino si res redkokdaj privoščimo. Kar pozabimo nanjo, čeprav sploh ni več tako draga, kot nekoč. Dobi se že v marsikateri večji mesnici, obstojajo pa specializirane mesnice z divjačino. Srna, jelen, zajec in podobno so največkrat v ponudbi. Zdrava je divjačina, zato bi večkrat morali seči po njej, pravijo prehrambeni strokovnjaki. Meso divjačine ima velik delež beljakovin in ogljikovih hidratov ter značilno majhen delež maščob, je bolj pusto, in zato tudi priporočano v dietni prehrani. Na vprašanje kako pripravljati divjačino, boste našli odgovor v knjigi Divjačina v kuhinji, ki je pred leti izšla pri slovenski založbi Forma 7 in jo je še vedno najti na knjigarnarskih policah; kar 300 receptov in številna navodila ponuja. Mi pa bomo tokrat kuhali po Andrejevo. Vredno je poskusiti. Morda si boste ta menu ali pa kaj podobnega, če bo ratalo, omislili celo za novoletne praznike?! Za spremembo pa divjačina Srnini medaljoni z gobami in brstičnim ohrovtom s slanino Za 4 osebe potrebujemo: 600 k srninega hrbta brez kosti, 400 g aob (jurčkov, lisičk ali šampin-jonov), 1 dl sladke smetane, 50 g slanine, 1 čebulo, sol, poper, olje, malo masla, 400 g brstič-nega ohrovta. Iz srninega hrbta narežemo medaljone, težke po 50 gr. V ponvi jih na obeh straneh na hitro popečemo in nato vzamemo iz ponve. V ponvi zdaj popražimo očiščene narezane gobe, dodamo sladko smetano, posolimo, prevremo in dodamo popečene medaljone, katere smo malo posolili in popo-prali. Pustimo, da se vse skupaj počasi kuha 5 minut. Pripravimo še ohrovt. V ponvi popražimo na drobno narezano slanino in čebulo, ki smo jo prej malo popražili na maslu ter dodamo očiščen bla-nširan brstični ohrovt. Solimo in popramo ter serviramo k medaljonom. K srninim medaljonom z gobami ter z brstičnim ohrovtom priporočam dobro rdeče vino. Za pripravo te jedi boste porabili le okrog 20 minut. Pire juha iz divjačine Za 4 osebe potrebujemo: 200 g divjačine (srnina ali jelenova pleča), 1 čebula, 50 g korenja, 50 g zelene, 30 g hrinovih jagod, 30 g brusničnega kompota, 1 dl rdečega vina, sol, poper, lovorov list, timijan, olje, sok 1 pomaranče, I dl stepene sladke smetane. Divjačino narežemo na male koščke, jih dobro popražimo na olju, dodamo narezano korenje, zeleno, čebulo, vse dobro prepražimo z mesom, dodamo brusnični kompot, sol, poper, lovorov list, malo timijana in zdrobljene brinove jagode. Vse skupaj zalijemo z rdečim vinom in pomarančnim sokom. Še malo popražimo, da vino in pomarančni sok izgubita kislino, potem pa malce zalijemo z vodo ter kuhamo dobro uro, da se vse dobro zgosti. Pustimo, da se jed ohladi, nato pa vse skupaj na drobno zmeljemo. Zmleto meso z zelenjavo zalijemo z vodo ali z juho ter vse dobro prevremo. Po okusu še solimo. Juha ne sme biti ne pregosta ne preredka. Serviramo jo z žličko sladke stepene smetane. Divjačinska pire juha zahteva 2 uri za pripravo. Pečena jabolka iz pečice Za 4 osebe potrebujemo: * velika jabolka, 50 gr rozin, 30 g masla, 100 g kristalnega sladkorja. Jabolka olupimo, izdolbcrno peščišče, odprtino pa napolnimo z mešanico rozin, masla in malo sladkorja. Pripravljena jabolka povrhu še posujemo s sladkorjem. Jabolka damo v primerno namaščeno posodo in damo v vročo pečico. Jabolka naj se pečejo počasi, da se sladkor lepo karamelizira. Serviramo jih lahko s stepeno smetano ali pa z vanilijevim sladoledom. Priprava nam bo vzela vsega 20 minut. iN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! Sladica za danes Jabolčna torta s šipkovo marmelado Za testo potrebujemo: 150 g hladnega masla, 150 g sladkorne moke, 3 rumenjake, 100 g zmletih mandljev, 150 g moke, 1 limono, po en ščepec cimeta in nageljnovih ihic v prahu, sol, maslo in drobine za pekač Nadev: 750 g kislih jabolk , sok 1 limone, 150 g šipkove ali kakšne druge marmelade kiselkastega okusa, 1 do 2 žlici masla ali margarine, sladkor za posipanje Koščke masla zmešamo s sladkorno moko, rumenjaki, mandlji, moko, limoninim sokom in naribano limonino lupinico, s cimetom in nageljnovimi žbicami v prahu ter s ščepcem soli in hitro in dobro umesimo. Testo pustimo 30 minut stati na mrzlem v hladilniku. Jabolka olupimo in razrežemo na 1,5 cm debele krhlje. Pokapamo jih z limoninim sokom. Testo zvaljamo na okroglo in ga položimo na namaščen pekač za torte (premer 26 cm). Rob ob steni naj bo visok 2 cm. Pečico segrejemo na 175 stopinj C. 1 do 2 žlici šipkove marmelade tanko razmažemo po testu, nato pa ga obložimo z jabolčnimi krhlji. Krhlje zdaj premažemo s tekočim maslom ali margarino. Jabolčno torto pečemo v pečici približno 35 minut (če imate plinsko pečico, naj bo prižgana na 2. stopnji). Pečeno Jahko šc malo pomažemo z ostanki šipkove marmelade in posujemo s sladkorno moko. Postrežemo takoj, še vroče. Pecimo za praznike Prestice s smetano Za približno 45 kosov potrebujemo: 40 dag gladke moke, J žlička sladkorne moke, 1 žlička cimeta, 2 zavojčka vanilijeve-ga sladkorja, 25 dag masla ali margarine, 1/8 l smetane, cca 6 dag tolčenega sladkorja, 4 dag sesekljanih mandljev, maščoba za pekač. Moko s sladkorjem, cimet in vanilijev sladkor skupaj pre-sejemo ter z maščobo in smetano zamesimo in pregnetemo v trdno testo. Testo zavijemo v folijo in pustimo najmanj eno uro na hladnem. Iz testa napravimo približno 28 cm dolge in 5 mm debele svaljke in jih oblikujemo v prestice. Vsak svaljek 5 cm pred koncem prekrižamo, enkrat zavrtimo in nato obrnemo navznoter, da se konice malo jih potegnemo narazen dotaknejo testa. Še malce pritisnemo na spojih in prestica je oblikovana. Tolčeni beli sladkor in sesekljane mandlje zmešamo in s tem posujemo prestice po vrhu, posip pa s prsti narahlo vtremo v testo. Pekač rahlo namastimo, položimo nanj prestice in damo v ogreto pečico. Prestice pečemo približno 18 minut pri 200 stopinjah C. otovost "Zaupanje je največji kapital banke. Nam v Volksbank-Ljudski banki pomeni veliko več kot le prazno besedo. Zato v naše poslovalnice prihaja vse več ljudi, ki nam zaupa. In mi storimo vse, da upravičimo to zaupanje. To je prva stvar in prav ta šteje največ." Alojz Tomažin, direktor poslovnega področja poslovanja s prebivalstvom VOLKSBANK Ljudska banka Zaupanje zavezuje. Ljubljana: 061/13 11 009, Koper: 066/ 272 085, Celje: 063/441 500, Šentjur: 063/743 932, Tepanje: 063/755 371 V pričakovanju prazničnih dni smo vam Paket BOŽIČNE POČITNICE 5 nočitev s j>ol/>enn'(»iom, J svečana večerja, neomejena uporaba bazenov s termalno vodo, finskih savn, turške kopeli in fitnesa, prost vstop v Casino Maribor. Cena paketa v dvoposteljni sobi jc 53.000 SIT po osebi. ' Paket BOŽIČNA SMUKA Paketu BOŽIČNE POČITNICE je dodan« .sV smučarska vozovnica (možnost nočne smuke in sankanja, enkrat smuka z baklami). C lena faketa v dvoposteljni soln je 60.000 SIT po osebi. Nini luksuzni hotel HABAKUK stoji ob r;nožju Mariborskega Pohorja, v neposredni bližini spodnje postaje vzpenjate in snežnih strmin, na katerih se bodo v prvih dneh leta 1999 pomerile najboljše smučarke sveta. Hotel ima tudi pokrita teniška igrišča, igrišča za scfuash in beauty center. V božičnem času organiziramo obisk božička za otroke v hotelu. Termini: 19.12. - 24.12., 22.12. - 27.12., 25.12. - 30.12.1998 Informacije in rezervacije: hotel Habakuk, Pohorska e. 59, 2000 Maribor, tel.: 062/3008 100; faks: 062/3008 128 ZMAHI BREZ DECEMBRSKIH ZADREG! Ne veste, kaj podariti? Podarite zlatnik ali zlato ploščico. Podarite življenjsko ali rentno zavarovanje. Najstniku bo prišlo prav v študentskih letih, ali ko bo začel življenje v dvoje. Podarite otroku Papijevo varčevalno knjižico, ki mu bo prinesla krilatega pujska SKB PAPIjA. Ne veste, kako plačati? Z gotovinskim kreditom SKB banke je vprašanje odveč. Za naše zveste stranke so krediti brez zavarovanja. Informacije: Zeleni telefon 080 1515 http://www.skb.si k ia A M J Gregorčičeva 10, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: 064 360 060, Fax: 064 223 229 klioGRANDE NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! 20 standardnih barv za vsak del pisala posebej. U K H D M Q GRANDE 44900 Design, ki je navdušil I Evropo in Ameriko. Več kot 46.000 možnih kombinacij. C Pisalo bodočnosti z veliko površino Y za tisk vašega logotipa. Zebra Kranj, d.o.o. Gregorčičeva 10 4000 Kranj Slovenija Telefon: 064/360 060 Faks: 064/223-229 SALON LJUBLJANA Pot k sejmišču 32 (hipermarket ŽIVILA) Tel.: 061/18-00-280 Del. čas: 9. - 19., sobota 9. - 13. SALON PREDOSUE - Kranj Tel. 064 341-110 Del. čas: 12.-19., sobota 9.-13. VELIKA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA SALON V LJUBLJANI VAS NA 1300 m2 PRIČAKUJE Z NAJVEČJO IZBIRO POHIŠTVA VSEH CENOVNIH RAZREDOV NA ENEM MESTU IZKORISTITE PREDNOVOLETNE UGODNOSTI DO 31. 12. 1998. - KONKURENČNE CENE - KREDITI T + O - BREZPLAČEN PREVOZ - ORGANIZIRANA MONTAŽA ODLIČNE JASLICjc, V POSTOJNSKI JAMI Decembrski čas je že sam po sebi vznemirljiv, saj poteka v veselem pričakovanju prazničnih dni. Zakaj ne bi novoletnih dni izkoristili za obisk postojnskega podzemlja, ki vabi na ogled cele vrste privlačnih prireditev. Najbolj vabljive so zagotovo božične jaslice v Postojnski jami; poseb- | nost je že v samem jamskem ambientu, v katerem je prikazana svetopisemska zgodba o življenju in delu tedanjega Nazareta in Betlehema. Motivi te zgodbe se nizajo v enem od delov Pos- l tojnske jame, uprizarjajo pa jih otroci v spontani igri. S posebno razsvetljavo naravne podzemne kulise skuša organizator, družba Postojnska jama, turizem, d.d., poudariti intimnost j posameznih prizorov. Ob koncu predstave jaslice sklene pevska skupina z božičnim petjem - ; doživetje, kjer si roko podata ustvarjalnost narave in človeška umetnost. Izvajalci predstav so ' mladi iz Postojne. Urnik Božičnih jaslic v Postojnski jami: 25. december, 26. december, 27. december, I. januar, 2. januar in 3. januar - vsak navedeni dan ob 14.15, ob 14.45 in ob 15.15 uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali jaslice z vstopnino, ki velja za redni obisk Postojnske jame. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Postojnska jama, turizem, d.d., Jamska c. 30, 6230 Postojna, Tel.: 067/24-241, 067/25-889; fax: 067/24-870. Prijazno vabljeni v Postojno! LJUBLJANA 061/18 00 250 KRANJ 064/380 300 ^^^^ TURISTIČNA AGENCIJA lil ODISEJ TAJSKA- 25. 12., 6 1., 12. 2., 23. 4 , 8 DNI, 149.000 SIT ŠRILANKA- 25. 12., 19. 2., 23. 4. KROŽNA TURA, 10 DNI, OD 212.500 SIT KITAJSKA - PEKING - 29 12., 16. 2 , 27 4 , 8 DNI, 159.500 SIT HONGKONG - POSEBNA PONUDBA DO 18. 3., 7 DNI, 169.500 SIT VROČI ZIMSKI HIT - RDEČE MORJE - AOUABA vsako nedeljo od 29. 11. do 2. 5., 7 dni, 124.000 SIT SILVESTROVANJE V RABCU IN NA RABU - 4 DNI, 15.200 SIT LONDON - 30. 12., 5 dni, 94.900 SIT PARIZ - 30. 12., 5 dni, bus, 32.900 SIT VEC KOT UGODNE CENE V KATALOGU ZIMA '99 SILVESTROVANJE V PLANINSKIH KOČAH IN DOMOVIH. AVTO Renault. Moč idej ie sto tet Od 10. do 24. decembra v vseh salonih Renault -&xm& TEST: CITROEN SAXO 1.6 VTS 16V VSAKDANJI ŠPORT Znani rek o strupu v malih stekleničkah pogosto velja tudi Pri avtomobilih. Pri francoskem Citroenu, kjer se lahko pohvalijo kar z dobrimi rezultati v avtomobilskem športu vsekakor. Zato so tudi ob snovanju "»odela saxo, ki je predvsem in najprej mestni avtomobil, mislili tudi na agresivnejšo športno različico. . In ker ni ostalo samo pri mislih ln besedah, so jo tudi naredili. Najmočnejši saxo se od ostalih razlikuje že po videzu. Je za cele 3 centimetre bližje tlom, odbijači so malce zajetnejši, močno izstopajo dodatne plastične obrobe blatnikov in pragov, na aluminijasta platišča pa so nataknjene S'rŠe nizkopresečne gume. Kdor ne verjame, da je na tem avtomobilu kaj bistveno drugačnega, sc bo moral malce skloniti, da bo Vldel še široko izpušno cev, Medtem ko sta na zadnjih strešnih stebričkih razbohotena kromirana napisa 16V. Športni dodatki: zajetnejši odbijači, obrobe, široka izpušna cev. Notranjost zaostaja za agresivno zunanjostjo. +++ agresivna zunanjost ++motorne zmogljivosti +ok-ftnost I — nedodelana notranjost -vodljivost -končna obdelava Ta oznaka pomeni tudi najbolj °čitno razliko, ki je seveda spravljena pod motornim pokro-Vorn. Tam je za ta avtomobil kar ^jo velik 1,6-litrski štirivaljnik s '20 konjskimi močmi. Že hiter Kračun pokaže, da je takšen saxo prava zverina, saj na vsako konjsko moč pride le 8,8 kilograma avtomobilove teže. Motor, ki je precej nov in je bil pravzaprav narejen nalašč za športno različico saxoja, je zelo živahen stroj. Ob zagonu se oglasi z mrmrajočim grgranjem, ki obeta voljo do vrtenja in posledično dobre pospeške in končno hitrost. Ker pa je običajno izpostavljen naprezanju so armaturni plošči dodali še merilnik za temperaturo olja, da se ob pretiranem naporu ne bi pregrelo. V voznikovih rokah je ta avtomobil lahko prava igračka, saj se obnaša skoraj dirkaško, vendar to pomeni, da zahteva tudi nekaj več vozniške spretnos- dtroen soxo 1,6 VTS: majhen avtomobil v svoji najboljši podobi. KUUC DO NOVOLETNIH PRESENEČENJ! BLO£ \ Vse kupce kateregakoli modela Skoda čaka do II. decembra 1998 Jfeliko novoletno presenečenje! ?b,§čite kateregakoli pooblaščenega prodajalca vozil k°da v Sloveniji in izvedeli boste, kaj vam ob nakupu n°vega vozila podarja Skoda. ^rodosli že danes! ti. Ob hitrem pospeševanju namreč volan hoče malce po svoje, zahtevnost pri vodljivosti pa pokaže predvsem v hitreje voženih ovinkih, kjer lahek zadek tišči naprej, zato je potrebno pravočasno zavirati. Podvozje je sicer zelo trdo in na kratkih grbinah se ta avtomobil ne počuti najbolje. Za voznika, ki hitrih reakcij ne obvlada je priporočljivo, da se s tem malim ognjem raje ne igra. Žal za motornimi zmogljivostmi krepko zaostaja natančnost menjalnika, saj so gibi prestavne ročice občutno predolgi. "mojstrsko" skrita in izdelava ravno ne slovi po filigranski natančnosti. Izjema je le količina serijske opreme, med katero poleg električnih pomagal sodi tudi klimatska naprava, medtem ko za varnost skrbita obe čelni bočni vreči in protiblokirni zavorni sistem. Saxo 1.6 VTS je lahko torej mestni ali pa športno nadgrajen avtomobil. Oboje skupaj za primerno ceno seveda ni povsem nezdružljivo. • M. Gregorič CENA do registracije: 2.599.000 SIT (Citroen Slovenija, Koper) Tudi notranjost se ne sklada najbolje z agresivno zunanjo podobo in voznimi zmogljivostmi. Razen dobro oprijemljivih školjkastih sedežev, namreč ni v potniški kabini nič takega, kar bi tega saxoja bistveno razlikovalo od drugih različic. Na armaturni plošči prevladuje trda cenena plastika, nekatera stikala, na primer za odpiranje stekel so TEHNIČNI PODATKI: kombili-muzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1587 cem, 87 kW/120 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d.3737 mm, š. 1620 mm, v. 1360 mm, medosna razdalja 2385 mm, prostornina prtljažnika: 280/953 I. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 199 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 9,9 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,3/ 7,8/8,2 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 8,6 I. www.avtoimpex.si iH dobrega moža. Toda izginil je pred našimi očmi. Matjaž, kije izbiral glasbo za Brbotavčka, je zmajal z glavo: ja, otroci dragi, je rekel, ali res še verjamete v miklavže, dedke mraze in podobne možičke? Vsi smo vneto prikimali. Poglej, kaj nam je prinesel, ker smo bili pridni, smo mu rekli. Toda on je pogledal še pod mizo. Ua, kaj je bilo tam! Šest leskovih šib! In ena, če verjamete ali ne, je bila tudi zame. Lepo vas pozdravljam, bodite z nami naslednji ponedeljek ob 18. uri in uživajte ob čakanju na dedka Mraza. • Vaša Brbotavčka P. S.: Z nami gre na izlet tudi Andreja Oblak, Dolenje Brdo 19, Poljane. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA POŠTA P disali ste nam: Anita Bohinc, Primož Šink, Petra Triller, Diana Vujič, Marko l^gelman, Nika Mirnik, Tjaša Ravnihar, Urša Pcčaver, Andreja Triler, Nastja V°gar in Alenka Žitnik* Samanta Buden, Alja Kajzer, Saša Hnbcrnik, Andreja Pavlin Petra Lušina, Tina Kos, Anja Cankar, prvošolčki iz Zirov, Ušlakar, Špela Klakočar, Katarina Stular, Urška Sluga Janez Aleš Alen ^banc, Kristina Berčič, Nina Roje in Blažka Kržišnik, Lea Bašelj, Nastja ^elec, Alenka Rupnik, Mateja Miklavčič, Petra Jenko, Jure Sifrar, Jugošolčki iz Gorenje vasi, Tanja Bizovičar, Urška Klanjšek, Spela pohleven, Matic Potočnik, Luka Jauh, Eva Čarman, Tina Pavlova, Igor 'jjrn, Daša Vervega, Tjaša Crnomar ^a izlet z Gorenjskim glasom vabir rkovič. vabimo Katarino Štular. prisilili k molitvi. Otroci so verjeli, da so parkeljni in Lucifer pravi vragi, ki so prišli naravnost iz pekla. Ti jut sedaj kaznujejo za vse hudobije in vragolije, ki so jih počeli med letom. Obljubiti so morali, da se bodo poboljšali, ubogali starše in se veliki učili, pa tudi dosti molili. Nato so Miklavžu zapeli kako pesmico ali molitev, ta pa jih je nagradil z orehom ali s suhim krhljem. Taka pesmica je: Miklavži 'zevanje sp^¥avž! Ko zaslišim to besedo, se mi f min vrne v čas, ko sem še verjela v M dobrega strica, ki otrokom uresni-iJl skrite želje. Tudi sama sem mu pol J??čer napisala pismo in ga skrbno PisU m okensko polico. Ponoči je Hes?° skriz,nostno izginilo, jaz pa sem Po;'a^;no ča/cfl/a večera, ko se bo on kjj, vd z velikim košem in mi prinesel, g Sern mu zaupala v pismih. Serfa sem *e Preras^a te pravljice tiikl Ze* s°delujem pri obdaritvi otrok v te(i'avževem sprevodu. Vsako leto se tri v erf ^Tec^ nJeSov^m prihodom zberemo zasvetijo in pozabijo na strah. Tudi sama sem vesela, ko gledam presrečne otroke, ki razlagajo drug drugemu, kaj jim je prinesel Miklavž. Ne pozabijo pa opisati tudi grdih parkeljnov in vsak se pohvali, da ga ni bilo nič strah. Velikokrat premišljujem, da bi bilo lepo, če bi tudi odrasli verjeli v Miklavža in se mu priporočali za povsem druge vrednote, kot so: poštenost, dobrota, pamet, pravičnost, strpnost, mir... • Petra Jenko, 7. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Miklavževanje moje- ^Sl^#Si£di ga dedka in babice V času, ko sta bila ata in mama še igrico in razdelimo vloge ^nRelnP^i0 pravi parkeljni in in n ^se Pa se vrt* okwg Miklavža pHdng0Ve£a koSa> ki F Poln dariL t>eč(>r 0 ^uimo in vsi nestrpno čakamo ®bleč' • Se b°mo pokazali otrokom. ^teelo*11 Sm° v Pose"ne kostime in vsi hje-y„D o**arj-fj3=E: Logatec • Trtaika 148 • MlM I HA I «32 • fmx:061/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO 164. oddaja .. popotniška doživetja, ideje, običaji, kulture vsak četrtek ob 16.50 vsak torek v Gorenjskem glasu in v popot. mesečniku Svet "ljudje" PREŽIVITE SVOJ NAJLJUBŠI ČAS V KVALITETNIH OBLAČILIH, KI JIH NAJDETE V OTROŠKA TRGOVINA V TC DETEIJICA BISTRICA PRI TRŽIČU Delovni Čas: 9. - 19. ure Sobota: 9. - 13 ure Tel.: 064 562 164 DIVA Tržič, d.o.o. UVOZ - DISTRIBUCIJA LASTNA PROIZVODNJA OTROŠKIH OBLAČIL TelJtsa: 064 563 710 TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC Najbrž že štejete dneve do konca letošnjega leta, ampak svetujemo, da ne pozabite še na kak datum, ki vam utegne prinesti dobro voljo in izpoini pričakovanja ob slovenski zabavni lestvici Ta dobr'h 10. To se bo zgodilo še trikrat letos, najprej 12. 12. točno do pol treh, seveda pod pogojem, da imate svoje radijske sprejemnike naravnane na 88,9 ali 95 mm.-Ne bo vam žal, kajti današnji izbor je res "špica", kar se lahko prepričajć Seveda, svoj zbor naj dobi končni cilj. To je Radio Tržič, Balos 4, 4290 Trzic. Čisto unikatne majice Ta dobr'h 10 tokrat prejmeta Teja Z. iz Radovljice in ione M. iz Tržiča. Bravo in lep pozdrav vsem skupaj od Tomaža, Dušana in Mojce. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. VVerner - Meni si sojena (2) 2. Tanja Ribič - Za vsako rano (2) 3. Petovia - Srečna in zaljubljena (2) 4. Rok'n'band - Ljubi me, pazi me (4) 5. N. Verboten - Naj angeli te čuvajo (5) 6. Corado in Brendi - Mix za hec in veselje (novost) 7. Simona Weiss - Ti si ljubezen (novost) 8. Kingston - Bingo, Bango, Mango, Tango (novost) 9. Natalija Kolšek - Ne odhajaj še (novost) 10. Sestre Potočnik - Ko boš prišla jemat slovo (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM W RADIA OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovati v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA Popevke: 1. PRINCESA - AURORA 2. DAN JE DRUGAČEN - MIA ŽNIDARIČ 3. J'Z BOM UŠOU - ERAZEM Nz - viže: 1- GORSKA PRAVLJICA - SREDENŠEK SEKSTET 2- ZA SREČO LJUDI - ans. NAGELJ 3- LOJTRNIK ans. VRISK Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 LJUBIM TE - SENDI 2 LJUBIM TE MOJ ROJSTNI KRAJ - ans. ROGLA VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na valovih Radia Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 95 in 88,9 MHz. Pokrovitelj °dd«£ VODOVODNE INŠTALACIJE, RTENJE 32, tel. 557 710. Nudijo vam: komple1! inštalacije v novogradnjah, zaključna dela v gradbeništvu, kompletna kopa'" ka dela, odmaševanje kanalizacij z najsodobnejšimi aparati, zamrzovanp odmrzovanje glavnih in radiatorskih ventilov, vrtanje betona... Vsem svojim strankam želijo vesele praznike in srečno v letu 1999- . . <0? Nagradno vprašanje: Kateri (okrogli) jubilej praznuje pokrovitelj prihodnje le ' Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič s pnp|S Za kolovrat domačih. Nagradi trgovine REPEK prejmeta Marija iz Železnikov in Borut iz Žirov. Lep pozdrav in na svidenje čez teden dni! voditelj oddaje: Marijan Murko KUPON Odgovor: Glasujem za: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dop in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Veronika Kožuh, Voklo 12, 4208 Šenčur; Medvešek Karmen, Pot na Kal 4, 1430 Hrastnik; Kresevič Zvonka, Alojza Valenčiča 6, 6310 Izola. isnico Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 48 1. DRUŽINA GALIČ - Naš maček 2. ans. ROSA - Moč ljubezni 3. sestre BUDJA - Večer v tujini 4. ŠALEŠKI FANTJE - Nimam cajta 5. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Zimska 96 BAZEN - SAVNA Del čas: Na kresu 25 Železniki pon- sred' pet od 15'"21' Ure TpI ■ Za/oaI Zl tor- čet., od 15. - 22. ure in '«■• 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. uri UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting • - Canyoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme Q 730-522, 730-508 MB1:0609/637-162, 0609/641-169 Pokal Vitranc v Kranjski Gori bo 5. in 6. januarja 1999 PODKORENSKE STRMINE BODO ZAGOTOVO BELE Organizatorjem XXXVIII. pokala Vitranc trenutno gre na roke vreme, z novimi "topovskimi okrepitvami" pa so pripravljeni tudi na dodatno zasneževanje veleslalomske in slalomske proge sanjska Gora, 8. decembra - Manj kot mesec dni se loci organizatorje letošnjega pokala Vitranca do nove preizkušnje. Letos 80 ^ nanjo še bolje pripravili kot v minulih zimah, ko so tako rekoč «>o zadnjega trenutka čakali ali jim bo tekmo uspelo izpeljati Po lanskoletnem tekmovanju Se je Organizacijski komite Vi-£anc, ki mu tudi letos predseduje Borut Perovšek, odločil, da bo •*uPaj z občino Kranjska Gora "nančno pomagal RTC Žičnice boljšati in povečati kapacitete *a zasneževanje. Tako so letos konec novembra strokovnjaki RTC Žičnice Kranjska Gora P°d vodstvom Romana Slivnika montirali nov hladilni stolp in močnejšo črpalko, poleg tega pa So dokupili tudi nekaj novih bežnih topov. Vse te izboljšave Pa bodo omogočile hitrejše in £valitetnejše zasneževanje - če 00 to seveda potrebno. Prvi ponovoletni dnevi pa ne b°do nova preizkušnja le za Organizatorje, ampak tudi za najboljše domače in tuje slalo-miste in veleslalomiste. Večina držav je namreč že poslala Prijave za svoje tekmovalce, ki J°do v Kranjsko Goro prišli !ak°j po novem letu. Po sedan-|eir» razporedu bo najprej, v t0rek, 5. januarja, na sporedu j^leslalom, v sredo, pa še sla-0rn- Obema tekmama svetovne-£a pokala bosta nato 7. in 8. Januarja na isti progi sledili še tekmi evropskega pokala v veleslalomu in slalomu. Kot so na petkovi tiskovni konferenci povedali organizatorji, bo OK Vitranc za letošnje tekmovanje moral zagotoviti 105 milijonov tolarjev za pokrivanje stroškov priprave in izvedbe tekmovanja za Pokal Vitranc. Te stroške bodo pokrili izključno s prodajo televizijskih pravic in marketinškim delavnjem. Pri tem je glavni marketinški partner agencija Halva iz Milana, saj s prodajo pravic na tujih tržiščih iztržijo kar 80 odstotkov denarja za pripravo tekmovanja. Ostalih 20 odstotkov prispeva slovensko gospodarstvo z marketinškim sodelovanjem. Tako je letos glavni sponzor pokala Vitranc HIT Nova Gorica s HIT Casinojem v Kranjski Gori, poleg tega pa bodo organizatorjem pomagali tudi mnogi drugi : Elan, Lek, Zavarovalnica Triglav, Droga Potrtorož, MIP Nova Gorica, Alpina Žiri, Gosser, Avtocom-merce, Mobitel, Večer Maribor, Gramis Murska Sobota ter Steklarska šola Rogaška Slatina, ki bo izdelala zmagovalne pokala za najboljše. Minolta iz Ljubljane pa bo zagotovila potrebno tehniko za kopiranje. Nagradni sklad za vsako od tekem je 100 tisoč švicarskih frankov, ki se razdelijo med dest najboljših tekmovalcev. Največ, 40 tisoč SFR pa seveda dobi zmagovalec. Posebno nagrado, 75 tisoč SFR bo podelil tudi tako imenovani Klub 5+ in jo bodo dobili najboljši tekmovalci tekem v Val d'Iseru, Gardeni, Alta Badii, Kranjski Gori, Schladmingu, Wengnu, Kitzbu-chlu in Garmisch Partenkirchnu. Ker sta letos obe tekmi svetovnega pokala med tednom, v torek in sredo, se organizatorji zavedajo, da bo težko privabiti večje število gledalcev. Zato so pripravili akcijo, s katero naj bi v Kranjsko Goro privabili organizirane skupine in šolsko mladino, ki si bodo tekmi lahko ogledali brezplačno. Za vse obiskovalce, ki se bodo sami napotili v Podkoren bo vstopnica 500 tolarjev, za otroke pa bo ogled tekme brezplačen. Prav tako bodo brezplačne vstopnice zagotovili vsem domačim navijaškim skupinam, vendar pa se morajo vnaprej prijaviti na naslov ASK Kranjska Gora (tel./fax - 881-385). Tam bodo dobili tudi brezplačne vstopnice. • V.Stanovnik SMUČARSKI SKOKI ALARM ŠE NI POTREBEN Kranj, 8. decembra - Konec tedna so smučarji skakalci opravili prugi dve preizkušnji letošnje sezone. Tekmovali so v francoskem ^"arnonixu, ki pa žal ni bil srečen kraj za dvakratnega zmagovalca *vetovnega pokala, Moravčana Primoža Petrko. V soboto se je uvrstij na 23. mesto, v nedeljo pa si s 34. mestom ni uspel Plakati finalne serije. Primož ima pri svojih skokih še precej rezerve, težave pa mu Poroča drsenje po smučini, pa tudi novega tanjšega dresa se še ni povsem privadil/Smučina v Chamonixu je bila zelo ledena in j .0 je bilo, da mu je podlaga "uhajala". Kljub temu menim, da . .ni n>č izgubljenega, in da Primož dobre skoke, ki jih je prejšnji . ?en, pokazal na treningu v Planici, lahko prikaže že na današnji na iuv Predazzu. Upam le, da ga ne bo izdala psihološka priprava Dr !i *n ^a ne k° v *e'j* P° dobrem rezultatu skočil v krču," je j eo današnjo novo preizkušnjo povedal njegov klubski trener **** Grilc. • V.S. SMUČARSKI TEK ROŽIČEV MEMORIAL KAVALARJU Rateče, 8. decembra - Prvo domače tekmovanje v smučarskih tekih so že kot običajno pripravili v Ratečah, točneje v Planici. V pravih zimskih razmerah je na 35. Rožičevem memorialu, ki ga od leta 1964 pripravljajo člani SD Planica je nastopilo 90 tekačev iz vseh klubov. Na sobotni klasični preizkušnji so nastopili tudi vsi najboljši, ki so v nedeljo le trenirali, saj jih je v ponedeljek v Milanu že čakala kvalifikacijska tekma svetovnega pokala. Zasledovalno člansko preizkušnjo je tako dobil domačin Jože Boštjan Kavalar, sobotni prvi polčas v klasični tehniki pa Vasja Rupnik in Nataša Lačen. Zmagovalci Rožičevega memoriala so varovanci Pavla Dornika iz Logatca. Pri dekletih je 15 sekund prednosti po 5 km kazalo na zanesljivo zmago Kamničanke Andreje Mali, ki je imela zdravstvene težave cel teden, toda Nataša Lačen je zadnje 2,5 km pospešila in zmagala. Malijevo je za desetinko sekunde nazadnje prehitela še mladinka Ines Hižar, ki je slavila v nedeljo. Vasja Rupnik, ki je v drugem krogu prehitel Mateja Sokliča. Sledila sta Jožko Petkovšek in mladinec Matej Jakša, ki je v nedeljo štartal 2 sekundi pred Joškom Kavalarjem, vendar domačin je z rutino stri odpor tekmeca. Rezultati: člani 10 km, klasična tehnika: 1. Rupnik (Valkarton Logatec) 31.07, 2. Soklič (Bled) +20, 3. Petkovšek (Val. Logatec) +44, 4. Jakša (Logatec) +1.06, 5. Kavalar (Planica) + 1.08, 7. Novak (Planica) +1.39, 8. Mehle (Olimpija) +2.08, ml. mladinci, 7,5 km: 1. Brvar (Olimpija) 27.51, st. mladinci 1. Brodar 34.05, 2. Lauseger (oba Merkur Kranj) +6, ml. mladinke, 5 km: 1. Mole (Corning Vrhnika) 21.03, 2. Višnar (Bled)+1, 3. Soklič (Gorje) +10, st. mladinke. 1. Podviz 31.04, 3. Benedičič (Merkur Kranj) +1.52, članice in juniorke, 7,5 km: 1. Lačen (Črna) 27.39, 2. Hižar Ines (Olimpija) +38,2, 3. Mali (Jub Dol) +38,3, 4. Hižar Tina (Olimpija) +44, 5. Gregorin (Ihan) +1.13, 6. Majdič (Jub Dol) +1.32, 7. Strasser (Planica) +1.34, zasledovalni tek, 5 km, ml. mladinke: 1. Višnar (Bled) 17.36, 2. Soklič (Gorje) +15, starejše mladinke: 1. Podviz (Olimpija) 17.10, 3. Benedičič (Merkur Kranj) +2.56, juniorke, 7,5 km: 1. Hižar Ines 15.24, članice: 1. Rakovec (Merkur Kranj) 17.35, mlajši mladinci, 5 km: 1. Brvar (Olimpija) 15.18, starjši mladinci, 10 km: 1. Brodar 29.19, 2. Lauseger (oba Merkur Kranj) +3, juniorji; 1. Mehle (Olimpija) 28.32, 3. Šolar (Merkur) 2.46, člani, 10 km: 1. Kavalar (Planica) 28.03, 2. Jakša (Valkarton), 3. Novak (Planica) +1.48. • IVI. Močnik ^ralci Gorenjskega glasa lahko z današnjo glasovnico še zadnjič izbirate najbolj simpatičnega športnika ali športnico GLASOVANJE SE KONČUJE, ZAČENJA SE ŠTETJE 0 j!n<:s v naše uredništvo prihajajo še zadnje glasovnice športnih novinarjev in dopisnikov, ki ]qq am°' kdo bo najboljši športnik, športnica in kateri sta najboljši športni ekipi Gorenjske za leta ^ - Bralci za najbolj simpatične lahko glasujete še do petka. Krs»»j, 8 Som decembra - Z vsakim *Uip l"1 se leto 1998 bo,J Prib,i" Wo£ °ncu> vedno bliže pa je tudi n„. nJa tradicionalna prireditev, na;»a'er» bomo svečano razglasili e^~°".še športnike, športnice ter sp,,! * ekipnih in individualnih ir1 Pano8ah na Gorenjs-prj ' K°t je že znano, bo letos ju Jc?'tev potekala v sodelovan-pa . P°1no zvezo Tržič, na njej it, 0" Šenčur 0 točk. • B. M. KEGLJANJE MIKLAVŽ NI PRINESEL ZMAGE . Kranj, 7. decembra - S tekmami 9. kroa v 1. Slovenski kegljaški W se je končal jesenski del prvenstva. LOG Steinel iz Stražišča je gosi» , svojih stezah Konstruktor iz Maribora in izgubil z rezultatom • (5363:5457). Pri domačih je bil spet najboljši Anton Šemrl (947), K! P/ je moral oddati točko Francu Kirbišu (994), ki je bil najboljši pri gosjj"J Neprijetno presenečenje je čakalo tudi kegljavce ISKRAEMELA Celju. ČP Celje je z izenačeno igro vseh igralcev zmagalo s ■ (5517:5463). Pri Kranjčanih sta se izkazala kapetana Zdravko Struke j (971) in Branko Bratina (946), ki sta tudi osvojila točki v dvobojm- (. S tem porazom so si aktualni državni prvaki močno zmanj ^ možnosti za ponovitev lanskega uspeha, saj so trenutno na 4. mest 12 točkami. Vodi Prosol-Stiking (Ljubljana) s 16 točkami, LOG-Stemc pa je z 2 točkama še vedno na 9. mestu. tva Kegljavke Triglava so se v zadnjem krogu jesenskega dela PrveI)Sio), pomerile v Celju z Miroteksom in visoko izgubile z 8:0 (2715:23^^/. Najboljša pri Kranjčankah je bila Jelena Bunič (442), ki je izgubila za 4 keglje, Silvana Belcijan (437) za 8 kegljev in Mravljak (437) za 2 keglja. , u0 Miklavž je torej s srečo obilno obdaril prav vse Celjanke, ki so i jesenski del prvenstva končale na 1. mestu za 18. točkami, Triglava pa so še vedno na 3. mestu z 12. točkami. *a zahod sta pri moških oba gorenjska n|< točk' Silv3 Vil. krogu 2. SKL zabeležila je z najv$ možnim rezultatom 8:0 (5408:4988) premagal ekipo Kočevja. Toki je odličen rezultat uspel Dragu Geršaku (966), ki je prav p jj gorenjskim kegljaškim prvenstvom spet v odlični formi. V za£sic0 tekmi 6. kroga je INTER COMMERCE Jesenice premagal še R m111 0 s 7:1 (5356:5068). Spet je največ kegljev pri domačinih podrl DtW Geršak (918). Ljubelj Tržič na domačem terenu ni pustil Oradis Ljubljane niti kančka upanja na zmago. K zmagi s 7:1 (5392:5083) ^ največ prispevala zelo razpoložena Jure Mejač (942) in Peter Greg (934). aglci Po končanem jesenskem delu prvenstva vodijo na drugohg . lestvici kegljavci INTER COMMERCA Jesenice z 18 točkami, sie«^ pa jim kegljavci Ljubelja iz Tržiča s 16 točkami. Kot vse kaz Gorenjska v prihodnji sezfmi lahko dobila še enega prvoligaša. tj V ženski konkurenci so kegljavke Ljubelja iz Tržiča P a kegljavkam Slovana iz Ljubljane, ki so nudile preslab odpore, ° zmagale še tretjič. Z rezultatom 6:2 (2513:2454) je bil zelo zadovoj . domači trener, ki je pohvalil prizadevno igro vseh domačink- .a katerih sta še posebej izkazali Marjana Bohte (449) ii1 ,Lj Podbrežnik (448).V 9. krogu 3. SKL-zahod je druga ekipa TJjjf p0 po velikem boju premagala Pivko s 5:3 (5280:5074). Najboljši ^ Kranjčanih je bil Matija Dcžman (937), mejo 900 podrtih kegljev P -e presegel še Vinko Šimnovec (923). Kegljavci Simona Jenka .s^°mt» iz so bili poraženi na "domačih" stezah v Medvodah pri ekipi C° ,:e Medvod z 1:7 (5189:5394). Pri Podrečanih je najbolje podiral kc* Franc Sajovic (906). leva'*1 Kegljaška tekmovanja v vseh slovenskih ligah se bodo nadalj . ^ 30. januarja 1999. Kegljavci in kegljavke pa bodo do takrat nastop' ■„ tvih, tako da pravega časa za praznova J_ številnih turnirjih in prvenstvi POLETU TOČKA NA JESENICAH del !om tudi v tretji tekmi doma ni uspelo zmagati, saj so zopet odaa'^ .g Kranj, 7. decembra - S 7. krogom se je zaključil Pr^n0,n gorenjskega prvenstva. Derbi je bil na Jesenicah, kjer c'°m^|j eno Lubnik jjjj točko gostom, tokrat je bil to Polet iz Škofje Loke. . doma s težavo, a zasluženo odpravil v tej sezoni odlično K-ranLjia Goro. Drugo zmago v ligi je zabeležila druga ekipa Hidra đ proti Elanu. Prepričljivo visoko zmago so z odlično igro zat,e. *ajj Tržičani proti vedno neugodnemu Adergasu ter s tem za prvo mesto na lestvici. Rezultati: Interc. Jesenice 2 : Polet 4:4 (4987:4934) - Sirn°n^/0j Jes.) 861, Kos (Pol.) 864 kegljev, Lubnik : Kr. Gora 5:3 - Trojar (Lub.) 880, Sluga 873, Pečar M. (lba K. G.) «6X * *(/ Hidro - Prima 2 : Elan 5:3 (4959_4924) - Inglič (H.P.) 867, B?.r/Jg5, Elan) 858 kegljev, Ljubelj 2:Adergas 7:1 (5144:4912) - Keršic ° Narat (oba LJub.) 870 kegljev. vk 3. Lestvica po prvem delu: 1. Ljubelj 10 točk, 2. Polet Kranjska Gora 7 točk, 4. Interc. Jesenice 7 točk,, 5. Lubnik 6. Elan 6 točk, 7. Adergas 6 točk in 8. Hidro-Prima 4 tocke-^^ Prvenstvo se bo nadaljevalo konec januarja, medtem pa odigrana gorenjska prvenstva posameznikov in dvojic^ ajnjk Najboljši biatlonci bodo letošnjo sezono začeli v avstrijskem Hochfielznu v BIATLON POSTAJA VSE POPULARNEJSI Dokaz temu ie vse več ur televizijskih in radijskih prenosov na športnih programih, tekme pa iz leta v ^!^^iS^ ■ P" nas so zanimanje za biatlon vzbudili predvsem uspeh, Andreje Grašič, vendar pa tudi ostali naši biatlonci za elito vsako leto manj zaostajajo Kranj, 8. decembra - Le še tri dni jn za najboljše biatlonce sveta se to začela letošnja sezona. Za njimi pa je seveda že kar nekaj tednov in mesec garaških priprav, saj se vsi zavedajo, da je konkurenca v svetovnem pokalu vse močnejša, zanimanje javnosti za nJ'hove nastope pa vedno večje. Tudi naši fantje, dekleta in strokovni štab letos poleti in Jeseni niso stali križem rok. Kot Je na priložnostni tiskovni konfer-er>ci minuli četrtek v gosteh pri enem svojih glavnih sponzorjev, Zavarovalnici Triglav v Ljubljani, Poudaril direktor naših biatlons-k|h reprezentanc Janez Vodičar, So se že takoj po lanski zimi odločili za tako imenovano reorganizacijo v sistemu dela, kar je Pomenilo, da sta moška in ženska reprezentanca začeli trenirati vsa-*a po svojem programu in s svojimi trenerji, ženski A repre-Zentanci pa se je pridružila tudi moška B ekipa. Tako je moSka A ekipa trenirka pod vodstvom Boruta Nunarja 12 Zgornje Besnice, njegov pomočnik je letos Matej Oblak, delo maserke v moški ekipi pa opravlja Barbara Belehar. Moško A repre-Zentanco sestavljajo: Tržičan To-m»ž Globočnik (TSK Merkur £rar»j), brata Jože in Matjaž fj?klukar iz Zgornjih Gorij JTVD Partizan Gorje), Tomaž ^•nva iz Zgornjih Gorij (TVD partizan Gorje), Sašo Grajf iz Joč (SK Pohorje Hoče) ter Janez Ožbolt iz Starega trga (SK ^ovinoplastika Lož). ,Kot je povedal trener Borut Nunar, so fantje vestno opravili Za biatlonke in biatlonce bo letošnja tekmovalna zima trajala vse do sredine marca, ko bo zadnja tekma v Holmenkollnu. Vrhunec bosta februarsko svetovno in evropsko prvenstvo, vsi naši pa upajo, da bo ta sezona še boljša kot prejšnje. Največja biatlonska priredi-tev pri nas v tej zimi bo svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo na Pokljuki od 15. *> 21. februarja. Kot je na ^skovni konferenci povedal Predsednik odbora za biatlon Peter Zupan pa bo to le Poprava za velike prireditve v naslednjih letih, zato ie tfeba postoriti vse, da bo Prvenstvo dobro uspeh. vse predvidene treninge, k sreči pa tudi ni bilo večjih težav s poškodbami in boleznijo. Odlično je uspel tudi zadnji trening v Skandinaviji, tako da je bila njihova edina težava oprema, puške, vendar naj bi tudi zanje te dni dodatno poskrbeli in naj bi na tekme odšli dobro opremljeni. Tudi naša ženska reprezentanca se v tej sezoni ni veliko spremenila. Prvo ime še vedno ostaja Križanka Andreja Grašič (SK Tržič), vse bolje gre Gorjanki Luciji Larisi (SK Gorje), pa tudi Urška Dolinar (TSK Merkur Kranj) je to poletje in jesen dobro trenirala. Težja bo sezona za Cerkljanko Tadej o Brankovič (TSK Merkur Kranj), ki je imela prek poletja kar dve težki operaciji, je trenutno še v velikem zaostanku s treningi, prav tako pa je del priprav zaradi študija zamudila Kranjčanka Matejka Mohorič (TSK Merkur Kranj). Trener naše ženske A ekipe je Vladimir Korolkovič, njegov pomočnik pa je Kranjčan Matej Kordež. Maser ekipe je Kristijan Zemljarič. Z žensko A ekipo trenirajo tudi fantje moške B ekipe, ki jo sestavljajo: Ivan Maric (TSK Bled), Tomaž Jerončič, Marko Dolenc (oba SK Brdo) in Gašper Grašič (TSK Merkur Kranj). Trener Vladimir Korolkevič je povedal, da sta ženska A in moška B ekipa opravili 155 dni skupnih priprav, največ pa na tekmah seveda pričakujejo od Andreje Grašič, ki se je na vsaki tekmi sposobna uvrščati med najboljše. Letos naše bitalonke in biatlonce čaka 24 preizkušenj, kdo med našimi pa bo udeleženec tekem svetovnega pokala, pa bodo določali na tako imenovanih izbirnih tekmah. Prvo so že konec tega tedna pripravili v Ruhpoldingu, kjer se je najbolje izkazal Tržičan Tomaž Globočnik, ki je zmagal tako na tekmi na 10 kilometrov kot v zasledovalni tekmi. Poleg njega so se v ekipo za decembrske nastope uvrstili še: Sašo Grajf, Ivan Maric, Janez Ožbolt in Matjaž Poklukar. Ostali bodo decembra tekmovali v evropskem pokalu, ki se prav tako začne konec tega tedna v poljskem Dusznikiju. Pri dekletih bodo na prvih tekmah nastopile Andreja Grašič, Lucija Lansi, Tadeja Brankovič in Mateja Mohorič. Urška Dolinar zaradi poškodbe prsta na roki še ne bo tekmovala. Vodstvo naše reprezentance navdušuje tudi dejstvo, da je biatlon postal vse bolj popularen in da tudi doma najdejo razumevanje (pre)potrebnih sponzonzor-jev in opremljevalcev, kot so Zavarovalnica Triglav, AC Intre-cas Petrol, Alpina, Mont.... Nekateri - naprimer Šport Čarman - so z njimi podpisali tudi že dolgoročnejše pogodbe vse do leta 2002. • V. Stanovnik, foto: T. Doki ŠPORTNO PLEZANJI GROM IN ČUFARJEVA STA LETOŠNJA PRVAKA Zagorje, 8. decembra - V soboto zvečer se je na umetni steni v športni dvorani v Zagorju odvijalo zadnje dejanje letošnje plezalske sezone. Finalni nastop zaključne tekme državnega prvenstva je obetal napetost vse do zadnjih nastopov, zlasti seveda v moški konkurenci. Pri ženskah je bilo namreč o naslovu prvakinje odločeno že sredi oktobra po tekmi v Pirničah. Takrat je Martina Čufar dobila še tretjo letošnjo tekmo in že imela maksimalno število točk ter peti zaporedni naslov. Tudi v Zagorju ni bilo nič drugače in še ena zmaga je šla zanesljivo v njene roke. Tako kvalifikacije kot tudi finale je končala na vrhu smeri. Prav tako na ostalih dveh mestih zmagovalnih stopničk ni nič novega - Katarina Štremfelj in Eva Tušar. Omenjeni trojki v letošnji sezoni ostale tekmovalke niti približno niso mogle do živega. Moški finale je upravičeno obetal napet razplet letošnjega državnega prvenstva. Oba kandidata sta bila po kvalifikacijah še vedno izenačena, morda je imel majhno psihološko prednost Aljoša Grom. Jure Golob je namreč moral biti najmanj drugi za osvojitev naslova. Dolga finalna smer je zahtevala tekoče plezanje in v njej sta se daleč najbolj izkazala Grom in Valjavec. Prvemu je zdrsnilo tik pod zadnjim oprimkom, drugi pa je končal malenkost za njim. Oba pa sta bila kar nekaj pred Golobom in ostalimi. Za Aljoša Groma je zmaga v Zagorju pomenila tudi zmago v skupnem seštevku in njegov že šesti naslov najboljšega v državi. Rezultati iz Zagorja: ženske: 1. M. Čufar (AO Mojstrana), 2. K. Štremfelj, 3. E. Tušar (obe PK Škofja Loka), 4. S. Truden, 5. N. Guzzi (obe ŠPO Tržič); moški: 1. A. Grom (AO Vrhnika), 2. T. Valjavec (ŠPO Tržič), 3. J. Golob (AO Rašica), 4. M. Sova (ŠPO Tržič), 5. L. Zazvonil (AO Kranj). Končni skupni vrstni red DP 1998 Ženske: 1. Martina Čufar (300 točk), 2. Katarina Štremfelj (260), 3. Eva Tušar (210), 4. Saša Truden (186), 5. Nastja Guzzi (161). Moški: 1. Aljoša Grom (300 točk), 2. Jure Golob (265), 3. Tomaž Valjavec (240), 4. Matej Sova (175), 5. Urh Čehovin (142). • T. C. ŠAH BULATOVIČ SKUPNI ZMAGOVALEC Kranj, Primskovo, decembra - Šahovski klub Primskovo je z decembrskim turnirjem zaključil celoletno tekmovanje v hitropo-teznem šahu (na 10 minut). Za skupno uvrstitev desetih turnirjev šteje 8 najboljših rezultatov. Največ točk (769) je zbral Milorad Bulatovič (ŠK Gligorič-Yatras Ljubljana), ki je sodeloval na vseh turnirjih in od tega na dveh zmagal. Najhujšega tekmeca je imel v Dušanu Zorku, ki je zaostal le za 8 točk in zmagal na treh turnirjih. Poleg prvih dveh so na posameznih turnirjih zmagali še: Peter KovačiČ dvakrat, Oskar Orel, Vid Vavpetič in Dušan Čebular po enkrat. Skupaj je nastopilo 69 igralcev in igralk. Svečana podelitev nagrad in priznanj bo na novoletnem turnirju v četrtek, 17. decembra, ob 17.00. Na zadnjem turnirju je zmagal Dušan Čebular pred Oskarjem Orlom in Dušanom Zorkom. Vsi so zbrali po 7 točk. Skupni vrstni red: Milorad Bulatovič 769, Dušan Zorko 761, Janez Marko 699, Drago Rabič 687, Živko Juroš 684, Peter Kovačič 667, Simona Orel 624, Žiga Žvan 622, Dušan Čebular 614, Tase Ristov 589,... • A. Drinovec STRELSTVO PESKANJE JRELCIV NEKDANJI VOJAŠNICI Street k°ka' 8. decembra - Prejšnjo soboto so se na strelišču na 1^kega društva Brata Kavčič iz Škofje Loke v nekdanji vojašnici ekin okraJnih igrah pomerili strelci in strelke z zračno puško. V (52l?em tek;movanJu so P" moških zmagali tekmovalci RIC Odeja Pri J' P[ed tekmovalci centra Slepih (508) in ekipo Zdravstva (489). bila l.- h so bi,e naJDoljše tekmovalke Centra slepih (456), druga je posam 3 Pruštva upokojencev (434), tretja pa ekipa LTH (420). ^n«iTLZno Je bil med moškimi najboljši Matej Derstvenšek, pri 1!*an pa Frančiška Demšar. • V.S. TAIKWON-DO JADOVLJIČANI TRETJI V FORMAH držav^'0*' decembra " Prejšnjo soboto je bilo v Ljubljani ekipno khniti, P^rrstvo v formah, borbah, testu moči in specialnih ^adovT' TekmovanJa so se udeležili tudi tekmovalci TKD kluba je prj 'J103, ter s tretjim mestom v formah dosegli lep uspeh. Žal jim Rad J*" moc' za tretje mesto zmanjkala ena sama točka. Tako h° h e tekmovalce tudi te dni čaka nekaj pomembnih nastopov, prav t i- P'omrJ' v soboto odšli na odprti turnir v Češke Budjejovice, Oeia-a5° v soboto pa se bosta člana Taekwon-do kluba Radovljica Cr0a"- Mencinger in Miha Bitežnik udeležila močnega WTF turnirja tekrnov i0Pen" Naslednjo soboto, 19. decembra, bodo radovljiški ki Ka , alci nastopili na tradicionalnem ekipnem božičnem turnirju, DOv Celju organiziral klub Hyong. • V.S. ALPSKO SMUČANJE JjJOŠ PAVLOVČIČ ajjT NA BELIH POLJANAH ^ovje^ptrau"a' ^' decembra - Uroš Pavlovčič, slovenski alpski smučar z Sezoni k Že tretJe ,eto študira v Siera Nevadi v ZDA, se tudi v novi je £e 7*e "O odpovedal nastopom na snegu. Po študijskih obveznostih dosegi?^ mec* udeleženci mednarodnih tekem FIS, na katerih je lani Na h kP° bero dobrm uvrstitev. ^UovoT ameriških tekmah NOR-AM je bil z izkupičkom polovično vi$0ko "en- V slalomu je bil 18., v veleslalomu pa se je povzpel na Poojg • rnesto. Poleg omenjenih tekem bo Uroš nastopal tudi na vseh eVadp tekmah univerz v ZDA, kjer bo zastopal svojo iz Siera ue * J. Rabič Iz središča Slovenije v Vaše srce *91MHzRadio GEOSSa*1^ da podjetje Domplan v Kran-}j* gospodari in upravlja s 16 slovnicami, ki jih je obnovil, ter jih ne bo opustil sežigalnici n° voljo, da bo le-ta prodajala Sv°jo toplotno energijo. Planirana sežigalnica ob moZ-n°sti zaposlitve 40 - 50 delavcev ob minimalni ceni 300 milijonov nernških mark tudi pomeni investiranje v eno tako delovno mesto 6 - 7 milijonov nemških mark ob sedaj nam poznani ceni z7a eno delovno mesto 60.000 do '0-000 nemških mark. , Mariborski konzorcij Cegor Sedaj intenzivno izdeluje študijo V D —i .... javnosti ne poveš, kam in kako z odpadki iz sežigalnice je po eni strani pred drugim krogom lokalnih volitev tudi lahko samo volilna kampanja za strukturo, ki je doslej upravljala z mestno občino Kranj in za stranko, iz katere izhaja dosedanji župan z vsemi svojimi povezavami po Gorenjskem. ZELENI SLOVENIJE REGIJSKI ODBOR GORENJSKE Božo Dukič, iur. t Radovljici predstavljenem sis emu mehanske predelave ko-^unalnih odpadkov, ker je p*.eProsto ugotovil, da je sežigal-rf'Ce povozil čas ob ugotovitvi, J1 do zdaj zgrajene morajo pač P Zaključka amortizacijske dobe nhL<„.,„t; Rr J?6- nasprotovanje L n# sežigalnice na Gorenjs-nim, še posebej na Polici pome-odnaIietek gospodarjenja z sel in niinovo predelavo v l0LUn^arne surovine. Skrivanje tacije sežigalnice, ob tem, da Bo sezigalni lobby prvič slavil na Gorenjskem? Nacionalni program varstva okolja, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor nedavno predložilo v sprejem vladi, ni jasne glede prihodnje politike do odpadkov. V njem je hkrati govora o minimiziranju količine odpadkov na virih, torej pri proizvajalcih izdelkov in embalaže, o obdavčenju odpadkov in v isti sapi o njihovem recikliranju oz. vračanju nazaj v proizvodnjo novih izdelkov. Vendar ni mogoče oboje hkrati: ali bomo imeli sežigalnice, in sistem reševanja problema odpadkov, ki bo spodbujal nastajanje čimvečje količine odpadkov, ker bo njihovo sežiganje rentabilno le pri velikanskih količinah, ali pa jih sploh ne bomo imeli in bomo po avstrijskem in nemškem vzoru obdavčili proizvodno odpadkov, jih ločeno zbirali in vračali nazaj v proizvodnjo. S stališča vsakogar, ki mu je do zdravega okolja, je sežiganje odpadkov kot princip njihovega pospravljanja nesprejemljivo. Za to je potrebno preprečiti izgradnjo prve sežigalnice v Sloveniji. Ce bo zgrajena prva, bodo po načelu padanja domin vsilili še druge, potem pa bo lobby lastnikov sežigalnic silil vlado in parlament, da bosta z zakoni in predpisi nenehno skrbela, da bo nastajalo čimveč odpadov in da bomo vsi plačevali za njihovo sežiganje, čeprav bomo hkrati še morali plačati s svojim zdravjem. Sežiganje odpadkov zahteva energijo, vendar je v primeru Gorenjske ne bo mogoče porabiti za komunalno ogrevanje. Nihče ne bo dovolil gradnje sežigalnice sredi Kranja ali Ljubljane, kjer bi edino lahko smiselno porabili nastalo toploto za komunalno ogrevanje. Zato se sežigalci ozirajo po Polici pri Kranju. Tu pričakujejo najmanj odpor bližnjih prebivalcev. sežigali, plačali pač toliko več za manj sežganih odpadkov. Ali lahko prebivalci tega območja prenesejo vsakodnevni prevoz tako velikih količin odpadkov v svoj kraj. Ne! To isto velja za vsako drugo možno lokacijo sežigalnice odpadkov, kar pomeni, da je problem odpadkov že z vidika prometnih problemov mogoče rešiti le s (približno) dvanajstimi centri za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo recikliranje. V Zeleni alternativi smo odločeni, da bomo skupaj z Zelenimi Slovenije in drugimi okoljskimi organizacijami naredili vse, da bodo občani ozaveščeni o tehnološki in okoljevarstveni nesprejemljivosti sežiganja odpadkov in da bodo podprli obdavčenje, ločeno zbiranje in vračanje odpadkov nazaj v proizvodnjo novih izdelkov. Dr. Leo Šešerko Zelena alternativa Poleg tega pa bi bila sežigalnica na Polici gospodarsko rentabilna le, če bi vanjo vozili odpadke iz tretjine Slovenije. Če bo območje manjše, bodo prebivalci, katerih odpadke bodo tu Pohvala kranjski policiji in kriminalistom V ponedeljek, 30. novembra, popoldne mi je bila v Zdravstvenem domu Kranj zaradi minute nepazljivosti ukradena torba z dokumenti, gotovino, čeki in kartico tekočega računa. Poklicala sem Policijo na št. 113 in kriminalist se je oglasil prav hitro na kraju tatvine. Povedala sem mju podatke, o možnem storilcu pa le bežen namig, ki ga je dala neka prijazna gospa iz čakalnice. Kriminalist mi je svetoval tudi, naj o tatvini takoj obvestim svojo banko, kar pa sem storila že pred njegovim prihodom. Priznati moram, da sem si po vsem tem mislila: "Tako, formalnosti so mimo, zdaj pa se čimprej sprijazni z izgubo. Kar je, pač je, draga izkušnja za prihodnje." Sledila je jeza, glavobol neprespana noč, pa opravki na banki, itd. Že v torek, zgodaj dopoldne pa zazvoni telefon in informacija s Policije: "Torbo smo našli in del dokumentov, lahko jo pridete iskat." Presenečenju in olajšanju je v sredo opoldne sledila še druga, da so pri hišni preiskavi osumljenca našli tudi čeke in ostale dokumdnte. Zavedam se, da sem imela tokrat veliko srečo - srečo tudi v tem, da ima Kranj tako dobre kriminaliste. Dobro vem, da storilca niso našli naključno, ampak z delom in takojšnjo akcijo. Resnično sem jim hvaležna in menim, da zaslužijo pohvalo in priznanje. Toplo bi se zahvalila tudi receptorki Zdravstvnega doma Kranj, ki mi je prijazno odsto- pila telefon, da sem lahko opravila nujne klice. Rada pa bi poudarila tudi naslednje: Iz dneva v dan poslušamo in beremo, da je kriminaliteta v porastu. Drobne notice o navidezno malih tatvinah torbic, vlomih, itd. nas ob ostali črni kroniki ponavadi sploh ne prizadenejo več. Ko sam doživiš nekaj podobnega, na to gleda seveda drugače. Opozorila, da smo premalo ozaveščeni, brezbrižni, še vedno ne zaležejo. Mogoče bo tudi tale moja napisana izkušnja segla komu bolj globoko v spomin in nemara služila večji previdnosti. Ko bi le bilo tako! Katarina iz Tržiča Kriminalista brez meja Zgodba o pobeglem Oblaku se nadaljuje. Kriminalista, oba osebno poznana, g. Simič, g. Klemene, sta ga ujela pri Ješe-tu, ker nista imela lisic, sta ga vsak pod eno roko privedla do sosedove ograje, sta mu zvijala roke in ga toliko časa butala ob betonsko ograjo, da sta jo podrla in je Simon na njej obležal nemočen. Včeraj sem si ta kraj in podrto ograjo ogledala osebno, ker drugače ne bi upala tega članka pisati. Nato so prišli policisti z marico in mu nataknili lisice. Na kraj prizora je prišla tudi Simonova punca Marjeta, poklicala jo je soseda. Oblak je bil odpeljan v Zdravstveni dom Kranj, kjer je bruhal (verjetno je od udarca imel pretres možganov), nato pod nujno odpeljan na Klinični center v Ljubljano. Tam je bil preslikan, počena vratna vretenca, dobil mavec in iz Klinike odpeljan v Radovljico. Kriminalista, ki sta ga spremljala v Ljubljano in nazaj, pa nista bila tako prijazna, da bi povedala Simonovi punci Marjeti, ki je bila s svojo sestro tudi v Kliničnem centru, kam peljejo poškodovanega. Zvečer mi je Marjeta prinesla izvide in ob 20. uri sem poklicala na 113. Tam so mi povedali, kje je. Tudi policija ni obvestila staršev. Marija Oblak, Žeškova ul. 4, Kranj Izjava za javnost Že dalj časa se v sredstvih javnega obveščanja pojavljajo razni prispevki izjav predstavnikov Društva izgnancev Slovenije (D1S), kaj vse počnejo na mednarodni izterjavi odškodnine od okupatorjev. Na to govoričenje in pleteni-čenje ni motilo, dokler zadeva ni začela škodovati in ogrožati naše napore, da ti propadejo zaradi neresnih nekaj oseb za lastno promocijo. Naša organizacije je 8. 1. 98 poslala institucijam oblasti ZRN zahtevek za materialno in nematerialno odškodnino. Kopije istega zahtevka so dobile vse parlamentarne stranke. Torej ni res, da predstavniki nemških oblasti niso obveščeni o naši problematiki (trditev 1. Žnidar-šič). V zahtevku so predstavljene in obdelane vse preganjane slovenske žrtve s priloženo obširno dokumentacijo. Vse institucije nemških oblasti že celo leto naš predmet obravnavajo (vmes so bile volitve), od parlamenta do organov Vlade in parlamentarnih strank. V tem času je bilo veliko medsebojnega dopisovanja in osebnih ter telefonskih pogovorov. To pomeni, da se je problem začel obravnavati, ko smo vložili uradno zahtevo na odgovornih institucijah in organih, ker brez tega obravnava ne bi bila mogoča. Na to IZJAVO so nas prisilile nekatere pisari je (DIS-a) na neke naslove v Nemčiji in pa, in to predvsem, opozorila nekaterih, od maloštevilnih zagovornikov naše upravičenost, da tako početje zelo škoduje naši akciji, kar pomeni, da bo še težje streti odpor in obstoji bojazen, da bo zaradi takih neodgovornih neumnosti akcija propadla sredi intenzivne obdelave. Na to nevarnost nas opozarja tudi odvetniška pisarna v Nemčiji, ki sondira neke zadeve pri oblasteh Nemčije za nas. Zato JAVNI POZIV DIS-u NEHAJTE DELATI NEUMNOSTI, DA NE BOSTE POVZROČILI ŠKODE VSEM SLOVENSKIM ŽRTVAM, ČE BO AKCIJA, KI JE V TEKU PROPADLA. NISMO PREPRIČANI, DA SE ZAVEDATE ODGOVORNOSTI, KI JO S TEM POČETJEM PREVZEMATE. Zadeva je zelo resna, ker je odpor zelo velik. Vendar smo mi odločeni, da izkoristimo vsa možna pravna sredstva (institucije v ES in sodišče ES ter v Nemčiji). To smo sporočili tudi oblastem v Nemčiji (Parlament, Vlada itd.), in da želimo dokončno odločitev do 15. aprila 1999, ker bomo po tem terminu, če bo odgovor negativen ali ga ne bo, sprožili spor na vseh drugih možnih institucijah, za kar že tečejo priprave. Na koncu priporočamo sem omahljivcem in skeptikom (SAJ NE BO NIČ), da se nam priključijo, ker bomo močnejši. Mi ne obljubljamo, da odškodnina 100 % bo, bomo pa storili vse za to, da bi bila akcija uspešna. Predstavnike vodstva DIS pa vljudno prosimo, da naj nas ne ovirajo, če že pomagati nočejo. Za vse zainteresirane sporočamo, da smo isti zahtevek 28. 9. 98 poslali oblastem R Italije in dobili tudi nekaj nervoznih odgovorov, ker smo sprožili delikatno zapleten primer. ZDRUŽENJE ŽRTEV OKUPATORJEV 1941-45 KRANJ Predsednik: Tone Kristan V spomin Cilki Mertelj! Odšla je skoraj neopazno,čeprav je bilo njeno delo v življenju zelo plodno in bogato v tistemu času po vojni. Res je, kakor ugotavljajo veljaki K.S. Mošnje v 1. decembrski številki Gorenskega glasa, da je kulturna dejavnost zamrla. Najbolj pa me čudi, da nihče od teh ni ob njenem grobu izrekel nekaj besed zahvale v slovo. Kulturno dramsko društvo v Mošnjah je s Cilko Mertelj zaživelo in bogato obrodilo. Postavila je na oder mnogo dramskih del, od Miklove Zale, Divjega lovca, Veronike Deseniške in še in še. Zbirala je mladino iz vseh vasi in iz vsakogar izvabila na odru vse skrite zaklade. Bila nam je druga mati in je neizmerno uživala v tej predanosti. Da, bila je enkratna in neponovljiva. Znala je organizirati, poiskati vse vire in nobena žrtev ji ni bila odveč. Lahko rečem samo še to, bila nam je dana za tisti čas - v to naše okolje - za nas. Hvala ti Cilka za vse čudovito preživete dni in večere s teboj. Za vse kar si pa lepega dala našim dušam - naj te Bog nagradi! Ivanka Voglar, Zg. Otok 8 58 Dr. Pavel Gantar, minister Nima vsak vas svojega ministra. Gorenja vas %amia. To je dr. PAVEL GANTAR, sociolog, mmister za okolje in prostor v Vladi RS. Rodil e ie 26. oktobra 1949 v Gorenji vasi in svoja 1airnlajša leta preživel v tistem delu tega epega kraja, ki se tudi po uvedbi uličnega Mema imenuje Sestranska vas. Minister je P°stal marca 1994, ko je nasledil dr. Miho jaZbinška, zdaj mu teče že drugi mandat. Jeseni 1996 sva opravila intervju za Žirovski k časnik in za sklep sem ga povprašal, kako ■°i minister ohranja vezi Z rodno dolino in kaj L "Kot rojak ji predvsem želim, da ne bi Zgubila tiste mehkobe in melanholije, ki je še JPsebej značilna v jesenskih mesecih. Ker utino bolje poznam, ji lahko hitreje poma-p ni> seyeda pa je ne morem privilegirati v plrnerjavi z drugimi območji Slovenije. in°f'nasam P lahko predvsem pri urejanju ^rastrukturc, hočeš-nočeš pa delujem tudi j* Posrednik med lokalnimi interesi in anuJeJ0 v °bčmah ob naši reki, od Zirov Medvod. Mi se to pot posvetimo ministrovi Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon biografiji. Njegova šolska pot se od običajne razlikuje toliko, da na fakulteto ni prišel prek gimnazije. Po osnvoni šoli se je namreč najprej izučil za zahteven poklic modelnega mizarja in šele pozneje nadaljeval s študijem sociologije na FSPN (zdaj FDV) v Ljubljani. Diplomiral je 1973, magistriral 1983, doktoriral 1990, z nalogami iz prostorske sociologije, Z raziskovanjem možnosti uporabe socioloških spoznanj pri urbanističnem planiranju. Diplomiral in magistriral je pri svojem žirovskem rojaku, akademiku dr. Zdravku Mlinarju, in postal njegov asistent. Doktoriral je na Vseučilišču v Zagrebu in bil, preden je postal minister, docent za prostorsko sociologijo in sociologijo družbenega planiranja na FDV. Svoji, strokovni poklicanosti primerno se je udejstvoval kot urbanistični konzultant mesta Ljubljana in Rogaške Slatine in deloval v raznih strokovnih združenjih. Bil je glavni urednik Časopisa za kritko znanosti (1978-80) in član mnogih uredniških odborov. Ob številnih strokovnih člankih je objavil dve knjigi, širši javnosti je postal znan kot kolumnist Mladine v letih 1984-90, ko je ta revija po svoje in izdatno pripomogla k odpiranju vrat, skozi katera je v slovensko družbo vstopala demokracija. V tistih letih (1986-91) je bil Pavle tudi predsednik kulturnega društva ŠKUC-Forum in eden najvidnejših članov Odbora za varstvo človekovih pravic, od maja 1987 do maja 1990. To je samo del podatkov iz ministrovega življenjepisa, ki je dostopen tudi na Internetu. Vseh ne moremo navesti, od bistvenih manjka morda ta, da je minister še samski. Saj ne, da bi pogledovali v njegovo zasebnost, ampak čudno se mi pa vseeno zdi, kaj je z današnjimi ženskami - a si res nobena ne želi, da bi postala gospa ministrica! To nadvse vznemirljivo vprašanje prepustimo času, za sklep poglejmo še enkrat v prej omenjeni intervju. V njem sva se dotaknila vseh ključnih ekoloških in prostorskih vprašanj, od radioaktivne kaverne v Zavratcu prek idrijskega smetišča v Raskovcu do odpravljanja posledic rudarjenja v RUŽV, od možnosti za izboljšanje Sortnih voda do popravljanja krajinske podobe naših naselij, ki jih je skazila divja urbanizacija. Sklep je bil optimističen: "Poljanska dolina je še vedno ena najlepših, kar jih poznam. In spoznal sem v zadnjem času veliko območij v Sloveniji, kamor večina Slovencev ne bo nikoli prišla. Poljanska dolina ima še vedno vse možnosti, da ostaja ena od najlepših..." Dr Pavel Gantar, minister GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Še enkrat: Previsoka izplačila v Gorenjski lekarni Kranj V Gorenjskem glasu smo 24. novembra pisali o kazenskih ovadbah proti odgovornima osebama v Gorenjski lekarni Kranj. Ena od odgovornih oseb naj bi bila prejšnja direktorica, druga pa računovodja. Pri drugi smo v veri, da je v Gorenjski lekarni odgovorna za finančno področje, v nazivu nenamerno zgrešili. Računovodkinji se za napako opravičujemo. • H. J. Prijeli avtomobilske vlomilce Kranj - Kriminalisti so zaradi suma storitve enajstih vlomov v osebne avtomobile prijeli 22-letna S. S. in Č. D. ter leto starejšega Š. E., vse iz Ljubljane. Osumljenci naj bi z 18. na 19. julij vlamljali po Radovljici, s 1. na 2. avgusta po Jesenicah in s 23. na 24. avgust po Kranju. Iz osebnih avtomobilov naj bi odnašali predvsem kreditne kartice, denarnice in telefonske aparate GSM. Enkrat so kreditno kartico vnovčili sami, v drugih primerih pa so kartice in telefone prodali, večinoma v Ljubljani. Z vlomi so "zaslužili" najmanj 700.000 tolarjev. Kriminalisti v zvezi z vlomilsko trojico še vedno zbirajo obvestila. V hišnih preiskavah so zasegli več domnevno ukradenih predmetov - od športnih jopičev do poslovnih kovčkov, ure, nahrbtnika do žepnega računalnika, sončnih očal ipd. - katerih lastnikov ne poznajo. Prosijo, da se jim oglasijo. • H. J. Del ukradenega blaga, zaseženega v hišnih preiskavah. Foto: UNZ Kranj NESREČE Planinec omahnil v smrt Kranjska Gora - V četrtek, 3. decembra, sta se G. L. in D. P. okrog enajstih dopoldne odpravila v Tamar plezat na zmrznjene slapove. Plezala sta v navezi ter s cepini in derezami. Ko sta preplezala slap Rastlinica, sta krenila na Desni slap. D. P. je plezal prvi, G. L. pa je čakal v vznožju. D. P. je bil, sodeč po odviti vrvi v dolžini 60 metrov, že pod vrhom, ko je G. L. zaslišal pok, brž zatem pa je D. P. padel blizu njega in obležal mrtev. Treščil v pokopališčno ograjo Kranj - 37-letni G. B. je 3. decembra okrog 23.20 z osebnim avtom peljal po cesti Jaka Platiša proti C. talcev. Pred križiščem je zaviral, vendar je bila hitrost očitno tako velika, da ni uspel ustaviti. Silovito je trčil v betonsko ograjo pokopališča. Po trčenju je voznik ostal vkleščen v vozilu, iz njega so ga rešili kranjski poklicni gasilci. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v Klinični center. Na levi v Američana Milje - V nedeljo, 6. decembra, ob 2.05 se je na regionalni cesti v Miljah pri Visokem v bližini avtoservisa Kavčič zgodila huda prometna nesreča. Igor C. je z osebnim avtom na nasprotnem vozišču čelno trčil v avto, ki ga je pravilno po svoji strani vozil ameriški državljan Richard Milton C. Igorja C. so huje ranjenega odpeljali v Klinični center, medtem ko je Američan dobil le sled poškodbe. Povzročitelj pobegnil Bistrica - Na magistralni cesti med Podtaborom in Bistrico, na t.i. Kacinovem klancu, je bil v prometni nesreči 6. decembra ob 7.25 huje ranjen voznik Z 101, 26-letni Damjan S, ki je vozil od Kranja proti Radovljici. V klancu navzgor ga je dohitel neznani osebni avto in se brez zaviranja od zadaj zaletel vanj. Voznik stoenke je zletel desno s ceste in trčil v drevo. Iz zmečkanin so ga rešili kranjski poklicni gasilci. Zdravi se v bolnišnici. Povzročitelj je po nesreči pobegnil. Avto mazda 929 avstrijske registracije so popoldne našli v avtomehanični delavnici na Loki pri Tržiču, policisti pa še iščejo voznika, tujega državljana, ki prebiva v Avstriji. • Lovec zdrsnil Smokuška planina - Včeraj okrog pol enajstih dopoldne so dežurni v operativno-komunikacijskem centru UNZ Kranj sprejeli obvestilo, da je na Smokuški planini v dolini Završnice po pobočju zdrsnil lovec in se hudo ranil. V reševalni akciji so sodelovali jeseniški gorski reševalci in ekipa policijskega helikopterja. • H. J. radio trjgjav 4270 Jesenice, Trg Toneta Č ufa rja 4 Zagovornik Ivana Vodnika v petek spet prekinil sojenje Zahtevani izločitvi tožilk iz posebne skupine Vse tako kaže, da bo sojenje sedmerici obtoženih iz domnevne gorenjske heroinske naveze na okrožnem sodišču v Kranju res končano Šele spomladi. Katero pomlad, pa se ne ve, kot je v enem od odmorov nekoliko v šali dejal Hartmanov zagovornik dr. Peter Ceferin. Kranj, 8. decembra - Potem ko je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njegovo zahtevo za izločitev predsednice sodnega senata Andreje Ravnikar, sosodnika Mihaela Kersnika in predsednice okrožnega sodišča v Kranju Terezije Zorko, se je v petek glavna obravnava proti sedmerici obtoženih iz domnevne gorenjske heroinske naveze nadaljevala pred nespremenjenim senatom. Vendar tudi petkovo sojenje ni trajalo več kot pol ure, saj je zagovornik Ivana Vodnika, odvetnik Žiga Klun, poskrbel za novo prekinitev. Zahteval je izločitev tožilke Sanje Javor Pajenk iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve in vodje te skupine Barbare Brezigar, kot tudi izločitev vseh listin iz kazenskega spisa, ki jih je tožilka Sanja Javor Pajenk pridobila v času zunaj njene polovične delovne obveznosti. Zagovornik Žiga Klun je namreč zahtevo za izločitev oprl na tožilkin polovični delovni čas in domnevo, da za drugo polovico delavnika prejema denarno nado- mestilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In ker (če) je tako, potem je napadeno in ogroženo eno izmed temeljnih načel pravne države, to je načelo zakonitosti, ki je temeljno ustavno načelo in temeljno načelo kazenskega postopka in kazenskega prava, je poudaril Žiga Klun. Tožilka Sanja Javor Pajenk je po odvet-nikovih besedah polovični delovni čas prekoračila tako v preiskavi kot tudi že na sami glavni obravnavi. Ker upravičeno dvomi o njeni procesni sposobnosti, po njegovem tožilka ne more pravno veljavno in zakonito zastopati državnega tožilstva oziroma države v sodnem postopku proti sedmerici obtoženih, pod vprašajem pa je tudi celotni kazenski postopek. Zagovornik je zahteval izločitev vseh listin iz kazenskega spisa, ki jih je tožilka pridobila kot procesno nesposobna v času zunaj njene polovične delovne obveznosti, sodišču pa je tudi predlagal, naj tožilkin delovni čas upošteva pri razpisu nadaljnjih obravnav. Iz istega razloga kot za Sanjo Javor Pajenk je Žiga Klun zahteval izločitev vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Barbare Brezigar, ker pozna okoliščine polovičnega delovnega časa in je za to odgovorna. Sanja Javor Pajenk je na petkovem sojenju odgovorila, da je zahtevo za izločitev pričakovala. Povedala je, da zahteve generalni državni tožilec, ki Je pristojen za odločanje, ni dobil, ter predlagala, da se sojenje do njegove odločitve nadaljuje. Odvetnik Žiga Klun je sodišče opozoril, da se določbe zakona o kazenskem postopku tako kot za sodnike smiselno uporabljajo tudi za državne tožilce. Zahtevo za izločitev je generalnemu državnemu tožilcu dolžno posredovati sodišče, do njegove odločitve pa se kazenski postopek prekine- Sodni senat je obravnavo v petek prekinil. Nadaljevala naj bi se jutri in v četrtek, če bo generalni državni tožilec do tedaj odločil o zahtevanih izločitvah tožilk-• H. Jelovčan Kranjski župan dal porušiti občinsko hišo v Tomšičevi 21 Gradbeniki čakali v snežnem metežu Zupan Vitomir Gros obljublja, da bo nasledniku predal posle, kot se spodobi. Očitno pa v dneh, ko *c županuje, hoče nekatere stvari na hitro pospraviti. Kranj, 8. decembra - Eno od teh pospravljanj se nanaša na rušenje hise na Tomšičevi 21 v starem mestnem jedru, nasproti gradu Khislstein, iz katere so se morali v četrtek tako rekoč čez noč izseliti zaposleni v restavratorski delavnici. Selili so se v nekdanji dijaški dom na Kidričevi cesti, da morajo iz Tomšičeve 21 ven, pa so zvedeli v ponedeljek, 1. decembra, torej bore tri dni pred selitvijo. Selitev pa je čakala tudi krajevno skupnost Kranj-Cen-ter, ki domuje v isti hiši. Njej so občinski možje pustili še manj časa. V sredo ob pol dveh popoldne je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Benedik, kot je sam dejal, zvedel, da bo Gradbinec v petek popoldne rušil hišo. kar na vrat na nos drugam 1 upal, da rušiteljev iz kranjske& Gradbinca z občinsko naroči«1' co opoldne ne bo. Toliko manj- ker naj bi občina za rušenje V krajevni skupnosti selitvi dotlej niso oporekali, strinjali so se tudi, da se hiša poruši. Dobili so že nadomesten prostor v sosedstvu, na Tomšičevi 17, ki pa ga še niso uspeli urediti. Franc Benedik je zato oporekal, češ da v petek ne morejo ne imela veljavnega dovoljenji; Kljub temu so se Gradbince^ delavci s stroji v petek opolonv pojavili pred Tomšičevo 21 irj snežnem metežu čakali na ze no luč za začetek rušenja, zaradi ugovora krajevne skW nosti in posredovanja inšpekt * ja niso dobili in tako so p° ^ urah čakanja na razplet PoSP,*ij vili šila in kopita ter oos domov. Zakaj takšno hitenje komu koristijo nepotrebni . pleti? Očitno je, da kranjs^ župan hiti v bojazni, da nJe^ja naslednik ne bo izpeljal rujse J občinske hiše in preselil tržni • H. Jelovčan Pripravljeni za reševanje in pomoč Kranj, 7. decembra - Ob koncu mednarodne delavnice z naslovom "Sodelovanje držav jugovzhodne Evrope pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je potekala od 30. 11. do 3. 12. na Igu, so udeleženci obiskali Kranj. Gostje iz Albanije, Bolgarije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Grčije, Turčije, Avstrije, Italije in Slovenije so si na povabilo kranjske uprave za obrambo ogledali tehnični zbor, na katerem se je predstavilo 56 strokovnjakov iz Gasilsko reševalne službe Kranj, regijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, RKB enote za detekcijo, postaj Gorsko reševalne službe Kranj in Škofja Loka, podvodne reševalne službe, jamarsko reševalne službe in enote vodnikov reševalnih psov. Obiskovalci so se lahko prepričali, da imajo enote razen dobre opreme tudi usposobljena moštva za zaščito, reševanje in pomoč. Pred odhodom iz Kranja so si ogledali še poklicno gasilsko enoto in regijski center za obveščanje. • S. Saje Petkov sneg povzročil zastoje Sneg je tudi tokrat presenetil cestarje in voznike, zaključili po zastojih na domala vseh cestah, naj bo držav ali občinskih. Na nekaterih ga je že pobrala sol, na ^rM# • £ so še vedno prave ledene drsalnice, ki voznike opozarja) ^ previdnosti in zimski opremi vozil. V petek je bilo ^ gorenjskih cestah tudi več trkov, ki pa so se praviloma kori . s skrivljeno pločevino in bolečimi buškami. Tako je na . Naklo-Zeje zletela v drevo "petica", v križišču na P°llC v kombi pristal v obcestnem jarku, na izhodz z avWC^Lj£/ Naklem je audi A4 zaneslo v odbojno ograjo, nizoze ^ tovornjak pa je pristal ob cesti, na Savski cesti v Krjin) skoraj na istem kraju prek jarka "podpirali" oporni Zta, vozili (na srečo se teol iz cisterne ni izlil), na cesti ^a xerto, Kamna Gorica pa je v jarku počakal celo avtobus. Kot re' so nekatere ceste in predvsem pločniki še vedno zasn oziroma ledeni in zato nevarno tako za voznike kot PjfiJ^A • H. J., foto: T. V° a HALO - HALO GORENJSKI GLAS a 064/223 111 NaroiHo tu objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • d« ponedeljka de 12.30 in de ielrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. : VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22,14. decembra ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 14. decembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 14. decembra ob 18.00 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:\\www.bb-kranj.si ROZMAN BUS METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tet.: 411-510 KOVO-NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, 'ivolska c 30, 1000 Ljubljana H: (061) 13-22-178 i-mail: borza. znanja@\piku unislar-si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA HOKO - kombi prevozi Tel: 563-S76, 557-757 STORŽIČ TRŽIČ GOSTIŠČE OB JEZERU JEZERSKO TUJI JEZIKI DRSANJE NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA BLED GOSTIŠČE BAVHENK SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE 'N MOTORNIH VOZL J°zeLa„guS) spi 'jubno 29, tel. 731-009 Šiviljstvo in trgovina CVETKA 5r«n/, St. Žagarja 16 Tel: 225-162 Palmanova 20.12., Madžarska - Lenti 17.12., 19.12., 26.12., Trst 10.12., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 nakupovalni izlet Lenti -12.12., 17.12. popoldanski nakupi Palmanova - tovarna čokolade 22.12. silvestrovanje na Češkem - Brno od 30.12. do 2.1. Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vska ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portoguaro - vsak petek v mesecu Nudimo vam varen in brezkrben prevoz skupin zaključenih novoletnih zabav. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure na telefon 451-542 ali GSM 041/670-673 Tokrat se iz ljubljanske Borze znanja oglašamo s prijetno novico. V preteklem mesecu, natančneje v četrtek, 26. novembra, smo v Helsinški knjižnici "Cable Book Librarv" slovesno krstili novo pridobitev z imenom KykyNet. KykyNet je informacijski servis, namenjen povezovanju ljudi, ki iščejo in ponujajo najrazličnejša znanja, informacije, storitve ipd. In kaj ima to opraviti z Borzo znanja? Projekt v finski knjižnici, ki je ena izmed najboljše računalniško opremljenih knjižnic na Finskem in obenem prva knjižnica na svetu, ki je ponudila Internet svojim uporabnikom, je rezultat sodelovanja tamkajšnjih knjižničarjev in ljubljanske Borze znanja. Sodelovanje se je začelo na lanskem mednarodnem knjižničnem posvetu, se nadaljevalo spomladi letos, ko so nas finski kolegi obiskali v Ljubljani in skozi celo letošnje leto z izmenjevanjem izkušenj in informacij ter končno privedlo do prejšnjega četrtka, ko je projekt zaživel. Finski informacijski servis je prav tako neprofiten, kot naša Borza znanja, izhaja iz podobnih idej in načel, vendar za razliko od našega servisa, ne vključuje svetovalne in posredovalne vloge informatorjev. Vse, ki bi KykyNet podrobneje zanimal, vabimo, da nas pokličejo ali obiščejo in z veseljem vam bomo kaj več povedali. Seveda pa vas vabimo, da nas pokličete ali obiščete zato, da bi poiskali ali ponudili znanje in informacije. Telefonska številka Borze znanja je (061) 13 22 178, najdete nas v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, pričakujemo pa vas vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna razstavlja grafike akademska slikarak Seida Belagovič iz Podgorice, Črna gora. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Svečarski parafin, lesni briketi, domače vino, nagrobne sveče, možna dostava. Informacije po 064/563-218, 0609/637-664 in 041/637-664 Obveščamo vse ljubitelje drsanja, da imamo urejeno drsališče ob jezeru. Vabljeni! Tel.: 441-145 ZA DIJAKE, prof. Meta Konstantin s.p., tel.: 064/621-998, Škofja Loka, Podlubnik 253. Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 do 17.30 ure, nedelja od 9.30. do 11.00 ure in od 16.00 do 17.30. Vse ostale informacije po telefonu: 064 741 612 Vabi na dnevna in nedeljska kosila po 750,- sit, malice po 450,- sit. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. NOVO razvoz kvalitetne hrane in pizz. Odprto od 5.30 - 24.00, tel.: 311-019 SERVIS IN POPRAVILO: traktorjev, motokultivatorjev, osebnih in terenskih vozil. PRODAJA: traktorjev UNIVERSAL, Motokultivatorjev s priključki. Snežne rolbe BCS, MUTA, GOLDONI. Rezervni deli, akumulatorji vseh dimenzij, gume BARUM, vitel, zadnje traktorske deske za sneg. BOŽIČNO-NOVOLETNI NAKUPI: vsak nakup lahko plačate s čekom, ki bo vnovčljiv 15. 1. ali 15. 2. 1999. Izkoristite to priložnosti tudi Vi. Del. čas: vsak dan 8.-19. ure, sobota 8.-13. ure. VABLJENI! k središča Slovenije v Vaše srce *97MHlRadio GEOSS*^ *QU>£ljSS3-74* "*«W, tel.: 064/222[ 681 J. in W. Grimm, J. Venceli: SNEGULJCICA sreda, 9.12., ob 18.00 uri za IZVEN torek, 15.12., ob 17.30 uri za IZVEN F. Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR Igrata: Jurij Souček in Tine Oman Prdstava ni primerna za otroke do 15. leta starosti! četrtek, 10. 12. ob 19.30 uri za bonma ZELENI/A. V skupino ZELENI/A so razporejeni abonenti od prve vrste parterja do enajste (11.) vrste sedež 16. V skupino ZELENI/B so razporejeni abonenti od dvanajste (12.) vrste sedež 1 do dvanajste (12.) vrste sedež 19. v parterju in abonenti s sedeži na bolkonu, kateri bodo imeli predstavo na sporedu 17. 12. 98 ob 19.30 uri. KOMEDIJI za IZVEN in konto Z. Sokolović: KO BAJAGI DONIJELA ME RODA sobota, 12. 12., ob 19.30 uri Z. Sokolović: CABARES CABAREI torek, 15. 12., ob 20.00 uri MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Torek, 8. 12., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, izven in konto Sreda, 9. 12., ob 19.30; POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma MLADINSKI 2 Četrtek, 10.12, ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, izven in konto Petek, 11. 12., ob 19.30: POHUJŠANEJ V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, ABONAM K Sobota, 12. 12., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, izven in konto MALA SCENA Sreda, 9.12., ob 22.00: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA, izven in konto Četrtek, 10. 12., ob 22.00: PRIMER RONALD AKKERMAN, izven in konto Petek, 11.12., ob 20.00: POREDUŠOV JANOŠ, izven in konto "Uspeh na vsej crti in veliko smeha za gledalce, ki se ne čutijo prizadeti. Za prizadete pa..." Rapa Šuklje, Dnevnik Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 862. Tanja Zaje Zupan Tisoč noči Tanja Zajca Zupan bo spet med nami. V petek, 11. decembra, se bo ob 19. . uri predstavila s svojim novim projektom v hali Komunalnega centra Domžale. S Tanjo bodo nastopili tudi Vili Resnik, Roc'n band, VVerner, Gianni Rijavec, Vladimir Čadež, Nataša in Bernarda Miholič, Natalija Kolšek, Slapovi, Marjan Zgonc, Aleksander Jež, Saša Lendero, Zlatko Dobrič, Obvezna smer, Jožica Svete, Boštjan Dorič. Voditelj bo Stojan Auer Vstopnice za koncert 11. decembra v Komunalnem centru Domžale so že naprodaj. Dobite jih v Napredek VELE v Domžalah, Napredek ZARJA v Mengšu, Hram Rožice Mengeš, študentski servis Domžale Eloktrotehna SET Miklošičeva cesta Ljubljana. VOM Izubijana in v malo oglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju. Mož, ki si ne upa Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri (sreda), 9. decembra, Mestno gledališče ljubljansko predstavilo komedijo Mož, ki si ne upa. HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERIJlKAVAMlt, ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 in 351 -SOI in si naročite DRUŽINSKO PIZZO! OBLAČILA MALI OGLASI ® 223-444 APARTMA - PRIKOLICE ODDAM APARTMA za 4 osebe + garaža v Atomskih toplicah Podčetrtek. Cena 5000 SIT/dan. ©331-079 25826 APARATI STROJI Prodam OZVOČENJE 2 x450 W, s 4 zvočniki in nekaj dodatne opreme. ©831-124 25609 hitro in poceni STROJNI TLAKI informacije: Tel.:061/841-846, Mob.:0609/629-5i4 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. ©421-453 25978 Prodam generalno obnovljen pralni stroj Gorenje. ©326-341 25980 Ugodno prodam skoraj nerabljeni SUŠILNI STROJ Gorenje WT 900X. ©562-304 25989 SEKULAR za obžagovanje tramov s prečnim pomikom, motor 9 KW prodam. ©718-340 25997 Poceni prodam 80 I BOJLER, 3 KW termoakumulacijsko PEČ in elektro pečko. ©563-524 26007 Prodam kuppersbusch 50 I bojler Tiki Gorenje, moško gorsko KOLO. ©330- 687 26023 Prodam hladilni BAZEN za mleko 500 I. ©471-546 26037 Poceni prodam rabljen brezžični telefon Abasonik. ©226-849 26044 Ugodno prodam zamarzovalno SKRINJO 300 I. ©631-264 26049 Za simbolično ceno oddam PEČ kuppersbusch. ©714-414 26053 Ugodno prodam malo rabljen skoraj nov merilec krvnega tlaka. ©311-460 26058 Prodam novo trajnogorečo PEČ Emo 5 in kombinirani hladilnik. ©312-43826059 KI A KIA MOTORS NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj 1ei./f stiri-sobno počini- oci iLC^ 210 KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 65,12 m2, z vsemi priključki, balkonom, prodamo, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM) ali zamenjamo za stanovanje v Bistrici pri Tržiču. POSING 064 222 076 KRANJ prodamo dvosobno stanovanje 53 m2, priti., vsi priključki, takoj vselji-voza 8.588.500 SIT (89.000 DEM). POSING 064 222 076._ KRANJ ŠORLIJEVO trosobno stanovanje, 66 m2, vsi priključki, priti., nizek blok, prodamo! POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I obnovljeno trosobno stanovanje, 84 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, UGODNO PRODAMO! POSING 064 224 210 KRANJ KIDRIČEVA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, I. nadstr., nizek blok, za 9.550.000 SIT (100.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I prodamo obnovljeno trosobno stanovanje 78 m2, vsi priključki, dva balkona, lepo urejeno, za 11.245.500 SIT (119.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA III oddamo kompletno opremljeno garsonjero 32 m2, z vsemi priključki, takoj vseljiva, za 34.000 SIT / mes (350 DEM / mes). POSING 064 222 076_ MEDVODE , ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. 064 227 202 KRANJ ŠORLIJEVO IŠČEMO VEČ RAZLIČNO VELIKIH STANOVANJ ZA ZNANE KUPCE! 064 227 202 NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20519 KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20520 ODDAMO RADOVLJICA, delno opremljeno 2 ss, 3. nadstr. , vsi priključki cena po dogovoru. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 22824 ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT, KRANJ PLANINA II 2 ss/VII, 68 m2, obnovljeno, zastkl. balkon, vsi priključki, lep razgled, sončno 10,9 mio SIT, KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT, NAKLO 3 ss v hiši obnovljeno, 90 m2 netto, 20 m2 kleti, samostojen vhod, CK olje, telefon, zidana garaža in vrt, 12, 8 mio SIT, KRANJ Stražišče pol hiše 3 ss 75 m2, velik balkon, vrt, garaža, lastna CK, potrebno izdelati še mansardo 75 m2, mirna okolica, 12,4 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., obnovljeno, nova streh in okna 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_24524 Šk. Loka - Frankovo n. - prodamo 2 ss STANOVANJE s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 24883 Gorenja vas - prodamo 3 ss stanovanje, 73 m2, kuhinja opremljena, balkon, vsi priključki, cena ugodna! PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 24884 TRŽIČ, 3 ss 70 m2, I. nadstr. CK, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE 041/753-128 25476 KRANJ PLANINA III, prodamo 2+2 ss, 86 m2, CK, 1. nadstr., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 25484 KRANJ Zoisova lil. 2 ss, 55 m2, opremljeno, vsi priklj., 53000 SIT/mes, poli. predplačilo, največ 3 os., konec DEC 98, BRNIK 1 ss, cca 40 m2, opremljeno, največ 2 osebi, 43200 SIT/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25542 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planin II 3 ss, 80 m2/IV, obnovljeno, vsi priključki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi, predplačilo. DOM NEPRE-MIČNIBNE, 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo več 2 ss v Radovljici, več 2 ss v Piranu, 2 ss v Lescah, 1 ss v Lescah, 3 ss na Bledu, enodružinsko hišo v B. Bistrici, enodružinsko hišo v Radovljici, oddamo delavnico 100 m2 v Zg. Gorjah, kupujemo več 1 ss na Gorenjskem, 2 ss na Jesenicah in okolici, kupujemo stan. hiše, stanovanja in parcele na Gorenjskem. Najamemo več 1 ss v Radovljici. J&T NEPREMIČNINE. ŠPORTNI MANAGEMENT, HOTEL GRAJSKI DVOR, I, nadstr, Radovljica, 714-424, 041/738-454_ LESCE, 5 ss v 3. nadstr. in mansarda, prodamo. Vseljivo v 4 mesecih. J&T, 714-424, 041/738-454 25703 „Dvo in pol sobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju prodam. Stanovanje je odlično vzdrže^a"^. v prijetnem, zelenem okollu Pred blokom je lastno parkirišče. Pokličite na ©228-160 25942 TV~VIDEO-AUDIO-Hi-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ H?^erohn^r°dam zel° dobro ohranjeno ROLETE plastične, aluminijaste, ŽA->^10 °maro, ©723-407 25977 L™{j| g |%,ELNE ZAVESE - IZDE- LUJEMO in MONTIRAMO ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/ 651-247___25904 IZPOSOJA ORODJA HILTI ZA VRTANJE in ŠTEMANJE. ©411-808, popoldan T^Škn9,ARD OEVLJE št. 40 in ^864 i°60pREMO (150 cm), prodam 25979 25956 TRGOVINA /Tlačil 0 JELOVČAN GRENC2 ŠKOFJA LOKA TEL.: 631-327 V mesecu decembru Vam pripravljamo degustacije in presenečenja ob nakupih v naši trgovini. Obiščite nas in zadovoljni boste odšli. PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša. Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117 064/622-318 BOH. BISTRICA - prodamo 2 sobno STANOVANJE. Cena in plačilni pogoji po dogovoru. ALPDOM d.d., ©064/ 715-662 26032 KOPER - v novem, stanovanjskem POSLOVNEM OBJEKTU prodamo en-osobna, dvosobna, trisobna STANOVANJA in POSLOVNE PROSTORE. ALPDOM d.d., ©064/715-662 26033 RADOVLJICA - prodamo komfortno dvosobno stanovanje 56 m2, I. nadstr., CK, vsi priključki, stanovanje se nahaja v središču7 Radovljice. PIA NEPREMIČNINE, 041/753-128 26041 UGODNA PONUDBA NA 6 ČEKOM BREZ OBRESTI 6 x 2.000 $rr PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/M2-055 ODDAMO SOBO v najem. ©712-518 STANOVANJA PRODAMO MOJSTRANA oddamo v najem 2 sobno st., RADOVLJICA prodamo 2,5 ss 60 m2, komfrotno, RADOVLJICA prodamo 2 ss v bloku na Cankarjevi 52 m2. HRUŠICA prodamo 2x2 st. , 53 m2, 56,5 m2, JESENICE 80 m2 v hiši, CK, terasa, KR. GORA Bezje prodamo 3ss v bloku 85 m2 + 3 ss, KR. GORA prodamo apartma, 40 m2, renovirano, JESENICE 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66,18 m2 in 2 ss 60,22 m2 v bloku, JESENICE prodamo 3 ss 76 m2 v bloku, KR.GORA oddamo v najem stnaovanje v centruz, cca 40 m2, opremljeno, KTV, CK, tel., balkon, vseljivo s 10.1.99, JESENICE 3 ss v stolpnici, 72,51 m2, balkon, neopremljeno, CK, KR.GORA dva apartmaja v večapartmajski hiši 33 m2+48,5 m2. ASGAD 863-312, 041/673-048 26086 JESENICE JAVORNIK Prodamo 1 ss v hiši 37,5 m2, CK olje, stanovanje je na NOVO adaptirano. ASGARD 863-312, 041/673-048 2S090 Prodamo 2 ss v niči oo,t> m2, CK, olje, stano»»nje je popolnoma obnovljeno. ASGARD 863-312, 041/673-048 26091 Prodamo 2 ss v hiši visoko pritličje, 60,89 m2, CK olje, stanovanje je NOVO. ASGARD 863-312, 041/673-048 26092 RATEČE oddamo v najem dva večsobna STANOVANJA v hiši. ASGARD, 863-312, 041/673-048 26093 KRANJ prodamo 4 ss v hiši, 99 m2, tel., 24 m2 garaža. ASGARD, 863-312, 041/ 673-048 26094 Prodamo KRANJ na Planini prenovljeno 3 ss 89 m2 v 3. nadstr. za 14,2 mio SIT (150.000 DEM), KRANJ (Šorlijevo nas) 2 ss 54 m2 v 8. nadstr. za 8,97 mio SIT (95.000 DEM). K 3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221-785 26126 Prodamo KRANJ 2 ss 47 m2 na Zlatem polju v 4. nadstropju za 7,6 mio SIT (80.000 DEM), možen nakup tudi garaže. K 3 KERN, 221-353, 222-568, fax 221-785 26127 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za 11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 26129 HT K!D#S (OTROŠKA AEROBIKA) AEROBIKA (STEP, FM, \W, HH0W, COiO...) smha {msu, mšu) mniS SPIHHIH0 JOGA I PilSHA DtLAVHlCA : BtAim cihub (mmm sm) i HVMOJtl S01ABUI lACVlll MASAU x < m «N 3 —i 55 X tr z> 'N Ui Q X UJ 00 > £ uu o oc m O m m O O => O tu LLi S X < o z I- oc (O o o $ ~3 ta O S OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurpa služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 ot1/686-808 O 03 C_ O o Ui J3 O m > x I r~ m < o tj m Ž c_ m O w C D O ta -t m O ca :a o m TJ S < D m N< C X« Z X (/> r* c N< 00 > X ŽIROVNICA Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss 46,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena = 66,8 mio SIT (70.000 DEM)., 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,4 mio SIT /78.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26130 Prodamo KRANJ obnovljeno 1 ss 39 m2 v 7. nadstr. na Planini za 7,2 mio SIT (76.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 . 26131 Prodamo ŠENČUR 1 ss 44 m2 v pritličju za 7,2 mio SIT (75000 DEM). K3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221 -785 26132 Prodamo KRANJ 3 ss 84 m2 v 8. nadstr. cena 11,6 mio SIT (122.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26133 Prodamo KRANJ Zlato polje 2 ss 54 m2, IV nadstr. za 9,1 mio SIT (95000 DEM). K3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221-785 26136 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodamo enosobno STANOVANJE v Cerkljah. Informacije na Krvavški cesti 24, Cerklje 26138 KRANJ Planina novejše 1 ss, 37 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., 7,1 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/i., vsi priklj., 7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26142 Ženska srednjih let, mirne narave, z rednim dohodkom najame ogrevano in vsaj delno opremljeno GARSONJERO ali enosobno stanovanje na relaciji Radovljica -Lesce. Lahko tudi kot sostanovalka. Šifra: 27 26152 VOZILA DELI Rabljeni MOTORNI DELI, MOTORJI in MENJALNIKI. ©332-178 ali 041/697- 492 25370 Prodam ZIMSKE GUME EXACT M+S 175/70/R13 s platišči za FORD ES-CORT ©325-254 25961 CITROEN AvTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 25974 Za simbolično ceno prodam nov PRTLJAŽNIK za Zastavo ali Jugo. ©801-706 25992 Prodam CERADO za RENAULT 5. ©636-012 zvečer 25995 Poceni prodam več dimenzij zimsko-letne avtoplašče. ©549-109 26003 Deli za Y-45 KORAL I.90, ter deli za VW HROŠČ 1200 1.76, motor dober. Doslovce 21 a, Žirovnica 26025 Prodam ali zamenjam 2 platišči z gumami za 1Ui ali j.,B<> 7a Ftenautl 5 campus. ©681-076 popoldan Prodam štiri nalite ZIMSKE GUME 175/ 70 R 13, rabljene eno zimo. Kordež, Begunjska 22, Tržič 26062 Ugodno prodam prikolico za osebni avto kuppersbusch in termoakumula-cijsko PEČ 3 KW. ©431-759 26067 Prodam FIČKA 850, neregistriran, I. 82, vozen. ©471-414, popoldan 26177 NOVE SNEŽNE VERIGE Ptaktis (plastične) dim. 165/70/30 prodam ali menjam za dim. 175/70/30, lahko kovinske. ©563-556 26178 Prodam 4 obnovljene zimske GUME 185-60-14, vožene eno sezono. ©061/ 455-609 26185 Jeep NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 OPEL KADETT 1.6 I I.90, mineralna temno modra barve, originalno strešno okno, spojler, športni sedeži, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23878 SUBARU LEGACY 1.8 GL 4 VVD karavan (4 kolesni pogon z možnostjo vključitve reduktorja), I. 90, rdeče barve, servo volan, el. paket, ogrevani sedeži, registriran do 2/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23882 OPEL REKORD LSi, I.85, modre barve, registriran do 7/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23883 HYUNDAI COUPE 1.6 base I. 97, rumene barve, nov, 3 leta garancije, cena 2.330,000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAI JESENICE, 863-430 23884 FORD FIESTA 1.3 CLX, I. 93, rdeče barve, strešno okno, lita platišča, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 23886 BMW 520 I, I. 90, črne barve, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23887 HONDA CMC 1.6 I, I. 90, metelna srebrna barva, strešno okno, servo volan, el. paket, registriran do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23893 Odkup, prodaja, prepis vozila! Možno takojšnje izplačilo. AvTO-AS, Polica pri Naklem, ©471-340, 312-255 24172 GOLF JGLD (diesel). L. 83, rdeče barve, registriran + opravljen tehnični pregled, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 24557 Prodaja počitniških PRIKOLIC, novih in rabljenih, uvoz iz Nemčije. CARAVAN CENTER TRIGLAV, ©061/162-25-84 24792 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14.900DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale - AKCIJA!!! 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.195.000 SIT (23.020 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25166 AKCIJA!! HYUNDAI COUPE, NOV, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena že za 2.245.000 SIT (23.250 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (37.960 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25168 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, 2.862.000 SIT (29.500 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25169 MITSUBISHI COLT 1.3, I. 91/4, prva lastnica, redno servisiran, serv. knjižica, avtoradio, elek. strešno okno Vvebasto, prtljažnik, kljuka, garažiran, ugodno prodam! ©061/716-221 25170 FIAT UNO SUPER, I. 85, bordo rdeče barve, registriran do 7/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25438 RENAULT.R 5 CAMPUS, I. 91, rdeče barve, registriran do 1/99, 5 v, možna menjava za vaše rabljeno vozilo v vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25440 SUBARU LEGACY 2.0 GL, I. 93, rdeče barve, električni paket, servo volan, reg. do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25441 HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI, stara 20 mesecev, mineralna temno zelena barva, vsa oprema: ABS, klima, 2x AB, lita platišča itd., samo 26000 km, prvi lastnik, servisna knjižica, 1 leto garancije, registriran do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25442 ZASTAVA 128 CL 1100, I. .87 bele barve, registriran do 5/99, kredit. HYUN-DAI JESENICE, 863-430 2S4f RENAULT R 4 i.86, registriran do 6/99, tehnično brezhiben, kredit. HYUNUAi 25446 JESENICE, 863-430 JUGO FLORIDA I. 90, bele barve, registriran do 10/99, možna menjava za vaš rabljeni avto z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25447 JETTA JL, I. 81, rdeče barve, registri-an do 5/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom a» kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-420 25448 PRODAMO: SUBARU LEGACY 1,8 GL, 1.91, SUBARU IMPREZA 1,6 GL I94, OPEL VECTRA 2.0 i GL, 1.91, ŠKODA FORMAN 1,3 LX, I.93/94, FIAT TI PO 1,4 S, I.95, R 21 1,4 TL, 1.91, TOVOTA HIACE 2,5 D, 9 sedežna, I.95, HONDA CIVIC CRX 1,6 i, I.90, NISSAN MICRA 1,0 1.91, NISSAN SUNNY 1,6 SLX, I-91. GOLF D, 5 V, 1.91. AVTO KADIVLC ©064/418-000 in 041/666-754 25514 Prodam FORD ESCORT 1.3 CLX, I- j& novi model, cen. zaklepanje, ser. knjižica, reg. eno leto, rdeče barve. 0326- 517 2659;. VVARTBURG 1.3 I. 90, 77.000 km. C v Megre 16, BLED,©742-083 2^ Prodam BMVV 316 i, letnik 1992, reg. 9/ 99, zelo lepo ohranjen. ©064/352-250, 041/679-374 2571'' Ugodno prodam R 4 GTL, »87, registriran do 8/99 z dodatno opremo ©864-102 Prodam MERCEDES 190 D, 85000 km, I. 91. ©061/813-070___^ Za 10.000 SIT prodam VISO v voznem stanju. ©334-409___^ Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, reg-do 10/99, letnik 1992, rdeč. Grozina, Bezje 6, Kr. gora 25983 Prodam OPEL KADETT 1.2, I- ,ff' 138.000 km, SOLZA, 3 vrata, ©545-371 rdeč- 25987 R 18, I. 86, prodam, menjam za SAMARO. ©561-731 LADO 2599» CLIO 16 V lita platišča z gumami motor, prodam. ©332-778 26000 Prodam OPEL OMEGA 2.0 v odličnem stanju, karoserija absolutno kot nova, i1 let star, 168.000 km. ©741-480 26«- PRODAMO GOLF III GTI 16 V, I-GOLF VR 6 I. 92, BMW 316 i, 97 GOLF III GTD 1.9 I. 92, GOLF III 16 V, '• 94. MARK MOBIL 242-600, 041/66»' 283 2601' R 19 1.8 RTI L. 95. 242-600, 041/66»' 283 26012 ZAHVALA w 73. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče in praded BOGOMIL PODREPŠEK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem c«, ^^,-,^^0 na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obreu, pevcem iz Nakla in Pogrebni službi. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 24. novembra 1998 4 k ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, brata, tasta, starega ata in pradedka FRANCA KOKALJA st. iz Kopačnice 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom za vsestransko pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za petje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti moje soproge FRANČIŠKE PETRIČ H. ISEflE iz Čirč, št. 14 BF ■ mE/K se lepo zahvaljujem številnim krajanom Čirč, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, organizaciji Zveze borcev Čirče in govorniku Jožetu Bohincu za lep poslovilni govor. Zahvaljujem se dr. Udirju in sestri Lojzki, ZD Kranj ter dr. Janševi iz Internega oddelka na Jesenicah, pevskemu zboru iz Predoselj, instrumentalnemu kvartetu iz Škofje Loke, praporščakom, predsedniku l poklicnih gasilcev iz Save - Jožetu Derlinku in pogrebni službi Komunale Kranj. Mož pokojnice Ivan Petrič ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice KRISTINE ZAJC se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik, kolektivu osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, ženskeniu pevskemu zboru OŠ, učencem 6. c razreda OŠ, županu in občinski upravi občine Cerklje, gospodu župniku, pevcem iz Predoselj in g. pogrebniku. Vsem še enkrat iskrena HVALA. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, šeste in tete MILKE KREK se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljeni^i^ znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za - -•- Sveče tei izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in .— spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo P°SrfePo službi Akris za opravljene pogrebne storitve, g. župniku za V opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostnike. Iskrena hvala vs ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI Škofja Loka, S. decembra 1998 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! /lAT TEMPRA 1.6 SX I. 95. 242-600, ^41/668-283 26013 FIAT PUNTO 55 S, I. 94/95. 242-600, 041/668-283 2eou Odkup karamboliranih vozil. ©242-g°0. 041/668-283 26017 26o?8dam JUG0 45' '■ 87- Q422"433 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, rdeč, 5 v, nekaramboliran, izredno ohranjen. g242-577 26019 Prodam SUBARU LEGACY, 1991, 2 WD, 183.000 km, zelo ugodno. ©241- 085 26022 Prodam JUGO 55, I.88, 1000 DEM. 8*557-211 od 15. ure dalje 26040 RENAULT 4 GTL, I. 85, dobro ohranjen, leo47am- Cena 80000 SIT ©641-137 Prpdam OPEL KADETT 1.4 SI, I. 90 ^jLZA, reg. 4I/99. ©312-428 26055 Prodam UNO 45, I. 90 in sklopko za l^AULT 4. ©561-565 26060 FIAT TEMPRA 1.8 karavan, I. 94, fetalno moder, 132.000 km, cena JJ^OO DEM. ©745-280 26063 Prodam osebni avto Z 101 GTL 55, I. ^ reg. do oktobra 99. ©860-221 26066 LANTRA 1.8 top.k. I. 97, testna 20.000 ZH: reg. 9/99. ©718-401 26068 Prodam BMW 320 I, I.87/88, cena po gggovoru. ©441-225, po 17. uri 26078 DAIHATSU CHARADE 1.0 TURBO ^'ESEL, I. 90, sivo metalne barve, reg. °° 4/99, zelo lepo ohranjen, 87000 km, ^ozna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JtSENICE 863-430 26O81 TOVORNO VOZILO ZASTAVA 35,8 D ljurg0n)i , 88 registriran do 31.8.99, možna menjava za vaše rbljeno vozilo z vafim doplačilom ali kredit. HYUNDAI ^£ENICE 863-430 26082 JUGO 55 A, I. 87, sivozelene barve, registriran do 6/99. HYUNDAI JESENE 863-430 26083 L|VADA,D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 45,1.88, ZASTAVA 750 I. 79, £°RD SIERA 1.6 I. 83, UNO 60 S I. 85, £OLF| |82, 82, 91, ROVER 114 GTI I. 93, BMW 316 I.86, AUDI 80 I. 92, 93, ^KODA FORMAN I. 91, VW PASSAT 1.8 i I. 92, VECTRA 1.6 i I. 95, FIAT ^ROMA 1600 I. 90, LADA NIVA 1600 I. ?A KOMBI CITROEN 25 D, I. 90, ZASTAVA 35.8 N RIVAL I. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, Prepisi vozil. ©224-029 26098 Prodam R 18, I. 87, reg. do 11/99. ^725-028 26102 OPEL OMEGA 2.0 karavan, I. 91, P^ctam. ©725-028 26103 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, nekar-?6uo0liran. izredno ohranjen. ©242-577 frodam LADO NIVO 1600 Triglav, I. 93. «245-225 26141 ASTRA 89 2.0 I GT, I. 93, met. črna, reg. 4/ ia 1 ~U SV' cz> s- streha, AR, ohranje-ipo!;0-96-000 SIT ali 11.300 DEM. AVTO tS°E 719-118 26149 SVVIFT 1.3 GL, I. 90, 4 v. ALU, bel, reg. 5/99, kat., 649.000 SIT ali 6700 DEM. AVTO LESCE 719-118 26150 PUNTO 60 SX, I. 96, met rdeč, 5 v, AIR BAG, s.streha, CZ, el. stekla, 1. last., 1.396.000 SIT ALI 14.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 26151 SUZUKI SAMURAI 1.3, I. 98, bel, 5000 km, reg. 8/99, bel, kot nov, 1.920.000 SIT ali 19800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 26153 CLIO 1.2 BEBOP, I.96, bel, 5 v, t.stekla, I. lastnica, servisna, 1.096.000 SIT ali II. 300 DEM. AVTO LESCE 719-118 26154 LAGUNA 1.8 RT, I. 96, bela, 40.000 km, reg. 4/99, servisna, ohranjena, 2.095.000 SIT ali 21.600 DEM. AVTO LESCE 719-118_26155 R 5 CAMPUS, I. 90, me. modra, 5 v, reg. 6/99, 436.000 SIT ali 4.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 26156 R 19 1.4 TS, I. 89, rdeča, 5 v, reg. 4/99, ohranjena, 572.000 SIT ali 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26157 RDŠ ^fEREO" 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO SORA tel.:064/605-605 GOLF JXB, I. 88, tornado rdeč, 2. lastnik, reg. 9/99, ohranjen, 475.000 SIT ali 4900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26158 MAZDA 323 HB, I. 90, met siva, 3 v, ALU, 107.000 km, reg. 3/99, 572.000 SITali 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26159 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 I. 92, ohranjen, garažiran. ©557-761 26171 CITROEN AX 1.1, I. 90, junij, cena 360.000, prodam. ©720-196, po 15. uri 26172 Prodamo RENAULT 5 FIVE 1.4, 3 v, letnik 1995, 30.000 km in PEUGEOT 405 GR 1.6, letnik 1992. AVTOHIŠA KAVČIČ, 431-142 26182 GOLF JXB 1.3 I. 91, odlično ohranjen, GOLF JXD I. 87/88. RONDO TRADE 634-889 26190 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,lMHzRadio GEOSS^H* 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz ■"51 H b L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 JUGO 45 KORAL, I. 89, odlično ohranjen, LADA NIVA 1600 I. 87/88, reg. celo leto. ©634-889, RONDO TRADE 26193 R 5 FIVE, I. 93, nikoli poškodovan, lita platišča. RONDO TRADE 634-889 26194 HONDA CIVIC 1.6 VTI HB I. 97, 1. lastnik, OPEL ASTRA 1.6 i GL, I. 92. RONDO TRADE 634-889 26195 CITROEN ZX 1.6 AURA I. 92 XM 2.0 I. 90, klima. RONDO TRADE 634-889 26199 VW PASSAT 1.8 CL variant I. 92/93, FORD ESCORT 1.4 i CL karavan. RONDO TRADE 634-889 26200 Prodam JUGO 55, I. 90, zelo lepo ohranjen, garažiran. ©411-893 26201 Prodam OPEL ASTRA 1.6 i karavan, L. 93. ©864-739 26202 Prodam CITROEN GS 1220 SPECIAL, I. 79, odlično ohranjen, registriran do junija 99. ©041/510-017 26204 ODKUP-PRODAJA-KREDITI RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. ©323-298, 0609/643-202 26205 ZAPOSLITVE NEZAPOSLENI - nudimo redno zaposlitev. Inf. na ©315-380 od 8 - 13 h 23358 Iščemo NOVE SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737 in 041/721- 657 24507 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©557-995, informacije v sredo 24599 K sodelovanju vabimo več sposobnih zastopnikov - akviziterjev, za prodajo komercialno uspešnih izdelkov. Delo je stimulativno. Možnost redne ali honorarne zaposlitve. Za osebni razgovor pokličite: 557-033 25342 Za CICI KLUB iščemo nove SODELAVCE. Nudimo redno zaposlitev. Vse Restavracija in bistro STARA POŠTA Kranj, Koroška 2 zaposli KUHARJA in NATAKARICO. Inf. na: 064/226-075 ali 041/746-359. inf. na ©315-431 Zaposlimo SLAŠČIČARJA z izkušnjami. ©355-150, do 17. ure 25669 Zaposlimo DELAVCA s V. st. izobrazbe, smer elektrotehnik-elektronik za dela v prototipni elektro delavnici in DELAVCA s VI. oz. VII. st. elektrotehnične smeri za načrtovanje tiskanih vezij, programiranje in za druga razvojna dela. Samo pisne vloge pošljite na naslov: lOTEH.D.O.O., P.P. 163, 4290 Tržič 25746 Iščemo DELAVKE za delo v proizvodnji. LE TEHNIKA.d.o.o., Šuceva 27, Kranj 25757 - PRILOŽNOST- NAUTILUS Bar, Šenčur, honorarno zaposli več deklet za delo med vikendi in med novoletnimi prazniki. Informacije po tel.: 334-152, po 20. uri. Iščem MESARJA-prodajalca, zaposlitev redna. ©472-132 ali 223-093 25782 Zaposlimo prijazno dekle za delo v strežbi in kuhinji. Ostalo po dogovoru. ©691-215__25894 Iščem kakršnokoli zaposlitev (pospravljanje, čiščenje...) ©226-482, popoldan 25959 Komunikativno osebo zaposlimo, starost od 25-45 let iz Kranja. ©0609/636- 295 25970 Redno ali pogodbeno zaposlimo PICO-PEKA in dekle za strežbo. Šifra: TRŽIČ VENERA SHOP, d.o.o, REDNO zaposli PRODA-JAL C A v trgovini v Kranju. Deljen delovni čas. OD 80.000 SIT. Tel.: 352-030 ali 041/621-430 Nudim pomoč v gospidinjstvu. Sem okretna in natančna. ©564-322 26009 Zaposlimo NATAKARICO za strežbo v picceriji. ©361-300 26026 Zaslužek do 17000 SIT tedensko, delo na domu. ©471-847 26050 Iščem delo kot pomožni delavec. ©863-621 26064 Zaposlitev dobi KOVINAR na stružnih avtomatih. ©041/753-475 26074 Zaposlim AVTOELEKTRIKARJA. ©041/692-836 26099 13 PRODAJALCEV,KI SE PROFESIONALNO UKVARJA S PRODAJO IZO-BRAŽEVALNIH PROGRAMOV SPREJME V SVOJE VRSTE ŠE 3 NOVE. ZA OSEBNI RAZGOVOR POKLI-ČIT 634-064, 041/637-492 26144 Zaposlimo prijetno dekle in fanta NATAKARJA v strežbi. ©425-080 26145 kuhanja dobi delo v planinski koči na Krvavcu. Planšarija viženčar 26I80 ŽIVALI Prodam BIKCA črnobelega, star 7 dni. Eržen, Zg. Bitnje 41, 312-056 25855 Prodam ŽREBCA ali menjam za drugo žival. ©421-594 25958 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Predoslje 92 25960 KRAVO po prvi telitvi za zakol, prodam. ©422-689 25965 ODDAM samice NEMŠKI OVČAR staro 3 leta. ©631-092 25966 Še ne teden dni staro teličko od dvojčic, prodam. Slivnik, Prešernova 43, Bled 25968 Menjam BIKCA simentalca za teličko iz A kontrole. ©721-072 25971 Prodam PRAŠIČE 40 in 170 kg težke. ©491-540 25994 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo ter oddamo MAJHNEGA PRIJAZNEGA PSIČKA. ©725-421 25998 RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak dan 8-17, sobota do 13. ure. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 PRI Komendi, 061/841-471 26004 Prodam brejo črno belo TELICO. Jezerska c. 49, Kranj 26005 Prodam enoletne KOKOŠI. Sp. Brnik 87 26020 Zelo ugodno prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. ©460-024 26024 Prodam PRAŠIČE za zako, domača hrana. ©471-866 20028 Prodam PLEMENSKEGA ZAJCA (liš-ček). ©411-278 26043 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Potočnik, Polica 9, Naklo 26048 Prodam MLADO KRAVO. 26069 t421-499 Mlado KRAVO simentalko težka za zakol, prodam ali menjam za brejo TELICO ali plemensko kravo. Sp. Brnik 60, ©422-646 26070 Prodam KRAVO simentalko osmo tele -jan/99, dobra mlekarica. ©723-646 26072 Prodam PRAŠIČE za zakol, različne teže. Gasilska 19, Šenčur, 411 -007 26073 Prodam 7 dni starega BIKCA sim. žabnica 13 26097 Prodam PRAŠIČA cca 200 kg. Suha-dole 60, 061/841-981 26104 Prodam polovico MESA od mladega bika. ©403-332 26137 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma. Hrastje 51, Kranj 26139 Prodam PUJSKE težke od 25-30 kg ter SVINJO za zakol. ©682-745 26146 Ženska brez obveznosti z znanjem Prodam meso mladega BIKA, ugodno. Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vrcano vašega zaupanja RADIO TRŽIČ 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 radio triglav 4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101,5 Mhz ©041/502-202 Prodam BIKCA simentalca, teža 140 kg. ©682-189, zvečer 26ieo Prodam težko KRAVO po teletu. ©061/ 738-055 26164 Prodam dve mladi KOZI inb KOZLA za pleme ali zakol. ©863-748 26168 PRAŠIČA za zakol, domača vzreja, prodam. Poličar, Sp. Otok 2, Radovljica 26181 Prodam KRAVO in 14 dni staro TELIČKO simentalko. ©738-421 26189 Prodam MESO sveže zaklanih kuncev. ©061/842-285 26192 ŽIVALI KUPIM Kupim dva bikca sim. stara od 10dni do enega mesece. ©401-358 26006 Verjemite ali ne. -mir- IT RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec liiijdii Kuni Ajdovščina 1«H.f J. IOf.0 01.2 gorenje V TRGOVINAH /fCV U MIR AGE SK0FJA LOKA SPODNJI TRG 16 064620-316 UUBUANA-ViC TRŽAŠKA 272 061 271-618 BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM 5ADiO mam Božično novoletne čestitke na Radiu Kranj od 21« decembra dalje Pokličite komercialo - 064/221-186. UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 =IADiO 31.3 TOREK: 17.20 - Minute proti nasilju 20.00 - Avtomobilistična oddaja 911 TURBO SUPER NAGRADE NA 97,3 MHz POKLIČITE ZA AVTOMOBIL 090 91 30 ZA DENARNE NAGRADE WW W:HTTP://www.radio-kranj .si E-mail: info@radio - kranj.si 090 91 31 090 91 32 156 SIT/min ■V JI RP% R41 ■ C Rti i#*re ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (OJ^ao&u Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj gf NORTH \ SOUTH Tel.: 064/211-525 OE» TORKA DO f»EX 223 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Preglasno kladivo v Metco Bertu bodo popravili Lesce, 8. decembra - O težavah leškega podjetja Metco Bert in hidravličnega kladiva, ki muči bližnje sosede in jim krati spanec, smo že pisali ter hkrati ugibali, ali bo sosede odrešil stečaj podjetja. Delavci, ki so stavkali v začetku minulega meseca, so dobili zahtevane plače in regres, Antonio Ber-tuol, generalni direktor in solastnik podjetja, ter Ivan Gros, izvršilni direktor, pa sta zavrnila govorice o morebitnem stečaju, saj ima omenjeno podjetje zagotovljene posle za znanega kupca v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji in v Španiji tudi za prihodnje leto. "V strojno opremo smo vložili več kot milijon mark, tudi najemnino smo do julija redno plačevali, težave pa imamo s stečajnim upraviteljem, saj nam je poslal odpoved najemne pogodbe. Preuredili smo orodjarno in celotno proizvodnjo, v prihodnje načrtujemo še vsaj 20 novih delovnih mest, zato o stečaju ne premišljujemo," je povedal Bertuol. To pa pomeni, da bodo še naprej uporabljali hidravlično kladivo, vendar ga bodo, po zagotovilu direktorja Bertuola, spomladi prihodnje leto zagotovo popravili, kar jih bo stalo okoli milijon tolarjev, ter bližnje sosede odrešili hrupa in tresljajev. Hidravlično kladivo namreč nujno potrebujejo za izdelavo odkovkov za verige in avtomobilsko industrijo, za povzročanje pretiranega hrupa pa mora podjetje, po sklepu radovljiške inšpekcije za okolje, plačati 100 tisoč Bo vodstvo Metco Berta tolarjev kazni. izpolnilo obljubljeno ter • Besedilo in foto: R. Š. sosedom olajšalo življenje'/ GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si l2Z: "'; Otroke ne motijo zasnežene in gladke ceste. Otroci so bržčas edini, ki so se prvega izdatnejšega snega v prihajajoči zimi iskreno razveselili. En, dva, tri in že so s sankami in smučkami osvojili vse bližnje kuclje. - • Foto: T. Doki Vanilija Kadar Gorenjke kupujejo v Hoferjevih trgovinah na oni strani Karavank, je v vsakem nakupovalnem vozičku najmanj pet, če ne še precej več zavitkov vanilijevega sladkorja. To so znameniti zavitki, v katerih je po deset "vanili cukrov", ki skupaj stanejo le slabe štiri šilinge, torej le dobrih pet tolarjev en zavitek. Razlog za množično kupovanje tega artikla pri Hoferju ni le v ceni, ki je pol nižja kot v naših trgovinah za vanilijev sladkor. Niti ni bistveni razlog v tem, da so Gorenjke odlične gospodinje in rade pečejo sladka peciva, za katera je vanilijev sladkor skoraj nujen. Vanilija je še iz časov Aztekov priznana dišava, ki deluje kot afrodiziak, saj krepi srce in živčni sistem. Ker Aztekov že stoletja ni več, so se nemški strokovnjaki raziskav o vaniliji lotili znova in potrdili njen erotični učinek zaradi pospešitve prekrvitve v spolovilih, spodbujanja žleze hipofize in s tem večjega izločanja spolnih hormonov. Tisto, kar učinkuje, tudi omamno diši v vanilijevem sladkorju, vanilijevem sladoledu, vanilijevem likerju, itd. Podobne erotične učinke, kot vanilija ima tudi viagra. Dokler bo vanilijev sladkor pri Hoferju tako poceni, se menda švercanje viagre na Gorenjskem sploh ne bo splačalo... PIZZERIJA POD GRADOM Tel: 562-055 EDINI V TRŽIČU PEČEMO PIZZE V KRUŠNI PEČI Dostava na dom! NOVO V KRANJU OTROŠKA TRGOVINA Cankarjeva 3, Kranj tel. 225-595 OBLAČILA ZA OTROKE 0-10 LET KOMPLETNA OPREMA ZA DOJENČKE KRSTILN1 PROGRAM Dobra izbira in baliteta ter ugodne cenel Izide 18. decembra, za vse naroČttike Gorenjskega glasa, brezplačno na 400 straneh Iz vsebine: Gorenjska zgodba o uspehu Fenomen z Gorenjskega O BOŽIČNO -NOVOIETNI SEJEM: ULIČNA PRODAJA NA * STOJNICAH NA GLAVNEM TRGU V KRANJU l OD 14. DO 24. DECEMBRA 1998 l Prijave: ARCUS Kranj, Glavni trg 22 l Tel./fax: 064/22 55 71, 561 671 • 6BD Gorenjska borzna posredniška druiha d.d. ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z ^L. OBRESTMI V BANKAH? „_J 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? . Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. -— NAREDITE KORAK Z NAMI- Koroška 3 i, Kranj teL 064/380 100, fa* 064/380 10 12 zavarovalnica tilia, d.d. novo mesto V KRANJU na Primskovem - Likozarjeva la - tel./fax: 064 331-291, tel.: 064 331-595 V TRŽIČU - Trg svobode 16 - tel./fax: 064 563-403 V ŠKOFJI LOKI - Kapucinski trg 6 - tel./fax: 064 620- 696 V RADOVLJICI - Gorenjska c. 33 c - tel./fax: 064 714- 620 SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH, OSEBNIH, AVTOMOBILSKIH TER DRUGIH ZAVAROVANJ: - pod ugodnimi pogoji - hitrim in korektnim reševanjem škod ter - pokritjem Gorenjske s pogodbenimi avtomobilskimi servisi OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Simbol PRIJAZNE PRIHODNOSTI ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek bo pretežno jasno, le občasno bo v notranjosti nekaj več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V sredo se bo od zahoda pooblačilo. V noci n četrtek se bodo padavine od zahoda razširile nad vso državo in v četrtek čez dan postop DAN TOREK SREDA ČETRTEK___- VREME ^Hr^l T min / T max -15/-6 -17 /-10 -4/-f____J