Nova knjiga
Miloš BAVEC, 2013: Zgodbe iz podzemlja - Geologija za vse otroke. Študentska založba in Geolo{ki zavod Slovenije, 58 str.
Na pogovoru o tem, kako predstaviti geologijo otrokom, je neki geolog vpra{al, kako je mogo~e, da so skoraj vsi otroci tako navdu{eni nad dinozavri in vedo vse o njih, pozneje pa se jih tako malo odlo~i za {tudij geologije. Odgovor ene od osnov-no{olskih u~iteljic je bil: »Ve~ina otrok odraste«.
Zgodbe iz podzemlja s podnaslovom Geologija za vse otroke je napisal dr. Milo{ Bavec, eden tistih, »ki se potikajo po grmovju, s kladivi razbijajo kamne in si jih potem ogledujejo s pove~eval-nimi stekli, zbirajo fosile, z velikimi stroji vrtajo luknje v tla _ in ob vsem tem po~etju stikajo glave in modrujejo, kot da gre za nekaj popolnoma resnega«, kakor je sam opisal geologe.
Knjižica je namenjena vsem otrokom. Tudi tistim iz zgornje anekdote z neke internetne strani, ki so odrastli, a so vendar v sebi ohranili toliko pristne otro{ke radovednosti, da jih svet okrog njih, predvsem pa pod njimi, {e vedno zanima in navdu{uje.
Knjižic in slikanic, ki otrokom ponujajo prvi vpogled v to zanimivo vedo, je v tujih jezikih veliko, v slovenskem pa so žal zelo redke. Tudi v {olah v tujini se o geologiji u~ijo veliko, pri nas pa bolj malo. Samo kdor geolo{ke vsebine resni~no razu-
me, jih lahko predstavi tako, da so razumljive, zanimive, pou~ne in privla~ne. In na tak na~in, obogaten s prav takimi barvnimi ilustracijami Tine Žen, avtor Zgodb iz podzemlja predstavlja osnove geologije.
Lansko leto smo zabeležili 100. obletnico We-generjeve teorije o potovanju celin. S to teorijo, po mnenju mnogih eno najpomembnej{ih, je geologija doživela izrazit napredek in se iz vede, ki je ve~inoma opisovala pojave in strukture na ali v Zemljini skorji brez prave medsebojne povezave, razvila v vedo, ki zna najbolj celovito razložiti vzroke in posledice naravnih procesov ter povezave med njimi. Odnosi med procesi pod Zemljinim povr{jem in naravnimi pojavi ter oblikami na povr{ju, posledi~no pa z življenjem na Zemlji, razvojem ~loveka, podnebjem itn., so se s teorijo o tektoniki litosferskih plo{~ zlili v ~udovito zgodbo. Zaradi na~ina, kako so v Zgodbah iz podzemlja opisani »glavni igralci« te ~udovite zgodbe in njihovi »poklici«, bo knjižica nedvomno navdu{ila otroke vseh starosti.
Geologija za vse otroke? Res? -Zgodbam iz podzemlja ob rob
Zgodbe iz podzemlja zapolnjujejo majhen del ogromne vrzeli, ki je nastala v Sloveniji zaradi sistemati~nega izbrisa geologije kot samostojnega predmeta iz vseh u~nih programov, tako osnov-no{olskih kot srednje{olskih. Geolo{ke vsebine so zdaj do neprepoznavnosti razpr{ene po u~benikih razli~nih predmetov in predstavljene na na~in, ki u~encem ne omogo~a povezovanja naravnih pojavov in življenja na Zemlji v razumljive in za-klju~ene celote. Suhoparno u~enje imen fosilov in dolgih kemijskih formul mineralov ve~inoma odvrne od geologije {e tiste najbolj navdu{ene nad dinozavri. S tem, nekoliko karikiranim primerom želim opozoriti na resni~no stanje, ki je posledica dolgoletne odsotnosti resnega pou~evanja geologije, za katero smo imeli neko~ celo samostojen {tirileten srednje{olski program. Danes pa je to v rokah u~iteljev drugih predmetov in pri mnogih, ki so se primorani spopadati z geolo{ko snovjo, je zaznati nekak{en strah in negotovost pri podajanju le-te, saj se tudi sami zavedajo pomanjkljivega znanja na tem podro~ju.
Kljub temu je malo verjetno, da se bo v kratkem spremenil odnos snovalcev izobraževalnih programov do geologije kot temeljne vede, podlage za vse druge naravoslovne predmete. Težko je razumeti, da 99,997 odstotka na{e daljne zgodovine, o kateri u~enci ne izvejo skoraj ni~, ni vrednih samostojnega {olskega predmeta. Če je znano, da je preteklost klju~ do razumevanja sedanjosti in
prihodnosti, koliko vrat jim bo odprlo 0,003 odstotka preteklosti? Ali se upravi~eno ~udimo stotinam neukih butljev, ki verjamejo vsaki ponovni napovedi konca sveta? S povsem življenjskega in materialnega stali{~a je {e težje doumeti, da malokoga zanima, od kod izvira kar 1.340 ton mineralov, kovin in goriva, kolikor jih povpre~en Evropejec rabi v svojem življenju, ali zakaj mu je voda poplavila klet ali zemeljski plaz odnesel hi{o na položnem pobo~ju, sosedova na strmem bregu pa {e vedno stoji. Tako imenovani »zgodovinski spomin« na naravne katastrofe (mimogrede, geologi jim pravimo naravni procesi), ki je že sicer zelo kratek, ne pomaga prepre~iti nove materialne {kode ali celo ~love{kih žrtev, ~e ne poznamo vzrokov za naravne pojave in ne razumemo njihovega obna{anja.
Na razsežnosti geolo{ke neizobraženosti nas geologe vsak dan opominja že zaskrbljujo~e nepoznavanje najbolj osnovnega geolo{kega izrazoslovja in pojavov. Marsikateri visoko izobražen ~lovek je za konglomerat, torej ime ene najpogos-tej{ih kamnin ob re~nih strugah in pod na{imi domovanji, sli{al samo v besedni zvezi »finan~ni konglomerat«. Ko te nekdo vpra{a, katera je ta kamnina ob poti, in mu pojasni{, da gre za apnenec, torej najpogostej{o kamnino v Sloveniji, pa te velikokrat doleti nejeveren pogled in za~udeno vpra{anje: »Kaj? Apnenec je lahko tudi ~rn?« Geolog mora zbrati veliko volje in poguma, da se loti pisanja poljudnega besedila ob zavedanju, da bo moral pojasniti vsak »~uden« geolo{ki izraz.
Problem ima {e drugo plat. Zaradi zanemarjanja geolo{kih vsebin v {olah strokovnjaki ne
~utimo velike potrebe po razvijanju slovenskega geolo{kega izrazoslovja. Slednje je danes prežeto s tujkami in le {e redko kdo se jih sploh trudi posloveniti, {e redkeje pa se kak{en od takih poskusov prime. In dokler bo tudi vrednotenje po merilih znanstvene in strokovne uspe{nosti ARRS raziskovalcem, ki jim ta merila odmerjajo dnevni kruh, jasno sporo~alo, da take knjižice in tudi znanstvene monografije v slovenskem jeziku za slovenske bralce niso vredne po~enega gro{a, se nam pi{e samo {e slab{e. V takih primerih se pokaže, da lahko njihovo tolma~enje uspe{nosti upravi~eno nekoliko parafraziramo in zapi{emo, da je za objavljanje pri tujih založbah dovolj dobra tudi angle{~ina. Vendar, kot že nekdo pred nami ni preklinjal, ampak je molil za svoje krvnike, odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo. Ker so sami žrtve taistega problema. Resno pa nas mora skrbeti, ali pri takem stanju geolo{ke ozave{~enosti v {ir{i javnosti sploh {e kdo izmed tistih, ki o tem odlo~ajo, zna ovrednotiti pomembnost uvajanja geologije v {ole. Ker, ko se enkrat sprijaznimo s tem, da se o njej pa~ bolj malo ve, ne vidimo nobenega razloga, da bi moral kdo prav izstopati.
Od vseh na{tetih posledic slabe geolo{ke izobrazbe se marsikateremu geologu zdi {e najbolj »tragi~na« ta, da toliko ljudi prikraj{a za tiso~ zanimivosti, ki jih (ne) vidi na nedeljskem izletu. Kakor je napisal Marcel Proust, pravo raziskovalno popotovanje ni iskanje novih dežel, temve~ gledanje z druga~nimi o~mi.
Matevž Novak