J^latlsov 15.000»
.Štajerc"  izhaja vsaki
petek, datiran z dnevoa*
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko $ K 50 vin. za celo kto; za Nemčijo stane H celo leto 6 kron, za Aaeriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se ftJuni naročnino z ozi-nm na visokost postane. Naročnino je pla-Mi naprej. Posamezne ltev.se prodajajo po 8 v.
OiedniStvo   in   uprav-rfttvo se   nahajata  v Ptuja, gledališko  poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za »/i strani K 40 — za 'U strani K 20 — za V« sira™ K 10 — za Vu Strani K 5'— za Vat strani K 250 za '/•» strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža.
ev. 14.
--------------------------—             _=__=
V Ptuju v nedeljo dne 1. aprila 1915.
XVI. letnik.
Svetovna vojska.
Silovita bitka v Karpatih traja naprej. — Eusi so pritegnili oblegovalne čete iz-Przemysla v Karpate. — Svetovna moč Anglije hira.
Avstrijsko bojno poročilo.
Dunaj, 29. marca. (Kor. urad). Uradno ajo dne 29. marca :
Boji v Karpatih še trajajo.
Včeraj izvršeni ruski napad na višine vzhodno od Banyavolgya smo po večuroem boju odbili z velikimi izgubami za sovražnika.
Polki IV. korjjeniške armadne divizije so se, kakor v prejšnih bojih čete prve črnovojniške pehotne brigade bili naravnost vzgledno.
Krvavo so odbili opetovane nadmočne sovražne navale.
Severno od gorskega prelaza Uszok so se ponesrečili ruski nočni napadi v učinkovitem ognju naših postojank.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji topovski boj.
Ruske čete, ki so prodrle vzhodno od Za-leszczykow preko Dnjestra, smo po Jjutem boju zavrnili.
V  ruski Poljski in zapadni Galiciji mestoma topovski boj.
Buski nočni napadi na Loszini v Poljski so se ponesrečili.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o t e r, fml.
Dunaj, 30. marca. (Kor. urad). Uradno razglašajo dne 30. marca:                 «-....
Na karpatski fronti so se včeraj zopet razvili v prostoru južno ia vzhodno od Lupko-wa srditejši boji.
Močne ruske čete so ponovno pričele z napadom. Borba je trajala do nočnih ur. Sovražnik je imel velike izgube in smo ga povsodi odbili.
Med Lupkowskim sedlom in gorskim prelazom Uszok so se takisto vršili trdovratni boji.
Izmed ruskih čet, ki so se najzadnje nahajale pred Przemyslom, smo konštatirali eno divizijo pri napadih južno od Dwornika.
V   jugovzhodni Galiciji, na Dunajcu in v ruski Poljski se položaj ni izpremenil.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Iz nemško-ruskega in nemško francosko angleških bojišč. — Rusi potolčeni pri Langszargenu.
Berolin, 27. marca. (Kor. urad). Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan, ine 27. marca. (Vzhodno bojišče). Ruse, ki so se bili napotili na plenjenje kakor iz Memela, tako tudi iz Tauroggena in Tilsita, smo z velikimi izgubami porazili pri Langszargenu ter jih vrgli preko Jeziorupe za odsek Jura.
Med Augastowskim lesom in Vislo smo odbili razne ruske napade.
Na posameznih točkah se še vrše boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruski navali v Augustowskem lesu in ob pisku zavrnjeni.
Berolin 28. marca. Wolff ow biro javlja: Veliki glavni stan, dne" 28. marca. (Vzhodno bojišče). Ruske navale v Augustowskem lesu smo odbili.
Med Piskom in Omulewom so izvršili Rusi več napadov, ki so se vsi razbili v našem ognju.
Pri Wachu smo vjeli 900 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Berolin, 29. marca. (Kor. urad). Wolfov biro javlja:
Veliki glavni stan, dne 29. marca. (Vzhodno bojišče:) Naše čete ao v naskonu zavzele Tau-roggen ter vjele 300 Rusov.
Na železniški progi Wirballen Kowno se je z najtežjimi izgubami za sovrkžnika razbil ruski napad pri Pilwiszkih.
V  okolici Krasnopola smo vjeli nad 1000 mož, med njimi eno eskadrono gardnih ulanov s konji ter vplenili 5 strojnih pušk.
Ruski napad severno zapadno od Ciecha-nowa smo odbili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Berolin, 30. marca. (Kor. urad). Wolf-fov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 30. marca. (Vzhodno bojišče). Pri bojih za Tauroggen, ki so imeli za posledico osvojitev tega kraja, se je sijajno bila po poročilu tamkaj prisotnega princa Joahima pruskega vzhodnopruska črna vojska ter vjela 1000 mož.
Pri Krasnopola so imeli Rusi zelo težke izgube (2000 mrtvih).
NaŠ plen iz tamkajšnih bojev je do včeraj znašal 3000 vjetnikov, 7 strojnih pušk, 1 top in več municijskih voz.
Na reki Šzkwi pri Klimkih smo pri ponesrečenem ruskem napadu vjeli 2 častnika in 600 mož.
V  okolici Olszynov (na levem bregu Omu-lewa) smo odbili dva ruska nočna navala.
Ruske poskuse, da bi prekoračili dolenjo Bzuro,jmo zavrnili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Strašna bitka v Karpatih.
Že črez deset dni traja silovita karpatska bitka. Glavni ruski napad je naperjen na ozemlje med Ondavo in Latorco ob cestah, ki vodijo v Varano in Homono. V petek so Rusi kljub temu,
da so bili doslej odbiti vsi njihovi napadi, vnovič napadli, in sicer s svežimi četami. Bilo so zopet odbiti. Zdi se, da Rusi že uporabljajo svoje čete izpred Przemysla. Sovražnika nikakor ne smemo podcenjevati. Ce n. pr. Rusi pošljejo svojih 100.000 mož, ki so bili pred Przemyslom, na eno točko, recimo proti Dukli, potem je čisto mogoče, da se mora naša fronta pred premočjo pomakniti nazaj. Pozabiti tudi ne smemo, da imajo Rusi sedaj svoje težke topove, s katerimi so obstreljevali Przemysl, proste in jih lahko uporabijo v Karpatih.
Z Dunaja poročajo listom : Ruska ofenziva v Karpatih traja dalje. Odločitve večjega obsega ni še nikjer. Tudi o krajevnih odločitvah se ne more govoriti, ker vsaka pridobitev kake višine ali kraja izzove takoj protinapade. Slike bojev se vedno menjavajo, kakor to sploh ne more biti drugače na takem ozemlju in pri načinu ruskih napadov. Bojna črta se vleče od sedla Wyszkow do prelaza Konieczna; dolga je "200 kilometrov, na katerih se bojujejo tako silovito, kot nikdar poprej. Več armad si stoji nasproti in na stotiscče bojevnikov se bori. Avstrijske čete imajo proti sebi dober del ruake glavne sile; da poizkuša uovražoik ta izsiliti veliko odločitev, je vsem jasno. Ogromne žrtve, ki si dovoljuje najvišje vodstvo cesarske armade, odgovarjajo velikim ciljem, ki si jih je postavilo.
„Neue Freie Presse" piše o pomenu kar-patskih bojev: „Kaj bi mogla doseči sedaj diplomacija ! V Karpatih se vrši evropska bitka in pripravljajo se dogodki, ki zahtevajo našo kri, ki pa ne bodo usodni samo za nas. Uradno poročilo o zadnjem izpadu iz Przemysla pravi, da je padlo 10 tisoč mož. Ta številka nam je lahko za merilo, da vsaj nekoliko lahko slutimo, koliko krvi namaka v bitkah zemljo. Silovito se bore ponoči in podnevu in karpatska bitka traja dalje, ne samo za nas, ampak za obe cesarstvi, ki morata nositi skupno usodo, skupno stati v sreči in nesreči, in skupno zagotoviti svojo bodočnost. Karpatska bitka je zvezna bitka." S temi stavki razvija „N. Fr. Pr." misli, naj bi Nemčija vrgla svoje armade v Galicijo,   da skupno izvede odločitev.
Kako bo z vojsko spomladi?
Višji merodajni krogi so gotovo namignili „Grazer Tagespost-i", da je objavila »svoja" raz-motrivanja tako-le:
Naj prva skrb mora biti sedaj, da vzdrže naše čete svoje silne pozicije v Karpatih in ob Danajcu. Generalni štab je imel natančno na dan preračunano,   kdaj   se bo morala  trdniava
Straschill'ova grenžioa is zelenjave povzroči aioč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
neobhodno potrebna
Zato jo je  priporočati  slasti za turiste,  lovce, vojake 1   ===== romarja itd.   i
v
KO
tli
-     ni
Przemysl udati, zato je moral tudi računati s tem, da bodo postavili Rasi svojih 100.000 mož oblegovalne armade na bojišče v Karpatih vsaj en teden po padcu trdnjave. To je jasno in proti temu se je generalni štab brez dvoma zavaroval.
Neznano pa je, koliko naših čet je bilo ua razpolago za obrambo črte ob Dunajcu in v Karpatih. Gotovo pa je, da razpolagata zaveznika na avstrijskih bojiščih z armado, ki šteje — seveda le približno povedano — morda en milijon. Potem onih 100.000 Rusov izpred Pr-zemysla ne zaleže mnogo. Že doslej ruska premoč nasproti našim četam ? Galiciji ni mnogo opravila in že mesece stoji tam boj, nasprotno pa so naši potisnili rusko premoč v Bukovino in vzhodno Galicijo. Zato ni izključeno, da se isto zgodi tudi drugod.
Sovražnika pa ne gre podcenjevati, če postavijo Rusi onih 100.000 mož v boj na eni točki, morda pri Dukli, se lahko zgodi, da se naša fronta tam izboči proti zaledju. Tudi ni pozabiti, da imajo Rusi sedaj na razpolago težke topove, ki jih lahko postavijo v Karpate. Še eno ge upoštevati. Spomladi, če skopni sneg in led na sevemopoljskih bojiščih, je vsaka operacija na onih bojiščih, kjer je izvojeval Hindenburg svoje zmage, otežkočena, deloma celo nemogoča. Drugače je v Karpatih. Tu ne ovirajo močvirja. tu jo napad mogoč. Zelo verjetno je, da bodo Rusi, zaupajoč v nedostopnost severne Poljske. oslabili tam svoje pozicije ter poslali večje sile v Karpate. Toda tudi našemu armadnemu vodstvu je vse to dobro znano, tudi ono ve. da se bo glavno bojišče v aprilu preložilo v Galicijo in brez dvoma je ukrenilo vse, da bodo našli Rusi na tej fronti najsilnejši odpor. Gotovo je, da bo prinesel april nove silne boje v Karpatih, silnejše, kakor so bili doss-danji, isto zaupanje, kakor iz početka vojne, pa nas nadvlada še danes.
Przemysla zadnji dnevi.
V poročilu ki opisuje okoliščine predaje Przemysla in njene vzroke dobimo sledeči stavek: „Da trdnjava ni bila za daljšo dobo preskrbljena, je razvidno iz tega, da so inštrukcije intendanc predpisovale samo trimesečno preskrbo, ker so splošno po Evropi računali le s kratko dobo vojske. Kljub temu je bil PrzemyBl preskrbljen za daljšo dobo". Avgusta meseca 1914 je nemški vojni minister izjavil, da je treba računati z obleganjem Metza. Metz je pa že leta sem preskrbljen s konservami in z nepokvarljivimi živili tako, da lahko preživi 100.000 mož 3 leta. Vsako leto so konserve obnavljali, stare pa použili.
„Reichenberger Zeitung" piše o kapitulaciji Przemysla z merodajne strani na Dunaju: S padcem Przemysla se je moralo računati pač že koncem meseca januarja. Z vso odločnostjo so takrat poizkušali pomagati hrabri posadki. Naše armade so prodrle proti Stryju in čez prelaz Dukla, da pridejo do črte Sanok Sambor, ker so hoteli prisiliti rusko oblegovalno armado na boj.
Do Stanislava je pa prodrla le naša vzhodna skupina Sosedna skupina je naletela že južno od Skol na močan odpor. Na prelazu Lupkov in na nižini Dukla so se ustavili Rusi skopno prodirajočim Nemcem in Avstrijcem z velikimi množicami in so zavirali prodiranje, dasi so to plačali z brezobzirnim? žrtvami ljudi in mate-rijala. Ruske čete bi bili že premagali, a zapadel je visok sneg, v katerem je bilo mogoče le pehoti, da je počasi napredovala, a artiljerija ni mogla priti naprej kakor tudi ne vozovi s prtljago in s živežem.
O dogodkih zadnjih dni pred predajo trdnjave Przemysl poročajo iz vojnega poročevalskega stana sledeče podrobnosti: Med obleganjem trdnjave je bilo zdravstveno stanje v trdnjavi ugodno, zadnje dni se je pa v tem oziru tako poslabšalo, da je bilo bolne oziroma za boj nesposobne že polovico posadke.
Na večer pred 19. marcem, ko je posadka
zadnjič izpadla, so hoteli moštvo, ki naj bi se prihodnji dan borilo, še enkrat nasititi in zato razdelili iz ostanka zalog po dve konservi za vsakega moža. Bodisi nevajena hrana, bodisi slast užitka je povzročila veliko bolezni, da, več vrlih mož je celo umrlo.
Predno se je udal Przemysl, so izstrelili vsaj 20.000 granat vsak dan na Ruse. Zadnje dni so Rusi napredovali s svojimi postojankami vsak dan en ali pa dva kilometra. Rasov je padlo zadnje čase vsak dan nekaj manj kot 100 na dan.
Izpad dne 19. marca je pokazal popolno oslabelost moštva. S težavo so se vlekli oddelki naprej. Za par kilometrov so rabili več ur. Ko so se umaknili, so Rusi z veliko odločnostjo napadli trdnjavo od treh strani. Podnevi so divjali ljuti artiljerijski boji, ponoči je pa napadala pehota, ki je pa bila do zadnjega vedno odbita. Očividci zagotavljajo, da zadnje ure boja in obstanka slavne trdnjave vsem, ki so to doživeli, ostanejo v trajnem spominu radi tragične veličine vtisa.
Bilo je v noči od nedelje na pondeljek. Rusi so strastno napadali in povsod je divjal boj. Grmenje topov je neprestano pretresalo zrak. Civilno prebivalstvo se je zbralo na takozvanem ^tatarskem griču", kjer je lep razgled, in s strahom zasledovalo odločilni boj. Naenkrat se ob 4. uri zjutraj dvigne proti nebu mogočen ognjen steber in strašen pok je pretresel zrak. Ruska pehota je prestrašena ustavila napad in se umaknila. Fort za fortom se je dvignil v zrak in padel porušen na tla. Prostovoljni pogin izstradane trdnjave, izpolnitev zadnje žalostne dolžnosti hrabre posadke, to je bil pretresljiv prizor. Vse, kar je služilo vojnim namenom, je bilo razbito, porušeno, razstreljeno ali pa je pi žrl ogenj; forte, vojaška skladišča, mostove, železniške proge, brezžične postaje. Trdnjavske topove so posebno poškodovali, tudi mogočne 30 cm možnarje so nabasali z razstreljivom in peskom. Ostanki raz-streljenih cevi so ieteliikilometre daleč. Moštvo je končalo poruševalno delo s tem, daje razbilo puške in celo puškine cevi poskrilo. Trdnjava je izginila.
Bilo je v pondeljek med 4. in 6. uro zjutraj. Na letališču sta bili še dve porabni letali. Rusi, ki so polagoma spoznali pomen razstrelitve, so naperili svoj ogenj na letališče. Ea sam dim razstreljenih granat in šrapnelov je obdajal letališče, ali kakor „Feniks" iz pepela ste se dvignili obe letali nepoškodovani iz oblaka dima, medtem ko je pod njima divjalo razdejanje in ee je dvigalo na stotine ognjenih stebrov. Eno letalo je odletelo v smeri proti Karpatom, drugo pa proti zahodu in je srečno došlo na svoj cilj. Letalci, ki bo odnesli najvažnejše dokumente, pripovedujejo strašne stvari. Rasi so ustavili boj, samo topovi so še streljali. Pehota ni več napadala. Pred temi dogodki, po katerih je bil odposlan parlamenter k sovražniku, so zbrali posadko in ji sporočili, kaj pride. Oči bojevnikov so se napolnile s solzami. Živil ni bilo več razen mesa zadnjih konj in ovsa, katerega so zmleli zadnje dni za moštvo. Te ostanke so razdelili med moštvo.
Vojni poročevalec Roda Roda poroča: Lastnino državnih blagajn in przemyslske posadke v bankovcih so zažgali, ko so prej zabeležili serijo in število vsakega bankovca.
Zadnjo nedeljo pred predajo, ko že ni bilo nič žita, riža, krompirja, nobenih konserv, bo prinesli trdnjavskemu poveljniku kot zadnji dar posadke še enega pečenega goloba-pismonoša. General Kuzmanek je globoko ganjen sprejel dar kot znak ljubezni in spoštovanja posadke, ali poslal je goloba v bolnišnico za težkobolanega vojaka.
Zračna pošta iz trdnjave je stala, kolikor je doslej znano, 12 letal in 14 letalcev, ki so bili postreljeni in so deloma ranjeni prišli v rusko vjetništvo. Velike Bvote denarja, s kafflftmi je trdnjav8ko poveljstvo razpolagalo,   oziroma  nji-
hova  vrednost, je   rešena. Važne papirje so talci prinesli na varno.
Graška   „Tagespost"   je   pred  kratkim sala: Ljudem v resnici ni zameriti, če postanejj deloma maledušni in bojazljivi. Padec Przemyali bi prav gotovo ne napravil tolikega vtisa, če bi se v previdni obliki sporočilo prebivalstvu že vi tednov znana poročila   trdnjavskega  poveljst' O izidu pogajanj   med   Kusmanekom in pov nikom ruske   oblegovalne   armade   do danes nimamo uradnih poročil.
Mesto   Przemysl  je vsled obstreljevanja malo   trpelo.   Le   redkokdaj  je padla  v m« samo kaka granata. Rasi so naperili svoj oge: v glavnem na vojaško erarno preskrbovaiišče se je nahajalo v bližini ulice Slowacki v južnsi delu mesta. Civilistov je ostalo v mestu le okol 10.000.
O padcu Przemysla poroča ruski general štab: Naše čete so vzele dne 22. marca trdnjavi Przemysl. V glavnem stanu generalising se ji vršilo zahvalno bogoslužje s zahvalno pesmij ki so se ga udeležili tudi car, veliki knez Niki lajevič in ves generalni štab. Iz Przemysla Lvov je došlo do zdaj 6000 vjetnikov.
,Az Estu" brzojavljajo iz Rotterdama: Voj poročevalci v ruskem Časnikarskem stanu v Lvo so se peljali z avtomobili takoj v Przemysl, da bili navzoči ob velikem  dogodku.   Peljati so s morali skozi celo vrsto opustošenih vasi, doki ee niso pripeljali v Moscisko,   veliko občino leži blizu   Przemysla.   Rusi so tam  str. žili v avstro-ogrskih vojnih   vjetnikov.   Rosi 80 klic časnikarjem,   da   se nahaja   Przemysl   v ruskii rokah. Pri Sechnie so videli še sledove z izpada junaške posadke.   Veliko   mrtvih   rusk vojakov je   ležalo   še nepokopanjh.   Vas je bil le še  razvalina,   kar dokazuje,   s kako   silo napadli przemyslski junaki.   Od daleč so že vi deli, kako se je valil črn dim proti nebu in č so strašno detonacijo.   Avtomobili   so   se mog! pripeljati le do skrajnih utrdb, ker so bili ra: streljnui  vsi   mostovi,   ki   so    vodili   v notranji trdnjavsko ozemlje. Vojni   poročevalci   bo skozi daljnoglede opazovali   sliko,   ki je bila  zvišeno otožna.   Iz trdnjave   so visoko  švigali plameni, zdelo se je, da stoje sredi ognjenika; vedno višje je švigal   plamen  iz   gostega   dima.   Kamor je seglo oko, je bilo vse  razstreljeno  in požgano. Parlamenter se  je  že   odstranil,   & častniki in vojaki posadke so še vedno razstreljevali. Poročevalci so videli le še  razvaline. Videli so tudi razvaline avstro-ogrskega oklopnega vlaka, ki so ga razstrelili. Ko so došle   prve   ruske  čete do skrajnih utrdb, so našle le še razvaline in pepel.
Vojni poročevalec lista „Pesti Hirlap" poroča: Nek vjeti ruski polkovni poveljnik pri graškem armadnem zboru je že pred dnevi, ko je bil zaslišan, izjavil: „Vemo, da so dnevi Przemysla šteti. Trdnjava se bori proti mnogo močnejšemu sovražniku, kot smo mi. Lakota je oblegovalni top najtežjega kalibra in przemyslski junaki bodo prisiljeni, da polože orožje. V našem častniškem zboru vlada mnenje, da se mora s hrabrimi branilci odlično postopati. Od najvišjega častnika do zadnjega moža se bodo vsi prepričali, da znajo Rusi ceniti prave junake.
„AftenpostenB poroča iz Petrograda: Po kapitulaciji Przemvsla so Rasi izkazovali generalu pl. Kusmaneku in njegovim častnikom vse vojaške časti. Ruski častniki so občudovali po-veljnikovo srčnost in junaštvo. General pl. Kus-manek je hotel izročiti svojo sabljo. Rusi so odgovorili: ,Gospod general, pol leta ste se upirali naši premoči, Rasija želi, da obdržite svoj meč. Bili ste vedno hrabri in viteški sovražnik. „Rotterdamsche Cjurant" poroča iz Londona: Iz Petrograda se poroča: Baska oblegovalna armada je štela 100.000 mož, avstro-ogrska trdnjavska posadka pa le 25.000 mož.
„Pester Lloyd" poroča: Ko so o Božiča Rusi postrelili nekega avstrijskega letalca, ki je nesel generalu Kusmaneka purana kot darilo, so ga z drugimi darovi pod belo zastavo poslali
Pripravljen biti je vse,
kar zamoremo proti pretečim nevarnostim ukreniti. Vedno smo ogroženi od sovražnikov našega zdravja in dosegli smo v svojo obrambo že veliko, ako smo na to priprav-
ljeni. Vsled prepiha, mokrote in prehlajenja dobimo lahko revmatične bolezni, glavo- in zobobol, bolečine v ušesih, nahod itd., ako pa imamo vednoFellerjev bolečine oi-stranjajoči fluid iz rastlinskih izvlečkov s znamko 'E!sa-fluidc pri hiši, tedaj ž njegovo okrepčevalno in oživlja-jočo močjo te bolečine kmalu preženemo. Svetujemo toraj  našim   čitateljem,   da si naroče   12 steklenic tega
od zdravnikov priporočenega domačega zdravila za 6 kron, poštnine prosto, od lekarnarja E V. Feller-ja v Stubici, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatsko). Tudi Feller-jeve čistilne rabarbara krogljice s znamio »Elsa-Pillen', 6 škatljic za samo 4 krone in 40 vinarjev, poštnine prosto, naj bi imeli naši čitatelji vedno pri hiši kot preizkušeno sredstvo proti vsem težkočam v prebavilih.       kaos - - -
3 —
v mesto. General Kusmanek je nato poslal Rusom 20 gosk.
Dne 19. t. m. izdano poročilo rnskega generalnega štaba ceni przemyslsko posadko na 117.000 mož.
„N. R. Oourant" poroča, da je dobil list .Daily Mail" brzojavko iz Petrograda, da so Kosi od oblegovalne armade pred Przemyslom poslali 50.000 mož proti Krakovu, 40.000 mož so pa vrgli k četam pri Užokn in Lupkova.
Splošni položaj v svetovni vojski.
Vreme je postalo nekoliko ngodnejše. Za-raditega je težavna zimska vojna minila in pričela se je nova hujša aktivnost armad na bojiščih. Potrjuje nam to zlasti sedanja velika bit-Jra, ki se vrši že več dni v zahodnih Karpatih. če se ozremo na potek karpatskih bojev, opažamo vedno, da pritiskajo Rusi z izredno vztrajnostjo na bojni črti, ki gre od sedla Konječaa na zahodu Dukle preko Lupkove, Cizna pa do Užoškega prelaza. Vsi napadi so bili odbiti in še vedno traja bitka; kar dokazuje, da smatrata obe armadi te kraje za važne pozicije.
V  Bukovini so bili boji med Prntom in Dujestrom zlasti v okolici Sadagore, odkodor so Rnsi nadlegovali Čemovice, a so se sedaj umaknili za mejo
Padec Przemyala je oprostil večji oddelek ru8ke vojske; na splošen položsj pa padec trdnjave ne bo vplival mnogo ali pa tudi prav nič. Na Piljskem se v»Še b<ji kakor že dalje časa. Rosi so napadali in v 'Izhodno Prusijo so ndrli ter zasedli Memel, ki so ga pa morali zopet zapustiti. Večji spopadi so bili severozahodno od Ostrolenke ter izkodno od Plocke ter severozahodno od Prašniča pri Varšavi. *
*        *
Na francoskem bojišču ni posebnih dogodkov. Vrše se le posamezni nepričakovani napadi sedaj tu sedaj tam, zlasti ob Aisni. Mesto Reims je popolnoma uničeno. Vse kaže, kakor bi Francozi pričakovali novih ojačenj za napad, ki so ga že tolikokrat napovedovali. *
*        *
Angleško-brodovje je tri tedne obstreljevalo Dardanele. Poročali so o uspehih, a ti uspehi so ničevi, zakaj zavezniki so imeli tam velike izgube na ladjah, a izgubili so tudi nad 2000 mcž. Poročila, ki jih prinaša „Italija", pravijo, da dardanelski forti sploh niso poškodovani. Zavezniki sicer nameravajo obstreljevanje, ki bo ga prekinili zaradi pomorskih neviht, zopet nadaljevati. Tudi ruska črnomorska mornarica je baje pred Bosporom.
V  Egiptu napovedujejo Turki nov napad na Sueški prekop.
Čegav bo Carigrad ?
Dunajska „Zeit" piše 26. t. m.: Po državah trojnega sporaznma so trdno prepričani, da je glede zavetja Dardanel s silo le še vprašanje, in da bo potem odločena tudi usoda Turčije in Carigrada. Dosedaj so ruske želje, dobiti to mesto v last in posest, v Parizu in Londonu še naletavale na odpor; sedaj pa se zdi, da se je v tem oziru izvršil preokret. Tako priobčuje ,Temps" po švicarskih listih izvajanja, ki so očividno posledica dejstva, da je vsaj Francija opravičenost rnskih želja priznala. Navedeni fran-coskt list piše med drugim : „Na mesto angleš-ko-ruskega tekmovanja za premočjo je stopila nerazumljiva vzajemnost koristi. Niti Francija, ne Anglija, niti Rusija nima nobenega povoda več, da bi se druga z drugo prepirale za ključe k „Pontn Evksinu", kakor v prejšnih dobah. Francija more le z veseljem pozdraviti, da vstopi njena zaveznica v kolo sredozemskih sil, Anglijo pa je minil strah, da bi se rusko črnomorsko brodovje podalo zavzemat Indijo. Velika Britanija je svoje gospodstvo v Egiptu okrepila, zadnji čas je zavzela Mezopotamijo ter drži že ključ do železnice v Bagdad v svojih rokah in če bi jo res skrbeli ruski načrti proti cesarstva v Indiji, bi se ji bilo mnogo več bati ruskega želez-niškege omrežja v Aziji, nego svobodnega prevoza po Bosporu in po Dardanelah.
Japonska in Kitajska.
Iz vesti, ki prihajajo iz Pekinga in Tokia, se že vedno ne da spoznati, kako se bo razvil spor med Kitajsko in Japonsko.
!         Danes  javljajo,   da  je  Japonska sicer rok
svojega ultimata znova za 14 dni podaljšala, da ; pa spravlja svoje čete z mrzlično naglostjo v i Koreo in Šantung. Tudi se poroča, da so ja-j ponski državljani, ki žive na Kitajskem, dobili j poziv, naj se izselijo ter vrnejo domov.
Zanimivo je stališče Severne Amerike. Vesti, da bodo Združene države posegle v konfl kt eventualno z oboroženo roko, se ne potrjujejo. Kakor brzojavljajo iz Washingtona, je neki visoki ameriški uradnik izjavil, da smatrajo ameriški krogi Mandžurijo za naravno interesno sfero Japonske in da ameriški interesi pri tetu niso ogroženi. Združene države bodo sicer nekaterim japonskim zahtevam formalno ogovarjale, toda one se zavedajo, da s tem ne bodo spremenile japonske politike.
Bolni
napljnčih
; Sanaforrj r^LfleH2K  I
Velika noč.
P o m 1 a d n j i sv^et — pomladnji cvet! Ni še sicer zima zapustila nas popolnoma, povsodi še se kažejo sledovi njenega mogočnega trinoštva, vendar se občutijo že tudi naravna razodetja in prikazni, ki nam obljubljajo popolni sloves zime in prihod zaželjene preljube spomladi, kcje se starček ravnotako veseli kakor mladenič radosti.
Sivolasi starček sedi na klopi pred svojo hišico. Pomladnje solnce mu ogreva otrple ude. Premišluje svoje življenje, svoje trpljenje, doživelo žakst in radost. Spominja se z radostjo svoje dobe otročjih let, z veseljem doživljaje iz dobe neukrotljivega mladeništva, s ponosom na čas svoje najboljše možatosti in — s trdnim zaupanjem, da mu bode ljubi Bog dal tudi še v starih letih doživeti marsikaj, česar človek — kot najpopolnejše bitje božjega stvarstva — potrebuje, da se zamore vreden šteti — biti človek.
Sloveč modrijan je izrekel svoje dni pomenljive besede: „Vzemite Človeku upanje in onjenajabožnejšebit-je na božjem svetu!" Malokateri izrek modrih mož nas zamore tako tolažiti in nam i predočevati prednost pred vsem stvarstvom, kakor ravno ta, ki vsakemu posameznemu človeku kateremu je Bog dal zdravo pamet, veli: človek si, razum imaš in vsled tega imeti smeš tudi upanje, ki je tretji del Tvojega življenja, čegar skupina je: vera, upanje in ljubezen. Ako od te celote manjka le eden del, tudi življenje ni popolno človeško življenje, ka-koršnega je Stvarnik namenil nam, katerim je udahnil neumrjočo dušo, razum in —■ lastno voljo.
Upanje nam lastna volja sicer ne prezentira na srebrnem krožniku, a ponuja ga nam prav pohlevno razum in tudi vera; prvi nam kaže preteklost in sedanjost iz našega lastnega ali iz življenja druzih še živečih ali morebiti že zdav-nej umrlih znanih oseb, druga pa nam namiguje v prihodnjost, prijetno in prijazno, česitudi zazdaj še s pajčolanom ovito.
Tako tudi naš starček premišljuje, ugiba in — upa v boljšo prihodnjost, ki ima slediti sedanjim časom splošne stiske. Cesar in domovina sta mu odpoklicala edinega sina, mladega gospodarja tje, kamor je odišlo toliko tisoč krepkih mož in navdušenih mladeničev, da branijo naše pravice, našo čast in našo posest. Bridki so bili trenutki slovesa od svojcev, etarišev, žene in otrok, bridki posebno zaradi negotovosti zo-petnega svidenja, mnogo grenkih solza je teklo pri slovesu in tudi še po njem, a upanje ni zapustilo ne stariSe in tudi ne žene, ki tudi svojim otročičem prigovarja tolažljivo in pomirljivo, da bodo prej ali slej zopet videli svojega ljubega in skrbnega ateja, ki jih bode po srečni vrnitvi še enkrat tako srčno negoval, kakor jih je ljubil in srčkal kedaj poprej.
Velika noč nas spominja na vstajenje našega Zveličarja. Obhaja se v najlepšem letnem času, v ljubi pomladi. Narava se probnja iz zimskega spanja, vse Be oživlja in. okrepčuje, vse organične stvari nas vspodbujajo, da se naj tudi mi zavedamo splošnega vstajenja in prero-
renja ne samo telesno, temuč tudi duševno. Potrtost in malodušnost naj izginete, kakor izginja v spomladi sneg in mraz, na njuni mesti naj stopite zaupljivost in vera v prihodnjost, ki bode nam prinesla to, česar si naše srce najbolj želi in po Čemur trajno koprni in hrepeni.
Tako si tudi starček na klopi olajšuje svojo bridkost, žena z otroci svojo tugo, in Vsega-mogočni bode dal, da se bode njihovo upanje izpolnilo. Ko bi pa bila Njegova volja, da najde mladi gospodar svoj grob daleč tam na bojišču, tudi takrat ne bojo obupali ampak se tolažili v neomajani veri, ki nas uči, da vidimo se nad   zvezdami.
Slike iz bojišča.
i,
Topničar Ivan Kova.cs od 5. topniškega polka si je zagotovil nezaben spomin v zgodovini svojega polka z naslednjim junaškim činom: Rusi bo se bili vgnezdili na nekem jako ugodnem mestu in boj se ni ganil nikamor. Baterijski poveljnik je tekom svojih opazovanj dognal, da so ruski oddelki neko jako ugodno skupino skal izkoriščali v to, da se zakopljejo v jamah in na ugodnih točkah postavijo strojne pnške. Dobro napravljena razstrelba v teb skalah bi morala med Rusi napraviti strahovita opustošenja. Toda kako dospeti tjekaj ? Da bi se napravil podkop, je bilo treba sredi med sovražnike. Kdor bi si upal kaj takega, bi moral samega sebe žrtvovati. Topničar Kovacs se je prostovoljno javil za to gotovo smrt obetajočo pot. Z dvema razstrelnima zabojema s skupaj 10 kg ekrazita se je v noči odpravil na pot. Videli so ga, kako je izginil v temi; nato je zavladal popoln mir. S težkim srcem in skrbjo so v bateriji prisluškovali v tiho noč. Tu — med 3. in 4. uro zjutraj — se razleže močna detonacija. Kovacsu se je bilo torej posrečilo dospeti v ruske postojanke in užgati podkop. Kakšen je bil učinek med sovražnimi vrstami, se ni moglo izvedeti, kajti junaški topničar se ni več vrnil. Ni mogoče več dvomiti, da je svoje delo v korist splošnosti plačal s svojim življenjem. Njegov spomin se je počastil s podelitvijo zlate hrabrostne svetinje.
II.
Vojni poročevalci poročajo : V bojih za Nad-worno so napadli trije polki 16. varaždinski polk in ga obkolili. Rusi so Že udrli v vas, kjer se je razvil strašen boj, pri katerem je bil ranjen polkovnik. Obkoljenemu polku je že grozila nevarnost, da pade v rusko vjetništvo s topovi vred. Samo del polka je mogel v neredu zbežati. Mladi stotnik polka, Jurij Petričevič, sin odlične hrvatske rodbine, ki je znan kot pisatelj, je zbral okoli sebe tristo vojakov. Sedaj je s svojimi ljudmi tako nepričakovano in s tako silo naskočil sovražnika, da je spodil Rase iz vasi in osvobodil ves materijal s topovi vred. Po tem krvavem boju ostalo je na bojišču 2.000 mrtvih Rusov. Pri tem junaškem naskoku bil je stotnik Petričevič težko ranjen, toda bolezen se mu že obrača na bolje.
in.
Neki vojak, ki se je vojskoval v Karpatih, pripoveduje sledečo povest: Taborili smo v visokem snegu pod nekim gorskim sedlom. Ponoči so me poslali s poizvedovalnim oddelkom na vrh. Na nebu migljajo zvezde, svetlo je, dasi ne sije luna. Naročeno mi je bilo sicer, da naj poizvedujem le na vrhu, a podam ee še naprej do neke točke, kjer ni mogel biti sovražnik daleč. V tihi noči začujem tiho stokanje, ki nam pretresa mozeg. Grem gledat, kaj da je. Strašen prizor zagledam, ki ga nikdar ne pozabim, naj živim še tako dolgo. Neki rnski vojak leži napol zmrznjen, naslonjen na neko drevo. Tiho me prosi v taki nemščini, da jo komaj razumem, naj ga prenesem na kak zavarovan kraj, da ga ne razkljujejo jastrebi. Pove mi, da se je enkrat že prebudil iz nezavesti, ker ga je živega pričel kljnvati jastreb. Boj z izstradanim ptičem je bil strašen, ker se je revež komaj premikal. Moža sta že odmrznili obe nogi, nesem ga pod neko skalo, ki jo zakrijem s snegom, da je mogel mirno umreti, ker rešiti mu življenje ni bilo več mogoče.
IV.
Ulanec J. Wonak piše svojemu prijatelju iz budimpeštanske bolnišnice dne 29. decembra 1914 med dragim to-le:
Pri našem 7. nlanskem polku je služil če-tovodja Franjo Hribar, doma nekje s Kranjskega. Pred vojno je bil v Ključu v Bosni. Med vojaki je bil silno priljubljen, ker je kot podčastnik kakor brst skrbel za svoje tovariše; ako je t bil ubit kak mož njegovega eškadrona, je žaloval za njim kakor za lastnim bratom. V vojni službi je bil neumoren, vstrajen, skrajuo požrtvovalen, hraber in spreten, da malo takih. Pod njegovim vodstvom smo vselej sijajno izvršili naloženo nam nalogo. Posebno pa je tega izrednega mladeniča odlikovala njegova vedno vesela nrav. Vedno se je držal na smeh in vedno je prepeval, naj je bil kjerkoli. Tudi sam si je zlagal vojaške pesmi in jih prepeval. Tako je bilo tudi nekega dne, ko smo pod njegovim vodstvom jezdili poizvedovat. Bilo nas je osem mož. Hribar je zopet pel svoje pesmi, ko nenadoma opazi znaten oddelek Eusov. Niti za hip ne pomišlja, namreč nam da svoja povelja . in čez par minut obkolimo Ruse in jih prisilimo k udaji. Bilo jih je 75. Za ta čin smo bili predlagani v odlikovanje, katero gotovo dobimo. Le žal, da glavni juoak — Hribar najbrže ni dočakal odlikovanja, ker sem ga videl v Budimpešti težko bolnega. Kako je želel, da bi Še kdaj videl ljubi domači kraj in da bi bil v domači zemlji pokopan. A ta želja se mu ni izpolnila, nmrl je v bolnišnici v tujem mesto, umrl za domovino, ki ji je tako vneto in junaško služil. Njegovi bojni tovariši mu bomo v svojih srcih ohranili ljub in slaven spomin.
Avstrija oživljena!
Veseli, vzradostljivi čuti zamorejo in morajo ; prevzemati vsakega Avstrijca, vsakega domorodca, kateri   zna   vrednostno vpoštevati današnji dan — vkljub  jako   kočljivim   okclščinam — vrednost naše države in vrednost narodnosti, h ka-terej posameznik pripada.   Huda skušnja — da j ne rečem skušnjava — prišla je nad našo ljubo i Avstrijo.   Mi,   ki smo sedaDJi  čas doživeli, smo •' priče dogodkov,   kakoršnih   svetovna  zgodovina nima zabilježenih. Nočem govoriti tukaj o zuua-njih državah,   temuč   samo o naši Avstriji, katero ljubite Vi, kakor jaz, kateri sem te vrstice napisal.
Ni je države na svetu, ki bi med svoje podanike štela toliko narodnosti kakor Avstrija, j To smelo trdim, in kdor mi hoče oporekati, služi mu naj blagohotno v naslov uredništvo »Štajerca." Lepo število nas je v sknpnem domu. Ko gre nam dobro ali vsaj tako »kako že je," posameznikom bi rekel: »izvrstno", takrat se pač »višji" v časi na »nižjega" nekako malomarno ozira. Ravno tako narod na narod, ker po mojih mislih je skupina ljudi, ki tvori narod ali pleme, v ravnotakem razmerju z drugim narodom, ki je rodni brat skupnega domovja — Avstrije. Govoriš toraj ti, dragi mi sodržavljan .slovenski, nemški, italijanski ali kakoršensibodi avstrijsko-ogrski jezik, prijatelj si mi, kakor so si prijatelji in tovariši naši vrli vojaki, ki se sedaj tam na bojišču ne ločijo v posamezne skupine avstrijskih narodov, temuč celotne skupine Avstrije, naše skupne domovine, naše skupne domače hiše, ki ima cesarski napis: Cesarstvo habsburško.
Da smo m i vsi otroci doma iz ene in iste hiše, da se poznamo in vemo eden druzega po imenu klicati, to je stara, znana stvar, a da se kljub raznoličnosti jezika znamo tudi p o p o 1 -nič razumeti, to je šele sedanja vojska pokazala, ki ni le združila Avstrijo v vrstah svojih vojakov, temuč tudi pokazala svoj hišni red doma, kjer so ostali tisti, ki sicer no branijo domovine s svojimi osebnimi telesnimi močmi, a branijo jo z osebnim zatajevanjem, z mnogimi krvavimi in gmotnimi žrtvami in ki izkazujejo ljubezen do domovine na tak način, da se zamore primerjati junaškim činom naših junakov na bojiščih — bodisi na severa ali na jugu.
Naši prevzetni sovražniki so Avstrijo presneto podcenili; mislili so si jo kot državo, ki je vsled notranjih narodnostnih prepirov že itak »pri kraju kruha" ali pa »oberštajersko" :   Auf
der Krepierbank. Oba ! Koj prva mobilizacija Že je dokazala, da so se naši nasprotniki hudo zaračunali, presenetili so se »premiljonsko", toda nas »prave in pristne Avstrijce" je to vzrado-stilo do daa srca. In kdo bi tudi ne ubogal svojega sivolasega očeta, skrajno potrpežljieega starčka, miroljubnega hišnega gospodarja ? Vsak nd družine jo z navdušenjem poslušen, ako ga poziva tak gospodar, ako mu veleva tak hišni oče, kadar se gre za blagor naše domače hiše — ljube Avstrije.
Pokažite mi na vesoljnem svetu kaj ena-cega! Kolikor mi je zgodovina znana, se sličnega dosedaj £e ni primerilo! Da bi država ki je na zunaj bila razupita kot »na znotraj prhla" — ,needina' pokazala na zunaj tako moč edinosti iu vzajemnosti, o tem so se pač premočno zmotili najbolj prebrisani diplomatje vseh držav, ki morebiti že danes srčno obžalujejo svojo prevaro ali pa v doglednem času do izpregleda svoje zmote dospejo.
Ako bi tudi v naši sedanji obrambni vojski ničesar druzega ne dosegli, s ponosom snemo Avstrijci reči, da razumemo v vseb naših jezikih geslo našega presvitlega cesarja: V i r i b u s u n i t i s! t. j. s združenimi močmi, bodisi tam na krvavem   bojišču ali na domačem zemljišču.
Avstrija je edina in ostane edina, razvijala se bode v svoji notranjosti po državljansko-na-tornih zakonih in potrebščinah, ne oziraje se na zunanje sovražnike, ki ji miren razvoj ne privoščijo. Sedanja huda vojska je pokazala in dokazala, da Avstriji še ni usojena smrt, temuč da je in ostane Avstrija, qua est et erit in orbe ultima. Alelnja!                                      — t —
IVezacuvene sleparije pri vojaških dobavah.
Domobransko divizijsko sodišče na Danaju razpravlja sedaj z več slučaji zaradi nezačuvenih sleparij pri vojaških dobavah. V prvi vrsti gre se za dobavo obnvala, katero je bilo narejeno iz papirnatih odpadkov in različnih drugih us njatih surogatov. Ni treba nam povdarjati, da tako ravnanje ni samo goljufivo, temuč tudi da vojno moč armade zelo oslabi. Vsled tega je bilo vojaško sodišče primorano, da poseže vmes. Zaprli so več oseb na Dunaju in v provinci in poizvedbe se še nadaljujejo z največjo strogostjo in brezobzirnostjo.
Sleparije so zakrivili mnogoteri agentje in dobavniki (liferanti) z usnjem. Vsi ti ljudje so goljufali   vsak   na svoj način in na svoj račun.
Značilna so imena: Feibich Rosenblatt, agenta Rado in Guth. Feibich Rosenblatt je imel dati vojaški upravi 12.000 parov čevljev. Komisija je takoj konstatirala, ko je blago prevzela, da so čevlji narejeni iz manjvrednega blaga. Tako poroča cenzurirani »Neues Wiener Journal."
Izvršilo se je že mnogo preiskav dunajskega brambovskega divizijskega sodišča proti tem goljufom. Množijo se pa nove aretacije, ker se ni samo na Dunaju sleparilo temuč tudi na Ogrskem in ne samo pri dobavi čevljev, ampak tudi pri dobavi perila, pneumatikah za automobile, pri žitu in pri krmilih. Zanimivo pri tem je, da imajo vsi ti ljudje kakor na Ogrskem tudi pri nas posebno zveneča imena, ki ne izdelujejo čevljev sami, ampak so le mali prodajalci usnja in čevljev ali pa samo agentje, vsi skupaj pa brez premoženja. Dosedaj se je dognalo kakih 30 tisoč parov ničvrednih čevljev. Preiskava je precej zapletena, ker posamezni „li-ferantje" sploh niso stali v direktni zvezi z vojaško upravo, pač pa so dobavljali blago pre-prekapcem, ki so ga oddajali vojaštvu. Na ta način seje blagosevedajako podražilo. Zaprti »liferantje" se izgovarjajo, da so svojim dobaviteljem naročili blago natančno po predpisih. Tako se zagovarja tvrdka S e e m a n n in R o s e n b a u m, ki je izročila izgotovitev čevljev tovarni Wasatko v Saaru, ki sama že od nekdaj dobavlja čevlje za vojaštvo, pa dosedaj ni bilo nobenih pogreškov najti na blagu. Preiskava bo morala dognati, kdo da je pravzaprav kriv. Dunajska policija ima mnogo dela, pa tudi zelo zanimive dokaze; poslala je namreč svoječasno 30 stražnikov s sanitetnimi psi na   bojišče  in   vsi ti 30 policajev  imeli so
čevlje, v katerih je bil papir ali polusnje. Cew Ijev  je bilo seveda po   enodnevni ali kvečjemij dvadnevni   hoji   konec.   Kakor  poroča »Reic post",   so dosedaj  zaprli kakih  40 »liferantov Čevljev. Lepa svinjarija!
Vojaške zadeve.
Pravice vojakov in njih svojcev.
1. Kaj dobe   družine   vpoklicanih
Družine vpoklicanih  imajo   pravico do tove  podpore.   Vseeno pa je,  če je moški v~ klican k navadni  dolžni   vojaški   službi  ali kot črnovojnik.
Kdo je opravičen,  zahtevati podporo
K družini spadajo v vsakem slučaju in otrcci, potem pa tudi starši, staršev star (stari oče in stara mati) in tasti in tašče, nr Čehe in očmi, bratje in sestre, kakor tadi n-zakonski otroci.
Žena in otroci dobe tudi tedaj podporo, žive v inozemstvu.  Ostali  dobe   podporo samo če žive v Avstriji.
Toda samo sorodstvo s vpoklicancem šen zadostuje, da se  izplačuje   podpora.   Opraviče-do podpore so samo tisti  družinski člani, ka rih življenska preskrba je bila do zdaj bistveno odvisna od delavskega dohodka vpoklicanca. Č» je torej član, ki spada k družini, deloma še pridobitve zmožen (zmožen, da si pridobi z delom kaj denarja za svojo življensko preskrbo) ali it je deloma že pridobitve zmožen in nekaj zasluži,: toda nič več toliko ali še ne toliko, da bi se sam; popolnoma preskrboval s življenskimi potrebšči-l nami,   mu gre  podpora.   Tako  so n. pr. stariij vpoklicanega, ki imajo nekaj majhnega zaslužka, ali bratje in sestre   vpoklicanega,   ki   dobivajo! plačo kot učenci (n pr. mizarski, krojaški, čer-j Ijarski itd   učenci), opravičeni zahtevati podporo, če je vpoklicanec do zdaj storil zanje toliko, ( je njihova življenska preskrba bila bistveno odvisna od njegovega zaslužka.
Podpora se ne izplača tako  dolgo,   doki" dobiva vpoklicanec gotov dohodek ali plačo, če je v tako dobrih imovinskih in pridobitve razmerah, da ni zaradi   njegovega vpoklica ži ljenska preskrba tistih, ki pripadajo dotični d zini, nič ogrožena. O tem, če je to prav, se jejo razne pritožbe.
če se medtem, ko vpoklicanec služi, mere dotičnega, njegovi družini pripadajoč" člana izpremene, ali če vpoklicanec ne dobi več dohodka ali plače, potem se more tisti, terega zahteve do podpore bo bile že enkr odklonjene, ponovno zglasiti s prošnjo.
Kakšnaje podpora?
Kot podporo dobiva vsak posameznik, je opravičen do podpore 1) dnevni podporni, življenski preskrbi spadajoči donesek in 2) dne podporni najemninski (stanarinski) donesek.
Samo tisti ne dobiva nobene podpore življensko preskrbo, kdor živi v lastni hiši kdor živi v hiši, ki je lastnina vpoklicanega če živi v kakšnem javnem zavodu (kakor n. ubožna hiša).
Kako   visoka je   podpora?
Kot podporni k življenski preskrbi s joči donesek določa   postava  za   vsakega p meznega, do podpore opravičenega člana za v dan znesek,  ki je postavljen   za »vojaško  vso-skozno   oskrbovanje za   glavo   (moža) in dan". Ta znesek določi vsako leto vojno ministerstvo.
Podporni najemniski  (stanarinski) donesek,, ki pride še k prvemu zgoraj   opisanemu, zn» polovico prvega doneska.
Otroci pod osmimi leti dobe samo polovico od obeh zgoraj navedenih  podpornih  doneskov.
Seveda je vseeno, so-li stanovali vsi ali samo del do podpore opravičenih s vpoklicanim v enem stanovanju ali ne.
Skupna podpora (sestoječa iz podpornega k življenski preskrbi spadajočega doneska in m podpornega najemninskega doneska) znaša toraj vsled onih, v okrožniški odredbi od 12. januarja 1914 za »vojaško vseskozno oskr-
-   5   -
lova ii je" določenih zneskov za vsako osebo, ki živi
in je stara        in je stara
več nego 8       manj nego 8
let,                   let
kron              vinarjev
v Gradcu.......1-241/.            C21/«
na ostalem Štajerskem    .    ri5V2            573/«
t Celovca     ......1-27V            63'/«
na ostalem Koroškem .   .   118'A            59'/«
v Ljubljani......114               57
na ostalem Kranjskem    .    105               52'/s
Kdor živi v inozemstva (im Auslande) in ima pravico do podpore, dobi T20K, otrok pod osmimi leti pa 60 vinarjev.
če ima toraj vpoklicanec ženo in dva otroka, od katerih je eden star črez 8 let drugi pa manj kot 8 let, ter podpira svojo mater tolikor, da živi večinoma z njegovo pomočjo in stanujejo n. pr. vsi v Gradca, potem dobijo te štiri osebe skupaj na dan
trikrat K 1'24'A........K    3-731/,
enkrat 621/« (otrok star   pod 8  let) . , —-62'A toraj  vsa družina .   . t£    4 3d3,'«
Podpora za vse družinske člane skupaj pa a e sme prekoračiti navadnega dnevnega zaslužka vpoklicane a. Več kakor vpoklicani navadno zasluži, ne more dobiti družina, ako šteje tadi še toliko oseb.
Ako je toraj zaslužil vpoklicani, katerega družina bi imela po zgoranjim računu pravico uo podpore v znesku 4 35'/« K povprečno le 4 K na dan, dobiva tudi družina na dan samo 4 krone
če je bil kakega družinskega člana vpoklicani podpiral, toda le z manjšim zneskom kakor je postavna podpora, potem dobi ta družinski član samo toliko, kolikor mu je vpoklicani resnično dajal, če je torej kdo, ki nima žene in ne zakonskih otrok, dajal svoji materi ali svojim nezakonskim otrokom samo 20 K mesečno, dobita mati kakor otrok samo po 66SA vinarjev •dnevne podpore.
Ce je vpoklicanec dezertiral ali če ga je obsodilo vojaško sodišče v težko ječo (ne pa, če je bil kaznovan z navadno ječo ali zaporom), potem ee od dneva dezertacije ali dneva obsodbe ne izplača mkakoršna. podpora več.
Podpora teče cd dneva, ko izgubi družinski ■vzdrževalec s vpoklicom priliko za pridobitev zaslužka z delom, in traja do dneva povratka v bivališče. Torej tudi čas potovanja se vračuna, prav tako čas, ki ga preživi vpoklicani v kakšnem zdravilišču ali oskrbovališču; dalje čas, v katerem se nahaja vojak v vojnem vjetništvu.
če je vpoklicanec padel v boju ali če se ga po boju pogreša ali če umre vsled telesnih poškodb ali vsled bolezni, ki jo je dobil v vojaški službi, potem dobivajo tisti, ki imajo pravico do podpore, podporo dalje še šeBt mescev po smrti ali po zgrešitvi, četudi se vojna tekom ieb šestih mescev konča. Po teh šestih mescih imajo dotičniki samo še pravico do majhne, ta-kozvane vojaške oskrbnine.
Podpora ni zapleni j i v a.
Podpore sodišče ne more zapleniti (zarubiti), tudi je vsako zaplenjenje neveljavno. Samo zneski, ki jih izplačuje izrecno kakšna oblastnija ali občina kot prednjem na podporo, se sinejo edračunati.
Kako zahtevamo podporo?
Podporo sme zahtevati tudi vpoklicani, če mu ostaja še toliko časa; za njo se pa lahko pobrigajo tudi drugi diužinski člani, če 80 opravičeni do nje. Torej žena, starši itd. Za zakonske otroke more zahtevati podporo tudi mati, za nezakonske pa jerob.
Zahtevo je naznaniti občini, v kateri živi dotičnik, ki misli, da je opravičen do podpore. Na Dunaju so ti občinski uradi v okrajih. Ca živijo družinski člani v različnih krajih aii okrajih, zahtevajo torej podporo lahko pri različnih o blast ni j ah. če živi tisti, ki ima pravico do podpore, na Ogrskem ali v Bosni, potem mora naznaniti zahtevo pri politični oblastniji pristojnega kraja vpoklicanca. Če živi opravičenec do podpore izven Avstro-Ogrske, potem se treba zglasiti zaradi podpore pri bližnjem konzulatu ali bližnjem poslanstvu.
Pismene prošnje (prijave) niso potrebne, ker imajo vse oblastnije, ki pridejo v poštev, na razpolago formularje,   ki jih podpišejo v zmislu
izjav do podpor opravičenih. Zmeraj je dobro, vzeti ob zglasitvi s seboj dokumente, iz katerih se razvidi, da je dotičnik v sorodstva s vpoklicanim. Žena naj predloži torej poročni list, otroci pa naj izkažejo svoje sorodstvo s krstnimi listi.
Ce prinese kdo pismeno prijavo, ni treba zanjo nobenih kolkov. Prijava se odpošje lahko tudi po pošti. V takem slučaju ni treba prilepiti znamke, če se napiše poleg naslova na kuverto: »Tiče ee pravice do podpore. Po § 12. zakona z dne 26. decembra 1912, R.G.-B1. 2j7, poštnine prosto".
Prijava naj se izvrši takoj po dostavitvi vpoklicne listine ali po objavljanju vpoklicnega povelja, in če ni za to časa, takoj po odhodu k vojakom. Tekom dveh mescev po odhodu vpo-klicauega ali tekom šestih mesecev po smrti ali po pogrešitvi vpoklicanega se prijava mora napraviti ; sicer je prepozno.                     (Dalje.)
Odlikovanje pri 87. pešpolku. Vsled izkazane hrabrosti in junaštva na bojišča dobili so srebrno kolajno I. razreda: narednik Jakob Sternad, korporali Matija Kranjčan, Fran Lipej, Franc Panlič in Franc Prelog, pešca Franc Lobar in Miha Nemec. Srebrno kolajno II. razreda so dobili: štabni narednik Franc Drh, narednik Franc Rajovc, če-tovodje Martin An-drenšek, Jožef Bertole, Martin Bočko, Stanislav Dogša, Alojzij Donaj, Jožef Gologranc, Franc Gorečan, Franc Wagner, Peter Watič, Martin Žuraj; korporali Peter Gasdajka, Ivan Ahtik, Franc Bračko, Alojzij Kosi, Matija Krumpačnik, Anton Lah, Ivan Markuš, Jožef Počekaj, Anton Prekošek, Jurij Sekirnik, Edvin Sorčan, Jakob Sturboj, titularni korporal Anton Demerec ; fraj-tarji Anton Kamel, Ferdo Krejčič, Jožef Milošič, Anton Oprešnik, Alojz Poljanšek, Jožef Skarlov-nik, Franc Spottl, Jožef Zeleznik; pešci Rok Bokalič, Franc Kšela, Stanislav Miklauc, Franc Rošker, Rok Bizjak, Oskar Appel, Ivan Batič, Alojzij Borovič, Franc Centur, Anton čobal, Anton Delanca, Miha Drobne, Silvester Dugolin, Anton Eichberger, Andrej Ferlan, Jakob Gaber-šek, Anton Gajzer, Anton Gieslinger, Rudolf Gluk, Franc Inkret, Jakob Jurhan, Jakob Kolenc, Ivan Krajnc, Anton Krampah, Franc Kubelka, Ivan Leban, Leopold Maučka, Franc Napotnik, Franc Osojnik, Anton Peško, Ignac Plaušteiner, Alojzij Pokrivač, Jakob Polejžar, Matija Pašnik, Franc Savrič, Franc Šerec, Ivan Skobe, Franc Steineker, Ivan Tepej, Anton Tomš.č, Joži-.f Tre-šer, Ivan Verbanač, Martin Vesenjak, Matija Vi-dovič, Ivan Veidinger, Jakob Cafuta, Franc Zagožen in Jožef Zakšek. Vsi odlikovanci pripadajo 4. bataljonu 87. pešpolka, ki se je bojeval na južnem bojišča.
Bazne reči.
Vsem cenj. čitateljem in čitateljcam želi prav vesele Velikonočne prazuike „Stajerc" 1
Našim naročnikom. Upravništvo kakor tudi uredništvo „Stajerca" vse svoje cenjene naročnike uljudno pi03i, da blagovolijo svojo naročnino, katero pošiljajo po pošti, vedno le vposlati „upravništvu „Štajerca" in ne na kak drug naslov, ker bi upravništvo v takem slučaju ne bilo odgovorno za ničesar.
Odlikovanje v ptujski ces. kr. vojaški bolnišnici. Dne 30. marca t. 1. vršila se je v našem primeroma malem mestecu redka alavnost. Naš ožji rojak g. narednik J. Majcen od 87. pešpolka, rojen kmečki ain iz P o 1 e n š a k a pri Ptuju, dobil je na svoja junaška prša pripeto v eliko srebrno hrabrostno svetinjo (I. razreda), ko je že itak imel srebrno svetinjo II. razreda. V navzočnosti črez 100 bolnih tovarišev mu je g. nadporočnik H a f e n-s a c k pripel med priznalnim in navdaševalnim nagovorom ta krasni znak na praa, ki hranijo v sebi še dragocenejši biser, kateremu se pravi v vojaškem pokliqn: junaški pogum pod vsakterimi okolščinami. Omenjeni g. častnik je sklenil svoje besede s trikratnim »Živijo!" na presvitlega cesarja, ki je enoglasno in navdušeno završel iz črez sto grl. Nato je povzel besedo g. okrajni načelnik in obenem predsednik »Rdečega križa* Jožef Ornig, ki je v znešenih begedah častital odlikovancu ter povdarjal, da na ta znak ni samo ponosen on sam,   temuč  tudi   vsa  njegova  žlahta,  stariši,
sestra in svak, ponosna pa sme še nadalje biti odlikovančeva domovinska občina kakor ves okraj ptujski, ki zamore šteti med svoje rojake moža takih junaških lastnosti, koje so našle priznanje in zahvalo tudi na Najvišjem mestu. Ponosna je še pa tudi podružnica »Rdečega križa", da se je vršila slavnost v okvirju njenega delokroga. Med druzimi odličnimi gosti je bilo opaziti mil. g. soprogo ces. kr. ok glavarja kot podpredsednico »Rdečt njenega g. soproga plem. Netolizcka, g. deželnosodnega svetnika Doleschel-a, g. okr. zdravnika dr. B e c k - a itd. Pri slavnosti je svirala ptujska mestna deška godba in bolniki so bili obdarovani s suhorjem (Zwieback) in vinom. Pripomniti moramo tukaj tudi še to, da je g. narednik Majcen bil v bojih proti Rusom težko ranjen, ker ste mu bili pri izvrševanja njegovih junaških činov prestreljeni obe bedri. Tadi „Stajerc" kliče slavljenca: »častitam in slava Ti!"
Kdor želi imeti vjetnikov za svoja poljska
dela, naj se ustmeno ali pismeno zglasi pri g. S i m a - Gall, cea. kr. kraj ne mu komisarju za agrarne operacije (k. k. Lokalkommissar fiir agrarisehe Operationen) v Maribora, ki bo vsakomur vso reč pojasnil in po možnosti ustregel.
Vojno posojilo; V pojasnilo naj služi mnogoterim ljudem, ki ne vedo, kaj bi z onim papirjem začeli, katerega so za vojno posojilo prejeli, sledeče: Dotični list ali listine — ako jih imate več — velja toliko kot denar in se ima zatorej varno shraniti. Obresti od denarja, ko-jega ste položili, morate pravočasno vzdigniti in sicer v letu dvakrat, namreč 1. aprila in 1. oktobra. Obrestni listki, ki so zadi na listini, se morajo po vrsti njih številk odrezati in sicer od vsake posamezne listine posebič. Listina sama ob sebi mora ostati nepoškodovana. Z odrezkom se nato gre k hranilnici ali davkariji ter se ondi vzdigne denar (obresti) v tisti višini, na kojo se listič glasi. Pozor torej imejte Vi, ki imate s tem opraviti!
105 let Star mož umrl je te dni v T e -mešvaru na Ogrskem. Ime mu je bilo Jožef Hammer. Mož je bil oče 26 otrokom. 16 njegovih vnakov in pravnukov stoji sedaj v bojnih vrstah.
Natančna 8V0ta nemškega vojnega posojila znaša 9.060 miljenov mark ali 10.509 mi-Ijonov kron.
Velikonočno streljanje prepovedano. Uradno smo izvedeli, da je letos streljanje ob Veliki noči prepovedano. Vse prošnje za dovoljenje streljanja z možnarji so morala letos okrajna glavarstva prepovedati. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Že od začetka vojne se je odredilo da se v nobenem slučaju ne dovoli streljanje z možnarji. Županstva naj ljudstvo opozorijo na to odredbo, da ne bo nepotrebnih sitnosti in razburjenja.
Točenje žganja ob nedeljah in praznikih na Štajerskem prepovedano. C. kr. štajerska namestnija v Gradcu je izdala dne 13. marca 1915 odlok ki je posebne važnosti. S tem odlokom je točenje žganih pijač (tudi mešanih) v žgaujarnih (točilnicah žganja), ob nedeljah in praznikih celi dan, ob sobotah od 4. ure popoldne dalje, druge dneve od 7. ure zvečer naprej prepovedano. Krčmarji, kavamarji, trgovci, trgovci s delikatesami, slaščičarji itd., ki imajo pravico do točenja žganja ali pa istega prodajajo v mali meri v zaprtih steklenicah, morajo prodajo žganja ob nedeljah in praznikih popolnoma ustaviti, ob sobotah pa s tako prodajo od 4. ure popoldne prenehati. Osebam, ki so manj kot 16 let stare, pivcem žganja z navade, opijanjenim osebam, beračem in postopačem pa se žganje sploh ne sme več dati ali prodati. Istotako je tudi prepovedano, da osebe delj časa ostajale v točilnicah Žganja.
Detomor. Dne 17. t. m. porodila ja sestnica Neža Planine od sv. Križa pri „.„ jem dete ter ga takoj po rojstva v vodnem škafa vtopila, nakar je mrtvo truplo deteta zakopala. Nežo Planine so izročili sodišču, Kjer pa storjenega umora noče priznati in tuai ne povedati, kje da je svoje dete pokopala.1- '
Uboj. Jožef B r i 1 e j in Andrej K a n O i lj a, delavca v premogokopu v T r b o v 1 jV^lii ata'se dne 17. t. m. v neki ondotni krčmi sprla zaradi nekega dekleta. Prišlo je do tepeža „raa nož"
in pri tfm je Brilej svojega tekmeca nekateci-krati tako nevarno sunil v prša, da je Kancilja po kratkih minutah izdihnil svojo dušo. Bnieja, ki je iinovojniški zavezanec, oddali so vojaškemu sod'Si-u v Gradec.
Na bojišču v Galiciji padel je naš dolgoletni naročnik g. Karol Skrinj ar iz Obriža pri S/edižču, med tem ko njegov brat Ivan zdihuje v ruskem jetništvu. Globoko žalost nad rano smrtjo padlega občutijo potiti stariši, sestra in 21etna hčerka. Bodi mu žemljica lahka v daljni tujini!
Lastnega mcža ubila je Marija Nowak, kcčanca v Cagi v Slov. guricah. Zakonska Franc in Marija Novsk Živela sta v vednem prepirn. Trinajst let je že trajal ta žalostni zakon. Dne 14. t. m. prišel je mož nekaj natrkan domu in takoj sta si bila s ženo zopet v laseb. Ušla je žena na prosto, a mož je dirjal za njo, jo tepel in nazadnje je še mislil jo z gnojnim krevljem nabiti, toda žena pograbi nek parungelj ter klesti tako krepko žnjim po možu, da je kmalu obležal. Drnzega dne je Franc Novak vsled otrpnenja možganov umrl, „nežno" žen-kico pa so djali pod ključ.
Prihod RUSOV. Iz PodklcŠtra na Koroškem se nam piše dne 29. marca: Včeraj dispelo je iz pliberškega roškega taborišča 150 roških vjetnikov v spremstvu moštva za straže nje. Ljudstvo je radovedno gledalo martialične, bradate možakarje v njihovih rojavkastih onifcrmah. Delo bojo imeli pri gradnji cest, kojo nadzorc-jeta gg. okr. inženir Raucbenwald in (estnarski mojster   Wassermann.
100-letnica rojstva kneza Bismarcka, prvega nemškega državnega kancelarja in ostva-ritelja nemškega cesarstva se dne 1. aprila po vsej Nemčiji najslovesnejše obhaja. Mož si je stekel za svojo cčetnjavo zares občudovanja vredne zasluge, bil je tako dalekogleden, premeten in odločen državnik, kakoršnih rodi vsako stoletje komaj enega. /   Kovine je treba naznanit. Danes prijavlja
državni zakonik naredbo, da mora vsakdo, kdor ima več kakor 200 kilogramov cinka, aluminija, svinca, bakra, medi in nikla, to vsak mesec naznaniti politični oblasti in sicer skupno z naznanilom o drugih kovinah, katerih naznanitev je bila že prej zaukazana.
Patriotično nabiranje kovin. Deželnobrambni minister baron G e o r g i je izdal oklic, s katerim pozivlje vse državljane brez razločka, da naj darojejo vsakovrstne kovine — razun železa, jekla in plehovin —, ki se Čestokrat nerabne nahajajo po hišah, vojaški upravi. Pobirali bojo v mesco aprilu take reči šolarji in šolarice od hiše do hiše in glejte, da jih ne bodete pustili praznih rok oditi. Vrednostna cena se bode izplačala vojnim oskrbovalnim uradom, ki podpirajo naše vrle junake na bojišču.
Stavba barak za ruske vjetnike v Stern
talil na ptujskem polju tako hitro napreduje, da bodo došli tje v dveh ali treh tednih prvi vjetniki. Taborišče bo jako velikansko, da bode v njem prostora za 60.000 vjetnikov, vrhutega pa še za cel bataljon stražnega moštva.
Gospodarske stvari.
ŽelOdje je prav dobra piča za svinje. Kjer rase več hrastovja, se prav izplača trud, kojega proo z nabiranjem imeli. Posebno sedaj v zgod njem pomladnjem času se priporoča nabiranje želodja, ko v marsikaterem gospodarstvu primanjkuje svinjske piče. Nabrano želodje se mora pred rabo ali pred prodajo na peči ali pa v zmerno topli peči primerno osušiti. Kdor pa sam nima svinj, ta nabrano blago lahko proda 1 kg po 10 vinarjev. Vsako množino kupi g. Jožef Ornig v Ptuju, kakor je iz tozadevnega inze-zata razvidno.
Velikonočni kruh, takozvani kolači, ae letos sme peči iz same fine ali fioejše pše-oe moke in njih primes ne sme znašati nad 'odstotkov (nad polovico) skupne teže. kruha. v velja tudi za privatno gospodinjstvo, ki peče ' doma ali si ga pusti pri peku peči. Pek, bi prevzel testo, katero tem predpisom ne odgovarja, bil bi sokrivec dotičnega prestopka tej -priraerni kazni podvržen. To je kratka vsebina: odjloka ces. ' »arqj i£l.5 štev.
■I
kr.   namestništva 46"V'M    1915.
z dne 27.
|          Razglas glede dovolitve podpor kmetijskim
j podružnicam   za orodje   in   etroje.   Upoštevajoč i važnost nepretrgane oddaje orodij in strojev za j znižano   ceno podružnicam   v skupno   nporabo, i sklenil  je   osrednji  odbor  v svoji seji dne 19. \ januarja 1915 da bo   nadaljeval to   akcijo   tudi leta 1915 celo takrat, ako bi se tudi ne nska-zala v te svrhe sicer dovoljena državna subvencija v znesku 3000   kron.   Za ta primer se nakloni iz rezerve za izdajo kmetijskega koledarja 3000 kron. Prošnje   za   dovolitev   takih podpor se sprejemajo do 15   aprila 1915   Ob enem vabimo   vse p. n. člane   in   podružnice,   naj si v čim najbolj   mnogobrojnem   število naročijo koledar za leto 1916, da se zopet okrepi rezervni sklad   za izdajo   družbenega   koledarja.  —  Od osrednjega  odbora  c.   k. kmetijske   drnžbe   za Štajersko.
Razglas glede brezplačne oddsje škropilnic za sadovnjake in vinogradnih škropilnic. Ker se mora smatrati oddajo škropilnic v svrho nepretrganega zatiranja škodljivcev teb kultur za nujno potrebno, sklenil je osrednji odbor v svoji seji dne 19 januarja t. 1., da bo izvršil to akcijo v nekoliko omejenem obsegu tudi takrat, ako bi se vsled vojnega stanja ne dale na razpolago državne podpore za zatiranje sadnih in vinogradnih škodljivcev. Centralni odbor je storil sklep, dati z.i ta primer pogojno na razpolago iz obrestij nadvojvoda Ivanove in graf M e-r a n o v e nstanove iz vsake znesek po 1000 K, skopaj tor8J 2000 K. Tozadevne prošnje se naj vložijo do 15 aprila 1915. — Od osrednjega odbora c. k. kmetijske drožbe za Štajersko.
Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradco z dne 23. marca 1915 štev. 675/6—15 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v 2. četrtletju 1915. Tekom 2 četrtletja 1915 postanejo neposredni davki na Štajsrskern dotekli oziroma plačni r naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odBtotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1915, 5. mesečni obrok dne 31. maja 1915, 6. mesečni obrok dne 30. jonija 1915, II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javneron dajanja računov: 2. četrt lotni obrok dne 1. aprila 1915. III. Rentnina in dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davka podvržene prejemke in sicer 1. polnletni obrok dne 1. junija 1915. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteka zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tndi za-modne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v smislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na do-tičnem državnem davko preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K do-tične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1'3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se dat čna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteka plačilnega roka, iztirja bo ista s pripadlimi do-kladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
Razglas glede oddaje izvirnega n nenega semena po subvenciji. Vsled precejšnje zaloge iz nakopa lanenega semena leta 1914 je omogočeno osrednjemo odboru tudi leta 1915 oddati po znižani ceni roško laneno seme, v kolikor zaleže zaloga, takim kmetovalcem, kateri se bavijo s pridelovanjem lana. Ker poljedelsko ministerstvo še ni obljubilo osrednjemu odboru redne podpore, in ker je na razpolago le majhen snbvencijski ostanek iz prejšnjih let za oddajo lanenega semena za znižano ceno, bo la-neno seme v primeri s prejšnjimi leti razmeroma dražje, in bo se zaračnnil kilogram semena z 52 vinarji. Naročila sprejema le proti istočasnemu vplačila zneska družbena pisarna, Gradec, Landbansgasse 12. Ako se seme odpošlje po pošti ali železnici, mora plačati prejemnik naročenega semena tndi poštnino oziroma to-voroino. Potreben je natančni naslov z navedbo zadnje pošte oziroma železniške postaje. Ako se potrebuje manj kakor 5 kg priporočamo, da se
"onaroči lanenega semena todi za kakega soseda, i Da se zagotovimo, da se je laneno seme res | tudi posejalo, ne pa morebiti pokrmilo kod zdravilo, so naročniki dolžni po izvršeni setvi to ja I viti občinskemu predstojniku in si to dati odi njega pismeno potrditi, da so laneno seme res posejali. Potrdilo morajo potem vposlati c kr. kmetijski družbi. — V Gradcu, dne 21. januarja 1915. Od osrednjega odbora c. k. kras-1 tijske dražbe na Štajerskem.
BrezospeSno prizadevanja ima prepogostoma želodec s pre- I bavo slabo prežvečeDis, težkih jedil. V likih slučajih si zamoremo pomagati s pr<bavljanje pospešujočimi, krš pomirjevalnimi ..Klsa-krogljicami" s znamko „Elsa-PihYna. Edino prave Be dobe od le«« karnarja E. V. Feller-ja i Stubici, Elsa-trg štev. 241 Hrvatsko), J 6 skatljic poštnine prosto za 4 krone in 40 vinarjev. Onencra sel lahtu naroči Feller jev bolf cine pomirjajoči rastlinski fluid fi znamko I qElea-fluid". 12 steklenic za 6 kron poštnine prosto.
Raiokaževanje yejaskega perila. Mnogo nagih vojakov po-šilja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, da se v takih slučajih prenese mrčes ali pa   kaka nalezljiva bolezen. V ] nevarnosti so v tem oziru posebno perilo. T mu se lahko opomore, | ako se perilo razokuzi. Najhitreje in najgotovejše učinkuje v teto [ oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo, ki vsebuje S'/0 raz t opij ene ga surovega lysoforma. Perilo vsled] tega revnanja ničesar ne trpi. Zagotovilo da bo bil lastnik okuženega pfrila nekedaj bolan ali tudi Se seda; bolan,  ne vsebuje ni-kake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkošnja.
Listnica uredništva.
Cosp. Pr. P .... k na Teznu: Pismo prejeli, odgovor imate v današnji številki.
Večim naročnikom: ,Stajerca" celo veseli, ako je njegova »postna pridiga" vsaj nekaterim ugajala, vsem pa itak še sam Bog ne ustreže.
Mlin ali žaga
na trajni vodi in v dobrem krajo se vzame v najem. Ponndbe naj se naslovijo na opravništvo .Štajerca'
_______V  PtOJO.             174
Dve njivi
se daste v najem. Vpraša se naj pri gosp. JOŽ. Goriupp U, asnarjo
V   Ptuju.                        170
Želodje
(Eicheln) kopi v vsaki množini ter plača 1  kg po 10 vinarjev   Jožef Ornig, v Ptnjo.__________m
DEKLA
ki se razome v gospodinjstvu, sprejme se takoj pri enem gospodo v službo. Naslov: G. B. 11, poste re-stanteCelje             rž 2
Marljivega učenca
in treznega pomočnika (jongra) sprejme takoj Alois Kukowitz, lastnik
umetnega mlina v Ptuju.__________181
Kovaški učenec
se sprejme na vso
preskrbo pri: Anton
Gregi, kovaški mojster
v   Celja,    ljubljanska
cesta.          177
Oženiti se želi vdovec s samskim dekletom ali ne črez 35 let staro vdovo, ki ima vsaj 1.000 kron gotovine. Naslov pove
npravništv« ,Štajerca"        179
Umetno gnojilo (Kunstdunger) za travnike, njive, ze-lenjadne vrte in vinograde s izvrstno analizo se po ceni proda : Vpraša naj se pri: Karl  Duller,  št. Vid pri Ptuju.                   198
Kupujem                   17&
že  rabljena   a   dobri* j ohranjena kolesa   (bi-  j cikelne). Ponudbe naj se pošljejo na naslov;
»Trgovina 100". pošta Velenje, Štajersko.
Učenec
nemškega   in   slovenskega jezika  zmožen, priden in pošten, sprejme se v trgovini: A. Preaz, v Rogatcu,
(Rohitsch)._________i5S
Učenec
se pod   ogoanimi   pogoji takoj   sprejme  r tovarni za usnje (Lederfabrik) Paul Pirich v Ptojo. i5i»
5.000 komadov s kostaojevih vinograd-skih (trsnib) kolov, 2 metra dolge proda Fanni Georg v Makol-
jah pri Poljčanah (Muxao b Poltschach).
Komij in trgovs. učenec (Komis n. Handlangs-lehrling) slovenščine in nemščine zmožna se sprejmeta takoj pri firmi Alois Komeiter, trgovina z mešanim in manofakt. blagom v Borovljah (Ferlach) na Koroškem.               1«
Parna žaga (Dampf-sage) Adalbert Ružička v Ragoznici pri Ptojo kopi okrogla smrekova in jelova debla (plohe) v vsaki debelosti.   149
Naznanilo.     "&
10.000 komadov šmar-ničnega trsja I. sorte je na prodaj — komad po 4 vinarje — pri Anton In Marija Bec v Zagorcih (fara s v. Lovrenc v Slov. gor.), p. Joršince pri Ptojo.
Trgovina z   mešanim blagom
na dobrem prostoru, se kapi ali vzame v najem. Od koga ? pove npravništvo .Štajerca' v Ptuja.        17&
7  —
■ ■
■ ■
I
■ ■
■ ■
I
a ■
ii
I I
I I
h
■ m
H  ■
■ 1
■ I
II
I. *. StraschilTova grenčica iz zelenjave.'
(Straschill's Krauter-Bitter)
iz   premiirane   štajerske   žgalnice  finega   domačega žganja in
veledestilacije
To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu.
...... straschill'ova grenčica iz zelenjave
umi
je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave  in korenin.  Izdeluje se  iz najboljših  kot  domača sredstva znanih dobro vpli-vajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi.

■■■■■■■■
V StraschuTovi grenčici iz zelenjave
vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava
in iz8esanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu.
S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge)
ono eksteakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče.
StraschuTova grenčica iz zelenjave
je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin.
'..... StraschuTova grenčica iz zelenjave ■■■
vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in truplo in je jako prijetna.
...... StraschuTova grenčica iz zelenjave ■—■■
je domače in želodčno  sredstvo,   napravljeno z ozirom na  namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka!
■■..... Straschill'ova grenčica iz zelenjave «■—
je neobhodno  potrebna pri večjem  telesnem  naporu in štrapacah.  Posebno priporoča se StraschiUovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd.
........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■■ ■■■■
je izvrstnadvojnaželodČnagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravja škodljivih snovi.)
fqp* Zahteva naj se povsod izrecno -mg
(*T Straschiirovo grenčico iz zelenjave
(„Straschill's Krauter-Bitter")
in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago.
MAX STRASCHILL v PTUJU
166
premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja ia veledestilacija.
čš
m i
i
■ i
m
■ I
■ ■
n
■ ■
■ ■
■ ■
lii
■ i
II
!i
Jfatrioticen kinč in ofieijclni znaki ces. In kr. vojnega ministerstva na Dunaju.
št. 131. Oflo. črna-rumeni j Š:. 132. Oflo. državni križ ] St. 183. Oflo. avstrljsko-krlž c. in k. vojncRa m'- { <=• '"> k. vojnega minister- ; oorakl-turSkl ina* c. in k. nisterstva.....2 K [ siva........3 K f vojnega ministerstva 2 K
Št. 144. Oflo. ŽGlnznl prstan C. in k. vojnega minister-
«W«........I K
Št. 145.  V srebro vdelan
3 K
Št. 146.  V  «1ato  vdelan
6 K in 12 K
št. 150. Pravi •rebrni Št. 166. Ofic. vojni srečni prstan, ofic. črnorumem križec c. in k. vojnega kiii, [»ozlačen ... 3 K ministeraiva .... 2 K St.  151. Isti kot manietni    St.  157.   V srebro vdelan
e>™bi.......3 K.                                3K
Št. 152. Isti k<* uhani 5 K    Št. 158.   V  zlaslo  vdelan
Ko kravatne igle  .   . 2 K                        6 K  in 12 K
„ZIato dal sem la železo" (Gold gab ich   filr Eiscn),  oficielni iel«fli prstan v
srebro vdelan 7 K, v 14 karnUio zlato vdelan 9 K in 12 K.   Kot mer« zadostuje
papirnat odrezek.   Poilje  se proti   vpoiiljatvi   doiičnega   zneska  in   50 vin.   za
poštnino; pošilja se tudi na bojiSc« od ;
I. izvezoa tvrdka vojnih ur za armado
Maks Bolnic!
Dunaj, Margaretenstrasse 27/51.
Ilusirovani cenik MStonj.                                     144
I
v vseh trgovinah in trafikah
(„Štajerc"-Scliweden.)
Wasserdichte Wagenplachen
Vododržne vozne plahte
K 20'-3 m
K 25-
3'/,
K 30 —
i m dolgo
Wasserdichte Pterdedecken —
rujave 1'90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočala
Slawitsoh in Heller v Ptuju
trgovina z blagom.
243
Zahtevajte
zastonj in franko moj glavni cenik  z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga,   godbenih   instrumentov, usnjatega m jeklenega blaga,   predmetov   za   domačijo in toaUto, orežja itd,
c. in kr. dvurni liferent, BRCX St. 731 (Češko).
Nikel-Roskopf-ure K 3-90, 4-20, 6—.   Srebrne  ure K 8-40, ni-
kel-budiln;ca   K  290;   budilnica   z   dvema  zvoncoma K 4-—.
RazpoSiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena
ali denar nazaj.                                  89
Brata Slawitseh
v Ptuju
Fhriiiiiliti ii lijuliwisi priporočata izvritne šivalno itrojo Nabmaichinen)  po iledeči ceni:
I Singer A ročna malin*   K 60'— Singer A   .... K  60-— 70--Dflrkopp-Singer    . K 70— 90-— DtikOPP-RingschiS za Šivilje   .......K130-
Dttrkopp-Zentralbobbin
za Šivilj......K140-—
Dflrkopp-RingschiS   u
krojače......K160 —
SSrkopp-Zentralbobbin mit venenkbar«« Oberteil,
Luxuiauastattung..............K160—180"—
»Mrkopp-Zvlinder-Klaitik za čevljarji......K160—180-—
Minerva A................... K 1HT—
Minerva C za krojač« in čevljarje ........ K160'—
Eowe C za krojače in čevljarje .  ......   .   -K  90'—
Dali (Beitandteile) za  vsakovrstne stroj«. — Najine cene io nitje kakor povsod in te po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Froaimo, da M naj viak zaupno do nas obrne, ker solidnost te 1* tistim znana, kateri inajo asiige ti mu. Cealk breiplačit.
50% cenejša!
Amerikacpka štedilna kava, vpiearematična,   izdatna ic štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10-—
franko po povzetja. */» kl^r. veleprima najfinejši
Čaj K 2'— oddaja A. Sapira, 490. eksport kave
in čaja Galanta.                      '56
Zidano slikana bluza samo g 1*95,
•aT~ Čudež industrije za Stikanje. -fP>
Velefini modni itof z bogato zidano Slikarijo. Kompletno za eno bluzo samo K 1*95.    s Krasno lepo I   Zadnja novosti
Par sto tucatov teb krasno lepih, bogato z zido slikanih šlofastib bluz v nežnih lepih barvah, kakor belo, creme, rosa, svitlo-plavo, srednje-plavo, modno-lils, rdeče, zeleno, drap, temno-plavo, fraise, rujavo, Črno, sploh v vsaki eksistujoci barvi, prevzeli smo od neke razpuSčene švicarske stikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en-gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze 80 trikratno noto vredne. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v različnih barvah po Želji per kčs K l-95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K II"— M se poleg tega fini jabot iz čipk ali pa fini „Spitzenkragen" zastonj priloži. Kdina razprodaja po povzetju.
M. Svvoboda, Dunaj, III j 2, Hielkjasse   13—114.
BI
m
da Vam pošljemo navodilo, ^ kako se Vam pri pametnem g] varčevanju zamore nakloniti  18
183     B
„Glucksbote" Ljubljana 101.  g
H
IglllilillHiaHIIBlBIlSIIElSliJ.
Priskrbite   si pravočasno   vspešno   sredstvo
zoper Peronosperol Bakrena galica (Kupfervi-triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti.
Kot popolno in najboljše  preizkušeno  nadomestilo priporočati se zamore le                     165
Perocid.
Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka:
D. Rakusch v Celju.
Neprijetne lasi
v obrazu, na lakti in rokah odpravi lekom 5 minut
ti 1. «11 oteojiitet las,
ir.   neSkodljiv,    zanesljiv   uspeh,   ena   doia   za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno.
Kos. dr. t VI laborat. DUHU, I, Berpjasse V/L
Zalogu v Mariboru:  lekarna   pri „angelju   varuhu," lekarna „Marija
pomagaj" in parfumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarnar: pri »zlatem
jelenu", v droierijah A. Kauč in „Adrija".              180
Štajersko deteljno seme
od rdeče detelje, debelozrnato, zajamčeno grinte-prosto, se pošilja v vsaki množini, od 5 kilogramov naprej poštnine prosto na vsako pošto proti povzetju kg za K 2 20 od tvrdke brata Reiter v Slovenjemgradcu.             w,
Priden viničar
za Podlehnik   (Licbtenegg)   v   Halozah  se sprejme pri Jožef Ornig u v Ptuju.        i68
Obvestimo  naše p.   n.   odjemalce,  da smo   vsled   podraženja   sarovin,   embalaže, kakor tudi delavskih   plač in   stroškov   za izdelovanje sploh primorani, ceno za
(Lysoform)
razoknževalnega sredstva, od dne 1. aprila naprej zvišati. Steklenica s 100 grami stane namesto 80 v. vnaprej 90 vinarjev. V tem razmerju   zaračuna se tudi embalaža višje.
Lysoform- Werke Dr. Keleti & Mnrsnyi,
kemična  tovarna v Uj pesti.
•10
KOSE!                     KOSE!
Kdor hoče imeti                       ie7
KOSO
s katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim
klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi
dan,  naj   se obrne  na tvrdko
J. KEAŠOVIC V ŽALCU,
katera je prevzela Že lansko leto edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljedelsko orodje' in jih tudi več tisoč razpečala. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno.
Za dobro kakovost kos se jamči.
Cenik na zahtevo brezplačno!
KOSE!                     KOSE!
Kupim vsako množino
surovega masla (Butter), jajc masti, (Schweine-
schmaiz) domačega prekajenega (vojenega) mesa
po najboljši ceni.
Ponudbe  se   naj   naslovijo   na:
R. FALUDI, DUNAJ XIX.,
Hauptstrasse   35.
Zlata verižica na obrokeI
60 gramov težka K 140"— na mesec K 4p—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupili, naj piše takoj               24
il
Priporočljiva domaČa sredstva.
Kitajski železni  Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K.
— Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin.
—  Čaj proti gihtu a 80 vin. —   Balzam za  giht,    ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine.
—   Bleiburški živinski prašek   a   1-20   K.   Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi k K 1 60 —■ Izvirni   strup
za podgane,   miši, ščurke a K  1-—. RazpoSiljatev L. Herbat, apoteka Bleiburg na Koroškem.      49-
Pogreša se
gluhonemi čevljarski pomočnik Jožef Osteritza, ki je delal blizu do Božiča pri čevljarskem mojstru g. Johan-ui Kvas v Konjicah. Pogrešanec je star 24 let, je srednje velikosti, precej močne postave, podolgovatega obraza, sivih oči, primernega nosu, zatemnelih lasi in poganjajočih brk. Oblečen je bil, ko je izginil, s ponošeno delavsko obleko. Kot posebno znamenje ima vrh glave (na temenu) v približno 3 cm dolgo, staro brazgotino.          176-
Izdajatelj: Tiskovno društvo „Stajerc»".
Odgovorni urednik: Anton Peitler.
Tisk: W. Blanke v Ptuju,