18 Prekmuriana Klaudija Sedar Prvi prekmurski časopis V današnjem času je prebiranje časopisja že prav po- seben in utečen ritual ter skorajda obvezna manira so- dobnega človeka, toda v preteklosti ta medij ni bil stalen spremljevalec ljudskih množic. Prvi javni medij, namenjen Slovencem v širšem prek- mursko-porabskem prostoru, je bil časopis Prijátel, ki je izhajal v letih od 1875 do 1879 v Budimpešti, v Franklin - tivaristve násztavi. Prvi dve leti je izhajal kot mesečnik s podnaslovom Znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne novine, od leta 1877 naprej kot polmesečnik (1. in 15. v mesecu) in takrat se je urednik Imre Agustič odločil tudi za spremembo podnaslova v Znanost razšerjüvajoče slovenske novine, kar pomeni, da je madžarski črkopis nadomestil z gajico. Prijátel je ponujal raznoliko vsebino, katera naj bi z vse- binsko in žanrsko ponudbo zadovoljevala različne pot- rebe bralskega kroga in vse sloje prebivalstva (od dni- narjev in kmetov, ki so predstavljali večino pa do redkih izobražencev). Vsebine je ponujal skozi 5 stalnih rubrik: • Orszácsko szpráviscse/Pregléd (Državni zbor/Pre- gled) – notranjepolitične teme, mesečni pregled poli- tičnega dogajanja, zlasti v ogrskem državnem zboru; • Zvönszki dugoványi (Zunanji dogodki) – novice med- narodne politike; • Prepovedávka (Pripovedka) – leposlovni prispevki v obliki kratkih zgodb, pravljic, pripovedk oziroma čr- tic, pesmi; • Razlocsne glászi (Različne novice)- poročevalna be- sedila oziroma vesti o dogodkih v bližnjih in daljnih krajih; • Mali vért (Majhen gospodar) – aktualne kmetijske novice in nasveti o dobrem gospodarjenju ter dono- snem kmetovanju. Poleg stalnih rubrik je urednik Agustič uvajal tudi pri- ložnostne oziroma občasne rubrike, in sicer poučne v obliki poljudnostrokovnih člankov, uvodnike, nagovore, portrete, dopise bralcev, v zadnjih dveh letnikih pa je za večjo razgibanost časopisa dodal še rubriko razvedrilne narave Kratkočasnik. Najsi je bilo izdajanje časopisa povezano s političnimi ambicijami Agustiča ali pa, kar je verjetneje, ljudstvu vstopnica do dviga narodne zavesti in bralne kulture,  je dejstvo, da je bila zasnova, urejanje in pisanje časopisa v maternem jeziku sredi meščanskega okolja v madžarski prestolnici zelo odločna in drzna poteza Agustiča, ki je v luči osebnega doživljanja sveta okrog sebe in življenja svojih rojakov prizadevno stremel h kulturnemu in ma- terialnemu napredku svojih rojakov v drugi polovici 19. stoletja. Do danes se je ohranilo oz. je v razvidu le nekaj številk časopisa, a je kljub temu iz tega opazen njegov velik pomen, ki ga je imel v času izhajanja, saj predstavlja razvoj prekmurskega tiska v posvetno smer, poleg tega je prvi publicistični poskus za funkcijskozvrstno širjenje prekmurskega jezika. Ohranjeni izvodi so tudi digitalizi- rani in shranjeni na Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Časopis Prijátel je kot digitalna zbirka predstavljen tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digita- lizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Kulturno-zgodovinski utrinki Literatura: Ulčnik, N. (2009). Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agus- tičevega časopisa Prijátel. V Mariboru: Filozofska fakulteta, Med- narodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Sedar, K. (2015): Prijátel: prvi prekmurski časopis (1875-1879): 140 let [razstava s katalogom ob 140-letnici izhajanja časopisa]. Murska So- bota: Pokrajinska in študijska knjižnica. 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Kulturno-zgodovinski utrinki