Kitfajsko cErevo »Tuncj« in hanibus bi uspevala 4udi pri nas Izredno dragoceno je kitajsko drevo »Tung«, iz katerega se dobiva najdragocenejše industrijsko olje, ki se uporablja pri izdelavi najfinejših lakov, lionejev in električnih izolatorjev. Amerika je uvozila tega olja letno v višini 15,000.000 dolarjev. Černu bi toliko denarja dajali tujini, so si mislili9 Američani. V par letih so zasadili okrog 20.000 ha zemljišča v državnih drevesnicah z drevesom »Tung«. Dre- vesnice so dajale sadike okoliškim kmetom — farmarjem. Drevesa rastejo brez vsake posebne nege in ne podležejo pogubnemu delovanju škodljivcev, kajti vsi škodljivci, bodisi živaltskega bodisi rastlinskega rodu, ki pridejo v dotiko z listjem ali plodom tega drevesa, poginejo od strupa, ki ga drevo vsebuje. Tako bi se morda dali porabiti produkti tega drevesa poleg gornjih koristi še v svrho zatiranja rastlinskih škodljivcev živalskega in rastlinskega rodu. Ze v tretjem letu začne drevo roditi in donaša na hektar 1800 kg »tung-olja«. To je veliko, saj daje gumijevo seme le 170 kg, kikiriki 340 kg, laneno seme 255 kg olja na hektar. Z enega hektara se doseže dohodek v vigini 700 dolarjev (okrog 38.000 din), in sicer ko nasad najbolje rodi, saj n. pr. že v prvem rodnem letu — to je v tretjem letu rasti — da Tung drevo nad 250 dolarjev (okrog 13.000 dinarjev) dohodkov na 1 ha. Druga posebna močvirska in industrijska rastlina je žlahtna trska — žlahtni bambus. Francozi in Italijani so uspeli, da so jo udomačili na svoji zemlji. Odveč je poudarjati mnogostransko uporabnost bambusovega lesa. Na Daljnem vzhodu grade iz njega ne samo pohištvo, ampak tudi hiše; evropski industrijski kemiki so pa dognali, da se od žlahtnega bambusa dobe lahko ogromne količine celuloze, ki s svojimi kakovostnimi lastnostmi prekaša vse ostale vrste celuloze. Z enega hektara močvirnega zemljiš.a, zasajenega s plemenitim bambusom, se lahko po računih priznanih strokovnjakov dobi okrog 70.000 kg lesa, odnosno okrog 10.000 kg celuloze. V Severni Italiji so zasajene ogromne močvirne površine zemlje z bambusom. V naši državi je še vedno nad 40.000 ha močvirne zemlje, ki bi se odlično lahko preuredila in izkoristila za gojenje tako plemenitega bambusa kakor Tung drevesa. Tu prihajajo posebno v poštev močvirni predeli v Primorju in južni Srbiji. Zasebna pobuda pa tu ne bo mogla dosti narediti. Država, odnosno banovine lahko store več in je potrebno, da eimprej začno s tem delom v širšem obsegu. Ves v to delo naložen denar bi se v najkrajšem času obrestoval in bi letno donašal stalne dohodke, seveda pod pogojem, da se z delom pristopi odločno in po načrtu. Potreba po reguliranju nekaterih močvirnih pradelov pri nas se vsiljuje že iz zdravstvenih rf .logov. Tu je leglo malarije, ki onesposablja zr. plodonosno delo cele pokrajine naše širne domovine. Z ozirom na uničujoče delovanje Tung drevesa na vse škodljivce vobče ni dvoma, da bi se s sajenjem teh dreves v toplih krajih dosegli izredni uspehi na polju pobijanja malarije, poleg velike denarne koristi, ki bi jo kultura te rastline prinesla državni blagajni s predelavo plodov v olje. Industrija lakov in lionejev bi se pri nas v znatni meri dvignila, pa tudi industrija umetnih vlaken bi dobila sigurno podlago, da se v državi razvije. Vse to bi imelo izreden vpliv tako na zaposlenje prebivalstva kakor na značaj in delavnost naše trgovine.