88
l»j »linija.
Ki fim „bukve sa kmeta" pifati sazhel in pri vezh drusih priloshnoftih, pofebno pa sopet v poflednjimu softavku od ^navadnih napak pri mleku", fim fe dovelj priprizhal, kako malo selifh je fploh po krajnfkim imenu snanih in kako potrebno bi nam bilo, vfe flovenfke imena trav, selifh, germdvja, drevef in vezh drusih raftlin vediti. Vfak §lovenez, kije she kadaj v ti rezhi kaj pifal, mi bo poterdil, de refnizo govorim. Ta potreba fe pa fedaj pri nafhih „Novizah" nar bolj ozhitno kashe, ker tukaj od rasnih rezhi vfefkosi govorimo, v kterih nam nafh nar bolj flovenfki befednjak fvetovati nemore.
To potrebo, mnogotere selifha po krajnfkimjesiku imenovati, fo naf hi botanikarji she davnej obzhutili in persadevali fo fi, kar je bilo mogozhe, take imena po zeli domovini preifkovati. Zhe fo po ti poti ravno lepo mnoshizo tazih imen fkupej fpravili, jih v tem popifu vender le fhe prav veliko manjka, in kdo ve, zhe fo vfe, ktere fo tukaj sasnamvane, tudi te prave?
Kako bi pazh mi ta namen nar loshej dofezhi samogli?— Jeft miflim tako le: Naj bi vfakteri domorddez, ki na desheli shivi, in komur je blagor fvoje domovine pri ferzu, eno vfaziga plemena gori imenovanih raftlin, koriftnih in ftrupenih, kjer jo najde, vtergal, med polo nar flabejfhiga papirja varno f-hranil in krajnfko ime, ki ga fam ve, ali ki ga je morde od drusih svedil, sraven perpifal. Kadar jih bo vezh fkupej fpravil, po tem naj nam jih s se-lifham vred v Ljubljano pofhle, zhe fo te ravno she fiihe. Vfako selifhe — rasun shitniga — nam bo prav prijetno; zhe je pa mogozhe, kake manj snane raftline s zvetjem vred poflati, fe nam bo fhe bolj vftreglo. Potem bodemo vfe te imena is rasnih krajev tukaj vmetnim botanikarjem pregledati in pripodobvati dali, in tako fzhafama, kolikor bo mogozhe, popolni flovenfki popif selifh dobili. Ob fvojim zhafu bi fe ta popif sa obzhno rabo natifniti in vfim §lovenzam v roke podati samogel.
V ti rezhi nam sopet duhovni gofpodje nar vezh pomagati samorejo; ker jih je veliko, ki fe s selifharftvam (botaniko} pezhajo. Tudi grajfhaki, uzhitelji in drugi kmetovavzi fo k ti pripo-mozhi poprofheni. Ker pa k temu opravilu, sa kterga tukaj profimo, ni potreba, de bi kdo fam botani-kar bil, zhe le to ftori, kar fmo sgorej rekli, bi nam vfat bravez nafhih „Noviz" k temu delu lahko kaj pripomogel.
Torej napdtvamo to profhnjo na vfe nafhe drage bravze, ne farno na Krajnfkim, ampak po vfih flovenfkih deshelah, satd, ker je to delo koriftuzeliga flovenfkiga naroda namenjeno.
S hvaleshnoftjo bodemo v „]Vovizah" imena vfih tiftih^ dobrotnikov osnanili,' ki naf bodo v ti namembi prijasno podpirali.                                                                                             Dr. Bleiweis.