St. 105.
V Trstu, v sredo 31. decembra 1884.
Tečaj
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
——————__
» -EDINOST« izhaja 2krat aa teden vsako trHa in sabata o poludne. Cena za vae leto je « gld., sa poln ]eta 3 gld., za Čem Uta m frld. KO kr. - Poeamern« številke ae dobivajo Pri opravmitTu in v trafikah v Trata po s, kr., v Gerlol in t A)<Uvi8lal po ® ar. - j\aroSnt»«, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, vla Tarraata, »Kava tlakaraa*.
Mljta«!.«
u C""1, Po4llJaJ° Ura#«m»g »vla Tarraata« »Nuova TipograHa;. vaak morabt«
frankiran. Hokojuai o-ez poaehna vrodnoati ae na vračajo. - In,trat? (rmana vmta nama"
Sil.™. P°,itniM;) ** zari»au»lj° P° pogodbi - prav een6; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami a« plačuje za vaako benedo 2 kr,
Vabilo na naročbo.
NanaSaje se na zadnje naSe vabilo, izražamo nado, da se naSi nri-jatelji in znanci potrudijo, da so razširi krog nagih Čitateljev. Nage dosedanje naročnike, kateri nam gotovo Se dalje zvesti ostanejo, pa prosimo, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga.
Naročniki v drugih krajih naj nam blagovoljno poSljejo denar po poStnej nakaznici, ker je to najceneja in najsigumejSa pot. Tudi nekateri stari dožniki naj se zdaj omajejo.
NaS list stane za vse leto 6 fr., z,a pol leta fr. 3, za četrt leta fr. 1 i pol, za 1 mesec 50 soldov.
Uredništvo m (Jpravnlštio
Srečno novo leto 1885.
Navada je, da se časnikarji v začetku leta ozira i o na prošlost in izražajo nade za bodočnost. Tudi mi spolnimo to svojo dolžnost. Pred vsem se ozrimo na splošno domovino, Avstrijo. — V prošlem letu so zopet Vebkonemci poskusili napad na sedanjo nam Slovanom nekoliko bolj pravično vlado, ali propali so prav sramotno in zgubili so nado, dakedai zopet pridejo na krmilo; — sedanja vlada se je v tem letu zdatno utrdila in stopi v novo leto trdnejša, nego kedaj poprej. — Enako je z večino parlamenta.
Desnica predobro poznajoČ nevarnost na manjšega razdora, zvezala se je še tesnejše in se ne boji bodočnosti; ona stopi v novo leto z nado. da se v njem začne se boljša dobi, doba v katerej se uresničijo marsikatere opravičene zahteve in žebe ljudstev, katera zastopa.
V našej ožjej domovini smo imeli sicer v tem Metu mnogo prepirov, tudi nepotrebnih; toda pri vsem tem smo videli, da se narodna ideja ne vmika, am-
gak da krepko napreduje; srce Slovenije, ranjska, je k ljubu vsem prepirom mej domaČimi strankami, vendar le napredovala v narodnem obz ru. Zadnje dni tega leta pač greni bele j Ljubljani sramotni propad zavoda, ki pa je bil osnova našemu narodu sovražne stranke; le Skoda da je ta polom tudi nekatere poštene domaČe trgovce potegnol v svoj vrtinec. Delalno obrtno ljubljansko, oziroma Kranjsko prebivalstvo pa, ako Bog da, tudi to nesrečo k malo prebije. — Slabše se godi nam Slovencem na periferiji; ali pri vsem tem moremo z veseljem konstatirati da se je začel narod na Koroškem, Štajerskem in na Primorskem v tem letu boriti z na>eČo goreč nostjo za svojo, narodnost.
PODLISTEK.
Kralj David.
Dovolite, gospod urednik, In ne ustrašite se me. Časnikarji imate navado raz-mifiljevati o raznih velicih praznikih v uvodnih člankih ali podlistkih o splošnih idealih. Zakaj ne hi tudi dopisnik posku sil srečo na tem polj'. Ne ustrašite se me. tekmeca, pravim, vsaj si nisem izvolil božičnega praznika za svoje razmišljevanje, Vam tedaj nisem segel v Vaše predpravioe. Nego izvolil sem ni 29. december. Zak-ij 29. december? vprašate. Vsaj vendar 29. december ni poseben dan, nego 29. december je navaden dan brez vsega pomena. Vsako leto je 29. december 2 dni pred sklepom in družeča nič. Prav imate, gospod urednik, ker sodite površno In zato vem, da mi radovoljno prepustite 29. december uže iz radovednost', kaj povem. Dobro I Jas imam 29. december za važen
Omeniti nam je pred vsem hude borbe n sega naroda v Trstu; potem častne borbe in primerno lepe zmage istrskih Slovanov za časa volitev v dež. zbor, in koneČno pojave najplemenitejšega najodločnejšega rodoljub a goriških Slovencev o priliki prepovedi velike olavnosti v Gor ci.
Vse to živahno gibanje našega naroda v tem letu nam je znamenje napredka in zatorej smemo v novo leto vzeti sč seboj najlepše nade
Jutri se začne za vse avstrijske Slovane in še posebno nas Slovence jako važno novo leto, katero skriva v svojih gubah srečo in nesrečo.
Leto 1885 bode za nas najveČe važnosti, kajti v njem se bodo vršile nove volitve za državni zbor; borba bode velika, pretresu-joča. kajti naši sovražniki uže zdaj priprav ljajo skrajna sredstva da bi nas pri volitvah vrgli — Toda posrečiti se jim to ne more; ampak smemo se nadejati, da se sedanja državnozborska veČina še zdatno pomnoži, tako sicer, da jej bode mogoče celo prenarediti sedanjo nad vse mere nepravično volilno postavo, kar bi za nas avstrijske Slovane pomenilo koneČno zmago.
K temu naj pomore modrost naših narodnih voditeljev in božji blagoslovi
Mi Tržaški Slovenci pa bomo imeli v letu 1885. še drugo posebno hudo borbo: volitve v mestni in dež. zbor.
Naši sovražniki uže zdaj nastavljajo pasti, v katere hočejo vloviti naše vrle okoličane; toda nadejamo se, da Bog razsvetli naš rod in nas tako varuje sramote in še večega trpenja. Iz vsega srca torej povzdigujemo proti nebesom vroče želje, da bi vsi ti boji izvršili se ne čast in srečo našemu narodu, vsem Slovanom skupaj \n n išej milej Avstriji. Še posebno pa voščimo vsem našim prijateljem in padpornikom najboljše duševne in
gmotne uspehe v letu 1885. katerih naj bi il deležen tudi naš list, ki bode, kakor dosedaj vedno, tudi v novm letu z vso odločnostjo boril se proti sovražnikom našega naroda. Srečno novo leto i885!
Narodnost in država.
(Dalje.)
Sicer pa je prihodnjost Avstrije tudi v obliki zveze držav odvisna od nekega pogoja, meni pisatelj, — kateri pogoj pa uprav avtonomističnej stranki jako križa račune: odnehati mora na vsej črti slovansko-federalistiČnazveza; kajti kedor hoče vzdržati državo, mora se udati v to, da se narodni ideali za toliko obrežejo, da morejo stati v okviru uže obstoječe drŽave.
Pisatelj namreč meni, da ima prizadevanje narodnih strank, da bi
<ian iz razloga, ker rad pregledujem koledar. Pratike ne. Ta za me ni merodajna, ker nema vseh svetnikov, a že tiste, katere ima, samovoljno postavlja in prestavlja, kakor se j*j zazdi. Ne bodem Vas mučil z dokazi. Zadostuje naj eden. Prav dne 29. decembra ima včasih svetnika, včasih ga nema, včasih ga prestavi na prihodnji dan. Koledar pa dosledno stavi v dan 29. ds-cembra kralja Davida.
David j« tedaj uzrok, da vselej dne 29. decembra premišljujem o izreku nemškega ž-leznega Gnlijata: »M<cht geht vor Recht«, kateri izrek je baš David sijajno ovrgel, kakor čitamo v starem testamentu, v prvej Samuelovej knjigi, 17. poglavje od 12. do 51. vr*te. David je nže takrat dobro vedel, da bode kdaj živel knez Bismark in tu'.i razni njegovi priti havci epigoni!
Vem, da ste zdaj prepričani, da nas 29. december spomina jednega onih splošnih uzvišenih idealov, za katere se bori <kunno č'ovečansh-o prav tako. kakor se ho'imo posamezniki za lepi ideal, da bi vladala pravica in ne sila. Dogodek, do pičice se strinjajoč z našimi časi, imamo
državo Razdelile v vse polno samostalnih kraljestev in dežel, mnogo težav in nevarnosti v sebi.
Pisatelj teh nevarnosti noče na-natančneje dokazovati, omejiti se hoče temveč na popisovanje predrugaČeb, katere so se vrSile pod pritiskom raz-deljenja države v ogerskej in avstrij-skej polovici. Ogerska je gled6 narodnosti skoraj v istem položaju, kakor Avstrija, kajti ako Štejemo prebivalstvo Ogerske na 15!/2 milijonov, gotovo je v tem številu madjarski narod v manjšini; pri vsem tem pa ga je več, nego vsacega druzega na Ogerskem živečega naroda posebe, Ogrska je torej prav tako, kakor Avstrija narodno meSana država, ali pri vsem tem so madjarski državniki odstranili težavnosti v take j meri, da se je Ogrska od leta 1866 sem jako trdno ustanovila na narodnej podlagi.
Komaj je Ogerska dosegla svojo politično neodvisnost, ko je Sla z vso eneržijo na delo, da dobro izkoristi in utrdi ugodno svojo staliSčo. Glavno prizadetje ogerskih državnikov je bilo od prvega začetka, da iz svoje drŽave napravijo čisto narodni madjarsko državo. Leta 1867 je bilo kronanje, a uže leta 1868 je ogerski državni zbor sklenol postavo o narodnostih, vsled katere obstoji v Ogeskej le ena državna narodnost in je madjarski jezik bil proklican državnim jezikom.
To sicer ni spremenilo Madjarom neugodnih faktičnih razmer; ali oger-skim državnikom je bilo v prvej vrsti zato, da si pridobe postavna tla, na katerih se more nastaviti vzdigovalo (Hebel) madjarizovanja. S tem je bila naznačena pot, katere so se Madjari do denes vedno strogo držali, in ne brez uspeha.
Težavni položaj nasproti popolnoma slovanskej Hrvatskej pa se je kolikor mogoče najboljše odstranil z nagodbo, katera tej deželi zagotavlja notranjo avtonomijo in jej osigurujena-rodno Živenje.
Jako previden je bil ta korak, kajti ž njim se je tudi zaprečilo, da ne more v ogrskem parlamentu nikoli nastati kaka tako močno zedinjena
slovanska stranka, katera bi mogla razjedati moč parlamenta, kakor se to goai v avstrijskem parlamentu.
Tako torej vidimo, da Ogrska pred vsem svetom zatira druge narodnosti z očividnim namenom, da is Ogrske napravi čisto madjarsko državo. Ali pa Ogrska tudi konečno doseže svoj namen, to je pač drugo praSanje, katero pripuSča največe dvombe, kajti kolikor bolj se Ogrska drŽava postavlja na čisto madjarsko narodna tla, toliko močneje se razvija slovanska narodnost v Hrvatskej, in gotovo prej ali slej pri«1 de do razpora mej Hrvati in Madjari, kateri utegne biti za Ogrsko in Ma-djare osodopolen in strašno nevaren, kakor so uže pokažali začetki v poletju 1. 1883., ki so bili le od daleč to, kar more v kratkem času nastati. (Tako piSe nemSki državnik, ki na Slovane manj ali več mrzi).
Za zdaj pa imajo Madjari na vsak način velikanske, nečuvene uspehe na svojej strani, tako sicer, da so postali užo bolj konservativni, kar jo znamenje neke sigurnosti.
Jako globoko misleči in imenitni slovanski zgodovinar Jireček je v svojej novejSej zgodovini Bolgarov pisal mej drugim, da so| Madjari zagozda mej severnimi in južnimi Slovani. To prav dobro znajo Madjari,« in ker poznajo veliko nevarnost, v katerej so; zatojimje skoraj odpustiti, ako si s tako silo prizadevajo prej ko prej in kolikor le mogoče zavarovati svojo narodnost, saj k temu jih sili nagib lastnega vzdržan j a.
Ali strogo madjarizovanje je «Že dosedaj vzbudilo mnogo nevolje po vsej državi in razvitek stvari v naSej polovici tudi dosti vpliva na nezadovoljnost ogrskih narodnosti. Največja opreznost za Madjare pa tiči v razmerah na Balkanu in nek ogrski državnik sam je skoraj največ pripo -mogel, da so se tam osnovale razmere obstanku Ogrske jako nevume.
Ako ne bode Avstrija Bosne in Hrcegovine dobro vladala in ako po kolonizaciji ne napreduje in ne ^ obema deželama značaja na~ rodu?-mešanih dežel, kakor je to v sta-
iz najstarejega veka, ko je človečanstvo bilo še v povojih I Grčast mož, velikanske postave, pred katerim se je vse treslo, stopi iz sovražne Filisterske vrste in zaničuje izvoljeno ljudstvo na najsurovejŠi način. Evo me, kdo si upa blizu, reče jim in vse beži v divjem obupu in velikanskem strahu. Ne vedo si pomagati na nobeno stran in tedni minejo v strašnem pričakovanju, kaj bo ie. A velikan ponavlja svoje zasramovanje dan za dnevom. V zadnjem trenotku pa pride rešitelj. Mlad, slaboten pastirček se ponuli Savlu, da se hoče bojevati z nesramnim preklinjevalcem. »Premagal sem uže leva in medveda, ki sta napadala mojo čredo«, dejal je, »In tedaj Re ne strašim tuli tega neobrezanoga Filistra«. In David je šel na Filistra in nejednacim orožjem, z drobnim kamenčkom je premagal od nog do glave okovanega, dobro oroženega velikana, katerega je spremljal sčitonosecl
Gela istina naših časov je izražena v tej svetopisemskej pripovedki. Kdor ima moč, ta misli, da sme vse, da mu je vse dovoljeno. S podlim zaničevanjem zasra-
muje predrzneža, ki se upa dvomiti o nje-govej mogočnosti. To se ve, da smo vendar uie toliko napredovali, da smo se rešili — vsaj v nekaterih obzirib — sred-njeveško-nemškega »Faustrechta«. A prav tako neovrgljiva istina je. da se ostanki one gnjusne »pestne pravice« v precejšnjej množini nahajajo pod plaščem hnmanitete še zdaj v veku, ko se toliko govori, piše, misli i sanjari o svobodi, napredku i pravici! Golijatov nikder ne manjka, naj se ta izraz rabi splošno ali osobno. A jedno nas vendar sili na vstrajanje, da ne postanemo pesimisti, tudi Uavidi nartopajo, ki hladnokrvno premagujejo nizke izrodke Človeštva, da se zavale v blato in gnjus, naj jih uže opremlja ščitonosec ali ne.
Ideal popolnem doseči sicer ni mogoče, nego s imo približati se inu. Po u-tiajnem, neutrudljivem naporu omeji človečanstvo dan za dnevom bolj kugo, ki ga davi In konečni uspeh mora biti: da zaTlada Usta. sveta pravica, a se sila zavrne v svoje meje. kder je potrebna, kier je na svojem mestu. Podgrad, 29. decem. 1884.
B DlMOST
rejŠih časih storila z Bukovino, potem ne bode skoraj mogoče odstraniti za Ogrsko največe nevarnosti, da se namreč osnuje neka južno slovanska država. Prav je, J& Ogri, ki so preveč samosvesti, in so so uže dali zapeljati v nevarno veternjaSko politiko, to nevarnost So ob času spoznajo, ako-prern utegne morda tudi to spoznanje prekesno biti.
Vse drugače, nego v Ogrskej, stoje reči v naSej avstrijskej polovici države. Tudi pri nas so imeli dogodki leta 18G6 jako odločilne nastopke. — Vsled nagodbe z Ogersko je padlo ministerstvo Belcredijevo in mislilo se je, da se vrnejo v Avstrijo boljši časi in da dualizem postane zadnja državnopravna oblika, tako sicer, da tak raj Litave Nemci prav tako prevzemi izk'jučljivo vodstvo, kakor so ga prevzeli onkraj Litavo Marljari, nadejati se je bilo, da nastopi doba mirnega razvitka in da se federalistom in reakcijonarjein za vedno zapro vrata. Ali kmalo se je pokazala stvar vsa drugače. — Imeli smo meBčansko Giskrino ministerstvo, ali ono je Slo in zapustilo So veča bremena, nego smo jih imeli poprej. Prevaga Poljakov, kateri so si celo od Giskrinega ministerstva izposlovali popolno polo-nizovanje Galicije, postajala je vedno občutljivejša in s kabinetom Hohon-wartovim je bil dan dokaz, da ogerska nagodba ni le ne prinesla miru, ampak da je težave Se poostrila. In vendar je takraj Litave razmerje Nemcev proti drugim narodnostim Se ugodneje, nego ono Madjarov proti Nemadjarom 7 ogrskej polovici,kajti Nemci so nasproti vsem posameznim narodnostim v naSej polovici države v velikej večini. Najprej so Nemci zastopali državno edinost, Slovani pa so zahtevali večo avtonomijo za vse razne dežele.
Ali kmalo so se pokazali vsi drugi nagibi. Nemci in Slovani so pokazali pravo barvo ; prvi si ne dad<S izviti iz rok prvenstva v državi, mej tem ko Slovani.na to merijo, da se mej seboj tesno zedinijo, tako si zagotovijo večino v parlamentu ter dobe vladajoče staliSče in voditeljstvo v svoje roke — načrt, kateri se je izmislil in izpeljal z veliko spretnostjo.
Centralizem in federalizem je enim in drugim le sredstvo v dosego namena; Slovani so bolj sprejemljivi za narodno idejo, nego Nemci, pri katerih večkrat odskoči kaka frakcija, kakor je ona demokratov ali klerikalcev, ki iSČejo tu in tam s6 Slovani dotikljaja, mej tem ko Slovanom narodna razburjenost tega ne dopušča, k ljubu mnogih notranjih razporov mej njimi, kateri pa gotovo pridejo na dan, kadar bi slovanska narodna ideja zmagala zoper svoje protivnike.
Ko pisatelj centralizem in federalizem tja postavlja kot prazr /iaio, pridruži obema tema pojmema še enakopravnost, o katerej pravi, da je neka slabo razumljena ideja, katera dela in bo delala vedno večo zmešnjavo ; sklicuje se potem na ogerskega državnika EiJtv8s-a, kateri je pisal uže leta 1851, da bi enakopravnost v svojem nadaljnem razvitku Avstrijo dovedla do propada. — Pod enakopravnostjo umejo Poljaki odpravo nemškega jezika in polonizovanje dežele, prav tako Čehi, in Slovenci hočejo spodrinoti sd svojim slovanskim narečjem, ki ni niti pismeno razvit, mej njimi uže vkoreninjeno svetovno uemščiuo. — Tukaj se nam zopet kaže centralist prave baže, — ali zelo nespameten in nespreten. Poljakom zameriti, ako odpravljajo nemščino
iz šol in uradov, ko je vendar znano, da imajo bogato in starejSo domačo literaturo, nego Nemci, in o slovenskem jeziku govoriti, da Se ni pismeno razvit, to se pač pravi šovinistično prezirati obstoječa fakta, katerih ne bi mogel odstraniti napuh še toliko Bismarkov in tak pisatelj Nemec se upa še trditi, da so skoraj vsi narodi šovinisti razun Nemcev.
Čuditi pa se je vendar bivšemu ministru, da mej tem, ko ovaja tolik strah pred Slovanstvom, in Ogrom celd prorokuje skoraj gotov propad uprav zarad Slovanov, pri vsem tem pa duševni razvitek Slovanov tako malo ceni, ker ga najbrže tudi v resnici premalo pozna, kakor smo uže enkrat očitali mu, da Turčijo boljše pozna od Avstrijo.
Enakopravnost je pisatelju le pretveza, pod katero se dela narodna agitacija. Ćudi se, da se deželni jeziki proti stavijo nemščini in pravi, da bi se morali mi Slovani učiti od belgijskih Flamingov, kateri so se pod\ rgli, ak oprem v večini, jeziku francoske manjšine in to, ker država potrebuje le enega osrednjega jezika.
Uprav zato ne bi se smelo v Avstriji niti za trenotek dvomiti nad tem, da mora biti nemški jezik uradni jezik vse države, jezik državne administracije in javnega živenja, in pri vsem tem se hoče v Galiciji, v Ceskej in v južno-slovanskih deželah uvesti deželni jezik tudi kot skoz in skoz uradni in občevalni in popolnoma odpraviti nemSčina.
To se g. Kremerju tako čudno zdi, da iz tega prav tako čudno sklepa, da mora Avstrija poginot, ako se na tak način razdeli v narodne grupe, kakor je tudi Palacky uže leta 1848. v Pragi na slovanskem kongresu na-Bvetoval. (Avstrija bi se imela po tem nasvetu razdeliti v te le grupe: V v Poljsko, v Češko z Moravsko in šležijo, v NemSko, južno Slovansko, h katerej, zadnjej bi spadala Kranjska, spodnja Štajerska in vse tri Primorske dežele, vsaka grupa bi potem imela svojega kancelarja ali ministra v mi-nisterskem svetu). Do tega utegne Avstrijo pripeljati enakopravnost , kliče enfatično pisatelj, da se celo odstranijo pravi Avstrijski uradniki, na katerih sloni Avstrija, ter nado-mestć z narodnimi elementi!
Da bi Avstrija torej to postala, kar je po naravi in zgodovini, tega pisatelj ne more razumeti.
Narodno mešana država, pravi nadalje, ima svojo moč v porazumu deležnikov; vsaka narodnost mora do neke mere narodne Čute podrediti skupnemu namenu in ta namen ni le ohranitev, ampak tudi vedno boljši razvitek države v po naravi zaznamovanih mu strugah, katere ne more zapustiti brez nevarnosti. Čisto narodna država je naravno močnejša od mešane, ali zadnja mora toliko bolj gledati, da napravi edinost in mir mej svojimi ljudstvi. Da se pa to v Avstriji doseže, je treba pred vsem gojiti duševno in gmotno blagost državljanov, potem pa mora slediti vedno dosledno razvijanje in napredovanje na danej histori-čnej podlagi, torej ne omahljivosti v politiki; ali poglejmo, kako si pisatelj predstavlja historično podlago.
On pravi, da prvo zrno države, pri nas vojvodina Avstrija, mora vedno biti odločilno na razvijanje države, tam mora vedno ostati glavna točka ravnotežja vse države. To hoče biti sopet dokaz, da lo Nemcem je odločena uloga državnega voditeljstva.
Kedo pa ne vidi na prvi mah, da se ta učena ekselenca ozira le na
en oddelek avstrijske zgodovine, namreč na oni od leta 1848 sem, in da prezira pravi historični razvitek Avstrije, ki je bil skoz 30 let le šiloma suspendiran; v »taro avstrijsko zgodovinsko strugo seje baš sopet prišlo, ko ie vlada začela sopet poravnave z raznimi ljudstvi, mej suspensijo zgodovinskega razvitka Avstrije pa je prišel še nov faktor, ki je še bolj silil Avstrijo, da se sopet vrne na staro zgodovinsko pot, in ta faktor je pač zavest narodov, narodna ideja, kateri vendar pisatelj sam in po vsej pravici pripisuje najveČo eržavotvorno moč. Mi prašamo samo to pisatelja: ali bi mogla naša država obstati, ako bi se vstavljala narodnej ideji po vsej Evropi pripoznani in do skrajnosti gojeni?
Naposled nam učeni pisatelj predstavlja Turčijo, katero on boljSe pozna od Avstrije, ali mi mu ne bomo sledili v Carigrad, ker pri nas so kmetje uže v prvem začetku tega stoletja prerokovali, da čez 100 let so bode na Aja Sofiji sopet svetil križ namesto polumesca, in to prorokovanje ni bilo babjeverstvo, ono sloni na etičnem prepričanju, da kristjanska morala mora zmagati čez brrbarsko ljudstvo, tudi je pri nas znajo, da bode baš Rus zasadil sveti križ na Ajo Sofijo in vso naSe ljudstvo sluti uže dolgo, da se to počasi ali se železno voljo in gotovostjo vrši, le bivfii minister morda le misli, da je za Turčijo Se kako mazilo. Ali to je čudno, da baS on hoče z osodo Turčije plaSiti avstrijske državnike. Začetek in pogoji obstanka Avstrije, nje zgodovinski ražvitek je ves drugačen od Turčije, in res je, da Avstrija ne sme zatajiti svoje zgodovine ; ali ta je drugačna, nego si jo tolmači pisatelj .
Vzajemnost duševnih in gmotnih interesov je po pisatelju (tudi drugi boljS i pisatelj o narodnosti, Gumplo-vitz, trdi to) oni mavec, ki drži skupaj državo in je torej glavna državna ideja. V Avstriji so po njemu le Nemci nositelji te ideje, kar pa ni res, kakor ni res, da so uprav Nemci drŽavo osnovali, ampak osnovala so jo razna ljudstva in po mirnem potu, in ne more se govoriti o kulturnej atrakciji ali pa pridobitvi z močjo.
Nemci v Avstriji naj bodo spoštovani, ker so del naroda, ki ima sijajno zgodovino; nemSki jezik naj ostane osrednje dunajske vlade jezik ; ali ta jezik naj ne bode sredstvo za terorizovanje avstrijskih narodov, katerim naj se daje prilika, da se po svoje razvijajo, kakor to delajo Italijani in Francocje v Švici in Fla-mingi v Belgiji; politična osnova Avstrije pa uaj postane federalistična, ker svobodi najbolj primerna in ker v njej edino vidijo ljudstva garancijo proti posilnej germanizaciji. Le na takej podlagi moro Avstrija Se mnoga stoletja trdna stati v vsakem viharju. (Konec 1. oddelka, sledita pa Se 2 članku.)
Politični pregled.
—	CJ
Notranje dežele.
1\ državnega tbora moramo omeniti še neke važne interpelacije dne 17. t. m., katero je stavilo več državnih poslancev, in katero j« posebno priporočal ter Be zanjo potezal naš poslanec, g. Naberg Ta interpelacija na ministra za deželno bran Re v posnetku tako le glasi: Avstrijski brambena zakon od 5. decembra 1868 določa v S 17, da je edini sin za preživljenje nezmožnega očeti, in po očetovej smrti edini vnuk za preživljenje nezmožnega deda, začasno oproščen dolžnosti vstopa ▼ stojno vojsko, vojno mornarico ali v de-
želno hrambo, če so otroci, zakonski in telesnf, in če je od njih oproščenja odvisna hranitev roditeljev, ali starih roditeljev, i u će jih tudi. res hranijo.
Razsodba o tem, ali se nahajajo postavni pogoji za začasno oproščenje, pripada po S. 17 in 32 stavnej komisiji, prizive razsoja ministerstvo za deželno branr dalša pritožba pa ni dopuščena.
Natančniše določbe o nezmožnosti preživljanja nI v omenjenem zakonu. Temu nasproti pa je visoko c. k. ministerstvo te postavne pojme po ukaznem potu določilo in tako zelo omejilo, da se pod nezmožnostjo preživljenja mora umetl le popolnoma in trajajoča nezmožnost za kako preskrbovanje (Interpelacija tukaj navaja celo vrsto pridržkov).
To tolmačenje zakona, ki se je po ukaznem potu razglasilo upravnim gospos-kam, pa zakon sam zelo omejuje in tedaj nasprotuje ustavi, ker se vsaka naredba, ki kak zakon omejuje, razširja ali tolmači, more dati le po postavnem potu, ne pa potu ukazov, predpisov ali podukov.
Ljudstvo hudo čuti |to po ukaznem potu dano omejitev postavnih pravic in sicer toliko bolj, ker se odpusti za Čas miru zelo krčijo. Vsled tega pa poljedelstvo zelo trpi in ima država mnogo nepotrebnih troSkov. Poslanci tedaj stavijo to-le interpelacijo: Kako mibli njegova prevzvišenost, minister za deželno bran opravičiti po potu ukazov, predpisov in podukov zaukazane omejitev tolmačenja SS- 17. in 27.brambenega zakona, in ali ima njegova prevzvifienost voljo, preklicati jih ter prepustiti tolmačenje zakona svobod-nej sodbi pri vsakem primerljaji za razsodbo poklicanih gosposk in komisij.
Da se avstrijsko - ogerskej trgovinskoj mornarioi pomore, obrnolo se je naše ministerstvo na ogersko ministerstvo, da se skupno posvetujeti o stanji trgovinske mornarice in pomoikib, ki obvarujejo nje propadanje. Ogersko ministerstvo je v načelu temu nasvetu pritrdilo, vendar s tO promembo, da se sestaviti dve enketi, ena za Avstrijo in druga za Ogersko, ki bostl vsaka p osebe se posvetovali. Še le na podlogi skUpov teb posvetovanj stopiti potem obe vladi v dogovor. Avstrijska en-keta bode v Trstu in se za to delajo uli priprave.
Žilostne tragedije tatvin pri bankah še ni konec. Na Dunaji sta se ustrelila oba glavarja znamenite trgovinske hiš« Wol-titz, ker sta prišla v denarne zadrege. Preiskava o Kufflerjevej zadevi je uio, dokazala da sije ta m ož znal vzadnjih dveh letih pridobiti devet milijonov in pol tnjega-premoženja. Ministe rstvo pripravlja ukaz, po katerem se uvede ostreje nadzorovanje bank glede varnosti zaupanih vlog.
Volitve v brnsko trgovinsko abornico je trgovinski minister uničil ter zaukazal, naj ae razpiše nova volitev.
V	hrvatski sabor zarad snežnih žametov niso mogli o določnem času priti poslanci iz zgornje granice; vsled tega klubi niso storili nikakih sklepov. Ban se je 28. t. m. udeležil klubove seje narodne Btranke.
V	prvej seji hrvatskega sabora, 29 t. m. so bili pričujoči le udje narodne stranke in tisti, ki ne pripadajo k nobenej stranki. Načelnik Hrvat je poročal o sprejemu adresne deputacije pri cesarju. Potem se je prečitalo kraljevo pismo, ki želji deželnega zbora zastran sklicanja regniko-larne deputacije toliko rajše ustreza, ker je cesar iz adrese uvide], da se deželni zbor prizadeva v ta namen, da se vsaka dvomba odstrani pri nagodbenem zakonu. Narodna stranka je povabila klab neodvisne stranke, naj priporoči dva uda za regnikolarno deputacijo ter določila imenik regnikolarne deputacije, v kateri sta bila sprejeta dva uda neodvisne stranke. Star-čevičeva stranka pa ni dobila vabila, ker nagodbeulh zakonov ne pripoznava.
Vnanje dežele.
Paptž je ruskemu carju pisal pismoy v katerem mej drugim omenja tudi tiso-čletnice slovanskih apostolov sv. Cirila Id Metoda.
Italijanska vlada se vedno bolj pripravlja za pridobitev naselbin v Afriki
edin
OST
vzlasti v rudičem morji. Poslala je uie ▼ Asab vojne ladije «Vedetta,» »CastelA-dardo,» Vittoria Colonna* iu »Messag-giero;« tem ladijam se pridruii ie vojna Jadija «Giovanni Bausan,* ki je bila na račun italijanske vlade steaana in oborožena na Angleškem, in katerej poveljnik je vojvoda Thomas. Razen tega se pripravlja tudi v Genovi ekspedicija v omenjene kraje. Angleška vlada pa tej ekspediciji ni dobrohotna inje itaiijanskej vladi naznanila, da to ekspedicijo le tedaj dopusti, ako bo Italija v egiptovskem pra-šanji podpirala angleške predloge.
V Jrancoskem senatu sta 27. t. m. Batbie in Buffet govorila zoper obdače-vanje cerkvenih zavodov, ker je v Škodo ubogim ljudem, vendar pa se je potem v načelu sprejelo obdačtvanje z 167 glasovi proti 102. Potem pa je senat sprejel ves proračun glede dohodkov z 147 glasovi proti ^134. Desnica ni glasovala, ampsk predložila izjavo, da ne more glasovati za proračun, ker nasprotuje finančnim pravicam države.
Francoska poslanska zbornica je 29. t. m. sprejela začasni kredit, ki znaša eno milijardo frankov, z 351 glasovi proti 127, senat pa z 192 glasovi proti 3, na to se je državni zbor zaključil.
Ji Egipta se poroča, da je Nubar paša dobil ukaz od anglelke vlade, da skliče državni zbor, da presodi iaižanje zemljiškega davka in finančno krizo, katera Hvropo zavezuje, da sprejme angleške predloge. Namestni kralj pa se je temu ustavil i neče sklicati državnega zbora.
DOPISI.
Iz Sv. Ivana, 29. decembra. — (I z v. dop.) — Zelo žalostno a resnično za nas okoličane, da nam očitajo, da vse premalo čitamo naš časnik, ali nič manj tužno za nas, ko v vsem Trstu i okolici naši inteligentni možje v »Edinost« vse premalo dopisujejo. Res je, da važno je znati, kaj se po obširnem svetu godi, ali Se bolj koristno je nam TrŽičanom in okoličanom, da zvemo kaj se na domačem ognjišču kuba, i najmanje vsaka štev. Edinosti bi morala donesti po en dopis ali kak članek iz Trsta ali okolice. Inteligentnih mož imamo, le malo požrtovalnosti bi bilo treba in gotovo bi se list Edinost v okolici veliko več razširil in to v korist mesta in okolice.
Na sv. Štefana večer je naše mlado pevsko društvo »Zora« napravilo podoknico našemu velečestitemu gosp. župniku in veleza8lužnemu gosp. poslancu Nadlišku, In priložnost so imeli videti naši nasprotniki, katero društvo je na poštenejšej podlagi osnovano, »Zora« ali »Cikorja«. To vam je bil prizor v tamnej noči z 16, svetilnicami s cesarskim orlom na šipah 50 pevcev spremljanih od stotin rodoljubov prepevajoč najnovejSe slovanske melodije; še celo ovi glasoviti postrešček se je spominjal, da ga je slovenska mati rodila in pozabil, da je odpadnik pristaš nam nasprotne stranke in se pevcem pridružil. Tudi rudečebrki 2rjal je v nedeljo popoldne izletel do Talje, da malo poro-govili, ali varal se je, ker ondotni narodnjaci so ga ošteli, kakor je zasluži), kajti tam ni Italija, le krčmar, vrli narodnjak je ponosen, da se je 1859 kakor vojak v Italji bil.	J
Ko bode ta štev. lista romala po slovanskem svetu, takrat bo uže to leto v večnosti, toraj čestita za novo leto vaš
Miče.
IZ Doline, 28. dec.— (Izv. dop.)— V neucljo 21. t. m. je imela naša Čitalnica svoj redni letni občni zbor. Iz poročil: tajnikovega, blagajnikovega in knjiž. povzeto, pokaže se nam, da Čitalnica stopa na trdnejša tla — da napreduje, kajti število udov od leta do Itta raste, društvena knjižna se množi. Veselični odsek si pa prizadeva, vsako leto več In lepših veselic, našemu ljudstvu v probuio in napredek, prirejati. Tuko napravi prvo letošnjo veselico v dau sv. treh kraljev * govorom, petjem, deklamacijo, igro .scečno novo leto« in srečkanjem. Nadejamo se mnoge udeležbe od čestitih naših sosedov, pa tudi č. gostov iz Trsta.
Se nekaj veselega mi j« zabilježiti. NaSe srenjsko županstvo in starešinstvo si neuu.orno prizadeva, Dolino olepšati in vsestransko povzdignoti. V par letih je napravilo sredi vasi vodnjak, nad kojim Btoji »Spominek* tabora, krasno ograjen, stružnico m jetnišnico, mrtvašnico na pokopališči; s zdatno podporo č. g. kanonika dozidalo'in olepšalo se je okoli cerkve,
naredilo železna vrata itd. In zdaj pa pobirata starešini milodare za popravo cerkve sv. Trojice v Kroglah, kar je zopet vse hvale vredno.
V dan sv. Štefana se je konslituiral Čital. odbor. Predsednik č. g. kanonik, podpredsednik And. Vrtovec, tajnik m knjižničar g. Josip Pangerc, blagajnik g. Ivan Sancin; odborniki gg. L. Vodopivec, P. Ota, A. Božič.
V At«nali Istrskih Labonov dne 28. decembra. K lo bi mogel nasprotovati najhujšim sovražnikom Slovanov? Koliko je tacih v Kopru, ki nas javno obrekujejo in nam krajšajo naše pravice? Mej one spada v prvej vrsti bivši župan koprski in deželni poslanec advokdt dr. Gambini In peščica drugih. To nam posebno jasno dokazuje tu izhajajoči list »Patria«, kojega vodja se imenuie Gambini, najimenltnifii dopisatelj pa je gosp. B—r.
Ali morda Gambini res misli, da predrzne laži v resnico spremeni? More biti pa meni, da je vsemogočen, kojo lastnost mu celo nekateri Koprčani pripisujejo, saj pravijo, da je s hudičem v zvezi. Resnično na meni, da z svojimi lažnjivimi dopisi v Patnji prevari pošteno ljudstvo in osle-pari slavno fodišče.
Pa on se jako moti, saj je tudi za Slovence pravica v avstrijanskej državi. Mi nismo nikakor sovražni poštenim Italijanom, ali tacih ljudi, kakor se jih v Kopru nahaja, da Slovanom celo po živenji strežejo, vendar ne moremo zagovarjati. Žalibog so mej onimi tudi taki, ki opravljajo javne službe in od presvitlega našega cesarja dobivajo plače.
Sicer je majhna peščica takih rogovi-ležev, a ti provzročujejo velike nesloge, kajti oni vedno pazijo, na kak način bi izdali državo; pa upajmo, da jih prej ali kesneje doseže zaslužena kazen.
Ali ni to vnebovpijoč greh, da se Gambini po Kopru hvali, da je zopet prevaral sodišče, ker je vseh 15 dijakov po-gubil? Ali ne zasluži on zavoljo te javne laži hude kazni? Le naj počaka, da sodišče razsodi Btvar. Koliko večja pregreha pa je Se, da on v svojej Patriji trdi, da je bil on napaden in da je le v sili, ko se je brani), ranil dijaka.
Isto tako je poduči) svojega stričnika Derin-a, naj naredi krivo tožbo zoper onih 15 dijakov, ki so bili 19. nov. leta 1884. napadeni od onih treh Labonov. Lep izgled daje svojemu stričniku dr. Gambini. S tako prekanjenostjo in zvijačo se hoče Gambini zmuznoti pravici. Zakaj pa je poslal natakarico ptvarne »Vapporetto« k ranjenemu dijaku, da bi se z njim na kak način poravnal, kar bi bilo boljše za njega in za dijake? Gotovo bi bilo boljŠ» za Gambini-ja, ko bi odstopil od tožbe ranjenec, ali slabše bi bilo za nas Slovence; prvič bi bila velika sramota, drugič pa bi se Gambini hvali), da mere tudi Slovence podkupiti, kakor Italijane; kajti on se večkrat prepira tudi z svojimi rojaki. Gambinijeva krvoločnost do Slovencev pa je uže sploh znana. Pred nekaterimi leti je Čakal nekega slovenskega dijaka pred hišnimi vrati z revolverjem, da bi ga ustreli). Ali oni dijak je uže poprej opazil Gambinijev načrt, ter šel v spremstvu policije v svoje stanovanje.
Kedo je ukazal v pivarnl »Vapporetto« nekemu financu, naj predere gotovega »Romagnou z mečem. Financ ga uboga in
Erouzroči smrt Roinagno-vo. Zadnji je il kaznovan, a nekdo se je izreial s tem. da je brate umrlega vsakega z 100 gld. podkupil. Takrat mu je prav res peklenšček pomagal, bodeiuo videli, če mu pomore sedaj tudi.
Hvala Bogu, nagi vrl) Slovenci še niso tako zabredli, da bi se dali od lahonskega rogovileža podkupiti.
Gambini piše tudi v svojej Patriji, da so ga 19. novem. 1884. dijaki provocirali s tem, ker so godii na glasovir cesarsko pesem. Ali se inore v Avstriji provocirati s cesarsko himno državnega moža, advokata, deželnega poslanca in bivšega župana? Vsak bi rekel, to je nemogoče. Ali je vreden mož, kojega žali avstrijska himna, da opravlja državno službo advokata, da vleče plačo od avstrijskih podložnikov? Takovi možje bi kaj hitro pogubili državo, hvala Bogu, da jih je malo.
Dr. Gambini je res izvrsten advokat, pa ne za Avstrijo, ampak za Italijo In želeti bi bilo, da se tja pobere, kar bi gotovo 3 Četrtine Koprčanov veselilo. Saj je tudi njegova želja, da bi se spremenila Istra v Italijansko provincijo; naj le deluje na to, dokler ga ne ustavijo. Saj mu slavno glavarstvo ne zadržava zastonj vsako drugo Patrijo.	J	*
Sosebno ošabna je Patrij i na umrlega dr. Coinbi-ja, nekdanjega advokata v B* netkab, roboma Kopičana, ki je moral iz Kopra v Benetke pobegnotl, da je ušel smrltiej kazni radi izdajalstva. Tega moži hoče Patria naravnost v svetnika posv. tili. 27. dec. 1884. so prejeli dijaki tukajšnjega učiteljišča sakrament presv. rešnj. Mesa. Gospod katehet Slovencev je obhajal di jake. Ker je videl duhovnik, da so okolo
oltarja sami Slovenci, milo se mu je sto-1času svoje mlade pevce, kateri poprej niso
rilrt i n ivoAtnn ta hac.,1. • . n ^ „ _ n J i :____t__________* ....	F ,r J. .
rilo in izgovoril je besede: »Gospodi jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak le z besedo reci in ozdravljena bo moja duša« v slovenskem jeziku. To je navzočih 5 italijanskih dijakov tako raz-kačilo, da so kar pri oltarji jeli kregati se in vpiti: »Noi non vogliamo dio schiavo«. (Nočemo prejeti Boga suŽnih), (Sloveneev ?) Hoteli so kar otiti od altarja, a vendar so se premislili, ter prejeli sv. rešnje telo.
Prišedši na ulico pa 80 začeli psovati Slovence in njih jezik, taki je kultura italijanske mladine.
Še tisti dan se je ustanovila na stanovanji mestnega učitelja Fabretto-ja, kojega sin je tudi na učiteljišči, zarota zoper Slovence; hoteli so odpraviti slovensko petje p: i dijafkej maši in razposlali so po Kopru anonimna pisma, v katerih so kateheta Slovencev ohrekovali ,in se norčevali iz svetih naredeb rekoč, da ni slovenskega Boga I t. d. Naj se omeni, da ste v zvezi te zarote na prvem mestu Fabretta žena in hči. O ti se tudi hvalite, da nosite na prsih italijanskega kralja in da bodete do zadnjega dihljeja z Italijo držali. Tega jim sicer ne zamerimo, saj one dve živite od Italije, ker gosp. je c. k. avstrijski učitelj in gotovo ga plačuje Italija. One dve posebno obrekujejo Slovencema vendar jih imate po 3—4 na stanovanji, da se lože preživete. Gospod ir je sicer poštenjak, ali ŽenBki ga zapeljujete.
Treba je tudi objaviti, da Patru v nekem članku poudarja, da radi Slovencev nočejo zahajati dijaki tukajšne italjanske gimnazije na tukajšnje učiteljišče. Tega pa Patria nič ne omenja, da jih je už" mnogo prišlo iz 5. in tudi 6.gimnazijalke k sprejemnemu izpitu in večinoma so propadli, ali pa le redko kedaj naredi kak izpit za 1. tečaj.
Mnogo in mnogo Btvari se godi v Kopru, ki sosebno naB Slovence Žalijo in jasno kažejo, da postopanje proti iredentizmu je še premalo energično. Vendar upajmo, da tudi nas čaka boljša doba.
Sedaj se poslavljamo s zagotovilom, da se tedaj zopet oglasimo, kadar bode treba.
Iz Brega, dne 26. decembra. — (Izv. dop.) — Nekaj časa sem se zapa-zuje, da so nekateri nepoklicani posamezniki. kakor nekatere cele srenje začele proti Bvojim učiteljem ščuvati, opravljati in celo tožiti. Mej temi srenjami sti se odlikovali srenja Ricmanje in Ospo, kar jima gotovo ni v Čast.
Pravica, oprta na mirno vstrajno in pošteno delovanje, rpolnujoč kolikor mogoče natanko dolžnosti svojega stanu, junaška zmaga osramoti ščuvalce, kar se je tudi po pravici dogodilo omenjenetna srenjama. Hujše pa je še, ako se spletke za hrbtom delajo, kar bodi za zdaj v sva-rjenje nekaterim.
V Po vir j u, dne 37. decembra. — Mnogo časa je v našej šoli vladala smrtna tibota, ker ni bilo nobenega, da bi jo bil iz smrtnega spanja izdramil, in tudi v našej farnej cernvi je bilo žalostno, kakor da bi vedno trajal veliki petek; naše krasne orgije so žalostno molčale, ker ni bilo človeka, da bi jin iz tužnega molčanja zbudil.
Kar naglo pa, hvala Bogu, vse se je na radost naših faranov spreobrnolo, poslali so nam mladega in izvrstega učitelja, domačina Svitosiava Silo, ki je poprej služboval v Zgo niku, prva njegova skrb je bila, da bi šolske otroke v red spravil in zapuščeno mladino k podučavanju zbudil, kar se mu je tu ii posrečilo. Otroci prav pridno Šolo obiskujejo, da nikdar poprej ne tako. Če prav je v našej šoli veliko Število otrok, da jm mora po 6 do 7 v enej klopi sedeti, vendar se uže zd?" vidi, da ni njegov trud zastonj; otroci se pridno uče, in kadar se domov vračajo, veselo prepevajo vesele pesmice, ki so se jih v Šoli naučili, tako da jih je veselje poslušati. Pa tudi v našej cerkvi seje vse veselo spremenilo, ker naš g. učitelj je tudi izvrsten orglar in pevec, on tudi tukaj ni križem rok drž ti, ampak zbral je fante in tudi nekatere mlade može, kateri so za petje sposobni in vsak večer, če so le imeli fantje čas, pridno jih je učil, in uže do 20. otobra, ko je bila tukaj birma, izučil jih je toliko, da ga je milostljivj gospod Škof za njegov trud očitno pohvalil, ali Še le te bož čne praznike smo izvedeli, kaj vse trud in dobra volja premore, ker so na sveti večer o polunoči novi pevci nastopili, in Tantum e.go in latinsko mašo tako dobro zapeli, da je ljudstvo kar strmelo, vsak je mislil, Bog ve od kod so ti pevci prišli, ker bo tako lepo in natančno peli, da jih je bilo veselje poslušati. smelo morem trditi; odkar so naše krasne orgije, leta 1825 po slavnem umetniku g. Bassi in leta 1856 po g. F ancesco Tapp-ri, rojenem v Cistelbaldi blizu Padove, oodelane, niso še nikdar l.ko veličastnega petja spremljale, kakor te božične praznike: tedaj čast mlademu n-išemu pevovodju, ki je v tako kratkem
nobenega pojma o petji imel', izuril, Bog ga živi Še mnogo našej domovini.
tako dobro let na čast
Domače in rasne vesti.
Lel« I8BS. je navadno leto z 365 dnevi. Predpust bo.ie traj.il -13 dni, to je, od T.januvarja do 17. frbruvarja. Velika-noč bole 0. aprila, Binkošti 24. maja. Vsi sveti padejo na nedeljo. Glede na premakljive praznike se leto 1885. enači z 1.1801, 1863, 1874 in 1896. — Po dva praznika bomo imeli 1. in 2. februvarja (sveČnica), 28. in 29. junija (nedelja in Sv. peter in Pavel), 15. in 16. avgusta (Nebohod M. D.f sobota, nedelja). Pri nas se bode letos videlo le enkrat mtknenje lune. — To j« kratek posnetek koledarja za leto 1885, kateri naj služi posebno društvom.
Se nekatere vesli o Cikoriji
Eden odbornikov Cikorije, trd Kranjec, prišel je včeraj k nam in nam je javi), da On noče imeti nobenega posla s tein dru* štvom. — Dr ug odbornik, nek magistralni sluga G. pa se krega sam tb seboj. — Cikorija ima namreč geslo »fuora i Kranjci«; omenjeni magistratni sluga pa jo sani kriv, da je prišlo več Kranjcev v okolico, prodali jim je namreč moral vse svoje zemljišče. — Torej ena in ista osoba kliče in vabi po enej strani, po drugej pa odbaciva Kranjce. —Kde je zdrava pamet? Morda v vinu? Lepa je tudi \ -le: Ko je tinela Cikorija zadnjič zbor. i.> tega ni6 naznanila oblastnijam ; ko je bil uŽe zbor pri koncu in je postrešček št. 46 delil mej nazoče neka pravila, kar nakrat se pri-kiiŽe Bkoz vrata policijski komisar in zapleni v&e one tiskovine ter ukaže, da se nepostavni zbor precej razide. — Zdaj bodo osnovatelji Cikorije imeli še proces zarad prestopka postave o zborovanju. —> Dober začetek, »Cikorija«!
Samomor ljubljanske** baaknefa vodje. Iz našli h pisem se je dokazalo, da je bankni vodja Zeriari večjidel ukradenega denarja na borsi zaigral; pa tudi je zelo prepotratno živel. Mi smo už-i zadnjič omenili, da tatvina znaša okoli 100.000 gold., drugi čaBnikl ao navedli le 70.000 gold. Da smo ml prav imeli, razvidno |e iz tega, da zdaj časniki poročajo, da je Zenari poleg 70.000 gold. ukradel tudi 27.000 gld., katere je vladni svetovalec vitez Stocki banki dal v shrambo. Delnična istina z reservnim zalogom vred ne znaša toliko, da bi se mogel pokriti primanjkljaj. Zenari je zapustil vdove in čvetero otrok, ki so tudi za primerljaj samomora zavarovani za 20.000 gold. VeČ o tem prihodnič.
Triadke novosti t
TeteUce slov. druitev. Danes zvečer bode imela Tržaška čitalnica krasno Sil-vestrovo veselico, ples, pe^je, šaljiva loterija, vse to s-^ bode vršilo, o polunoči pa se napravi u iom in gostom neko posebno iznenađenje na vrtu čitalnice. De), podp. društvo pa se zbere k Silvestrovemu večeru v dvorani »Al Giardinetto« na Akve-dotu; tam pa bo Še veče domaČa zabava in mnogo kratkočasja. — Ni novega leta večer ima čitalnica oljčni zbor, ki utegne biti letos posebno zanimiv. 3. januvarja pa bode imelo Tržaško podporno društvo v salonu »Al Giardinetto« ples.
Ravnatelj Tržaškega Tram?vap-a, tudi mej Slovenci dobro poznan inženir Ph« Sohmiut, zapusti z novem letom to službo in ostane le še ud upravnega sveta tega društva. Uradniki in služabniki društva pripravljajo podjetljivernu in človekolju-bernu možu ovacijo.
Poči je kotel pirne mašine Lloydo-vega parnika »Danubio« in poškodovana, ,moćno oparjena sta bila dva kurjača; tfrnge nesreče pa se ni zgodilo.
Unenaijenje. 45 letni bivši poveljnik trgovsk, broda, gosp. August Lukovič je stanoval uže par let v 4 nadstropju niše št. 2 v ulici Sv. Katerine, oblačil se jo tako revno in se hranil tako slab'), da je vse mislilo, da mož ž vi o 1 ruilodarov ter da nima belega. Pred nekaterimi dnevi zboli na kožicah in ga odnesejo v bolnico, ali prosil je, da naj nesejo z njim tudi nek mali kovčeg, katerega je imel navadno pod posteljo Bvoje temne sobice. — Želja se mu spolni; aii v bolnici po 8 dneh umre, in ko pride komisija ter odpre kovčeg najde v njemu na veliko začudenje znesek 60000 gld. v gotovini iu drŽ. obligacij ib, te dni je sodnija tele^rafovala v Percanj, v Dalmaciji, rojstni kraj rajn-cega, da izve ako ima kaj sorodnikov dedičev, ali odgovora Še ni.
Nesreče. Zidar Jakob stanujoč pri sv. Jakobu se je v nedeljo iz praga svoje hiše menil se svojim sosedom, kateri je basal puško, kar nakrat poči strel in zidar Jakob se zgrudi na tla skoro mrtvo zadet. Sosedje odnesli so reveii v bolnico. Neprevidnost pri basanju je očeta družine spravila v veliko nesrečo, morda celo smrt.
titralno opeklo se je neko ubogo slovensko dekle, ki je prišlo služiti v Trst
EDINOST
za dobro strežnico k uekejj gospodi. Topila je znan> zmes za čiščenje parketov, ali ker ni stvari razumela, se je zmes unela in zubel je buknol v revico, po vsem životu opečeno, so jo odpeljali v bolnico.
Policijsko. Nek trgovski pomočnik se je te dni pogovarjal v ulici Capi-telli z neko lehko ž nsko, ko se od nje poslovi in hoče pogledati na uro. se pri-prič*, da mu je ona ženska zmaknola uro.
Policij» j« te dni zaprl i FrančiSko P. iz Nabrežine in š<* več drugih možkih zarad nemoralnega vedenja na uliei. — Te dni so nekateri tatovi pokradli vse polno kokoši po okolici, bo za Silvestrovanje. — V pondelek zvečer okolo 11 ure je drzni lopov na korzi napadel nekega Čevljarja in mu vzel se silo uro c verigo Iz žepa. — Policija je te dni zaprla lOlet-nega fuil mčka zarad tatvine. Zgodaj je začel. — Zaprla je policija te dni še več nevarnih ocob. Pred in po praznikih ima policiji navadno posla čez glavo.
Prve prihodnje porotne sodbe se prično na Primorskem meseca fe-bruvarja, in sicer v Trstu 9. v Gorici 10. In v Roviuji 11. februvarja ob devetih do-poludne. Prvomestnik tega sodišča bo v Trstu deželnega sodišča načelnik Mosetič, njegova namestnika deželnega sodiBČa svetovalca O. I).melon in D. Sciolis.
Društvo sv. Cirila In Metod« v podporo slovenskemu Šolstvu bode se ustanovilo v Lmbijani za vse slovenske pokrajine. Včeraj bilo je posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki so vsi spoznali nujno potrebo, da se slovensko Šolstvo energičneje, ko doslej, zlasti
tam podpira, kjer se vzlic v zakonu izrečeni narodni ravnopravnosti slovenski decl celo prvi pouk v tujšČinl sili. Posvetovalo se je potem o načelih in načinu, po katerem bo druStvo delovalo. Konečno se je izvolil osnovalni odbor, kateri i na sestaviti pravila ter jib predložili vladi v po-trjenje. V odbor so bili izbrani gp. L. Svetec, dr. Vo§nj ik, J. Murnik, prof. Toma Zupan in I. Hribar.
da bi leto 1835 bilo ugodnejfie v trgovini, nego leto 1884.1 Cene raznega blaga fo skoro nespremenjene; sicer pa prinesemo v soboto obširni cenik.
Borzno poročilo.
Borsa nekoliko bolj živahna, državni papirji iskani po nekoliko viših kurzih; vidi se iz tega, da V3e zadnje katastrofe niso omajale občnega zaupanja.
DunaJ«ka Borsa dne 27. decembra Enotni drž. doljr v bankovcih 81 pld 90 kr Enotni drž. dolg v srebru 82 • 90 »
Zlata renta......103 » 90 »
5•/, avst. renta .... 96 • 80 • Delnice narodne banke . . 858 • — » Kreditne delnice ... . 291 • 50 • London 10 lir sterlin . . 123 • 15 »
Napoleon....... 9 » 74 »
C. kr. cekini...... 5 • 79 •
100 državnih mark ... 6J • 20 »
m
Kniževnost.
Die reichš der keiligen dret kuni g t spi •
sal Anton (Jrbas kanonik in župnik v Ljubljani. V »KatoliŠkej tiskarni* v Ljubljani izšel je ravnokar drugi natisek te knjige. Pisatelj tega dela opisuj* nam na podlagi mnosih del o zamaknenju zveličane Katerine Emerib, svetega pisma, in zgodovine in druzih zemljepisnih del, prav natanko potovanje sv. treh kraljev, njib dogodivščino po poti v Betlehem in bivanje v Jeruzalemu in Betlehemu. Knjiga, ki obseza 101 str. pisana je v lepej, čistej nemščini in z razločnimi slovi, priporoča pe gorko kot božični dar. Škoda le, da je pisana v nemščini, svoj namen bi dosegla tudi, »ko bi bila v slovenskem jeziku, kojega govore vsi duhovni Kranjske, Primorskega in druzih slovenskih pokrajin in dostopna bi bila tudi prlprostemu kmetu.
V	tej priliki naj nam bole dovoljeno izraziti naSe sožaljenje, da se v našem jeziku tako malo bogoslovnih del spiSe. Dokler nas ni pred nekai meseci g. Zupančič, profesor na ljublj. bogoslovnem učilišču obdaril z lepim svojim «Dubovnim Pastirstvoms nismo imeli mi Slovenci skoraj nič v našem milem jeziku napisanega o tej stroki, razven nekaj malega n.
Er. dela I. Koseča. Treba bi tudi to Btroko aj veg obdelovati.
O nenjenenej kniigi priložen je zemljevid kr«jev. po kojih so sv. trije kralji hodili proti Betlehemu in stane 80 kr. Na prodaj se vdobiva v «Katolifikej Bukvami* v Ljubljani.
• ■
Narodne biblioteka, katero izdaje po-
djetljivi u. Krajec v Novem mestu, prišla sta te dni na svitlo 13. in 14. snop č, ki obsegata prvo polovico sloveČega češkega romana Božene Nemcove «Babica>, ki je poslovenil Fr. Cegnar. Tudi to podjetje
je vredno obile podpore.
« *
V	tiskarni Bamberg e Kleinmayr izšel je te dni drugi popolujeni natisek S. Gre-gorčič-evih poezij. S kakim veseljem so bile pred dvema letoma sprejete to je vsem znano : torej naj bodo vsemu slovenskemu občinstvu gorko priporočene. Gena elgantno vezanim je 2 gld.	L.
Vabilo. Podpisani Vas uljudno vabi k občnemu [bom, kateri bode v nedeljo dne 11 januvarja ob 5 uri popoludne v dvorani Slovanske čitalnice (Morite verde). Na zdravjel V Trstu, 28. decembra 1884.
Odbor i Sokola* Dnevni re i: 1. Govor staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledo-vaicev računov. 5. Volitev staroste in 8 odbornikov. 6. Volitev pregledovalcev računov. 7. Posamezni predlogi.
Izvadek iz drultvonih pravil: S 4.Vsak član ima pravico do vseb is društva izvi-rajučih naprav, sme se u ieleievati občnih zborov, sme nasvete staviti, glasovati in v odbor izvoljen biti. — S 1. Vsako leto meseca jinuvarja skliče odbor t lavni zbor. — § 8. Občni zbor ima najvišjo pravico v vseh stvareh, ter določa z uadpolovično večino glasov, bodi si članov pričujočih kolikor koli občni zbor voli starosto in 8 odbornikov za eno leto, odbor si pa izmej svoje srede izvoli podstarosto tajnika in blagajnika. Nadalje določa občni zbor pr -stopnino in tnesečnino, prenareja društvena pravila, potrjuje društvene račune in proračune ter voli za to delo tri pregledavale?, sklepa o nasvetih društvenega odbora ali posameznih članov. — g 9. Oibornikl morajo stalno v Trstu stanovuti, ter brezplačno opravljajo društvene posle.
Veselični odsek »Tržiškega Sokola* uljudno vabi č. g. člane in prijatelje plesa na plesni venček, kateri bode dne 1. Januvarja v redutnej dvorani gledališča Po-llteama Rossetti. Začetek ob 8 uri zvečer.
PS. Gg. člani se prosijo, da pridejo v drultvenej obleki. Ustopnlce za nečlane dobivajo se v trgovinah g. Ivan Valenčič-», Via nuova št. 39 in g. M. Keržeta, Piazza San Giovanni Št. 1.
Tržno porodilo.
Ker smo mej prazniki, se skoro o kupčiji ne aiov^ ^dvorit-. Nič postbuo se i.e hvalijo tiž-iški trgovci z Jetotn, katero pojde denes v večnost; ali tudi v deželah, s katerimi ima Trst velike zveze, vse toži o slabpj kupčij', kriza bo šh dolgotrajna, uzrok krize je prevelika nesolidnost v trg. krogih sploh, kupčija zgubila je svojo trdno podlago. Zatorej se bo io krize in krahi še večkrat ponavljali predno se sČisti zran in se trgovina zopet vrne na popolno solidno podlago. V belej nušej Ljubljani fi" prav zdaj vrši uže drugi «krah« v 10 letih, to prejasuo govori za naše trdenje, da so enake bolezni po^t;.le kronične. Trgovskim krosom želi za denes naš trg. poročevalec.
Poslana.')
Ker so naši tuji in tudi nekateri domači sovražniki po mestu raztrosili vest. da je de-lalsko podporno društvo zgubilo pri falimentu ljubljanske eskomptna banka f. 5000, — in ker so to vest prfnesii tudi listi ,,L'Indipendente", „II Piccolo'* i t d., javljamo podpisani s tem, da del. podp. društvo ni nikoli imelo denarja v eskomptnej banki, pač na v Ljubljanskej hranilnici, v prvej hrvatskej štedionici v Zagrebu, pri tuk. tržaškei banki, in na enuj prvej intabulaiMji v Trstu, aa je torr j ves društveni kapit d boš tako dobro nalož-n, da ima društvo popolno pupilarno gotovost, kakor to zahtevajo tudi pravila. Da se je pa mej tržaško Iredento raznašala vest, da je falirala ljubljanska hranilnica, to kaže zopet njihovo nevednost glede avstrijskih razmer, kajti komu ni zunno, da je ljubljanska hranilnica eden najsolidnejših zavodov ne le v Avstriji, temučtudi v Evropi in da tudi v Rimu je težko kaj solidnejših zavodov, od kranjske hranilnice, katero bi morali TrŽačani toliko bolj poznati, ker se tako radi sprehajajo po ukvedotu, katerega •sidati je sdatno pomagala baš ona hranilnica.
Trst, 30. decembra 1884.
Za del. podp. društvo : Predsednik V. Dolenc,
Denarnlčar K. Šmidt, tajnik M. Katalan.
*) Za takove članke jt» uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva _Uredn.
►Si SE SE 52 525252525252IS2S252S2S2525252g
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. •ZS25Z52S25ZS25252SR5Z5Z52S25Z52SZ52S!
Ne more se onim, ki na deželi stanu j^jo, dovolj toplo priporočali, naj vedno hranijo doma eno škatli co Švicarskih krogljic lekarja Bran«lt-a» da pri naglo nastopivših overah (vetrovih, pritisku krvi, boleznih na jetrih in žolču) morejo to gotovo in nobeno bolečino prizadevajoče domače zdravilo rabiti. Dobiva Skuti ji ca po 70 kr. v vseh lekarn;
Tovarna v Požunu
C. k. prir. touru
L TeflesKo & C.
DUNAJ.
_ V Trste Carae 70»-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke is majhne otroke, plašče in obleke za dekliee in otroke
v najelegaatneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke eens svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav aa to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako eene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vaeh velikostih na razpolaganje, po čudno nizksj 24 -34 atalnej tavariikl eoal
Filiala pri
Al.
▼ TRSTU Corso it. 709 2.
Tovarna v Prossio ali
_ _ PIJANSTVOVSt
jab oidravi po deietletnej praksi reeino in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, s jamstvom TH. K0NETZKY, Berlin, Brunnenetrasse 53, izumitelj radikalnega zdravljenja in ape-cijaliat n trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponarejalcev, zastonj.
Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G.B.ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala ln zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čnj je sestavljen iz samih rastlin la čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za £1 dni 60 n.
Omenjena lekarna iadeluje tudi pile za prestenje Života in proti ma-dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brea obzira na dijeto. Ena g kotila velja 30 sold.
P 1 a š t e r in tudi tinktura
Eroti kurjim očesom in de-e 1 e j koži — cena 3 plnštrov za kurja očesa !©© soldov. — Ena ateklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni R o v 1 s, v Gorici v lekarnah Cristofoletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o.	11—11
V tej lekirui govori se tudi sloreoski.
KAPITALISTOM!
Ni meji julne Štajerske, tik lepe državne oeste,
pol ure od ž^l"zniSke po-taje proda se po jako ugodnih uvetih 8®o oralov (Joch)
krasnega mladega gozda
(jelc vo, bukovo in hrastovo drevja) tu v pravem f m slu besede kapital raste, tn brez pretiravanja more ee reči, da v malo letih se
vloiena svota podvostruči. Natančneje pismeno ali ustmeno zve »a pri
Antonu Kavčič-n v Pregradi
Siidbabnstation Poltechach.
>5252525252525^
Častno diplomo: v Zttrichu 1883. Zlato svetinjo: vNizzi in Kremsu 1884.
SVIRALA
(SpMwerke),
ki 4 - 2C0 komadov svirajo, brez ali pa i posebnim povdarkom z bobničem, zvončki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd.
Sviralne skrinjice
(!*pieldosen) od 2—16 komadov; dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za alike, pisalna priprava, omarice za rokovice, obteŽniki, vaze, tabačhice, milice za mojškre. steklenice za vino in pivo, atoli itd. Vle na sviranja. Vedno najnovejše in naj-zborniše posebno pripravno za božične darila, priporoča
V. H. HKLLER v Brna na Švicarskem.
Le kdor naravnost od naa naroči, dobi pravo blago; ceniinike s podobami pošiljamo franko.
■(uoistn -Gagi
ti|ud« -(>g op	«jqm»Aoa po |?jia«
03|«aodni[ paui ®poq es omepziM 'ao^uojj 000 OS qmp9iA 'Aop«uio)| mgdaifvu qq[
•2525252525252525251
IMjunarodna liniji
Iz Trsta t NoTi-M naravnost
Veliki prvorazredni parniki te linija vozijo redno v Novl-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenab in z najboljSo postrežbo.	4—13
V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA.
Parnik «Germatiia*, 3^00 ton, v 15. dan jenarja Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deir Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano d* Ant. Poglayen,
generalnega agenta.
Najvećega zanimanja za perice je
kateri nadomestuje pri pranju perila milo, sodo in pepel* ter ne poikoduje ali žge najmanje tkanin s, katere nh Ž njim perejo.
Občinstvo *amo su bode lehko moglo prepričati o vellkej koristi in majhnem trošku perila, uko se poslužuje tega luga, kajti prištedilo bode časa in denara.
Jedina zaloga v mirodilnioi
C. 6UARRINI
ulica S. Sebastiano 8t. 514.
Na drobno pn se prodaja ta lug v drugih mlrođllitienla in proda-jalnienli jc*Mtvisi, in povsod na dobi ludi navod, kako rabiti omenjeni lug.
MMMfnMM
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
,(3—4 metie), v vseh barvah za cele molke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se znmenjsiti.
Laatnik. lirnitvo . HIPNOST. — i/datelj in odgovorni urednije : VIK TO
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, inpre 12—2	ae zanieniti.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trftu.