' GDK: 432.3 Gašenje visokogorskega gozdnega požara na Rombonu s helikopterjem Iztok MLEKuž• 1 UVOD Preprečevanje in gašenje gozdnih poža- rov je v organizacijskem in tehničnem smi- slu ena najbolj zahtevnih nalog varstva gozdov. To še posebej velja za gozdove v alpskem svetu, zlasti za vegetacijski pas ruševja nad zgornjo drevesne mejo. Raz- giban teren, težka dostopnost in prehod- nost, obilica lahko vnetljivega in gorljivega materiala, debele plasti surovega humusa, kjer se ogenj potuhne -vse to zelo otežuje uspešno gašenje. Na območju KE _Bov:~ je ruševje že večkrat gorelo; zadnJI v.ecJI požar te vrste je bil leta 1986 na Kamnu, ko je desno od postaje "C" kaninske žičnice zgorelo okoli 50 ha ruševja. Posledice so v ekološkem smislu katastrofalne; ogenJ pusti za seboj golo, sterilna skalovje, ki se desetletja ne obrase. Pri omejevanju takš- nih požarov je zato ključnega pomena h1tro in učinkovito zatrtja požara že v začetku, kajti ko se ogenj razširi na večjo površino, je gašenje dolgotrajno, naporno, nevarn~, drago in kar je najhuje navadno neuspes- no. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč letala in helikopterji; njihova uporaba pri gašenju gozdnih požarov je v svetu že dolgo časa nekaj povsem navadnega, v zadnjih letih pa se vse bolJ uvelJaVlJa tudi pri nas. Sredi avgusta 1995 je helikopter sodeloval tudi pri gašenju visokogorskega požara na masivu Rombona nad Bovcem. 2 GOZDNI POŽAR NA ROMBONU Rombon je obširna, močno zakrasela vi- sokogorska planota nad Bovcem. Iz osred- njega dela z nadmorsko višino 1400 - 1800 m se na robovih dvigajo 2000 - 2400 m visoki vrhovi Črnela, Veliki vrh, * I.M., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, OE Tolmin, 5220 Tolmin, Thumov drevored 17,SLO Rogelj, Plešivec in Jelenk. Osrednji del planote je gosto porasel z ruševjem in redkimi macesni; površina strnjenega ru- ševja znaša 130 ha. Svet je zelo težko prehoden, poln brezen, vrtač, kolJičev in škrapelj; najgrši je v zahodnem delu z zgo- vornim imenom Smrdeton. Požar je nastal po daljšem sušnem vre- menu verjetno zaradi udara strele. Zagore- lo je v Smrdetonu na vrhu z ruševjem po~ rasle skalnate glave na nadmorski višini 1650 m. Požar smo opazili 12. avgusta 1995, vendar se je naslednji dan potuhnil in ponovno zagorel 14. avgusta. Zaradi težkega in dolgega dostopa smo si ga skupaj z gasilci ogledali iz letala. Požar je zajel ca. 300 - 400 m2 ruševja in prelila je resna nevarnost, da se razširi. Zaradi slabe vremenske napovedi (napovedano je bilo suho vetrovno vreme) smo se odločili, da naslednji dan pokličemo na pomoč helikop- ter slovenske vojske. Po poprejšnjem po- govoru z odgovornimi na Upravi za zaščito in reševanje smo dobili dovoljenje za helikopter. Gasilci GD Bovec so na leta- lišču v Bovcu zagotovili vso potrebno materialno oskrbo in helikopter je popoldne 15. avgusta priletel v Bovec. Po ogledu požara je začel gasiti. Do večera je opravil 15 voženj. Ker na mestu požara ni bilo ljudi, ki bi usmerjali delo helikopterja in dokončno uredili požarišče, je bilo gašenje le deloma uspešno. Zato smo se dogovo- rili, da naslednji dan helikopter odpelje ekipo gasilcev na mesto požara in da bomo delali usklajeno na tleh in v zraku. Tako smo naslednji dan, 16. avgusta 1995, ubrali drugo taktiko. Pripravili smo ekipo 7 ljudi: 5 gasilcev - med njimi en gozdni delavec in 2 gozdarja - eden od njiju gorski reševalec. Poleg dobre osebne zaščitne opreme (čevlji, čelade, vrvi, vpon- ke), hrane in pijače smo vzeli s seboj vsak po eno nahrbtno ročno brizgalno s 30 1 vode, motorno žago, gorivo in krampe. GozdV 54, 1996 359 Slika 1: Helikopter zajema vodo iz bazena na bovškem letališču; pri tem mu pomagata dva ga- silca (Foto l. Mlekuž) Slika 2: Helikopter med lebdenjem spušča vodo na požarišče. (Foto l. Mlekuž) Slika 3: Ekipa gasilcev in gozdarjev po končanem delu. (Foto l. Mlekuž) 360 GozdV 54, 1996 Tako opremljene nas je helikopter odložil v bližini požara. Da je svet tam okoli res težko prehoden, pove dejstvo, da smo za dobrih 1 OO m poti do požara rabili skoraj pol ure! Ekipa se je takoj lotila dela: eden je z motorno žago rezal 2 - 3 m širok pas okoli požarišča, drugi pa so preseko čistili vejevja. Helikopter je med tem z vodo do- dobra namočil celo očiščeno obrobje poža- rišča in preseko. Pri tem smo ga usmerjali s tal. Z ročnimi brizgalnami in krampi smo ukrotili še zadnja manjša žarišča in tlečo zemljo ter vejevje. Po dobrih treh urah trdega dela je bil požar pogašen; pogorelo je okoli 2000 m2 ruševja. Utrujena, a zado- voljna ekipa se je s helikopterjem vrnila v dolino. Po besedah pilotov je bilo to prvo gaše- nje visokogorskega požara s helikopterjem pri nas. Težave so imeli zlasti zaradi velike višinske razlike med bazo na letališču v Bovcu in mestom požara (1300 m!) in za- radi dokaj močnega vetra, ki je ves čas oviral delo. Za gasilce GD Bovec pa je bilo to sploh prvo poklicnob srečanje s heli- kopterjem. Gotovo je, da smo se pri tem veliko naučili in pridobili precej izkušenj za prihodnje delo. 3 OPREMA ZA GAŠENJE IN NAČIN DELA HELIKOPTERJA Helikopter ima za gašenje posebno opre- mo, ki je lahka, zložljiva in jo pripelje s seboj. Opremo sestavljata rezervoar za prenos vode in gašenje ter montažni bazen za zajemanje vode. S posebnim rezervoarjem, ki ga obesi pod trup, zajema vodo, jo odnese nad mesto požara in gasi. Rezervoar drži od 500 do 1 000 1 vode in se da prirediti na večjo ali manjšo količino. To je pomembno zaradi pogojev letenja in višinske rezlike leta, kajti težji pogoji zahtevajo lažji tovor! Nad požariščem rezervoar odpre s poseb- nim vrvnim mehanizmom in voda pljuskne na ogenj. Vodo zajema iz posebnega montažnega bazena s prostornino ca. 1 O mJ. Montaža je lahka in enostavna, traja pa vsega nekaj minut. Bazen mora biti do vrha poln vode, tako da jo helikopter laže zajema. Oskrba z vodo mora biti zato brezhibna, navadno jo zagotovijo gasilci s svojimi avtomobilski- mi cisternami. Seveda se voda lahko zaje- ma tudi iz naravnih virov (rek, jezer), ven- dar piloti tega ne priporočajo, ker je delo z Slika 4: Posledice požara - popolnoma uničena vegetacija in tla. Dolgo časa bo tod le golo skalovje. (Foto l. Mlekuž) GozdV 54, 1996 361 bazenom lažje in hitrejše. Rezervoar se namreč zelo nerad potopi v vodo, zato sta pri zajemanju potrebna dva človeka, ki ga potopila, to pa se precej lažje stori v ba- zenu (glej sliko 1 ). Način dela je na videz zelo enostaven, vendar zahteva od pilotov precej koncent- racije. Helikopter zajema vodo iz bazena med lebdenjem, jo odnese nad požarišče in jo prav tako med lebdenjem spusti na ogenj. Lebdi lahko nekaj metrov nad poža- riščem, tako da je gašenje zelo učinkovito (veliko bolj kot pri gašenju z letali!). Zelo dobro se da delo na požarišču usmerjati s tal. Ima pa to tudi svoje slabe strani: pri nizkem letu ali lebdenju pilote ovira dim, poleg tega pa helikopter z eliso močno razpihuje ogenj. Zaradi tega se je treba pri vsakem gašenju pač prilagoditi razmeram. 4 ZAKLJUČEK Gozdne požare je treba pogasiti čimprej, po možnosti že v začetni fazi. Ko se ogenj razširi, je gašenje ne le dolgotrajno in dra~ go, temveč največkrat tudi neuspešno. Za hitro gašenje na težko dostopnih terenih je helikopter nepogrešljiv, saj hitro prenese do požarišča potrebno ekipo in material, tako da ni izgube časa in energije z dolgo- trajnimi dostopi. Helikopter sam ne more pogasiti ognja, zato je pri požaru nujna pomoč gasilske ekipe, ki dela usklajeno z delom helikop- terja! Gasilska ekipa mora biti za delo s heli- kopterjem dobro usposobljena. Poleg na- vadnih gasilskih veščin morajo gasilci obvladati tudi osnove vstopanja in zapu- ščanja helikopterja (izstopanje, skakanje ali spuščanje z villo ali vrvjo), usmerjanje in sporazumevanje pilota z znaki, orienta- cijo in gibanje v gorskem svetu ter prvo pomoč. Gasilska ekipa mora biti opremljena z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi in 362 Gozd V 54, 1996 opremo za gibanje v gorskem svetu. S seboj mora imeti tudi dovolj hrane in pijače, da lahko preživi na terenu dalj časa in se peš vrne v dolino, če je helikopter zaradi poslabšanja razmer za letenje ne more prepeljati ali oskrbovati. Zelo pomembna je brezhibna radijska zveza med helikopterjem, ekipo na požari- šču in bazo, kajti le tako je možno uskla- jeno delo. Delo v bazi, kjer se helikopter oskrbuje z vodo in drugim potrebnim materialom, mo- ra biti brezhibno. Vedno mora biti na voljo dovolj vode za polnjenje bazena ter opre- me in ljudi za morebitno zamenjavo ekipe na požarišču. Gašenje gozdnih požarov na težko do- stopnih terenih in v visokogorju je zahtev- no, težko in nevarno delo. Ce je le možno, je treba požar ukrotiti takoj, zato sta čas in usposobljena ekipa gasilcev bistvenega pomena. Odgovorni pri odločitvah ne sme- jo oklevati in imeti pomislekov, da je heli- kopter drag in da bi morda kazalo počakati. Delo, ki ga pravočasno opravi helikopter in majhna skupina usposobljenih gasilcev, namreč odtehta vse stroške. Kar spomni- mo se, kakšne so bile na široko zastavljene gasilske akcije pri velikih gozdnih požarih na Krasu ali pred leti na Stolu nad Bregi- njem; na desetine gasilcev se je cele tedne neuspešno spopadala z ognjem, zgorelo je na stotine hektarjev gozdov, grmišč in travnikov, za stroške pa je bolje, da jih niti ne omenimo! Čeprav gozdarji oziroma Zavod za gozdove Slovenije po zakonodaji nismo neposredno odgovorni za preven- tivno protipožarno varstvo in gašenje po- žarov, se moramo dejavno vključevati v to delo ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevati svoj delež. Sodelovanje pri ga- šenju požara na Rombonu je bila za gaz- darje KE Bovec nedvomno dragocena izkušnja za delo v prihodnje. Upamo, da bo ta prispevek pomagal tudi drugim slo- venskim gozda~em, ko se bodo ob požarih znašli pred podobnimi problemi.