POBREŽJE V MARIBORU Matija Črešnar, Bine Kramberger 123 Arheologija na avtocestah Slovenije 233 SE POBREŽJE V MARIBORU Matija Črešnar, Bine Kramberger ⁞ Prispevki: Mira Strmčnik Gulič, Branko Mušič, Petra Vojaković, Tina Žerjal, Metka Culiberg, Tamara Leskovar, Dunja Salecl 123 Pobrežje v Mariboru ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentki ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna ⁞ Matija Črešnar ⁞ Biba Teržan urednica ⁞ Univerza v Ljubljani, ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Univerza v Ljubljani ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Center za interdisciplinarne raziskave v ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke arheologiji in likovna urednica ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Irena Lazar ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ matija.cresnar@ff.uni-lj.si ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, Fakulteta za ⁞ Matija Črešnar, član humanistične študije, Univeza na Primorskem ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Bine Kramberger ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ Maša Saccara, članica ⁞ Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU ⁞ irena.lazar@fhs.upr.si ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ bine.kramberger@zrc-sazu.si Lektorica ⁞ Nina Krajnc Izdajatelj Ostali avtorji ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Mira Strmčnik Gulič Oblikovanje in prelom ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Zvezna ulica 68, SI-2000 Maribor ⁞ Nives Zupančič ⁞ mira.strmcnik.gulic@gmail.com Zanj Tehnična priprava publikacije ⁞ ⁞ Jernej Hudolin, v. d. generalnega direktorja Branko Mušič ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič ⁞ Univerza v Ljubljani, ⁞ Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Center za interdisciplinarne raziskave v ⁞ Ivo Bizjak, Bine Kramberger, Matija Črešnar, arheologiji Nejc Dolinar ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ branko.music@ff.uni-lj.si Terenske fotografije ⁞ in ⁞ Ivo Bizjak, Aleš Bizjak ⁞ GEARH, d. o. o. ⁞ Radvanjska 13, SI-2000 Maribor ⁞ brankomusic1@yahoo.com Načrt najdišča ⁞ Bine Kramberger, Uroš Košir, Jure Gulič, Nejc Dolinar ⁞ Petra Vojaković ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Geodetske izmere ⁞ petra.vojakovic@gmail.com ⁞ Jure Gulič, Jan Pestiček, Marko Milenkovič ⁞ in ⁞ Univerza v Ljubljani, Risbe predmetov ⁞ Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, ⁞ Drago Oman, Bine Kramberger, Mina Mrkun, ⁞ Center za interdisciplinarne raziskave v Ana Tuljak arheologiji ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Fotografije predmetov ⁞ petra.vojakovic@ff.uni-lj.si ⁞ Nejc Dolinar, Matija Črešnar ⁞ Tina Žerjal Ljubljana, 2025 ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Spletna izdaja ⁞ tina.zerjal@guest.arnes.si Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. ⁞ Metka Culiberg https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ ⁞ Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana ⁞ meta.culiberg@gmail.com Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ⁞ Tamara Leskovar ⁞ Univerza v Ljubljani, ⁞ Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, ⁞ Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ tamara.leskovar@ff.uni-lj.si ⁞ Dunja Salecl ⁞ Pokrajinski muzej Maribor ⁞ Grajska ulica 2, SI-2000 Maribor ⁞ dunja.salecl@museum-mb.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 240394755 ISBN 978-961-7169-75-1 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod Matija Črešnar, Mira Strmčnik Gulič 5 2 ⁞ Lega najdišča in njegova okolica Matija Črešnar, Branko Mušič 6 3 ⁞ Geofizikalna raziskava Branko Mušič 9 ⁞ 3.1 Uvod 9 ⁞ 3.2 Geofizikalna metoda in rezultati 12 ⁞ 3.1 Zaključki 14 4 ⁞ Metodologija arheoloških izkopavanj in opisi osnovnih stratigrafskih plasti Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar, Bine Kramberger 16 ⁞ 4.1 Metodologija izkopavanj 16 ⁞ 4.2 Opisi osnovnih stratigrafskih plasti 26 5 ⁞ Raba prostora v prazgodovinskih obdobjih 30 ⁞ 5.1 Grobne najdbe Matija Črešnar, Bine Kramberger, Petra Vojaković 30 ⁞ 5.2 Naselbina iz pozne bronaste dobe Bine Kramberger, Matija Črešnar 32 ⁞ 5.3 Keramične najdbe iz mlajše železne dobe Petra Vojakovć, Matija Črešnar 59 6 ⁞ Ostaline rimskega in mlajših obdobij Tina Žerjal 60 ⁞ 6.1 Rimsko obdobje 60 ⁞ 6.2 Pozna antika in zgodnji srednji vek 70 ⁞ 6.3 Mlajša obdobja 71 7 ⁞ Analize 72 ⁞ 7.1 Radiokarbonske analize Matija Črešnar 72 ⁞ 7.2 Osteološka analiza sežganih človeških posmrtnih ostankov Tamara Leskovar 73 ⁞ 7.3 Analiza pooglenelih rastlinskih ostankov Matija Črešnar, Metka Culiberg 76 ⁞ 7.4 Analiza kamnitih najdb Matija Črešnar, Branko Mušič 84 8 ⁞ Zaključek 87 9 ⁞ Literatura 89 10 ⁞ Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar 97 ⁞ 10.1 Grobovi 98 ⁞ 10.2 Naselbinske ostaline iz pozne bronaste dobe 98 ⁞ 10.3 Ostaline rimskega obdobja 204 ⁞ 10.4 Jama iz poznoantičnega obdobja ali zgodnjega srednjega veka 209 11 ⁞ Katalog arheološkega gradiva Bine Kramberger, Dunja Salecl, Matija Črešnar, Tina Žerjal, Petra Vojaković 211 1Uvod Matija Črešnar, Mira Strmčnik Gulič Arheološko najdišče Pobrežje se nahaja na vzhodnem gradiva, pripravi besedil in grafičnih vsebin so sodelovali obrobju mesta Maribor, na visoki terasi desnega brega številni strokovnjaki. Med njimi sta pri obdelavi gradiva ob reke Drave, ki predstavlja skrajni severozahodni del Dra- vodji Matiji Črešnarju največje breme prevzela predvsem vsko-Ptujskega polja. Bine Kramberger (sedaj Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) Najdišče je bilo odkrito leta 1996 z ekstenzivnim arheolo- in tudi Dunja Salecl (sedaj Pokrajinski muzej Maribor). Pri pripravi načrtov je pomembno prispeval tudi Uroš Košir (se- škim pregledom bodoče trase avtoceste (AC) Maribor– daj Avgusta, d. o. o.). Pri fotografiranju gradiva in obdelavi Pesnica, priključek Ptujska cesta, priključek Zrkovska cesta fotografij sta sodelovala tudi Luka Gruškovnjak (FF UL) in (Djurić, Tica 1998). V letih 1997 in 1998 sta bila nato na ob- Nejc Dolinar (Narodni muzej Slovenije, ZVKDS in UL FF). Ob močju opravljena še intenzivni površinski terenski pregled in njih sta imeli pomembno vlogo pri opredeljevanju in inter- arheološko sondiranje (Djurić, Tica 1998). pretaciji gradiva Petra Vojaković in Tina Žerjal (obe Arhej, Sledila so arheološka izkopavanja novoodkritega najdišča, d. o. o. in FF UL), pa tudi številni drugi kolegi, s katerimi smo ki so potekala v dveh etapah. Tako je bilo v letih 2000 in se posvetovali pri opredeljevanju določenih vrst gradiva. 2001 na območju Pobrežje I (A, B), ki je ležalo na robu rečne Poleg osnovne obdelave gradiva so bile v okviru raziskave terase, raziskanih okoli 16.590 kvadratnih metrov površine izvedene tudi nekatere specialistične raziskave in analize. Ge- na prostoru načrtovane gradnje novega mostu čez reko ofizikalne meritve območja izkopavanja ter njihovo obdela- Dravo. Izkopavanja so se nadaljevala v letih 2005 in 2006 na vo in interpretacijo je izvedel Branko Mušič (FF UL in Gearh, območju Pobrežje II, kjer je bilo raziskanih nadaljnjih 67.840 d. o. o.), ki je opredelil tudi izbrane kamnite najdbe. Opredeli- kvadratnih metrov površine med Zrkovci in Brezjem, juž- tev pooglenelih rastlinskih makro ostankov in drobcev lesa je no od območja, raziskanega v letih 2000 in 2001 (Velušček opravila Meta Culiberg (Biološki institut Jovana Hadžija, ZRC 2002; Strmčnik Gulič 2003; Strmčnik Gulič 2006). SAZU), analize človeških skeletnih ostankov pa Tamara Le- Investitor in naročnik arheoloških raziskav je bil DARS d.d. skovar ( FF UL ). Vzorci prežganih kosti in zoglenelih rastlinskih Izkopavanja je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine ostankov so bili radiokarbonsko datirani v CEntro di Fisica Slovenije, OE Maribor, pod vodstvom univ. dipl. arheol., applicata DAtazione e Diagnostica v Lecceju v Italiji (CEDAD). kons. svetovalke Mire Strmčnik Gulič. 1 Z vrsto raziskav, ki so se začele s terenskimi pregledi in se Le približno 3 m od sektorjev Z-I in Z-II na območju Pobrežje končale s pripravo publikacije, smo pokazali, da je bilo obmo- IB je bila oddaljena trasa kanalizacije na Zrkovski cesti, katere čje na trasi avtoceste (AC) Maribor–Pesnica, priključek Ptujska raziskavo je vodil univ. dipl. arheolog Primož Predan (Predan cesta, priključek Zrkovska cesta, v rabi v več arheoloških ob- 2003). Obdelava gradiva je vključena v to publikacijo. dobjih. Svoj vrhunec je doseglo v času pozne bronaste dobe, Pripravo celovite objave arheološkega najdišča Pobrež- ko se je po robu visoke dravske terase razprostiralo razmero- je je prevzel Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete ma obsežno naselje, katerega prebivalci so svoje preminule Univerze v Ljubljani (FF UL) v sklopu projekta Tradicija in pokopavali na bližnjem dobro poznanem planem grobišču inovativnost v prazgodovini (N6-0004), financiranega v (Pahič 1972; Koprivnik 2021). Prav na območju naselbine sta sklopu komplementarne sheme ARRS, ki ga je vodila Lju- bila odkrita tudi vsaj dva grobova, ki pa nista bila sočasna binka Teržan (glej npr. Teržan, Črešnar 2021). Pri obdelavi z naselbino. Vsaj en je iz časa zaključka srednje in začetka pozne bronaste dobe oziroma iz t. i. horizonta Oloris-Pod- 1 smreka in je torej starejši od naselbine, drugi pa je nekoliko   Pri terenskem delu so sodelovali strokovni sodelavci več institucij: Mi- hela Kajzer Cafnik, Stanko Gojkovič in Saška Colnarič (Zavod za varstvo mlajši od naselbine in sodi v starejšo železno dobo. Prostor kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor), Vesna Koprivnik (Pokrajinski je ostal v rabi tudi kasneje, saj je bilo predvsem v površinskih muzej Maribor), Ivan Žižek (Pokrajinski muzej Ptuj), Saša Djura Jelenko premešanih plasteh odkritih tudi precej odlomkov keramike (Koroški pokrajinski muzeja Slovenj Gradec), Slavko Ciglenečki, Janez in nekaj drugega gradiva iz mlajše železne dobe, rimskega Dirjec in Anton Velušček (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), Primož obdobja, pa tudi iz časa pozne antike in zgodnjega srednjega Predan (PJP, d. o. o.), Otmar Kovač, Aleksandra Nestorovič in številni veka ter kasnejših obdobij. samostojni raziskovalci ter študentje arheologije in sorodnih strok. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 5 2Lega najdišča in njegova okolica Matija Črešnar, Branko Mušič Arheološko najdišče Pobrežje, ki kaže znake poselitve oziroma rabe prostora v več obdobjih in je svoj višek doseglo v času pozne bronaste dobe, leži na skrajnem severnem delu Dravskega polja, na visoki terasi nad reko Dravo (sl. 1, 2, 3). Gre za eno mlajših in najnižjih holo- censkih teras reke Drave, ki poteka vzporedno z reko od Pobrežja naprej proti Ptuju (glej Žlebnik 1982, 151–164) (sl. 4). Nad reko se na severni strani dvigajo griči Sloven- skih goric, ki se od tod razprostirajo vse do reke Mure. V smeri proti jugu se od najdišča prostor odpira proti ob- sežni ravnici Dravskega polja, kjer je bilo vse do vznožja Pohorja tudi na trasi avtocestnega odseka odkritih več 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. arheoloških najdišč iz različnih obdobij (glej na primer Prešeren 2003; objave serije AAS; Teržan, Črešnar 2021; Arheološki vestnik 2019 in 2024). Arheološko razmeroma bogat je tudi ožji prostor Pobrežja, saj leži le 500 m proti jugozahodu znamenito grobišče iz časa kulture žarnih grobišč (Pahič 1972; Pahič 1991; Kopriv- nik 2021), neposredno preko reke Drave pa je bilo v času gradnje tukajšnje avtoceste odkrito večobdobno najdišče Malečnik (Kramberger 2021), nad katerim se dviga prav tako večkrat obljudeni Meljski hrib (Pahič 1985; Kavur 2001). Gre torej za nenavadno gosto poseljeno območje, ki morda kaže, kot je bilo tudi že večkrat predlagano (Kavur 2001, 360–361; Kramberger 2021, 9), da bi tukaj lahko iskali praz- godovinski prehod preko reke Drave, gosta poselitve na obeh bregovih reke pa precej spominja na situacijo na ne tako oddaljenem Ptuju. Na Pobrežju in v njegovi neposredni okolici so bile v pre- teklosti odkrite tudi ostaline iz drugih arheoloških obdobij, 2 Položaj najdišča na geografski karti; vir: http://www. med katerimi so najbolj poznane kamnita kopača (Pahič geopedia.si/. Merilo 1 : 100 000. 1975, 307), latenski grob z železnim mečem in sulično ostjo (Pahič 1975, 304–305), rimskodobni marmorni nagrobnik v Preostalo četrtino prekrivajo glineno-ilovnati nanosi, ki so obliki levje glave in del baze nagrobnega spomenika (Pahič jih čez prod nanesle vode z jugovzhodnega Pohorja in Slo- 1975, 305, 307), poročila pa omenjajo tudi gomili podobno venskih goric (Perko 1998, 592−596). reliefno obliko blizu ledine Gomile in več človeških skeletnih Pleistocenske in holocenske naplavine Dravskega polja so ostankov iz neznanega časa (Pahič 1975, 307). sestavljene iz proda s peskom in meljem. Prod je ponekod, Zahodni del Dravsko-Ptujskega polja je sicer udorina ob predvsem na robovih teras, lahko sprijet v plasti in leče kon- tektonskem robu Pohorja in Kozjaka, nato pa se razširi v glomerata (za podrobnejše razlage glej: Žlebnik 1982, 151– široko rečno dolino. V pleistocenu je Drava udorino zapol- 164; Mencin Gale et al. 2019, 189–218; Jelen, Rifelj 2011; tu nila s silikatnim prodom, ki prekriva kar tri četrtine površja. poglavje 3, Mušič). Takšni slabo konsolidirani konglomeratni 6 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 3 Položaj najdišča na TTN5, lista I271400 in I271500 ter idejni 4 Lokacija trase avtoceste z najdiščem na Franciscejskem projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. katastru, SI AS177/M/F/M481, list A02 in SI AS177/M/F/M798, list A01. Merilo 1 : 20 000. 5 Balonski posnetek arheološkega najdišča Pobrežje med izkopavanji 2000–2001 z Mariborom v ozadju. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 7 vložki ob robu terase so bili dokumentirani tudi v arheolo- škem izkopnem polju na Pobrežju (sl. 5, 6). Na poselitev območja je vplivala tudi prst. Na nekarbo- natnem produ in pesku sta se na velikem delu Dravsko- -Ptujskega polja namreč razvila distrični ranker in distrična rjava prst z različno debelino humusnega pokrova, ki sta oba ugodna za gojenje kulturnih rastlin (Lovrenčak 1998, 179–181). Slednje je omogočalo razmeroma gosto poselitev tega prostora, tukajšnje naselbine pa ob tem jasno kažejo usmerjenost v pridelavo raznovrstnih poljščin, kar velja tudi za Pobrežje (glej tu poglavje 7.3, Črešnar, Culiberg). 6 Lokacija trase avtoceste z najdiščem na osnovni geološki karti. Merilo 1 : 100 000. 8 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 3Geofizikalna raziskava Branko Mušič 3.1 Uvod Glede na te okoliščine in časovno omejitev za posamezne vrste predhodnih raziskav je ostala edina možnost geoelek- V sklopu predhodnih arheoloških raziskav na trasi odse- trično kartiranje. To glede na rezultate terenskega pregleda, ka avtoceste ob Zrkovski cesti na Pobrežju je bilo 2. in 3. ki so kazali na prazgodovinske ostanke, ni bila ustrezna izbira, 11. 1997 na površini 4.400 m 2 opravljeno tudi geofizikalno je pa bila v danem trenutku edina možna. Običajen način iz- kartiranje z geoelektrično upornostno metodo ( Geoscan vajanja meritev smo izboljšali v smeri večjega števila odčitkov RM15 ) ( sl. 7 ) (glej: Mušič 1998a). Z geofizikalnimi raziska- na enoto površine na način, da smo vzdolž prečnic vredno- vami smo želeli podati oceno arheološkega potenciala sti upornosti odčitavali v razdalji 0,5 m in ne (kot običajno) na območju, ki je glede na površinske drobne najdbe, 1 m. Kljub ne povsem posrečeni izbiri metode za geofizikalno med katerimi so prevladovali odlomki prazgodovinske kartiranje na območju prazgodovinskega najdišča je veljalo lončenine, veljal za arheološko zelo perspektivno. Na- upornostne meritve kljub temu izvesti. Le izjemoma imamo daljnje arheološke raziskave z obsežnimi izkopavanji namreč možnost primerjave rezultatov geofizikalnih raziskav so z odkritjem naselbinskih ostankov iz pozne bronaste z dejanskimi viri anomalij na tako velikih površinah. Pravza- dobe ta pričakovanja tudi potrdile. prav so predhodne arheološke raziskave na trasah avtocest Na prazgodovinskih najdiščih lahko arheološko najbolj iz- edina takšna možnost nasploh v Sloveniji in rezultati kažejo povedne rezultate vselej pričakujemo z magnetnimi meri- na izreden pomen teh raziskav. Ponekod smo s podrobnejšo tvami (glej npr. Mušič 1996; Mušič 2005, 456–460; Mušič, analizo rezultatov geofizikalnih raziskav in arheoloških izko- Črešnar, Medarić 2014, 19–47). Razlog za to so praviloma pavanj prišli tudi do presenetljivih zaključkov, ki so pomemb- merljive magnetne anomalije na mestih znatnih razlik v ma- ni za načrtovanje raziskav in uvajanje posebnih postopkov gnetni susceptibilnosti med arheološkimi ostanki in materia- analize in razumevanje rezultatov tudi v prihodnje. Kot eno li, v katerih se nahajajo. Glede na to, da se arheološki ostanki od takšnih posebnosti, ki so relevantne tudi v primeru raz- na kmetijskih površinah Dravskega polja nahajajo tik pod iskav ob Zrkovski cesti na Pobrežju, velja vsekakor omeniti ornico, gre za relativno majhne globine plasti, na katerih geofizikalno raziskavo na najdišču Rogoza, kjer je bilo pri ar- razlike v magnetni susceptibilnosti med prazgodovinskimi heoloških izkopavanjih odkrito bronastodobno naselje. Gre arheološkimi ostanki in medijem, v katerem se nahajajo, za podobne okoliščine, v katerih pa smo na Rogozi uspeli praviloma dokaj uspešno kartiramo tudi z magnetometri pojasniti korelacijo med sestavo sedimentov in upornostnimi slabše ločljivosti (glej npr. Mušič 1996; Mušič 2022, 8–19). facijami, ki predstavljajo upornostni ekvivalent zrnavosti sedi- gnetnega polja, ki so posledica magnetnih neviht v času To je bila med drugim motivacija za izvajanje geoelektričnega izvajanja meritev, le-teh ni bilo mogoče izvesti. Pretočni kartiranja tudi na prazgodovinskem najdišču ob Zrkovski cesti gradiometer, ki je bil takrat edini magnetometer, ki smo ga na Pobrežju. Zaradi nestabilnosti odčitkov vertikalnega gradienta ma- nekoliko dvignjenih prodnih sipinah (glej Mušič 2022, 8–19). mentov, in naselbinskimi oblikami, ki so bile odkrite samo na imeli na razpolago, je namreč pogosto podvržen naglemu drsenju vrednosti (drift Kot pričajo rezultati geofizikalne raziskave, lahko (le) na ta ) že zaradi relativno šibkih dnevnih sprememb v Zemljinem magnetnem polju, še posebej pa je način pridemo do nekaterih povsem novih spoznanj. Geofizi- občutljiv na kaotične spremembe zaradi magnetnih neviht, kalne raziskave za potrebe arheologije so praviloma usmer- ki ob precej različni intenziteti običajno trajajo več dni. Do- jene v prepoznavanje anomalij posameznih arheoloških virov daten problem za izvajanje magnetnih meritev je bil tudi vi- (ostalin), za kar je s stališča geofizike potrebno relativno viso- sokonapetostni daljnovod v osrednjem delu površine, pred- ko razmerje med signalom (koristna informacija-arheologija) videne za geofizikalno raziskavo, čeprav je bilo to v danih in šumom (vse vrste motenj, tudi geološka podlaga). Pov- okoliščinah celo manj moteče. sod, kjer je razmerje med signalom in šumom (signal to noise Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 9 ratio) nizko, gre za nekakšno „slepo cono“, ker so amplitude metodo zaradi izrazito visoke upornosti pogosto izrazita „sle- šuma podobne ali večje od signala in zato zakrivajo šibke pa cona“ (Mušič 2022; Mušič 1999; Mušič 2005). vire koristnih informacij. Ena od tipičnih tovrstnih situacij so Poleg tega imajo prazgodovinske naselbinske oblike zaradi arheološka najdišča na pedosekvencah na produ in pesku (za razmerja med globino, na kateri se nahajajo, in prostornino razlago glej: Stritar 1990). Prodne sipine so za upornostno negativnih naselbinskih ostankov pogosto tudi zelo majhen 7 Območji 1 in 2, raziskani z geoelektričnim kartiranjem na posnetku GoogleEarth iz leta 2001. Desno zgoraj je zračna fotografija posneta z balonom s pogledom iz severne strani na rob najmlajše pleistocenske dravske terase z izkopnim poljem. Na robu terase so zelo jasno vidni vključki rahlo vezanega konglomerata (glej tudi sl. 9). Pojave konglomeratnih vključkov ob robovih najmlajše pleistocenske dravske terase je ugotovil in pojasnil že L. Žlebnik (1982). 10 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 8 Osnovna geološka karta, merilo 1 : 100.000, list Maribor in Leibniz (Žnidarčič M., Mioč P. 1989) (A). Bronastodobna naselbina se nahaja na najmlajši pleistocenski terasi s prevladujočo peščeno prodnato sestavo aluvialnih sedimentov z vključki slabo vezanih konglomeratov na robu terase (B, zelen pravokotnik) (prirejeno po: Jelen, Rifelj 2011). upornostni učinek na današnjem površju in so zaradi tega Sistematična arheološka izkopavanja so za geofizikalno običajno izven merilnega območja upornostne metode. metodo edina relevantna povratna informacija v smislu Rešitev problema se vsaj deloma skriva v podatkih, prido- preverbe virov geofizikalnih anomalij. Rezultati izkopavanj so v tem smislu odločilnega pomena za opredeljevanje do- bljenih na velikih odkopanih površinah, kjer so arheologi že ločenih razponov vrednosti navidezne upornosti, ki so re- večkrat prišli do ugotovitev, ki ponujajo rešitev v smislu pro- levantni za prepoznavanje upornostnih sprememb zaradi storskega odnosa med arheološkimi ostanki, geomorfologijo prisotnosti arheoloških ostankov, pa tudi za opredeljevanje in npr. zrnavostjo sedimentov v geološki podlagi. Pomembne sedimentnih sekvenc kot morebitnih paleookoljskih indika- so ugotovitve, do katerih so prišli pri izkopavanjih na arheo- torjev za poselitev v arheološki preteklosti. loškem najdišču Pod Kotom – jug pri Krogu (Šavel 2008) in podobno tudi na Rogozi (Črešnar 2022), kjer je večina arheo- Naselbina iz pozne bronaste dobe ob Zrkovski cesti na Po- loških ostankov ohranjena v prodnih in peščenih prodnih se- brežju se nahaja na holocenski terasi, ki poteka vzporedno z dimentih. Irena Šavel v poglavju Geografski in geomorfološki Dravo od Pobrežja, mimo Zrkovcev, Dogoš, Miklavža, Loke, oris najdišča piše: „Višji vrhovi sipin so tako ostali na površini, Gerečje vasi in Zgornje Hajdine na Ptujsko polje (sl. 7, 8). bili so nepoplavljeni in so vse od nastanka potencialna hodna Pleistocenske in holocenske naplavine Dravskega polja se- površina. Na teh višjih vrhovih, ki jih poplavne vode niso do- stoje iz proda s peskom in meljem, med katerega so vlože- segle, so bili v geološko podlago gramoza in peska vkopani ne plasti in leče peska. Prod se je ponekod sprijel v plasti in prazgodovinski grobovi in zgodnjesrednjeveška zemljanka; v leče rahlo vezanega konglomerata, debele od 0,5 m do 1 m. nižje ležečih sipinah pa so bili pod plastjo mlajših naplavin Konglomeratni vložki so predvsem na robovih teras (za po- odkriti sledovi poselitve iz zgodnje bronaste dobe “. Na po- drobnejše razlage glej Žlebnik 1982, 151—164; Mencin Gale zno bronastodobnem in starejše železnodobnem najdišču et al. 2019, 189–218; Jelen, Rifelj 2011). Takšni slabo konsoli-na Rogozi smo ugotovili podobno situacijo. Vsi naselbinski dirani konglomeratni vložki ob robu najmlajše pleistocenske ostanki se nahajajo na prodnati in peščeno-prodnati podla- terase so bili odkriti tudi v arheološkem izkopnem polju ob gi, ki je nekoliko dvignjena nad neposredno okolico in jo na Zrkovski cesti na Pobrežju (sl. 9: K). vzhodnem delu zamejuje nekdanji manjši vodotok oziroma Krajinskim sistemom oziroma pedosekvencam na produ in njegovo korito, na južnem delu pa njegovo razlivno obmo- pesku moramo zaradi njihove razširjenosti v rečnih dolinah čje, oboje s peščeno-meljastimi sedimenti. Med drugim nas nižinskega sveta in predvsem zaradi poselitev pleistocen- je zanimalo, če gre za podobno situacijo tudi na najdišču iz skih rečnih teras že v prazgodovini, tudi v luči geofizikalnih pozne bronaste dobe ob Zrkovski cesti na Pobrežju. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 11 raziskav, posvetiti ustrezno pozornost, čeprav rezultati pra- 3.2 Geofizikalna metoda in viloma niso jasni, še manj pa so enoznačni. rezultati zete nekatere splošne ugotovitve, relevantne za geofizikal- dvojčkov (Twin probes array) (glej npr. Walker 1986; Mušič 1999). To metodo uporabljamo za geoelektrično kartiranje, no raziskavo tudi na območju ob Zrkovski cesti na Pobrežju. ker v pravilni površinski mreži merimo vrednosti upora do Verbič rečne sedimente na najdišču kronološko razvršča vo arheoloških izkopavanj na Rogozi (Verbič 1998), so pov- Geoelektrično kartiranje smo izvajali z metodo elektrodnih Po poročilu Tomaža Verbiča, ki je izvajal geološko spremlja- takole: najstarejši je peščen prod, pretežno nekarbonaten, enake globine, ki je določena z razdaljo med premičnima elektrodama. Globina dosega pri razdalji 0,5 m pri optimalni sediment Drave iz obdobja zadnje poledenitve in deglaci- vlažnosti tal znaša približno 1 m. acije, ko je Drava nasula obsežen aluvialni vršaj, ki se raz- prostira po pretežnem delu površine današnjega Dravskega Geoelektrična upornostna metoda v splošnem temelji na in Ptujskega polja. Pleistocenski prod je oblikoval valovito električnem polju, ki ga pod površjem vzpostavimo preko pokrajino, kjer so nižja območja kasneje zapolnili glineno- galvanskega člena in para tokovnih elektrod. S spremlja- -ilovnati sedimenti, prineseni s površinskimi vodotoki. Na njem razlik v napetosti, ob upoštevanju geometrije ele- podlagi primerjave razponov navidezne upornosti, iz kate- ktrodne razvrstitve, lahko izrazimo odčitke v vsaki merilni rih izhajajo opredelitve upornostnih facij na obeh lokacijah, točki kot navidezno upornost določene prostornine tal. Za lahko zaključimo, da sta si okolji, kot izhaja tudi iz opisa T. različne elektrodne razvrstitve namreč dobimo različne vre- Verbiča (1998), podobni. Kljub temu pa se tudi pomembno dnosti upora, ki ga šele z enačbami, ki upoštevajo geome- razlikujeta, kar je razloženo v nadaljevanju. trijski faktor, kot imenujemo način razvrščanja elektrod na površju, pretvorimo v navidezno upornost. Metoda elektro- dnih dvojčkov, ki se najpogosteje uporablja za geoelektrič- no kartiranje v arheologiji, je dobila ime po dveh identičnih 9 Zračni posnetek iz balona med arheološkimi izkopavanji. Na severnem robu terase so konglomeratni vložki (K), kar ustreza razlagi L. Žlebnika (1982), da se je prod ponekod sprijel v plasti in leče rahlo vezanega konglomerata, predvsem ob robovih terase (glej tudi sl. 7 in 8). Upornostni učinek teh delno konsolidiranih prodnatih sedimentov se dobro vidi tudi na rezultatih geoelektričnega kartiranja (sl. 11). Na zračni fotografiji so jasno vidne tudi nekoliko svetlejše površine, ki predstavljajo peščeno prodne sipine (P). 12 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 parih elektrod (C 1P1 in C2P2). En par tokovne in potencialne Za metodo elektrodnih dvojčkov ne obstaja ena sama enač- elektrode je teoretično neskončno oddaljen od drugega ba. Zaradi podobne razdalje med parom premičnih elek- enakega para. Pri takšni medsebojni oddaljenosti orientacija trod (C1P1) in parom oddaljenih, nepremičnih elektrod (C2P2), merilnega para ne vpliva bistveno na izmerjene vrednosti. je v tem primeru za izračunavanje (navidezne) upornosti Vrednosti upora smo odčitavali v vzporednih prečnicah z uporabljena preprosta enačba ρ = πRd, ki jo predlaga R. Walker s sodelavci (Walker et al. 1986). Pri tem je ρ simbol za medsebojno oddaljenostjo 1 m, razdalja med merilnimi toč- upornost, R za upor in d za razdaljo med parom premičnih kami v smeri prečnic pa je bila 0,5 m. Na ta način smo dobili elektrod (0,5 m). Upoštevati je treba tudi začetno razdaljo za vsak kvadrant velikosti 20 × 20 m 800 odčitkov navide- med parom nepremičnih elektrod (RP- remote probes ), ki je zne električne upornosti, kar načeloma zadošča za prepo- bila 1 m in ne vpliva na enačbo. znavanje tudi razmeroma majhnih arheoloških objektov, ki se po upornosti razlikujejo od medija, v katerem se nahajajo. To je glede na geometrijo elektrodne razvrstitve elektrodnih Površina Območja 1 na severni strani Zrkovske ceste meri dvojčkov, ki je zelo podvržena kontaktni upornosti na stiku 3.200 m2, Območje 2 na južni strani pa 1.200 m2 (sl. 7). Pogoji terenskega dela na izravnani, sveže posejani njivi so bili za Material r (ohm.m) arheološko izpovednost rezultatov geoelektrične upornostne prod do 8000 metode razmeroma ugodni. pesek 100–300 melj 20–120 Pomembno pri razlagah rezultatov geoelektričnega kartiranja glina, ilovica 2–50 je, da zaključke izvajamo na vrednostih navidezne upornosti 10 Preglednica z okvirnimi razponi vrednosti navidezne navaja v arheološki literaturi. Razlog za to so želje po inter- pesek, melj in glino. Te okvirne vrednosti so bile upoštevane za definiranje upornostnih facij, ki izhajajo iz intervalov (ohm.m) ( upornosti (ohm.m) za ključne sedimentne frakcije: prod, sl. 10 ) in ne na uporu (ohm), kot se pre(pogosto) pretacijah, ki se vselej zadovoljijo s tlorisnimi oblikami ano- navidezne upornosti, značilnih za sedimentne sekvence malij „relativnih razlik v uporu“, ki jih lahko pripišemo učinku različne zrnavosti (prirejeno po: Mušič 2022, 8–19). arheoloških ostankov, kar pa v tem primeru ne zadošča. 11 Rezultati geoelektričnega kartiranja na Območju 1 (glej tudi sl. 7, 13 in 14) za vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 1 × 1 m po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter ). K – slabo sprijet konglomerat (>320 ohm.m), P – prod (260–320 ohm.m), PP – peščen prod (250–260 ohm.m), MPP – meljasto peščen prod (200–250 ohm.m), PM – peščen melj (<200 ohm.m) (A). Vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 0,25 × 0,25 m, po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter ), za ugotavljanje morebitnih korelacij z naselbinskimi ostanki (B). Osnovni statistični parametri za vrednosti navidezne upornosti na Območju 1: min: 144 ohm.m, maks: 834 ohm.m, srednja vrednost 315 ohm.m, standardni odklon: 89 ohm.m. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 13 elektrod z vrhnjim, pogosto izsušenim slojem tal, samo pri- • PP – upornostna facija srednjih vrednosti upornosti: bližen izračun navidezne upornosti, ki pa v našem primeru 250–260 ohm.m – peščen prod. predstavlja ustrezen približek te količine do globine približno • MPP – upornostna facija nizkih vrednosti upornosti: 1m za definiranje upornostnih facij, ki predstavljajo približen 200–250 ohm.m – meljasto peščen prod. ekvivalent zrnavosti sedimentov (glej npr. Mušič 2022). • PM – upornostna facija zelo nizkih vrednosti uporno- Vsi rezultati geoelektričnega kartiranja so torej predstavljeni sti: <200 ohm.m) – meljast pesek. kot navidezna upornost (ohm.m) (sl. 11–14) in ne kot upor 3.3 Zaključki (ohm). Sicer se pri geoelektričnem kartiranju v arheologiji in posledično tlorisna pojavnost anomalnih vrednosti, ki mogoče povsem zanesljivo oceniti, koliko so upornostne razlike posledica sedimentov različne zrnavosti in koliko običajno predstavlja v bistvu edini kriterij pri prepoznavanju rabe tega prostora oziroma intervencij za gradnjo naselbine upornostnega učinka arheoloških objektov. majo izključno relativne spremembe upora v bočni smeri Na podlagi analize rezultatov geoelektričnega kartiranja ni največ uporablja kar upor (ohm), ker nas praviloma zani- v pozni bronasti dobi. Splošen vtis je, da je določen delež Na sl. 11A in 12A so označena območja navidezne uporno- višjeupornostnih anomalij najverjetneje posledica dejavno- sti, ki jih pripisujemo petim upornostnim facijam, ki v splo- sti na naselbini, čeprav posameznih naselbinskih ostankov šnem ustrezajo petim tipom aluvialnih sedimentov: skoraj nikjer ne moremo povsem enoznačno in zanesljivo • K – upornostna facija zelo visokih vrednosti upornosti: povezati z upornostnimi anomalijami tudi pri kartiranih vre- >320 ohm.m – slabo konsolidiran konglomerat, ki se dnostih navidezne upornosti, preračunanih na mrežo 0,25 pojavlja na več mestih, še posebej na robu pleistocen- × 0,25 m. Je pa povsem očitno, da je veliko več po površini ske terase. razmeroma majhnih upornostnih anomalij na Območju 1, • P – upornostna facija visokih vrednosti upornosti: kjer je bilo odkritih veliko več naselbinskih ostankov kot na 260–320 ohm.m – prod. Območju 2, ki kaže povsem drugačno upornostno podobo. Tudi zaradi tega domnevamo, da je lahko pomemben del 12 Rezultati geoelektričnega kartiranja na Območju 2 (glej tudi sl. 7, 13 in 14) za vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 1 × 1 m po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter ). K – slabo sprijet konglomerat (>320 ohm.m), P – prod (260–320 ohm.m), PP – peščen prod (250–260 ohm.m) (A). Vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 0,25 × 0,25 m po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter ), za ugotavljanje morebitnih korelacij z naselbinskimi ostanki (B). Osnovni statistični parametri za vrednosti navidezne upornosti na Območju 2: min: 191 ohm.m, maks: 450 ohm.m, srednja vrednost 314 ohm.m, standardni odklon: 41 ohm.m. 14 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 13 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in naselbinskih ostankov iz pozne bronaste dobe (glej tudi sl. 11 in 12) za vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 1 × 1 m po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter). Naselbinski ostanki se v največji meri nahajajo na srednje (peščen prod), visoko (prod) in zelo visoko upornostni (konglomerat) podlagi, medtem ko je le-teh bistveno manj na nizkoupornostni (meljasto peščen prod) podlagi. Za zelo nizke vrednosti upornosti (meljast pesek) pa je povsod značilna odsotnost naselbinskih ostankov. 14 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in naselbinskih ostankov iz pozne bronaste dobe (glej tudi sl. 11 in 12) za vrednosti navidezne upornosti, preračunane na mrežo 0,25 × 0,25 m po uporabi filtra visokih frekvenc (low pass filter). Naselbinski ostanki se v največji meri nahajajo na srednje- (peščen prod), visoko- (prod) in zelo visokoupornostni (konglomerat) podlagi, medtem ko je le-teh bistveno manj na nizkoupornostni (meljasto peščen prod) podlagi. Za zelo nizke vrednosti upornosti (meljast pesek) pa je povsod značilna odsotnost naselbinskih ostankov. Posameznih naselbinskih ostankov ni mogoče povsem zanesljivo povezati z upornostnimi anomalijami. upornostnih anomalij na Območju 1 posledica naselbinskih na prikazih. Naselbinski ostanki se v največji meri nahaja- ostankov oziroma raznih intervencij v okviru naselbine na jo na topografsko nekoliko višjem delu terena bližje robu splošno. Ne moremo izključiti niti možnosti, da je do „ne- pleistocenske terase, in sicer na srednje (peščen prod), vi- skladja“ med rezultati geoelektričnega kartiranja in arheolo- soko (prod) in zelo visokoupornostni (konglomerat) podla- ško raziskanimi naselbinskimi ostanki deloma prišlo zaradi gi, medtem ko je le-teh bistveno manj na nizkoupornostni manjšega zamika v položaju med obema podatkovnima (meljasto peščen prod) podlagi. Za območja zelo nizke vre- slojema. Zaradi relativno majhnih tlorisnih presekov nasel- dnosti upornosti (meljast pesek) je povsod značilna odso- binskih ostankov je lahko to tudi ključni razlog za neskladje tnost naselbinskih ostankov. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 15 4Metodologija arheoloških izkopavanj in opisi osnovnih stratigrafskih plasti Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar, Bine Kramberger 4.1 Metodologija izkopavanj Na območju izkopa za kanalizacijo na Zrkovski cesti (sek. K), ki je potekalo leta 2002 tik ob sektorju Z1 najdišča Po- Na celotnem izkopnem polju, razdeljenem na obmo- brežje I, je bilo izkopno polje razdeljeno na mrežo desetih čji Pobrežje I in Pobrežje II, je bila postavljena eno- kvadrantov s stranicami dolžine praviloma 3 m, a z dolo- tna osnovna izkopavalna mreža, ki je sledila usmeritvi čenimi odstopanji (Predan 2003, 2). Vse plasti in arheolo- S–J/V–Z ( sl. 15 ). ške ostaline so bile dokumentirane v tlorisu in v preseku Območje Pobrežje I (A, B) je bilo nadalje razdeljeno na sek- ter izmerjene s tahimetrom. Risanje posameznih struktur je torje (1–45), ki so praviloma merili 28 × 16 m, vendar so potekalo v merilu 1 : 20, glavni načrt in kontrolni profili pa so bili številni prilagojeni mejam izkopnega polja in so bili tako bili izdelani v merilu 1 : 50.6 Dokumentacija je bila podprta s manjši. Izven osnovne trase tega dela najdišča so bili za po- fotografijami.7 Že tekom izkopavanj je bilo vse odkrito gra- trebe dovozov izkopani še en sektor v smeri proti vzhodu divo oprano, primarno restavrirano,8 opravljen pa je bil tudi (sek. V) in dva sektorja proti zahodu (sek. Z1 in Z2), proti prvi izbor najdb za izris. jugu od njiju pa je bil izkopan še jarek na trasi električnega Območje Pobrežje II je bilo razdeljeno na sektorje (S1–S29),9 voda. Na mejah sektorjev so stali kontrolni profili debeline ki so praviloma merili 60 × 40 m. Vendar pa so bili v veliki pribl. 0,80 m. Posamezen sektor je bil nato nadalje razde- meri prilagojeni mejam izkopnega polja in so tako lahko ljen na kvadrante velikosti 4 × 4 m. Izkopavanje je naprej bili tudi drugačnih dimenzij. Med sektorji so bili kontrolni potekalo strojno, z odstranitvijo ornice (SE 1), a je ta izkop profili širine pribl. 0,80 m. Posamezen sektor je bil razdeljen dosegel različne globine, med 0,10 do 0,35–0,40 m, na ne- na kvadrante velikosti 4 × 4 m. Dela so se začela s strojno katerih območjih pa je izkopavanje od vrha potekalo ročno. odstranitvijo ornice (SE S1)10 do globine 0,35–0,40 m. Po tej Samo ročno je potekalo izkopavanje vseh nižjih plasti. Izko- globini se je izkopavanje nadaljevalo izključno ročno. Vse pavanje je bilo stratigrafsko oziroma kombinirano z režnji, plasti in arheološke ostaline so bile dokumentirane v tlori- če je bila plast oziroma stratigrafska enota (SE) debelejša od su in v preseku. Risanje posameznih struktur je potekalo v pribl. 0,15 m. Generalni načrti sektorjev so bili sproti risani na merilu 1 : 20, generalnih načrti in profili pa so bili izdelani v milimetrski papir v merilu 1 : 50, detajli in posamezne osta- merilu 1 : 50. Dokumentacija je bila podprta s fotografija- 1 : 50 (sl. 15–26). Vse arheološke strukture so bile ustrezno potekalo tudi vzorčenje za nadaljnje analize, izvajala sta se 2 fotografsko dokumentirane. Najdbe so bile oprane, preli- flotacija in mokro sejanje izbranih sedimentov, pripravljal pa line v merilu 1 : 20, profili med sektorji pa prav tako v merilu mi in geodetskimi meritvami.11 Sočasno z izkopavanjem je minarno pregledane in sortirane ter delno tudi izrisane na se je tudi izbor najdb za izris12 (Strmčnik Gulič 2006). terenu. Če je bilo možno, so bile posode prav tako že na terenu tudi rekonstruirane.3 Posebne obravnave so bile de- ležne morebitne kovinske najdbe.4 Zemljina jam za sohe in drugih kulturnih jam je bila flotirana in mokro sejana skozi tudi pregledal. Rastlinski ostanki so bili poslani na analizo na Biološki 5 sita z odprtinami 3 mm, 1 mm in 0,5 mm (Velušček 2002, 3). inštitut J. Hadžija ZRC SAZU (glej Poglavje 7.3, Črešnar, Culiberg). 6  Izrise je pripravljal V. Kmetič. 7  Za fotografsko dokumentacijo so skrbeli I. Bizjak, D. Marjanovič in 2  Za fotografijo je v glavnem skrbel I. Bizjak (ZVKDS, OE Maribor). P. Predan. 3  Rekonstrukcije posodja se je opravljalo pod vodstvom S. Gojkoviča 8  Restavriranje je vodil S. Gojkovič (ZVKDS, OE Maribor). (ZVKDS, OE Maribor). 9  Da bi ločili sektorje in stratigrafske enote najdišč Pobrežje I in II, ki 4  Konzervacijo kovinskih najdb je opravljala S. Colnarič (ZVKDS, OE imajo sicer isto oznako oziroma številko, se le-te na najdišču Pobrež- Maribor). je II začnejo s črko S (npr. sek. S1 in SE S1). 5  Flotacija in mokro sejanje sta se izvajala predvsem v letu 2001, med- 10  Glej predhodno opombo. tem ko so bili v letu 2000 tako obdelani samo sedimenti iz neka- 11  Za oboje so bili zadolženi I. Bizjak, A. Bizjak, J. Pestiček in M. terih jam, predvsem iz sek. 12. Delo je potekalo pod vodstvom J. Milenkovič. Dirjeca (Institut za arheologijo ZRC SAZU), ki je presejano vsebino 12  Za risbe je skrbel D. Oman (Pokrajinski muzej Maribor). 16 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 K 7 8 9 raziskano območje P4 10 11 presek (P) V kvadrant 4 × 4 m Z2 Z1 P5 P6 P7 12 13 14 15 4 5 6 P2 P3 1 2 3 P1 P8 16 17 18 19 P9 20 21 22 23 Električni 27 28 29 vod 24 25 26 30 31 32 P10 33 34 35 36 37 38 39 41 42 43 P11 40 44 45 S29 S28 S27 S26 S25 S24 S23 S22 S21 S19 S20 S16 S17 S18 S11 S12 S13 S14 S15 S5 S6 S7 S8 S9 S10 P12 S4 S2 S3 S1 15 Območje najdišča s sektorji in preseki. Merilo 1 : 3000. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 17 SE 1 – ornica SE 2 – geološka prodnata osnova SE 3 – kulturna rjava glinena plast Kv. 12 Kv. 17 Kv. 40 Nasip 2 1 3 2 2 3 16 Presek 1, sektor 3. Merilo 1 : 50. SE 1 – ornica SE 3 – kulturna rjava glinena plast B Kv. 105 SE 1 – ornica Kv. 96 Kv. 76 SE 2 – geološka prodnata osnova SE 3 – kulturna rjava glinena plast 1 SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast 3 SE 402 – novodobni jarek P2 C Kv. 164 SE 1 – ornica Kv. 152 Kv. 135 SE 2 – geološka prodnata osnova SE 3 – kulturna rjava glinena plast SE 1 – ornica 1 SE 5 = SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 2 – geološka prodnata osnova SE 7 – geološka plast mivke SE 3 – kulturna rjava glinena plast SE 402 – novodobni jarek 402 4 SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 402 – novodobni jarek 402 P2 D C Kv. 189 P2 C Kv. 176 P3 Kv. 164 Kv. 152 Kv. 135 Kv. 129 1 Kv. 130 Kv. 157 7 3 1 402 5 1 5 402 4 3 2 17 Presek 2A–B–C–D, sektorji 6, 9, 11. Merilo 1 : 50. 4 P4 P3 Kv. 182 Kv. 183 Kv. 129 2 Kv. 130 Kv. 157 1 1 3 3 4 2 18 Presek 3, sektor 9. Merilo 1 : 50. 18 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Kv. 47 SE 1 – ornica SE 2 – geološka prodnata osnova 1 z = 256,33 SE 3 – kulturna rjava glinena plast 3 SE 5 = SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 7 – geološka plast mivke SE 402 – novodobni jarek P2 D Kv. 189 Kv. 176 A Kv. 68 1 1 7 5 3 3 5 2 B Kv. 124 P4 Kv. 182 Kv. 183 3 1 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 15A 51 B 2 3 1 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 30 P1 31 32 33 B 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 43A43B Kv. 124 47 46 45 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 44 44A44B Kv. 159 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 A 69 70 71 71A 71B 4 5 6 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 72A 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 100A 3 114 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 101A B 8 9 3 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 P2 126 127 128 129 143A 143142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 130 P3 4 144A 144145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 157A 170 169 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 C 10 11 171A 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 182A 182B P4 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 183A 183B D Kv. 159 3 4 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 19 SE 2 – geološka prodnata osnova SE 3 – kulturna rjava glinena plast SE 5 = SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 7 – geološka plast mivke SE 402 – novodobni jarek P2 SE 1 – ornica 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 2 3 D SE 3 – kulturna rjava glinena plast 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 1 7 16 15 15A 51 B P1 C Kv. 189 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 43A43B Kv. 176 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 A 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 45 44 44A44B 4 5 6 1 69 70 71 71A 71B 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 72A 7 402 5 114 3 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 100A 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 101A B 8 9 5 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 P2 126 127 128 129 143A 143142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 130 P3 2 144A 144145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 157A 170 169 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 C 10 11 171A 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 182A 182B P4 P4 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 183A 183B D Kv. 182 Kv. 183 1 3 19 Presek 4, sektor 11. Merilo 1 : 50. SE 1 – ornica SE 3 – kulturna rjava glinena plast SE 3/4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 523 – jama SE 505/SE 536–539 – jama Kv. 197B Kv. 197A Kv. 197 1 3 3/4 Kv. 200 Kv. 201 Kv. 202 1 3 3/4 Kv. 205 Kv. 206 505 536–539 3/4 3/4 20 Presek 6, sektorja 12 in 13. Merilo 1 : 50. 20 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Z1 197B197A197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 P6 12 13 14 226B 226A 226 225 224 223 222 221 220 219 218 217 216 215 214 213 P7 227B P5 227A227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 257B 257A 257 256 255 254 253 252 251 250 249 248 247 246 P8 245 244 243 242 258B258A258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 15 16 17 288 287 286 285 284 283 282 281 280 279 278 277 276 275 274 289 290 291 292 293294 295 296 297 298 299 300 301 302 303 304 320 319 318 317 316 315 314 313 312 311 310 309 308 307 306305 351 350 349 348 347 346 345 344 343 342 341 340 339 338 337 336 20 18 19 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 331 332 333 334335 352 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 364 365 P9 366 367 382 381 380 379 378 377 376 375 374 375 374 373 372371 370 383 384 385 386 387 388 389 390 391 392 393 394 395 396 397 398 Kv. 198 Kv. 199 Kv. 203 Kv. 204 1 3 3/4 Kv. 207 Kv. 208 1 3 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 21 SE 1 – ornica SE 3 – kulturna rjava glinena plast SE 3/4 – rumenkasto rjava peščena plast SE 523 – jama SE 510 – jama P5 Kv. 258A Kv. 258B 1 3 3/4 Kv. 257B Kv. 227B SE 1 – ornica 1 3 SE 3 – kulturna rjava glinena plast 3/4 SE 3/4 – rumenkasto rjava peščena plast 523 muljast jarek SE 510 – jama P7 Kv. 208 Kv. 215 SE 1 – ornica 1 SE 3 – kulturna rjava glinena plast 3/4 SE 3/4 – rumenkasto rjava peščena plast 21 SE 510 – jama Presek 5 v sektorjih 12 in 15 ter presek 7 v sektorju 13. Merilo 1 : 50. SE 505/SE 536–539 – jama Kv. 244 Kv. 245 1 3 3/4 SE 1 – ornica SE 3 – kulturna rjava glinena plast 4 SE 4 – rumenkasto rjava peščena plast Kv. 249 Kv. 250 3 510 3/4 22 Presek 8, sektorji 12–14. Merilo 1 : 50. Kv. 331 Kv. 341 Kv. 362 1 3 4 23 Presek 9, sektor 20. Merilo 1 : 50. 22 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Z1 197B197A197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 P6 12 13 14 226B 226A 226 225 224 223 222 221 220 219 218 217 216 215 214 213 P7 227B227A227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 P5 257B257A257 256 255 254 253 252 251 250 249 248 247 246 245 244 243 242 P8 258B258A258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 16 15 17 288 287 286 285 284 283 282 281 280 279 278 277 276 275 274 289 290 291 292 293294 295 296 297 298 299 300 301 302 303 304 320 319 318 317 316 315 314 313 312 311 310 309 308 307 306305 351 350 349 348 347 346 345 344 343 342 341 340 339 338 337 336 20 18 19 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 331 332 333 334335 352 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 364 365 P9 366 367 382 381 380 379 378 377 376 375 374 375 374 373 372371 370 383 384 385 386 387 388 389 390 391 392 393 394 395 396 397 398 Kv. 226B Kv. 197B 1 3 3/4 Kv. 238 Kv. 246 3 Kv. 246 Kv. 247 Kv. 248 1 510 P9 Kv. 251 Kv. 252 Kv. 373 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 23 SE 1 – ornica SE 3a – kulturna rjava glinena plast Kv. 616 Kv. 635 Kv. 647 1 3a 24 Presek 10, sektorja 31 in 34. Merilo 1 : 50. SE 1 – ornica SE 3a – kulturna rjava glinena plast SE 903 – naplavinska plast Kv. 915 Kv. 907 Kv. 905 1 3a Kv. 889 Kv. 888 Kv. 864 1 3a 903 25 Presek 11, sektor 44. Merilo 1 : 50. SE S1 – ornica SE S6 – kulturna rjava glinena plast SE S5 – rumenkasto rjava peščena plast SE S8 – geološka prodnata osnova SE S4/S7 – novodobna cesta kamen Kv. 135 Kv. 136 Kv. 186 Kv. 249 Kv. 252 Kv. 334 S4/S7 S1 S6 S5 8 26 Presek 12, sektor S2. Merilo 1 : 50. 24 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 30 595 594 593 592 591 590 589 588 587 586 585 584 583 582 581 31 32 597 598 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 625624 623 622 621 620 619 618 617 616 615 614 613 612 611 Kv. 664 656 657 658 659660 661 662 663 664 665 666 667 668 669 670 684 683 682 681 680 679 678 677 676 675 674 673 672 671 33 34 35 626627 628 629 630631 632633 634 635 636 637 638 639 640 655 654 653 652651 650649 648 647 646 645 644 643642 641 P10 687 688689 690691 692 693 694 695 696 697 698699 36 37 1 714 713 712 z = 257,124 711 710 709 708 707 706 705 704 703 702 723 3a 724 725 726 727 728 729 734 733 732 747 748 749 750 751 752 753 754 755 756 757 38 39 774 773 772 771 770 769 768 767 766 765 764 763 762 775 776 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 803 802 801 800 799798 797 796 795 794 793 792 791 41 806 807808 809810 811 812 813 814 815 816 817 42 832 831 830 809828 827826 820 825 824 823 822 821 835 836837 838839 840841 842 843 844 845 846 845 861 860 859858 857856 855 854 853 852 851 850 Kv. 890 864 865 866867 868 869 870 871 872 873 874 875 Kv. 889 Kv. 888 44 45 887 886 885 884 883 882 881 880 879 P11 890 891 892 893 894 895 896 897 S29 905 904 903 902 901 902 1 3a 908 909 915 478 479 480 481 482 483 484 485 486 487 488 489 471 470 469 468 467 466 465 464 463 462 461 460 Kv. 188 Kv. 249 338 339 340 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 Kv. 252 334 333 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 S2 S1 S4/S7 249 248 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 S6 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 P12 S5 186 185 184 183 182 181 180 179 178 177 176 175 174 173 172 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 124 123 122 121 Kv. 338 8 z = 256,35 S1 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 25 4.2 Opisi osnovnih stratigrafskih ornico SE 1 še po sestavi zelo podobna, a manj premešana plast SE 1A. plasti SE 2 (sek. 1–23; sl. 16) Pri opisih plasti naj omenimo, da so izkopavanja v letih Naravna, siva, peščeno-prodnata plast, ki je prevladovala 2000–2001 in 2002 (Pobrežje II in dodatek ob gradnji ka- na severnem delu izkopnega polja. Na vrhu je vsebovala nalizacije) in nato v letih 2005–2006 (Pobrežje II) potekala v več drobnejšega sivega gramoza, pod njim pa so bili večji nekoliko spremenjenih okoliščinah glede uporabe standar- prodniki. diziranega dokumentiranja, predvsem opisovanja izkopanih plasti, pa tudi pri uporabi digitalnih tehničnih pripomočkov. SE 2A (sek. 38–39, 41–43) lestvici in natančnejše opise sestave plasti. vljala na južnem delu izkopnega polja, delno v obliki zaplat in podolžnih prog v smeri SZ–JV. Na nekaterih območjih se Območje izkopavanj Pobrežje II se je prostorsko neposredno je pojavila razmeroma plitko pod površino oziroma tik pod navezovalo na predhodno izkopano območje Pobrežje I, saj 2006 vsebujejo tudi navedbo barve po Munsellovi barvni Naravna, sivorjava, peščeno-prodnata plast, ki se je poja- To je videti pri opisih plasti, ki pri izkopavanjih v letih 2005– ornico (SE 1), na globini le okoli 0,30 m (sek. 38–39). (Pobrežje I). Kljub temu poimenovanje plasti ni sledilo poime- SE 3 (sek. 1–19; sl. 16–22) sta sektorja S28 in S29 (Pobrežje II) mejila na sektorja 44 in 45 novanju, ki je bilo vzpostavljeno v letih 2000 in 2001. Nepo- Zbita, antropogena, rjava do rjavosiva, peščeno-glinena sredno navezavo lahko ohranimo le pri plasti SE 1 (Pobrežje plast z redkimi drobnimi prodniki in drobci oglja se je po- I) in SE S1 (Pobrežje II), pri drugih plasteh pa se je vzpostavilo javljala na celotnem severnem delu najdišča. Ležala je pod novo poimenovanje. Osnovne stratigrafske plasti navajamo v ornico in v globino merila tudi 0,30–0,40 m, zato je bila tem poglavju, medtem ko so preostale plasti opisane v Kata- izkopana po režnjih. V njej so prevladovale prazgodovin- logu stratigrafskih enot (glej Poglavje 11). ske najdbe (G850–G1111), nekaj je bilo tudi rimskodobnih Z območja Pobrežje I sta ob ornici (SE 1) in plasteh naravne- (G1112–G1238), medtem ko je bilo novoveških (G1239) in recentnih malo. V nekaterih delih najdišča je bilo, domnev- ga nastanka (SE 2, 2A, 4, 5 in 7) predstavljeni še dve obse- no, predvsem na podlagi položaja najdb v plasti zaslediti žnejši arheološki plasti (SE 3 in 3A). nekdanjo hodno površino. Z območja Pobrežje II je ob ornici (SE S1) in plasteh narav- SE 3A (sek. 20–46; sl. 24–25) nega nastanka (SE S3, S5 in S9) predstavljenih več arheo- loških plasti (SE S2, S6, S10–S12), ki med sicer seboj nimajo Zbita, antropogena, svetlo rjava do rdečerjava, peščeno- neposrednega fizičnega stika, a so po svojih značilnostih -glinena plast z redkimi drobnimi prodniki in drobci oglja. podobne. Morda gre za ostanke enovite kulturne plasti, ki Razprostirala se je na celotnem južnem delu najdišča. Poja- pa je bila na več območjih najdišča Pobrežje II uničena z vila je se pod ornico in v globino merila 20–40 cm, zato se globokim oranjem, saj je to pogosto doseglo tudi naravne jo je izkopavalo po režnjih. V njej so bile arheološke najd- oziroma geološke plasti. be, predvsem prazgodovinske (G1240–G1243) in antične Pobrežje I (2000–2001) (G1244–G1245, G1247–G1254), medtem ko je bilo mlajših ( G1246 ) malo. 13 Najdbe so se pogosto pojavljale tudi na SE 1/1A (sek. 1–45; sl. 16–25) stiku ornice SE 1 in plasti SE 3A ( G1255–G1260) , praviloma Zbita, antropogena, rjava, zemljeno-ilovnata plast z redkimi pa jih je bilo največ v zahodnih sektorjih; proti vzhodu je drobnimi do srednje velikimi prodniki, povprečne globine njihovo število upadalo. V isti smeri je bilo mogoče slediti 0–0,30/0,35 m, t. i. ornica. Ležala je nad drugimi plastmi tudi padcu terena. in strukturami. Prekrivala je celotno izkopno polje. V zgor- SE 4 (= SE 5) (sek. 1–32; sl. 17, 18, 22, 23) ne 0,10–0,15 m. V njej so bile številne najdbe, med njimi pod kulturno plastjo SE 3 in se pojavila na globini 0,50 ozi- roma 0,60 m, na nekaterih delih najdišča pa tudi višje ali prazgodovinske ( G1261–G1506 ), antične in predvsem iz nižje. Plast je bila brez arheoloških najdb, vanjo so bile vko- mlajših arheoloških obdobij ( delu pa ročno. Izkopavanja so potekala po režnjih globi- Zbita, naravna, rumenkasto rjava peščena plast. Ležala je njem delu je bila delno odstranjena strojno, v spodnjem Pri slednjih so po številu izstopali drobci opek, kovinski in pane številne prazgodovinske in kasnejše jame. G1507–G1598) ter recentne. keramični odlomki, nekaj pa je bilo tudi stekla in kostnih ter drugih organskih ostankov. V nekaterih sektorjih je bila pod 13  Izpostaviti gre sek. 39 in 40, kjer je bil delež recentne keramike nad polovico. 26 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Pobrežje – kanalizacija bile infiltrirane. Plast se je pojavila na posameznih mestih, običajno tam, kjer je bil teren globlji. Izkopavanje v letu 2002 (sek. K) je potekalo vzporedno s sek. Z1 in Z2 na najdišču Pobrežje I, od katerega je bilo od- SE S3 (sek. S1–S11, S15–S17, S19–S20, S22–S23, S25–S28) daljeno le okoli 3 m in se je tudi pri poimenovanju strati- Sipka naravna plast temno rumenkasto rjave barve (Munsell grafskih enot nanj navezovalo. Ob ornici (SE 1) je bila še 10YR 4/4). Sestava: 50 % prodniki velikosti do 10 cm, 50 % antropogena plast (SE 3), rjava do rjavordeča zbita, sipka, meljast pesek velikosti do 0,02 cm, nepravilne oblike in brez glinena plast z redkimi prodniki ali lomljenci in drobci oglja, najdb. Plast predstavlja geološko osnovo. Stratigrafsko gle- ki ji je bilo mogoče slediti po celotnem območju raziskav. V dano je ležala pod SE S1, S5, S6 in S10. Presekana je bila z plasti so bile številne arheološke najdbe (G1122–G1154). nekaterimi posebnimi stratigrafskimi enotami. Geološko podlago je predstavljala plast rumenkasto rjave zbite mivke (SE 4), odkrita pod plastjo SE 3. SE S5 (sek. S1–S29; sl. 26) Pobrežje – električni vod Sipka naravna plast temno rumenkasto rjave barve (Munsell 10YR 4/4). Sestava: 96 % meljast pesek velikosti do 0,02 cm, Po večjem severnem delu jarka za električni vod, ki je bil 3 % prodniki velikosti do 2 cm, 1 % prodniki velikosti 2–6 cm, raziskan v letu 2005, se je nahajala kulturna plast z odlomki nepravilne oblike in brez najdb. Plast predstavlja geološko prazgodovinskih keramičnih posod ( G667–G673 ). Po bese- osnovo. Stratigrafsko gledano je ležala pod SE S1, S6 in S10 dah izkopavalcev je šlo za plast, ki je bila enaka kulturni in najverjetneje nad SE S3. Presekana je bila z nekaterimi plasti v bližnjih sek. Z1 in Z2. posebnimi stratigrafskimi enotami. Pobrežje II (2005–2006) SE S6 (sek. S2, S5–S6, S11, S16; sl. 26) SE S1 (sek. S1–S29; sl. 26) Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve Čvrsta plast, povprečne globine 0–30/40 cm, temno rumen- (Munsell 10YR 4/4). Sestava: 97 % meljast pesek, 2 % kamni kasto rjave barve (Munsell 10YR 3/4) z organskimi ostanki, velikosti do 2 cm in 1 % prodniki velikosti 3–8 cm, nepravil- ornica. Sestava: 92 % meljast pesek, 7 % prodniki velikosti ne oblike. V plasti so bili odlomki prazgodovinske keramike do 5 cm in 1 % kamni velikosti do 5 cm. Prekrivala je celotno (G779–G844), redka kamnita orodja (G845–G847), nekaj izkopno polje. V zgornjem delu je bila odstranjena prete- pa je bilo tudi odlomkov mlajše lončenine (G848–G849). žno strojno, v spodnjem delu deloma tudi ročno. V plasti so Na vrhu plasti so bile najdene posamične recentne najdbe, bile najdbe prazgodovinske lončenine ( ki so bile vanjo domnevno infiltrirane z oranjem. Stratigraf- G1415–G1506 ) in prežgane gline, antične lončenine in takšne iz mlajših arhe- sko gledano je bila pod SE S1 ter nad SE S3 in S5. Presekana oloških obdobij ( je bila z nekaterimi posebnimi stratigrafskimi enotami. Po- G1507–G1583 ) ter prazgodovinske in re- centne najdbe kovine, stekla, opeke in organskih ostankov. nekod je bila poškodovana od oranja. Predstavlja prazgo- SE S1A (sek. S22–S23, S25–S26) S10 in S11. dovinsko kulturno plast in je bila podobna plastem SE S2, Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve SE S8 (sek. S5, S11, S13; sl. 26) (Munsell 10YR 4/4). Sestava: 96 % meljast pesek, v 2 % Rahlo sprijeta naravna plast temno rumenkasto rjave bar-kamni velikosti do 5 cm, 2%, prodniki velikosti do 5 cm. Je ve (Munsell 10YR 4/4). Sestava: 90 % prodniki velikosti do premešana plast ter predstavlja prehod med ornico (SE S1) 25 cm, 10 % meljast pesek. Plast predstavlja geološko osno-in naravno geološko plastjo (SE S5). Najdb je bilo izredno vo. Bila je nepravilne oblike in brez najdb. Ležala je pod malo, le kak košček recentne opeke. Plast je bila izkopana ornico (SE S1). deloma strojno, deloma ročno. SE S2 (sek. S1) SE S9 (sek. S9, S10–S12, S15, S19, S21) Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve Sipka naravna plast temno rumenkasto rjave (Munsell 10YR (Munsell 10YR 4/4), debeline do 18 cm. Sestava: meljast pe- 4/4) in rjave barve (Munsell 10YR 4/3). Sestava: 98 % droben sek z redkimi drobnimi prodniki. Plast je podobna plastem pesek, 2 % posamezni kamni velikosti 1–5 cm, nepravilne SE S6, S10 in S12, vse imajo enako stratigrafsko lego pod oblike. Ležala je pod SE S1. Poškodovana je bila od oranja in ornico (SE S1) in nad geološkimi plastmi (SE S3, S5 in S9), je bila brez najdb. vendar plasti med seboj niso fizično povezane. V plasti so bile prazgodovinske in posamične recentne najdbe, ki so Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 27 SE S10 (sek. S4, S7–S8, S12) Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve (Munsell 10YR 4/4). Sestava: 90 % meljast pesek, 8 % kamni velikosti do 2 cm, 2 % prodniki velikosti 3–8 cm, nepravilne oblike. V plasti so bili najdeni odlomki prazgodovinske lon- čenine. Na vrhu plasti so bile posamične recentne najdbe, ki so bile vanjo domnevno infiltrirane z oranjem, ki jo je ponekod tudi poškodovalo. Stratigrafsko gledano je ležala pod SE S1 in nad SE S5. Presekana je bila z nekaterimi po- sebnimi stratigrafskimi enotami. Predstavlja prazgodovinsko kulturno plast in je bila podobna plastem SE S2, S6 in S11. Bila je bogata z odlomki prazgodovinskih posod (med njimi G696–G709), pri čemer je bilo več najdb v vzhodnem kot v zahodnem delu sektorjev. SE S11 (sek. S18) Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve (Munsell 10YR 4/4). Sestava: meljast pesek, redki prodniki in kamni velikosti do 2 cm, nepravilne oblike. V plasti so bili najdeni skoraj izključno odlomki prazgodovinske lončenine. Ležala je pod SE S1 in nad SE S5. Predstavlja prazgodovin- sko kulturno plast in je bila podobna plastem SE S2, S6 in S10. V njej so bili odkriti skoraj izključno odlomki prazgodo- vinskih posod (240, med njimi G710–G713). SE S12 (sek. S24–S25) Čvrsta antropogena plast temno rumenkasto rjave barve (Munsell 10YR 4/4), debeline 5–10 cm. Ležala je pod SE S1 in nad SE S5. Predstavlja prazgodovinsko kulturno plast in je bila podobna plastem SE S2, S6 in S10. Plasti po barvi ali konsistenci ni bilo mogoče ločiti od sosednjih, zato je bila omejena glede na gostoto prazgodovinskih najdb. V tlorisu je bila nepravilne podolgovate oblike, v skupni dolžini okoli 58 m, in je na obeh straneh obdajala prazgodovinsko pot (SE S1170). Na skrajnem zahodnem delu izkopnega polja je bila najširša in je v širino merila okoli 30 m, medtem ko se je proti vzhodu zožila na okoli 14,5 m ob skrajnem vzho- dnem robu izkopnega polja. Tudi s kamni obdana pot je bila najbolje vidna na skrajnem zahodnem robu izkopnega polja, proti vzhodu pa je počasi izginjala, domnevno zaradi oranja. V plasti so bili odkriti odlomki prazgodovinskih kera- mičnih posod (G674–G695). 28 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Grob 1 1 2 3 K 7 8 9 raziskano območje srednja bronasta doba 10 11 4 5 6 Z2 PA/ZSV pozna bronasta doba Z1 12 13 14 15 V domnevno pozna bronasta doba 16 17 18 rimska doba 19 20 domnevno rimska doba pozna antika ali zgodnji srednji vek 21 22 23 (PA/ZSV) Grob 2 neopredeljeno Električni 24 25 26 vod 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 S29 S28 S27 S26 S25 S24 S23 S22 S21 S19 S20 S16 S17 S18 S11 S12 S13 S14 S15 S5 S6 S7 S8 S9 S10 S2 S4 S3 S1 27 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 3000. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 29 5Raba prostora v prazgodovinskih obdobjih 5.1 Grobne najdbe kot skodele tipa Sk2 (Dular et al. 2002, t. 37: 6, sl. 19: sk 2), z Rabelčje vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1989, t. 2: 2, 6), Sodo-Matija Črešnar, Bine Kramberger, Petra Vojaković leka (Kavur 2012, sl. 7: 1, sl. 8: 1), Podsmreke (Murgelj 2013, 5.1.1  G644), Šimana pri Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, G196, Srednja bronasta doba G391) in iz Malečnika, na drugi strani reke Drave, kjer so bile Jugovzhodno od osrednjega dela poznobronastodob- opredeljene kot tip skodel C3 (Kramberger 2021, sl. 40, G76, ne naselbine je bil odkrit grob 2 (SE 817, sek. 25, kv. 457). G141). Z ročaji pripetimi pod ustjem jih poznamo na Hrva-Ovalna grobna jama je merila 0,66 × 0,5 m ter bila ohra- škem iz grobov 9 in 16 v Gređanih, skupine Barice-Gređani njena do globine 0,35 m. Vkopana je bila v sterilno ge- (Minichreiter 1983, t. 4: 3, t. 6: 3; Dular et al. 2002, sl. 42: 2, ološko osnovo (SE 2). V njej so bili odkriti ostanki petih 10; Kalafatić 2011, 50–54), z ročaji pod ustjem in na nizkih keramičnih posod. Večja amfora je bila v funkciji žare, prstanastih nogah, pa iz okvirno sočasnih grobov skupine v njej pa so bili žgani ostanki ter kalcinirane kosti (G3). Virovitica (npr. Vinski-Gasparini 1973, t. 7: 3, t. 8: 5, t. 9: 6, Ob njej sta ležali dve skodeli (G4–G5), posoda na nogi t. 10: 7, t. 14: 9, t. 16: 6). Na avstrijskem Štajerskem sta bili (G2) ter manjša dvo-ročajna posoda, morda amfora ali podobni odkriti na najdiščih Strettweg (Tiefengraber 2007, kantaros (G1). Grobna jama je bila zasuta s temno rjavo sl. 12: 4) in Hörbing pri Deutschlandsbergu (Bernhard 2007, sipko plastjo, ki je vsebovala žganino in kalcinirane kosti. t. 2: 4). S pomočjo slednjega je G. Tiefengraber opredelil Antroploška analiza sežganih skeletnih ostankov je po- horizont Hörbing-Petzelsdorf kot poselitev na avstrijskem kazala, da ti pripadajo približno 2,5 let staremu otroku Štajerskem med horizontoma Retznei-Freidorf I (Bd B2/C1) (glej poglavje 7.2, Leskovar). in Vorwald-Hasreith (Bd D/Ha A1). Datiral ga je okvirno v Med odkritim grobnimi najdbami brez dvoma izstopa tre- 97–103, sl. 14, sl. 16). čas Bd C2/D oz. v 14. stoletju pr. n. št. (Tiefengraber 2007, bušasto oblikovana amfora z visokim stožčastim vratom, na katerem sta delno ohranjena ročaja (G3). Slednja je še naj- Druga skodela iz groba 2, z bolj pokončno oblikovanim bolj podobna bogato okrašenima amforama iz 10 × 20 m ustjem (G5), ima primerjave na najdišču Sotin v Slavoniji velike stavbe na srednjebronastodobnem najdišču Gelsesz- (Vinski-Gasparini 1973, t. 17: 5), v Šimanu pri Gotovljah (To- iget na zahodnem Madžarskem, v kateri je bil odkrit bogat mažič, Olić 2009, G209) in prav tako na Olorisu pri Dolnjem keramični inventar, ki so ga opredelili v stopnjo Bd C (Hor- Lakošu (Dular et al. 2002, t. 11: 5). váth 1994, sl. 4: 7, sl. 5: 7; Dular et al. 2002, 189, sl. 25: 1, 2). Med tipološko značilne kose srednjebronastodobne kera- Skodeli sta primerljivo oblikovani, obe imata izvihan rob mike uvrščamo tudi nizko votlo nogo posode (G2), ki naj-ustja, ki ostro prehaja v zaobljeni spodnji del (G4–G5). Prva verjetneje pripada oz. je del skodele na nogi (Tomažič, Olić ima izvihano ustje in rahlo presegajoči ročaj (G4), druga bolj 2009, G144, G297, G350; Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 5: 28; pokončno ustje ( Dular et al. G5 ). Za skodelo z izvihanim ustjem in rahlo 2002, sl. 41–43, t. 8: 5–7; Horváth 1994, sl. 4: 6, presegajočim ročajem (G4) je najti primerjave na številnih sl. 5: 4–5). žarnih grobiščih in naselbinah iz srednje in začetka pozna Vse primerjave keramičnemu posodju iz groba 2 z lokacije bronaste dobe na prostoru jugovzhodnih Alp in v zaho- Pobrežje (Zrkovci) torej narekujejo njegovo datacijo v hori- dnem Podonavju. Enaka je bila odkrita v žarnem grobu 12 zont Oloris-Podsmreka (Bd B2/C1–Bd D). Njegova lokaci- na grobišču Balatonmagyaród–Hídvégpuszta, opredelje- ja ne daje vtisa povezanosti z naselbino iz mlajše kulture nem v stopnjo Bd D (Horváth 1994, sl. 11: 6) in v objektu 315 žarnih grobišč. Zdi se, da bi ga smeli povezati z naselbino na najdišču Dunakesz (Szilas 2002, 295, sl. 3: 2), podobni v na nasprotnem bregu reke Drave, v Malečniku, kjer so bile že omenjeni hiši iz Gelseszigeta (Horváth 1994, sl. 4: 2, 5). V jugovzhodnih Alpah smo jih doslej poznali v okviru horizon- ta Oloris-Podsmreka, npr. iz Olorisa, kjer so bile opredeljene 30 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 odkrite naselbinske ostaline iz istega časovnega horizonta (G9–10). Grobna jama je bila zasuta s sipko črno plastjo ter (Kramberger et al. 2021, 46–56).14 žganino, v kateri so bili zogleneli ostanki semen (glej po- Še nekoliko južneje (sek. S26, kv. 3834) so bili na dnu ornice, glavje 7.3 Črešnar, Culiberg) ter kalcinirane kosti.15 na površini nepravilnega tlorisa (vel.: 0,22 × 0,28 m, gl. do Ovalni lonec z visokimi rameni in uvihanim ustjem ima na 0,13 m), odkriti številni keramični odlomki (SE S1244), ki pri- ramenu vodoravne držaje z vtisom prsta (G7). Tako obliko-padajo dvoročajni posodi (G6). Zaradi odsotnosti kakršnih- vani lonci so na Štajerskem značilni za daljše obdobje, od koli drugih ostalin ali najdb iz tega obdobja na tej lokaciji, mlajše kulture žarnih grobišč do starejše železne dobe (Du- morda kosi posode predstavljajo ostanke uničenega groba. lar 2013, 34–35, sl. 9: 10). Najboljše primerjave jim je najti na Po ostankih posode sodeč gre za trebušast lonec z raz- Pošteli, kjer so pogosti zlasti v tretjem horizontu poselitve, torej v času Ha C–D1 (Teržan 1990, 33–34, 36, sl. 3: 13), ter meroma visokimi zaobljenimi rameni, ki ima na največjem v Hotinji vasi. Pri slednjih so nekateri držaji okrašeni z od- obodu pripeta trakasta ročaja. Ker ustje in vrat nista bila tisi prstov in so tako najbolj podobni pobreškemu (Gerbec ohranjena v celoti, bi lahko šlo tako za lonec z dolgim ra- 2015, 21, G177–178, G196, G215, G238, G405). hlo usločenim vratom (npr. Tomažič, Olić 2009, G406; Puš 1988–89, 347, t. 2: 1; Kramberger 2021, G81), kakor tudi za Poleg lonca je bilo v grobu še manjše bikonično keramično lonec s poudarjenim prehodom v krajši izvihani vrat (Dular predilsko vretence (G11). Slednja, redkeje tudi tkalske uteži, et al. 2002, sl. 27: 2; Horváth 1996, sl. 32). Podobne posode so v grobove prilagali že v času kulture žarnih grobišč (npr. z dolgim rahlo usločenim vratom so bile odkrite v jami 42 grobišče Pobrežje, Brinjeva gora), tradicija pa se je obdržala v Malečniku (Kramberger 2021, G81), na naselbinah v Šimal- tudi v halštatskem obdobju. Na območju skupine (Martija- nu pri Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, G406) in Žlebič (Puš nec – Kaptol) so bile uteži priložene v elitne grobove, v do- 1988–89, 347, t. 2: 1) ter v grobovih virovitiške skupine, npr. lenjski, svetolucijski in notranjski skupini pa se uteži le redko v Virovitici (Vinski-Gasparini 1973, t. 11: 2), v Sirovi Kataleni pojavijo (Teržan 1996b, 513–514). (Vinski-Gasparini 1973, t. 16: 2), v Sedlarici (Vinski-Gaspa- V grobu sta bila odkrita še dva v ognju močno poškodova- rini 1973, t. 16: 5) in v Moravčah pri Sesvetih (Sokol 1996, na odlomka bronaste drobno narebrene zapestnice oval- 30, sl. 8: 3). Trebušaste lonce z visokimi zaobljenimi rameni, nega preseka ( G8 ). Gre za dela polno ulite zapestnice, ki trakastimi ročaji na največjem obodu in s poudarjenim pre- pa ji zaradi neohranjenih zaključkov ne moremo natančneje hodom v krajši izvihani vrat, srečamo na mlajšem naselju na opredeliti po tipu in času. Podobne zapestnice, ki so ne- najdišču Balatonmagyaród-Hidvégpuszta (Dular et al. 2002, koliko bolj masivne in imajo tudi bolj široka rebra, so bile sl. 27: 2; Horváth 1996, sl. 32), v nekoliko večji obliki – kot odkrite v Veliki gomili nad Razvanjem. Enako vrsto zapestnic pitose – pa na Podsmreki (Murgelj et al. 2013, 34, sl. 31a), v je imela ženska oseba iz 38. gomile na Lepi ravni pod Po- Krki in Krški jami (Murgelj 2008, sl. 13, 14), na najdišču Fran- štelo, najdene pa so bile tudi v domnevnem grobu v bližini zhausen na Spodnjem Avstrijskem (Neugebauer 1994, 150, Bohove. Takšne zapestnice se pojavijo v stopnji Štajerska IIIb sl. 83: 13), Orešac v Banatu (Majnarić Pandžić 1989, 43, t. 3: oziroma v pozni fazi Ha C2 in zgodnjem Ha D1 obdobju. 2, 3), v Bezdanjači v Liki (Drechsler Bižić 1979–80, 35, 42, t. Najdemo jih tudi med pridatki grobov v Kleinkleinu, npr. v 22: 1; 35: 5) ter v Jozgini pečini (Drechsler Bižić 1987, 58, t. gomilah Tschoneggerfranzl 2 in 3, kjer so po dimenzijah in 2: 2; 3: 2). okrasu še najbolj podobne pobreški (Dobiat 1980; Teržan 5.1.2 Starejša železna doba 1990, sl. 15: 3–8; Teržan 2021, 434–435; Strmčnik Gulič, Kaj- zer, Kramberger 2021, t. 1: 1–12). Grob 1 (SE 1151, sek. 1, kv. 26) je bil odkrit na robu visoke V grobu sta bili tudi dve drobni svetlo oranžni stekleni jago- prodnate dravske terase. Ležal je pred krajšo severozaho- di ( G9, G10 ). V severovzhodni Sloveniji so kljub več sto od- dno stranico velikega pravokotnega poznobronastodobne kritim grobovom iz pozne bronaste in starejše železne dobe stavbe 1, a je bil vkopan v pripadajočo kulturno plast (SE 3) najdbe steklenih jagod izjemno redke. To je verjetno do in je bil torej mlajši. Ovalno oblikovana grobna jama je me- neke mere povezano z načinom priprave pokojnika, torej rila 0,71 × 0,62 m. V njej so bili ostanki keramičnega lonca upepelitvijo, po drugi strani z nošnjo ali manjšo dostopno- z držaji ( G7 ), keramično predilsko vretence ( G11 ), odlom- stjo tovrstnega nakita, delno pa tudi zaradi uporabe sejanja ka bronaste zapestnice ( G8 ) in dve drobni stekleni jagodi sedimentov le pri sodobnih raziskavah. Med najstarejšimi s širšega prostora SV Slovenije so jagode iz grobov 1, 2 in 14  Radiokarbonska datacija kosti, ki bi lahko morda pomagala pri na- tančnejši absolutni dataciji, je bila žal neuspešna (glej poglavje 7.1, 15  Kosti, omenjene v dokumentaciji, med pregledom materiala niso Črešnar). bile najdene in analizirane. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 31 4 z Goric pri Turnišču, ki sodijo v starejše žarnogrobiščno celotno starejše halštatsko obdobje oziroma do stopnje Ha obdobje (Plestenjak 2010, 40–41, 44, sl. 30, G85–86, G100− C2/D1. Na mestu je tudi vprašanje o pripadajoči naselbini. G104, G116−G117). Stekleni jagodi sta bili tudi v grobu 7 iz Razmišljamo lahko tako v smeri manjšega nižinskega gru- Ormoža, ki je eden najbogatejših oziroma najbogatejši grob častega zaselka, kakršen je bil odkrit pri Hotinji vasi (Gerbec s prehoda med pozno bronasto in starejšo železno dobo 2014), kot posamezne kmetije. Ne nazadnje bi lahko grob v severovzhodni Sloveniji (Tomanič-Jevremov 1988–1989, t. pripadal tudi domnevni naselbini na Meljskem hribu, ki se 16: 5). dviguje nad levim bregom reke Drave in izkazuje poseli- Majhne steklene jagode so bile v žganih grobovih odkrite tev v različnih obdobjih pozne prazgodovine, morda tudi v starejši železni dobi (Kavur 2001), železnodobne najdbe pa tudi na nekaterih drugih najdiščih v Sloveniji. V Ljubljani na so bile odkrite tudi v Malečniku (Kramberger 2021, 58–63, dvorišču SAZU so zastopane v dveh grobovih, gr. 126 in 122–123, npr. G211, G216, G217, G392, G393, G395, G473). 144, iz stopenj Lj. Ib oziroma II (po Škvor Jernejčič), v vseh primerih pa so jagode modre barve (Škvor Jernejčič 2013, 149–152, t. 63: 9, t. 74: 5). V Tolminu se steklene jagode v 5.2 Naselbina iz pozne bronaste grobovih večinoma pojavljajo posamično ali v manjšem šte- dobe vilu. Tako majhnih jagod kot na Pobrežju sicer ni bilo od- kritih, je bilo pa skupaj trinajst jagod premera 0,45−0,5 cm Bine Kramberger, Matija Črešnar 65-69). Najbolje ohranjen del najdišča na Pobrežju predstavljajo (var. Ic), ki so bile vse modre barve (Svoljšak, Pogačnik 2002, ostaline naselbine iz pozne bronaste dobe16 (sl. 28, 29a–c), Povsem drugačna pa je slika pojavnosti steklenih jagod na ki jo povezujemo z znamenitim žarnim grobiščem, odkri- Dolenjskem, kjer je na primer na Kapiteljski njivi že v planih tim nedaleč stran (Pahič 1972; Pahič 1991; Koprivnik 2021a). žganih grobovih najti razmeroma veliko steklenih jagod, a Ostaline naselja so bile zlasti številne v severnem delu izko- tudi tam močno prevladujejo enobarvne modre jagode, panega območja, ob robu visoke druge dravske terase in v rumena barva pa se pojavlja le v kombinacijah. Med vse- skupni oddaljenosti okoli 100 m proti jugu, nato pa se je z mi najbolj izstopa grob 54, ki je datiran v fazo Ljubljana IIb oddaljevanjem od tega prostora v smeri proti jugu gostota (po Gabrovcu), v katerem je bilo odkritih več kot 250 jagod, arheoloških ostalin in najdb postopoma zmanjševala. Od- med njimi pa so najštevilnejše prav zelo drobne jagode s krita in raziskana je bila množica jam, ki so služile kot jame premeri okoli 0,3 cm (Bricelj 2003, 60–63, t. 28, t. 29). Še za navpične nosilce lesenega ogrodja stavb, t. i. sohe ozi- mnogo bolj številne so steklene jagode v skeletnih grobovih roma stojke (za različna poimenovanja glej Črešnar 2007a; iz gomil, kjer jih je v stopnji Podzemelj še nekoliko manj, Črešnar 2007b; Dular 2008), ki smo jih uspeli povezati v več razcvet pa je zaznati v mladohalštatskih stopnjah certoške tlorisov stavb oziroma objektov. Odkrite so bile tudi števil- fibule in negovske čelade. Omeniti velja, da tudi med eno- ne v zemljo vkopane jame, pa shrambene posode ali večji barvnimi jagodami močno prevladujejo modre, pojavljajo lonci, postavljeni v vkopane jame, skupki keramike in zgo- pa se še bele, rumene, turkizno zelene, pa tudi črne in le stitve kamenja oziroma groblje s pozno bronastodobno ke- redko rjave (Križ 2019, 52−55). Toda prav nobena po videzu ramiko, ki jih razumemo kot ostanke nekdanjih tlakovanih ni povsem enake barve kot pobreški. površin. Takšne zgostitve kamenja so bile tudi v naselbini iz Glede na omenjene primerjave, predvsem za keramičen pozne bronaste dobe v Orehovi vasi (Grahek 2015, 31, 33) in lonec in bronasto zapestnico, gre sklepati, da sodi grob 1 v poznobronastodobni naselbini v Ormožu (Dular, Tomanič s Pobrežja v starejšo železno dobo in ni neposredno po- Jevremov 2010, 40–41). vezan na poznobronastodobno naselbino. Grob tako po- Ostaline in najdbe so se sicer nadaljevale tudi izven izko- membno dopolnjuje podobo pokopavanja v starejši železni pnega polja, kar velja predvsem za območje tik ob robu dobi v Pohorskem Podravju (Teržan 1990; Črešnar, Vinazza dravske terase, kje so bile opažene tako proti vzhodu kot 2019; Teržan, Črešnar 2021). Skupaj s pred kratkim odkritim tudi proti zahodu, južneje od tod pa predvsem v smeri proti planim grobiščem na lokaciji Slivnica (Tovarna Magna) (Bra- zahodu. Zato predpostavljamo, da je bil z arheološkim iz- tušek 2023) ter morebiti tudi z grobom na lokaciji Bohova kopavanjem raziskan le del obsežnejše naselbine iz pozne (E.Leclerc) (Kavur 2008) dokazuje, da je potrebno v nižin- bronaste dobe. skem svetu Dravskega polja ob gomilnih grobiščih, kot je recimo tisto pri Rogozi, računati na plana žgana grobišča, ki 16  Predstavitev poznobronastodobne naselbine temelji na raziska- se v tradiciji kulture žarnih grobišč lahko ohranjajo tudi skozi vi, objavljeni v prispevku Kramberger, Črešnar 2021 z nekaterimi posodobitvami. 32 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Grob 1 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 2 3 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 1 4 7 16 15 15A 15 B 1 5 1 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 43A 43B 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 45 44 44A 44B 58 59 60 61 62 2 63 64 65 66 68 69 70 71 71A 71B 67 5 6 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 6 72A raziskano območje 114 7 8 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 101A pozna bronasta doba 9 115 4 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 100A srednja bronasta doba 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 stavba (1–21) 8 9 7 143A143 142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 130 jama 144A 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 157A groblja 170 169 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 groblja s keramiko iz pozne bronaste dobe 171A171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 182A182B 10 11 vodni nanos s keramiko iz pozne bronaste dobe K 196 195 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 183A183B 183D 183E183F183G 183H domnevno pozna bronasta doba 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Z2 10 V 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 226B 226A 226 225 224 223 222 221 220 219 218 217 216 215 214 213 16 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 17 18 16 12 42 41 40 38 37 39 36 35 34 33 32 31 30 15 29 227B 227A 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 43 42 45 44 47 48 46 14 43 14 13 12 11 10 118 976 5 4 3 2 197B 1197A197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 1 2 3 4 5 6 8 7 Z1 12 13 14 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 257B 257A 257 256 255 254 253 252 251 250 249 248 247 246 245 244 243242 15 16 17 13 53A 258B258A258 259 260 261 262 263 264265 266 267 268 269 270 271 272 273 288 287 286 285 284 283282 281 280 279 278 276 275 274 18 289290291 292 293294295 296 297 298 17 299 300 301 302 303 304 320 319 318 317 316315 314313 312 311 310 309 308 307 306 305 321322 323 324325 326 327328329 330 331 332 333 334 335 18 19 20 351 350 349 348347 346 345344343 342341 340339 338 337 336 vod 383 21 384 385 386 387 388 389 22 Električni 352 353354 355 356 357 358359360 361 362363364 365366 367 382 381 380 379 378 377376 375 374 375 374 373 372 371 370 390 391 392 393 394 395 396 397 398 23 414 19 415 413 412 411 410 409 408 407 406 405 404403 402401 400 399 416 417 418 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 444 Grob 2 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 435 436 437438 439 445446 447 448 449450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 24 25 26 474 20 473 472 471 470 469 468 467 466 465 464 463 462 461 460 459 475 476 477 478 479 480 481 482 483 484 485 486 487 488 489 490 505 504 503 502 501 500 499 498 497 496 495 494493 492 491 506 507 508 509 514 515 516 517 518 519 510 511 512 513 520 27 28 29 535 534 533 532 531 530 529 528 527 526 525 524 523 522 521 536 537 538 539 540 541 542 543 544 545 546 547 548 549 550 565 564 563 562 561 560 559 558 557 556 555 554 553 5 5 2 551 566 567 568 569 570 571 572 573 574 575 576 577 578 579 580 30 31 32 595 594 593 592 591 590 589 588 587 586 585 584 583 582 581 21 597 598 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 625 624 623 622 621 620 619 618 617 616 615 614 613 612 611 626 627 628 629 630 631 632 633 634 635 636 637 638 639 640 33 34 35 655 654 653 652 651 650 649 648 647 646 645 644643 642 641 656 657 658 659 660 661 662 663 664 665 666 667 668 669 670 684 683 682 681 680 679 678 677 676 675 674 673 672 671 687 688 689 690 691 692 693 694 695 696 697 698 699 36 37 714 713 712 711 710 709 708 707 706 705 704 703 702 723 724 725 726 727 728 729 734 733 732 747 748 749 750 751 752 753 754 755 756 757 prazgodovinska pot 774 773 772 771 770 769 768 767 766 765 764 763 762 775 776 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 38 39 40 803 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 806 807 808 809 810 811 812 813 814 815 816 817 832 831 830 809 828 827 826 825 824 823 822 821 820 835 836 837 838 839 840 841 842 843 844 845 846 845 41 42 43 861 860 859 858 857 856 855 854 853 852 851 850 28 Srednja in pozna bronasta doba. Levo spodaj je z rdečim okvirjem označena 887 44 864 865 866 867 868 869 870 871 872 873 874 875 45 886 885 884 883 882 881 880 879 lega naselbine iz pozne bronaste dobe, domnevna prazgodovinska pot pa z 890 891 892 893 894 895 896 897 zeleno črto. Merilo 1 : 1000. 905 904 903 902 901 902 S29 908 909 915 33 1106 27 Grob 1 1141 1102 5 186 6 7 8 9 10 11 1103 1139 1151 Stavba 1 ? 1125 1117 26 25 24 195 178 153 1146 1101 177 23 22 21 20 1100 1128 1115 19 2 189 198 18 165 1129 1110 197 1145 1124 1144 1109 171 169 176 1113 190 30 31 1143 32 33 156 34 35 36 37 151 38 188 1149 1148 1150 1107 1147 155 170 1142 172 39 1 167 173 174 163 154 1104 57 56 55 54 152 53 52 150 51 50 49 48 162 166 1105 179 168 1112 192 191 1130 1237 1116 299 1234 1238 1200 292 58 59 60 61 62 63 64 65 66 1244 1236 1232 1233 1252 287 1242 298 1201 1235 1201 288 1240 67 1241 5 297 289 ? 86 85 84 83 1249 82 81 80 79 78 1243 1251 293 1210 1202 Stavba 2 1246 1227 296 277 265 77 1224 7 4 87 88 89 90 91 92 1245 93 94 1247 1225 1226 280 276 95 Stavba 7 279 278 1222 272 281 275 290 114 113 112 111 110 284 109 283 108 107 267 282 285 1248 271 106 266 362 115 116 117 118 119 326 120 338 337 121 336 348 122 123 350 Stavba 8 360 8 143A 143 142 352 141 140 139 138 137 136 144A 144 145 146 147 148 149 150 151 170 169 327 168 167 166 165 407 406 404 171A 171 172 173 174 175 10 403 405 196 409 408 195 194 193 192 191 190 29a Pozna bronasta doba. Merilo 1 : 250. 34 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 raziskano območje pozna bronasta doba 12 jama 13 14 1 136 132 groblja s keramiko iz pozne bronaste dobe 135 Stavba 4 131 domnevno pozna bronasta doba 134 130 143 133 123 121 122 groblja 165 118 Stavba 5 117 119 157 107 120 112 111 110 108 104 105 158 7 16 15 15A 1 5 B 1131 149 128 40 41 42 159 129 113 109 164 125 144 43 183 181 147 43A 43B 126 127 148 146 182 180 124 160 141 199 1122 140 138 116 184 115 142 1133 139 161 187 1127 47 103 137 1132 46 45 44 44A 185 1134 44B 1136 145 1215 1135 1121 1216 3 stavba 76 68 Stavba 3 1120 1214 160 1213 1118 263 1119 258 245 206 244 69 70 71 71A 71B 201 223 243 246 221–222 247 227 228 224 218 229 203 1250 225 207 75 74 73 230 231 220 219 256 232 204 72 Stavba 6 72A 202 226 233 217 235 6 241 236 234 237 216 96 97 98 259 99 208 239 238 211 260 210 100 242 100A 270 251 209 105 104 103 102 101 101A 269 252 212 262 248 268 253 250 249 213 1211 358 124 125 126 127 128 129 9 325 314 320 Stavba 9 135 134 133 132 131 130 152 153 154 155 156 157 157A 164 163 162 161 160 159 158 176 177 178 179 180 181 182 182A 182B 11 189 188 187 186 185 184 183 183A 183B 183D 183E183F Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 35 K 9 8 7 6 5 4 3 2 1 15 16 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 603 226B 226A 226 225 224 223 222 221 220 219 218 217 216 215 214 213 517 663 623 1687 614 Stavba 16 Stavba 12 1699 516 662 520 519 1667 42 41 1677 1689 40 39 38 37 36 35 34 659 1679 1676 33 3231 3029 602 227B 227A 521 504 1690 227 228 229 230 231 1663 609 658 Stavba 14 503 1674 532 515 1688 1673 45 14 13 12 11 10 1654 Stavba 10 Z2 Z1 1693 1647 1648 605 9 87 6 5 4 3 21 639 1652 1621 1620 1650 634 512 1629 197B 197A 197 198 199 527 513 1651 664 641 528 17 43 46 48 49 50 51 52 601 53 44 47 257B 257A 257 256 255 254 253 252 251 250 249 248 247 246 514 600A 525 1672 1659 522 501 1671 604 Stavba 11 531 689 533 628 523 414 690 627A 420 613 524a Stavba 13 53A 258B258A258 259 260 261 262 263 264265 266 267 268 269 270 271 272 643 431 422 612A 642 526a 625a 434 Stavba 15 426 288 287 286 285 284 283282 281 280 279 278 425 428 Stavba 17 427 432 289 290 291 292 293294 295 296 297 298 451 429 320 433 319 Merilo 1 : 150 634 410 1655 1670 452 1646 1629 637 Stavba 10 1680 Stavba 11 640 1656 699 698 635 638 665 321 614 1668 1615 1619 697 1657 1653 694 1658 636 1614 Stavba 12 1622 692 695 351 1666 633 629 614a 630 679 352 1665 660 Stavba 13 631 680 1626 1612 1613 678 676 677 656 661 666 1617 1611 675 688 1664 1661 696 1606 1616 632 1609 1625 687 1607 1610 685 1608 1628 1603 684 1605 674 667 1604 1602 1618 669 683 1601 1624 682a 668 673 619 686 672 681 Merilo 1 : 150 611 608 657 655 650 Električni vod 652 653 Stavba 14 649 645 622 651 646 654 621 648 644 615 648A 1695 647 29b Srednja in pozna bronasta doba. Merilo 1 : 350. 1649F 1649B 1649E 1649D 36 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1649A 1649 1649K 1649I 1649H 12 13 raziskano območje 200 540 210 srednja bronasta doba (grob 2) 500 201 202 203 204 205 206 207 208 209 pozna bronasta doba 1 2 3 4 5 67 stavba jama 14 29 28 27 26 25 groblja 232 233 234 235 236 237 238 239 240 groblja s keramiko iz pozne bronaste dobe 241 31 32 33 34 35 domnevno pozna bronasta doba 15 542 245 244 243 242 16 17 534 421 544 273 424 440 371 423 453 276 275 274 450 436 411 456 457 459 412 455 458 413 318 317 316 315 314 313 312 311 454 Stavba 18 299 300 301 302 303 304 430 415 418 18 437 416 417 310 309 308 307 306 305 19 20 322 323 324 325 326 327 328 329 438 332 333 330 331 334 335 350 349 348 347 346 345 344 343 342 341 340 339 338 337 336 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 364 365 366 367 382 381 380 379 378 377 376 375 374 375 374 373 372 371 370 21 22 23 383 384 385 386 387 388 389 390 391 392 393 398 394 395 396 397 413 708 412 411 410 409 408 407 406 405 404 403 402 401 400 399 706 414 Stavba 19 415 416 417 418 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 444 443 442 702 441 440 439 438 437 436 435 434 435 436 437 438 439 24 25 26 445 Grob 2 817 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 474 473 472 808 Stavba 20 471 470 469 468 467 466 818 813 465 464 463 462 461 460 459 475 809 476 477 478 479 480 481 482 483 484 485 486 487 488 489 490 807 814 810 812 800 606 811 505 504 503 502 501 500 499 498 497 496 495 494 493 492 491 801 607 506 507 508 509 510 511 512 513 514 515 516 517 518 519 520 27 28 29 1649J 1649C 535 534 533 532 531 530 529 528 527 526 525 524 523 522 521 37 823 536 537 538 539 540 541 542 543 544 545 546 547 548 549 550 565 564 563 562 561 560 559 558 557 556 555 554 553 5 5 2 551 569 570 571 572 573 574 575 576 577 578 579 580 592 591 590 589 588 587 586 585 raziskano območje 584 583 582 581 pozna bronasta doba Stavba 21 1640 stavba 599 31 600 601 602 603 1639 1638 1637 604 605 606 jama groblja 607 608 609 610 1633 1641 groblja s keramiko iz pozne bronaste dobe 1634 623 622 621 domnevno pozna bronasta doba 1635 1636 1645 620 619 618 617 616 615 614 613 612 628 718 710 629 630 631 35 34 719 632 633 634 635 636 637 638 639 726 727 654 720 711 653 652 651 650 649 648 647 646 645 644 643 715 712 714 657 658 659 660 661 716 662 663 664 665 666 667 668 684 683 682 681 717 680 679 678 677 676 675 674 673 830 687 825 826 688 689 690 691 692 693 694 695 696 697 827 36 714 713 712 711 710 709 708 707 706 705 704 828 29c Pozna bronasta doba. Merilo 1 : 250. 5.2.1 Opredelitev keramičnih najdb predvsem mlajše kulture žarnih grobišč. Večji del najdb iz-haja iz jam za stebre, v katerih so deli posod služili kot del Med obsežnim gradivom iz pobreške naselbine močno pre-zasutja ali kot podlaga, na katero so bile položene. 18 Ker vladujejo keramični predmeti. Ti so bili sorazmerno pogosto so bili ti kosi uporabljeni pri gradnji stavb, pomenijo torej najdeni v povezavi s stavbami: v jamah za lesene stebre, v terminus ad quem za datacijo stavb; torej nakazujejo čas, ko posamičnih jamah v notranjosti stavb, ali pa so se naha-je bila naselbina ustanovljena in so bile posamezne stavbe jali kot skupki keramike na površini tik nad sterilno plastjo zgrajene. znotraj njihovega tlorisa. Preostale najdbe izvirajo iz srednje Večina najdb izvira iz groblje SE 1106 ob stavbi O1 ( G31 – velikih jam in zgostitev kamenja, ki so bile raziskane v bližini G208 stavb, velik del pa tudi iz vrhnjih plasti. 17 ), iz jame SE 520III ( G569 – G579 ), del pa iz grobelj SE 604 ( G554 ) in SE 610 ( G555 – G558 ), ki sta se nahajali tik Predstavljeno keramično gradivo predstavlja izbor značilne ob stavbi O15. Druge najdbe so bile v srednje velikih jamah, keramike naselbine iz pozne bronaste dobe, natančneje ki so se nahajale v osrednjem delu hiš (O11: G458 – G465 ; O14: G546–G547). Nekatere shrambene posode in veliki 17  Gre za ornico (SE 1), ki je bila delno odstranjena strojno, in plasti lonci so bili vkopani v zemljo tik ob stenah stavb, bodisi pod njo. V teh plasteh so se mešale najdbe iz različnih obdobij. Poleg keramike kulture žarnih grobišč so bile pogoste predvsem najdbe iz 18  Zlasti veliko keramike je bilo odkrite v jamah za sohe stavbe O14, ki rimske dobe (glej Poglavje 6), vmes pa so se pojavljali tudi mlajši kosi pa je bil žal uničen v ognju, zato so odlomki posod precej prežgani in redki keramični odlomki iz mlajše železne dobe (glej Poglavje 5.3) in od ognja deformirani, tako da številnih posod ni bilo mogoče ali celo kos, okrašen s pramenastim okrasom, iz zgodnje bronaste risarsko rekonstruirati (npr. pri O14: G520–521, G525, G533, G537, dobe (G779) ter kos iz zgodnje bakrene dobe (G850). G539). 38 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 na zunanji strani (O14: G545) bodisi na notranji strani (O14: s Pahič 1955, T. 12: 1; glej tudi T. 22: 2). Tudi pitos različice G527). Posamičen lonec je bil odkrit nad sterilno plastjo Pi2/2 ima primerjave v Rogozi (prim. sl. 2: Pi2/2 s Črešnar znotraj tlorisa stavbe (npr. O11: G456). 2010, T. 18: 1), v najnižji plasti stopnje Ha A na Brinjevi gori Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva in njihova kro- (prim. sl. 2: Pi2/2 z Oman 1981, T. 18: 1) ter v plasti nad njo (prim. sl. 2: Pi2/2 z Oman 1981, T. 14: 1). Različica Pi2/1 ima nološka opredelitev temeljita na posodah, ki izvirajo iz jam primerjave v naselbini v Orehovi vasi (prim. sl. 2: Pi2/1 z in zgostitev kamenja. Le v primerih, ko tipološko značilni Grahek 2015, 151, G102) iz istega horizonta, pa tudi npr. v kosi niso bili zastopani v omenjenih kontekstih, smo vključili naselbini iz Ha B–C stopnje v Ormožu (prim. sl. 2: Pi2/1–2 z tudi najdbe iz (do neke mere) premešanih kulturnih plasti in Dular, Tomanič Jevremov 2010, T. 31: 10) ter v grobu 128 na ornice. V obravnavo so bile vključene predvsem keramične prvem žarnem grobišču v Rušah (Müller-Karpe 1959, T. 113: najdbe, ki so na najdišču večkrat zastopane, pa tudi glede K1). Za primerjave pitosom različic Pi2/1–2 glej tudi: Dular na obliko in/ali ornament izjemni kosi. Naše tipo-kronološke 2013, 28–29, sl. 6: P3. Izjema je morda le pitos različice Pi2/3 analize slonijo predvsem na bolje ohranjenih in risarsko re- (glej tudi G527 – 528 ), ki mu najdemo najbližji primerjavi v konstruiranih posodah. V analizo okrasa so bili vključeni tudi grobiščih stopnje Ha B, in sicer v grobišču na Mladinski ulici manjši keramični odlomki, saj je pri njih mogoče prepoznati, v Mariboru in na prvem žarnem grobišču v Rušah (grob 133: kako so bile posode okrašene. Müller-Karpe 1959, T. 113: G; Maribor, Mladinska ulica: ibid. Shrambene posode ali pitosi T. 121: 12). Kronološko natančneje opredeljivi so posamezne Največji delež keramičnih odlomkov na Pobrežju pripada različice pitosov s konveksnimi trebuhi, rahlo zaobljenimi velikim shrambenim posodam in loncem, kar je glede na rameni in dolgimi stožčastimi vratovi (sl. 31: Pi3 in sl. 32: njihovo velikost povsem razumljivo. Večje med njimi so Pi4). Za posode tipa Pi3 so značilna kratka ramena in neiz- shrambene posode oziroma pitosi s prostornino med pri- razit, tekoči prehod v vrat (sl. 31: Pi3). Pitos različice Pi3/1 bl. 25 in 127 litrov ( z volumnom okoli 50 litrov je na ramenu okrašen z dvema sl. 30 – 32 ). Bolje ohranjeni primerki so bili večinoma najdeni v jamah, ki niso bile bistveno večje vodoravnima vrezanima črtama, tik pod najširšim obodom od samih posod, običajno pa so se nahajali v neposredni pa z razčlenjenim plastičnim rebrom (sl. 31: Pi3/1). Pitos bližini hiš. Za pitose so značilni konveksni trebuhi in rahlo različice Pi3/2 z volumnom okoli 25,3 litrov je okrašen z bra- zaobljena ramena, med seboj pa se razlikujejo predvsem davico na prehodu iz ramen v vrat (sl. 31: Pi3/2), sicer pa se po razmerju med višino ramen in vratov, po višini spodnjih od različice Pi3/1 razlikuje predvsem po manjšem premeru delov posod v primerjavi z zgornjimi, po velikosti premera ustja v primerjavi z najširšim obodom posode. Obe različi- ustja v primerjavi s premerom najširšega oboda, po izviha- ci shrambenih posod sta značilni obliki za Ha B obdobje v nosti ustja ter tudi po usločenosti vratu. Glede na te razlike ruški žarnogrobiščni skupini, kjer so take posode služile kot smo jih razvrstili v štiri osnovne tipe z 11 različicami. žare. Analogije pitosu Pi3/1 najdemo predvsem v grobovih mer ustja pa približno enak največjemu premeru posode. 15; 2: 1; 28: 5; prim. sl. 3: Pi3/2 s Pahič 1972, T. 19: 1; 27: 1; 28: Ustje pri njih je lahko močno izvihano, tako da presega naj- 5) ter v grobovih 99 in 170 na prvem žarnem grobišču v Ru- večji premer posode ( sl. 30: Pi1/1 ), ali pa je rahlo izvihano šah (Müller Karpe 1959, T. 111: J4; 115: D4). Podobna posoda Za pitose tipa Pi1 je značilno, da imajo kratka ramena, pre- in 145 na istem grobišču (prim. sl. 3: Pi3/1 s Pahič 1972, T. 1: 7, 11 in 145 na Pobrežju, različici Pi2/2 pa v grobovih 97, 114a in manjše od najširšega oboda (sl. 30: Pi1/2). Obe različici naši različici Pi3/1 izvira iz groba 5 v Miklavžu in je značilni se pojavljata z razčlenjenim plastičnim rebrom, pogosto pa predstavnik mlajše stopnje faze Ha B, kar je podkrepljeno je bilo z odtisi razčlenjeno tudi ustje. z radiokarbonskimi datacijami (Črešnar, Thomas 2013, 82, Na podoben način so bile okrašene tudi velike shrambe- op. 22, sl. 7: 14; Črešnar, Murko 2014, 209–213, sl. 10.7: 14; ne posode tipa Pi2, ki se od pitosov tipa Pi1 razlikujejo po 10.9; glej tudi Črešnar, Teržan 2014b, 697). Enako oblikovana tem, da imajo daljša ramena in posledično v primerjavi z shrambena posoda, prav tako z vrezi na ramenih, je bila najširšim obodom izrazito manjši premer ustja (sl. 30: Pi2). odkrita na drugem žarnem grobišču v Rušah, kjer pa izhaja Večina oblik je precej dolgotrajnih, saj se podobne posode iz uničenega groba (Pahič 1957, 35, T. 17: 1). Pitosu različice pojavljajo tako v Ha A obdobju kot tudi v Ha B in celo v Ha Pi3/1 in njegovemu okrasu pa najdemo analogijo še v po- C0. Tako ima shrambena posoda različice Pi1/2 dobre pri- sodi iz groba 13 na grobišču St. Andrä v spodnji Avstriji (Ha merjave v naselbini, radiokarbonsko datirani v stopnjo Ha B3), ki predstavlja posebnost, za katero C. Eibner domneva, A v Rogozi (prim. sl. 2: Pi1/2 s Črešnar 2010, T. 10: 6). Za da kaže na stike z ruško žarnogrobiščno skupino (Eibner isti tip gre verjetno tudi pri posodi iz groba 28 na drugem 1974, 38, T. 13: 13). žarnem grobišču stopnje Ha B v Rušah (prim. sl. 2: Pi1/2 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 39 Velike shrambene posode tipa Pi4 imajo v nasprotju s poso- Druga posoda ima nižji trebuh, držaj pod najširšim obodom dami tipa Pi3 oster, izrazit prehod iz ramena v visok stožčast in navpična gladka rebra na ramenih (G523). Za obe poso-vrat (sl. 32: Pi4). Ločimo štiri različice. Posode različic Pi4/1– di je značilno močno izvihano ustje, zato smo ju, navkljub 2 imajo vrat precej daljši od ramen. Bolje ohranjene so tri odstopanju v proporcionalnem razmerju, a ob upoštevanju takšne posode, vse pa se pojavljajo z volumni med 33,1 in dejstva, da je druga posoda precej bolj fragmentirana, uvr- 35,6 litri. Prva posoda ima pod najširšim obodom štiri držaje stili v isto različico (sl. 32: Pi4/1; G523). Tretji pitos ima v in na prehodu iz ramen v vrat štiri bradavice (sl. 32: Pi4/1). primerjavi s prvima dvema krajše in manj izvihano ustje ter 30 Velike shrambene posode tipov Pi1 in Pi2. Merilo 1 : 6 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 6). 40 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 31 Velike shrambene posode tipa Pi3. Merilo 1 : 6 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 7). rahlo konkavno oblikovan spodnji del posode, zato pred- fasetirana ustja na posodah značilna predvsem za starejše stavlja samostojno različico (sl. 32: Pi4/2; G313).19 žarnogrobiščno obdobje, medtem ko so v mlajše žarnogro- Obema različicama pitosov najdemo ponovno dobre pri- biščnem obdobju precej redka, kar pa velja tudi za posode v naselbini na Pobrežju (glej npr. Oman 1988–1989, 151). Dru- merjave na pozno bronastodobnih najdiščih, predvsem na ga posoda, ki jo primerjamo z našo različico Pi4/1, ima sicer tistih Ha B stopnje. Edina posoda, ki ji najdemo primerjavo cilindričen vrat in na notranji strani fasetirano ustje, odkrita še na najdišču Ha A stopnje, je različica Pi4/1. Ta ima namreč pa je bila v Spodnjih Hočah (Kramberger, Janežič, Novšak dobro vzporednico v Rogozi, le da je shrambena posoda 2021, G2). Še ena primerljiva posoda je s Ptujskega gradu, iz Rogoze v spodnjem delu okrašena z razčlenjenim pla- kjer se začetek naselja domneva v mlajše žarnogrobiščnem stičnim rebrom in je njeno ustje na notranji strani fasetira- obdobju (Ha B1 stopnji), njen konec pa v zgodnje halštat- no (Črešnar 2010, sl. 15: L7/G459). To je pomembno, saj so skem obdobju (Teržan 1990, 43; Dular 2013, 73–75, t. 1: 1). Pitos G523 ima, kot že rečeno, nižji trebuh, na ramenih pa 19  Ali je bil brez bradavic in držajev ali pa se niso ohranili, zaradi slab- je okrašen z navpičnimi rebri. Gre za izrazito mlad element. še ohranjenosti posode ni jasno. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 41 32 Velike shrambene posode tipa Pi4. 1–2 merilo 1 : 6, 3–4 merilo 1 : 8 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 7). Najbližjo analogijo za tako oblikovano in okrašeno posodo Poštela in Kleinklein.20 Z razliko od pobreške so halštatske najdemo namreč v grobu 22 z drugega žarnega grobišča v posode v nekaterih primerih grafitirane, v zgornjem delu Rušah, torej v Ha B stopnji, pri čemer je imela posoda iz Ruš vratu pa lahko tudi dodatno okrašene z globokimi vodo- konkavno vbočeno dno (Pahič 1957, t. 10: 2). Podobno obli- ravnimi kanelurami in/ali z vtisnjenimi pikami in jamicami v kovane in okrašene shrambene posode se pojavljajo tudi v motivu trikotnikov, česar pa v času kulture žarnih grobišč na zgodnje halštatskem obdobju, kar kažejo na primer posoda s stožčastim vratom iz znamenitega groba z okrašenim si- tulskim pokrovom v gomili 76 v Stični in še posebej prime- 20  Primerek iz stiškega groba je namreč razumljen kot dragocen dar ri z najdišč štajersko-panonske halštatske skupine, kot sta iz enega izmed panonskih središč (Gabrovec 2006, t. 134: 30; Teržan 2008 (2010), 303–304; Dobiat 1980, 66 ss, sl. 8–9, t. 4: 1, t. 41: 1–2; Teržan 1990, t.. 3: 1; 21: 2; t. 41: 7, 9). 42 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Štajerskem ne poznamo (glej npr. Dular 2013, 48–51, 58, sl. analizo (prim. sl. 3: Pi4/3 s Črešnar 2010, t. 6: 4; glej tudi 14, 20, O18). Črešnar 2014, sl. 13, 16). Druga posoda je bila v enem izmed Tretji izmed pitosov z nizkimi rameni in izrazitim prehodom grobov na Pobrežju, stopnje Ha B (Pahič 1972, 15–18, t. 32: 3). Obe posodi sta v primerjavi s tistima iz pobreške nasel- v dolg stožčasti vrat se pojavlja z manj usločenim ustjem in bine precej manjši, prav nobena pa nima luknjice, plastič- podobno nizkim trebuhom ( sl. 32: Pi4/2 ). Primerjave mu nega rebra ali hrapave površine v spodnjem delu. Pogled najdemo na grobišču na Pobrežju, in sicer predvsem v gro- na najdišča proti vzhodu kaže, da so take posode značilne bovih 18 in 170, ki sta po Pahiču predstavnika starejše faze za žarnogrobiščno obdobje v Panoniji, na Moravskem in na pokopov na grobišču (Ha B1; prim. sl. 3: Pi4/2 s Pahič 1972, Nižje Avstrijskem (Patek 1968, 90, t. 3: 7; t. 48: 24; t. 103:1). 15, 75, T. 5: 1 in s Pahič 1991, 44, 87, sl. 1; Koprivnik 2021, gr. Pogoste so bile npr. uporabljene kot žare v grobišču Bu- 170). Podobne so tudi nekatere žare iz obeh žarnih grobišč dapest-Békásmegyer skupine Val-Chotin med Ha A2 in Ha v Rušah, 21 vendar imajo večinoma nižje trebuhe. V tem po- B2/3 stopnjo. Tam se pojavljajo v več različicah, nekatere gledu sta bolj podobni veliki žari iz žganih grobov 1 in 14 tudi z držaji in razčlenjenim plastičnim rebrom na trebuhu, v Ormožu, ki sta opredeljena v stopnjo Ha B3, ter žari iz spet druge pa z izrazito hrapavo površino v spodnjem delu. grobov 1 in 5 na Lepi ravni pod Poštelo (Tomanič Jevremov Pomembno je omeniti, da je bila hrapava površina takih po- 1988–1989, 293, T. 7: 3; 22: 3; Teržan 1990, 60–66, T. 56: 6). sod na najdišču Budapest-Békásmegyer narejena bodisi z Drugačen tip velikih shrambenih posod na pobreški na- vrezi (Kalicz-Schreiber 2010, 249–251, 296–298, 336–338) 23 selbini predstavljajo posode različic Pi4/3 in Pi4/4 ( sl. 32: bodisi z debelo plastjo smole (Kalicz-Schreiber 2010, 46, t. Pi4/3–4 ). Gre za bistveno večje pitose, ki se od posod prej- 51: 2). Tukaj velja dodati, da je bila podobna plast smole na šnjih dveh različic razlikujejo tudi po tem, da imajo širša ra- prenekateri posodi s stožčastim vratom iz velike gomile nad mena in štiri držaje. Prva posoda je največja odkrita v na- Razvanjem, kar pa kaže, da je treba na takšen način izde- selbini, njena prostornina znaša kar okoli 127 litrov. Zanjo pa lane hrapave površine posod računati tudi drugod pri nas je značilno tudi to, da ima v zgornjem delu ramen majhno (Strmčnik-Gulič, Kajzer, Kramberger 2021, t. 2: 4; t. 3: 4; t. 4: luknjo, ki je zaprta s keramičnim čepom ( sl. 32: Pi4/3 ). Po- 5, t. 5: 3). Številni etnografski primeri kažejo, da so v števil- soda različice Pi4/4 je nekoliko manjša, s prostornino okoli nih tradicionalnih skupnostih iz različnih razlogov posode v 70 litrov. Kot različico jo opredeljuje vodoravno razčlenjeno procesu ohlajanja pogosto preparirane z lesnimi smolami plastično rebro ( sl. 32: Pi4/4 ), njena posebnost pa je tudi ta, (Rice 1987, 163–167). Shrambene posode, katerih površina je da je njena površina med dnom in rebrom izrazito hrapa- hrapava zaradi vrezov, so v naselbini na Pobrežju zastopane va. Taka površina pri spodnjih delih žarnogrobiščnih posod še z več primeri, vendar pa njihovih oblik zaradi fragmenti- se pogosto razlaga kot glinena prevleka (barbotin), vendar ranosti ni mogoče ugotoviti. Nasprotno je dobro ohranjena pa je bil lahko učinek hrapavosti na posodah dosežen na posoda s hrapavo površino iz groba 13 na drugem ruškem različne načine (glej npr. Dular 2013, 47, 57, tip O1). 22 Pri grobišču (Pahič 1957, 20–21, t. 6: 1), ki je bila narejena na nekaterih načinih se je morala posoda v postopku izdelave enak način, vendar ima v primerjavi z našimi shrambenimi popolnoma posušiti, spet pri drugih pa je morala biti povr- posodami različic Pi4/3–4 krajša ramena in vbočeno dno. šina ponovno ovlažena (glej npr. Rice 1987, 136–144, 232). Lonci Slednje domnevamo za naš pitos oblike Pi4/4, saj ni videti, da bi bila na posodo nanesena posebna plast gline, temveč Manjše posode, po obliki podobne pitosom, a z volumni se zdi, da je bila hrapava površina posode narejena s krpo med 2,9 in 7,9 litrov, obravnavamo kot lonce (sl. 33). Med ali drugim pripomočkom. njimi so najpogostejši lonci tipa L1 (sl. 33: L1), ki so obliko- Primerjav za posode različic Pi4/3–4 v Podravju oziroma v vani in okrašeni podobno kot velike shrambene posode tipa Pi/1, ter lonci tipa L2, ki so enake oblike kot pitosi tipa Pi2 ( sl. ruški skupini ni prav veliko, pravzaprav sta le dve. Prva po- 33: L2 ). Od ostalih tipov velja omeniti lonce, katerih glavne soda, ki se od naše razlikuje po fasetiranem ustju, je bila od- značilnosti so nižji polkroglasti trup, ročaj/ročaja in izvihan krita v naselbini Ha A stopnje v Rogozi, in sicer v kontekstu, vrat ( sl. 33: L3 ), lonce brez vratu, ki imajo bolj ( sl. 33: L5/2 ) katerega datacija je bila podkrepljena tudi z radiokarbonsko ali manj zaobljeno ustje ( sl. 33: L5/1 ), ter manjši lonec s kratkim cilindričnim vratom (sl. 33: L4). 21  Predvsem žara iz groba 15 na prvem ruškem grobišču: prim. sl. 3: Pi4/2 z Müller Karpe 1959, T. 108: H. 22  Omeniti velja, da tudi Müller-Karpe nikjer izrecno ne omenja, da 23  Glej npr. tudi posode v grobovih 17, 19, 112, 119, 311, 329, 364, 379, gre na prvem žarnem grobišču v Rušah za barbotin, temveč le hra- 413 in njihove opise v katalogu (Kalicz-Schreiber 2010, 336–338, T. 12: pavo površino (Müller-Karpe 1959, 271–272, t. 114: A1, L) 2; 13: 11; 54: 3; 57: 1; 135: 6; 148: 3, 5; 165: 1; 172: 7; 189: 1). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 43 Če si ogledamo najprej primerjave za lonce oblik L1 in L2, tako za posode z ročaji kot tudi za take brez njih (Kalicz- ugotovimo, da jih je le malo takih, ki bi se pojavljali le v -Schreiber 2010, 343, Typentaf. 9: 9–12). L. D. Nebelsick, ki je kratkem časovnem obdobju. Za dolgotrajne lahko tako zbral tovrstne posode s širšega prostora Panonije in jugo- označimo prav vse različice loncev tipa L1 (sl. 33: L1/1–3) in vzhodnega predalpskega obrobja, jih je opredelil kot lon- dve od štirih različic loncev tipa L2 (sl. 33: L2/2, L2/4). Gre ce „protokalenderberškega tipa“ (Nebelsick 1996, 337–339, namreč za pogoste najdbe tako na pozno bronastodobnih 356; glej tudi Kalicz-Schreiber 2010, 255–256). naselbinah Ha A in Ha B stopenj v Podravju in Pomurju kot V naši analizi gradiva iz pobreške naselbine so tudi lonci z tudi v zgodnježeleznodobnih naselbinah, zato njihovih pri- nizkim polkroglastim trupom, izvihanim ustjem in ročajem merjav na tem mestu posebej ne navajamo (glej npr. Čre- na ramenu ( sl. 33: L3 ). Pojavljata se dve različici. Pri prvi šnar 2010, 34–37; Grahek 2015, 33–35; Dular 2013, 30–31, različici, ki jo lahko po Dularjevi razporeditvi keramičnega 33, 55, sl. 7; 8: L9). Kronološko nekoliko bolje so, kot kaže, posodja primerjamo z lonci tipa L 11 (Dular 2013, 34–35, opredeljivi lonci različice L2/1 in lonec različice L2/3 s pla- sl. 9: L11), je ohranjen le prehod v ročaj, tako da ni povsem stičnim rebrom v obliki girlande, za katera J. Dular ugotavlja, jasno, ali je imela posoda en ali dva ročaja ( sl. 33: L3/1 ). da gre za značilni najdbi stopenj Ha B2/3 in HaC0 (Dular Druga različica se pojavlja z enim ročajem in z razčlenjenim 2013, 32–33, 56, sl. 8: L8; 17: L8). Lonci različice L2/1 se po- vodoravnim plastičnim rebrom na ramenu ( sl. 33: L3/2 ), pri- javljajo na pobreški naselbini v različnih velikostih, pri čemer merjamo pa jo lahko z lonci tipa L13 pri Dularju (Dular 2013, spada pobreški primer med največje ( sl. 33 ). Gre za posode 34–35, sl. 9: L13). Pri loncih L3/1 gre za značilen Ha B tip. Pri- z značilnimi dolgimi rahlo zaobljenimi rameni, z zaobljenim merjave ima v grobovih 41, 46 na prvem žarnem grobišču prehodom v spodnji del posode in kratkim izvihanim ustjem. v Rušah, na grobišču na Mladinski ulici v Mariboru, v grobu Spodnji del posode je bil v najboljšem primeru ohranjen le 38 na Pobrežju in v grobu 5 na Miklavžu na Dravskem polju nekaj cm od prehoda iz ramen, a naklon in oblikovanost (Müller-Karpe 1959, T. 109: B2; 110: E3; 121: 6–7; Pahič 1972, T. stene ob prehodu dajeta slutiti, da je bil trebuh konveksen 9: 2; Črešnar, Murko 2014, sl. 10: 13). Enaki lonci so bili odkriti in približno enako visok kot zgornji del posode. Podobni tudi v sočasnih naselbinah v Ormožu ter na Grajskem griču zgornji deli loncev so v Podravju znani npr. z Grajskega griča na Ptuju (Lamut 1988–1989, t. 14: 5; 17: 2; Dular, Tomanič Je- na Ptuju, iz naselbine v Ormožu in s Poštele (Teržan 1990, t. vremov 2010, T. 61; Dular 2013, T. 41: 3; 61: 1). V grobu 41 na 1; Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 4: 12; Dular 2013, t. 20: 2; prvem žarnem grobišču v Rušah in v grobu 5 na grobišču v t. 27: 1). Še bolj značilen je lonec različice L2/3. V nasprotju Miklavžu najdemo primerjave tudi loncu različice L3/2 (Mül- s prejšnjo različico loncev je zanj značilno, da ima krajša ler-Karpe 1959, T. 110: E5; Črešnar, Murko 2014, sl. 10: 6). V ramena in posledično večji premer ustja pri enaki velikosti Rušah je bila taka posoda enako okrašena, v Miklavžu pa je najširšega oboda. Ustje lonca te različice je bilo rahlo izviha- bila okrašena z vodoravnim gladkim rebrom in bradavicami. no, podobno kot pri posodah različice L2/4, ki se pojavljajo Posoda tega tipa, okrašena z gladkim vodoravnim rebrom z vodoravnim razčlenjenim ali gladkim rebrom, pri poso- in gladkim rebrom v obliki cikcaka, je znana iz groba 7 na dah različice L2/2 pa je bilo ustje močno izvihano. Glavna Pobrežju, z razčlenjenim vodoravnim plastičnim rebrom pa razlika, po kateri se lonec različice L2/3 loči od preostalih sta primerljiva lonca iz Ormoža (Pahič 1972, T. 2: 3; Dular, dveh, je rebro v obliki girlande. V našem primeru je bilo to Tomanič Jevremov 2010, T. 3:2; 95:4). razčlenjeno, sicer pa se na drugih najdiščih pojavljajo po- Manjši lonec s cilindričnim vratom in blago zaobljenimi ra- dobne posode z girlandami, izvedenimi z gladkimi rebri. J. meni ( sl. 33: L4 ) je bil odkrit v naselbini v enem samem Dular pri svoji tipo-kronološki analizi lončenine iz Ormoža, primeru. Posoda je ohranjena le v zgornjem delu, tako da Ptuja in Gornje Radgone (na podlagi primerjav s keramiko iz bodisi nizka bodisi visoka oblika ni znana. Kljub temu pa naselbine Burgstallkogel in grobišč v Kleinkleinu ter na Lepi gre za tipološko posebnost v naselbini. Ne prav mnogo bolj ravni pod Poštelo) ugotavlja, da so take posode značilne za pogosti so tudi lonci brez vratu. Različica z manj zaobljenim stopnje Ha B2/3 ter Ha C0 (glej Lamut 1988–1989, t. 13: 1; ustjem in vodoravnim plastičnim rebrom je bila odkrita dva- Dular 2013, 34, 37, 55–56, sl. 9: L16; 17: L8; t. 45: 4; 63: 14). krat. V enem primeru je bila posoda okrašena z razčlenje- Sicer pa je analogije razen v Ormožu in na Ptujskem gradu nim vodoravnim plastičnim rebrom ( sl. 33: L5/1), v drugem najti na žarnih grobiščih na Pobrežju, na Zgornji Hajdini, pa z gladkim ( G539 ), pri čemer je treba omeniti, da je slednji tudi na Mladinski ulici v Mariboru, kjer so take posode imele povsem prežgan in njegove oblike ni mogoče natančno re- držaj (Müller-Karpe 1959, t. 116: 18; 121: 3, 4, 9; Pahič 1972, konstruirati. Analogije slednjemu najdemo v naselbinah na t. 35: 1). Primerljive posode so tudi na sočasnih najdiščih v grajskem griču Ptujskega gradu in v Ormožu (Dular, Toma- sosednji Avstriji, na južnem Slovaškem in Madžarskem, kot nič Jevremov 2010, t. 49: 6; Dular 2013, t. 8: 1). Za drugo kaže primer na grobišču Budapest-Békásmegyer, kjer gre 44 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 33 Lonci tipov L1–L5. Merilo 1 : 4 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 8). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 45 različico lonca brez vratu je značilno, da ima ustje bolj uvi- okrašene skodelice skupine Dalj, ki predstavljajo pozno žar- hano, pod ustjem pa je držaj. J. Dular take lonce združuje v nogrobiščno stopnjo v jugovzhodni Panoniji (Metzner-Ne- tip L10, zanje pa ugotavlja, da se pojavljajo med stopnjama belsick 2002, 128–130; Metzner-Nebelsick 1996, 285–287, sl. Ha B1 in Ha D1 (Lamut 1988–1989, t. 22: 13; Dular, Tomanič 3). Še boljše primerjave je najti v severozahodnem delu Pa- Jevremov 2010, t. 98: 1; Dular 2013, 34–35, sl. 9: L10, 56; 17: nonije, in sicer predvsem v skupini Vál-Chotín na Madžar- L10). skem in Slovaškem. Tam se tovrstni okras pojavlja na različ- Amfore in vrči nih zvrsteh posod, tako na velikih shrambenih posodah s stožčastimi vratovi kot tudi na skledah, skodelicah, amforah Amfore in vrči na pobreški naselbini predstavljajo precej in vrčih (Patek 1968, T. 3: 22, 24, 27; 4: 5–6, 13; 5: 8–10; 6: 22; manj pogosti skupini keramičnih najdb. Manjša amfora s 7: 43–44, 46; Dušek 1957, T. 4: 4; 6: 1, 6; 13: 6; 15: 1–2; 21: 1–2; kratkim vratom, dolgimi rameni in velikimi ročaji, tj. tip A1, je 29: 6; 30: 6; 32: 1–4; 36: 5; Metzner Nebelsick 2002, 120–121; tako povsem unikaten primer ( sl. 34: A1 ). Amfora tipa A2, Kalicz-Schreiber 2010, 246–249, 335–336, Typentafel 1: 6, za katero so značilna kratka ramena in dolg stožčast vrat, 11; Typentafel 2: 4, 14). Pobreški amfori sta najbolj podobni je bila zastopana v dveh primerih. Prva posoda predstavlja dvoročajni posodi – amfori – z najdišč Vál in Tököl, ki ju je različico A2/1. Gre za bogato okrašeno amforo ( G537a-c ), E. Patek opredelila v njeno različico 11. Enak tip posode je ki pa je bila povsem prežgana, tako da je bila možna le zastopan tudi na grobišču Budapest-Békásmegyer, ki je, kot risarska rekonstrukcija zgornjega dela posode, ki kaže, da je že rečeno, datirano v stopnje Ha A2/Ha B1 do Ha B2/3. imela posoda nizka, rahlo zaobljena ramena, stožčast vrat Povsem enake posode so znane tudi iz grobišča Chotin II, in močno izvihano ustje ( sl. 34: A2/1 ). Druga amfora je bila kjer jih Dušek uvršča v zgodnjo stopnjo Ha B (Dušek 1957, neokrašena, a bolje ohranjena, tako da jo je bilo risarsko 132, T. 29: 6; 30: 6; 31: 5; 36: 5; Patek 1968, 93, T. 3: 24; Kalicz- mogoče rekonstruirati od dna do prehoda v ustje. Njen vo- -Schreiber 2010, T. 99: 8). lumen je znašal okoli 17,7 litrov, zanjo pa so značilni vboče- Pri vrčih gre za neokrašene posode, ki imajo precej nizka no dno, nizek konveksen trebuh, rahlo zaobljena ramena ramena, srednje dolge stožčaste vratove, izvihana ustja in in stožčast vrat, ki je bil v primerjavi s prvo posodo daljši in po en presegajoči ročaj ( sl. 34: V1 ; G176 ) . V naselbini se višji ( sl. 34: A2/2 ). pojavljajo v več primerih, analogije zanje pa je ponovno naj- Primerjave lahko najdemo predvsem za amforo različice ti v ruški žarnogrobiščni skupini. Najbolje primerljiva posoda A2/2. Podobno oblikovane in neokrašene posode so bile je bila odkrita v grobu 60 na Pobrežju, in sicer skupaj s sko- namreč najdene v grobovih 111 in 134 na Pobrežju in na delo z dvorogljatim ročajem, ki S. Pahiču predstavlja enega drugem žarnem grobišču v Rušah (prim. sl. 5: A2/2 s Pahič izmed vodilnih tipov Ha B1 stopnje na grobišču (Pahič 1972, 1972, t. 22: 4, predvsem t. 26: 9; Pahič 1957, t. 18: 2). Pri- 75, T. 13: 1). Druge primerjave so manj ustrezne. V grobu merjave za amforo različice A2/1 so manj izrazite. Ponov- 1993/5 na drugem žarnem grobišču v Rušah je bil npr. od- no gre za posode iz ruške žarnogrobiščne skupine, in sicer krit vrč, ki je na podlagi omenjenega pobreškega groba 60 predvsem iz obeh grobišč v Rušah, iz grobišč na Pobrežju pogojno datiran v isto stopnjo, vendar pa ima ta vrč bolj in na Mladinski ulici v Mariboru (Pahič 1957, T. 1: 3; 4: 1; 5: položen vrat in posledično v primerjavi z najširšim obodom 1; 10: 4; Müller-Karpe 1959, T. 111: C9; 114: K2; 120: 3, 9–10, manjše ustje. Druga dva delno primerljiva vrča je leta 1952 21; Pahič 1972, T. 14: 10; 15: 1; 28: 8; 33: 2, 11; 34: 3). Od na- na istem grobišču izkopal Pahič, in sicer v grobovih 5 in 19. selbinskih najdb velja omeniti predvsem amforo iz Ormoža Prvi grob je na podlagi pridatkov in tipo-kronološke analize (Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 90: 7). Tudi nekatere druge keramike uvrščen v Ha B2/3 stopnjo, drugi pa v Ha B2 (Čre- amfore so bile podobno okrašene, vendar ima večina amfor šnar 2006, 144–147, sl. 35, T. 2: 1; prim. tudi sl. 5: V1 s Pahič iz ruške žarnogrobiščne skupine manj izrazito izvihano ustje 1957, T. 2: 4). (glej npr. Pahič 1957, T. 4: 1; 7: 2). Sklede Poleg tipičnih amfor ruške žarnogrobiščne skupine pa je bila Sklede s pobreške naselbine smo razvrstili v pet tipov: skle- na pobreški naselbini odkrita tudi posoda, ki ima primerjave de z izvihanim ustjem ( sl. 35: S1 ), sklede z rameni in moč- od drugod. Gre za manjšo posodo, amforo ali vrč s pro- no izvihanim ustjem ( sl. 35: S2 ), sklede s kratkim stožčastim stornino približno 1,7 litrov, z nizkim konveksnim trebuhom, vratom ( sl. 35: S3 ), sklede polkroglaste oblike ( sl. 35: S4 ) ter kratkimi rameni in dolgim usločenim vratom, ki je na ramenu sklede z uvihanim ustjem ( sl. 35: S5 ). in po celotni površini trebuha okrašena z navpičnimi kane- lurami (sl. 34: A3). Takšen okras spada med značilno orna- Kot prve predstavljamo sklede z izvihanim ustjem (sl. 35: mentiko žarnogrobiščnega prostora v Panoniji. Podobno so S1). Gre za različno velike posode (v povprečju se njihovi 46 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 34 Amfore tipov A1, A2 in A3 ter vrč tipa V1. Merilo 1 : 4 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 9). volumni gibljejo med pribl. 0,36 in 2,2 litra), s konveksnimi šču Gračič pod Brinjevo goro, ki ga B. Teržan na podlagi igle trebuhi, ki se med seboj ločijo po dolžini ustja in po priso- z majhno bikonično glavico in rahlo odebeljenim tordiranim tnosti/odsotnosti razčlenjenega rebra. J. Dular je take sklede vratom uvršča v mlajšo stopnjo grobov na najdišču (Ha B1), označil kot tip 1, za njih pa ugotavlja, da so bile v rabi od s tem da je skleda iz groba 52 lepo okrašena in ima višji vrat začetka pozne bronaste dobe (Ha A) in vse do zgodnjega (Teržan 2021, 316–318). Pri drugi skledi tipa S2 so ramena halštatskega obdobja Ha C0 (Dular 2013, 36, 39, 55, sl. 10: zaobljena, prehod v trebuh pa tekoč (sl. 35: S2/2). Gre za S 1 in sl. 16: S 1). obliko, ki je ne smemo enačiti s polkroglastimi skledami z Drugi tip sklede je bil na pobreški naselbini odkrit le v dveh izvihanim ustjem, ki so datirane v čas Br D/Ha A, saj imajo slednje fasetirana ustja, tukajšnja skleda pa povsem glad- primerkih, obe skledi pa se med seboj tudi razlikujeta, zato ko (glej. npr. Grahek 2015, 38–39, sl. 31: Sk5). Take posode predstavljata različni varianti. Prva posoda ima poudarjena so značilne za Ha B stopnjo. Ker pa je od pobreške sklede ramena z ostrim prehodom v spodnji del posode ( sl. 35: ohranjen le fragment, je težko ugotoviti, kako globoka je S2/1 ). 24 Edino primerjavo ji najdemo v grobu 52 na grobi- bila posoda in ali je imela ročaj, kar otežuje primerjave (glej 24  Ta posoda je bila najdena v jami skupaj s shrambeno posodo raz- npr. Müller-Karpe 1959, T. 109: H2; Dular 2013, T. 32: 4). ličice Pi4/4, zato ji je morda služila kot pokrov. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 47 Tudi posodi s kratkim stožčastim vratom (sl. 35: S3), ki smo 301–304). V njihovi tradiciji stoji tudi grafitirana skleda, od- ju pogojno uvrstili med sklede, sta zastopani v dveh raz- krita na Pošteli v plasti 2 sonde 73 (Teržan 1990, 276, 388, ličicah. Prva posoda, ki je bila odkrita v groblji SE 500 ob T. 12: 4). stavbi 16, je na najširšem obodu okrašena z razčlenjenim Precej drugače so oblikovane polkroglaste sklede različic plastičnim rebrom ( sl. 35: S3/1 ). Druga je bila podobno S4/6 in S4/7 ( sl. 35: S4/6 – 7 ). Varianta S4/7 je bila najdena v oblikovana, a neokrašena ( sl. 35: S3/2 ), najdena pa je bila v naselbini v enem samem primeru, edino približno primer- jami za steber stavbe 8. Posodi na prvi pogled spominjata javo pa smo ji našli v naselbini na Grajskem hribu v Gornji na sklede, kakršne so značilne za halštatsko obdobje, ven- Radgoni (Dular 2013, T. 73: 8). Zanimivejše so posode raz- dar pa halštatske sklede niso nikoli okrašene z razčlenjenim ličice S4/6, za katere je značilno rahlo odebeljeno in ravno plastičnim rebrom (glej npr. Dular 2013, 38–39, sl. 11: S4). odrezano ustje. Odlomek take posode je bil najden v kul- Upoštevati moramo tudi, da sta od naših skled ohranjena turni plasti, ki je bila raziskana okoli poznobronastodobne le odlomka ter da na območju groblje SE 500 in stavbe 8 poti, torej okoli 250 m južno od naselja, dva odlomka pa v drugih značilnih halštatskih najdb ni bilo. mešani kulturni plasti (SE 6) v skrajnem južnem delu izko- Bolj številčne so sklede polkroglaste oblike (sl. 35: S4). Raz- pnega polja, v sek. S2. Lokaciji odkritja teh kosov posod sta delili smo jih v 7 različic. Prvo različico predstavljajo razme- verjetno v zvezi z grobom oziroma morda grobovoma iz roma plitve preprosto oblikovane sklede, kot jih poznamo horizonta Oloris – Podsmreka, saj so take sklede značilne iz različnih arheoloških obdobij. Različica S4/2 se od različi- predvsem za Bd D in tudi še Ha A stopnji, kar nakazujejo ce S4/1 razlikuje po tem, da je imela na ustju izvlečen izliv. najdbe iz Dolnjega Lakoša, Orehove vasi in Rogoze (Dular Enako oblikovano skledo srečamo v jami SE 327 v Ormožu, et al. 2002, 150, sl. 7: S1–S2; Črešnar 2010, 17, sl. 6: So2; Gra-torej v naselju, ki je datirano v Ha B. Več primerjav je tudi hek 2015, 38–39, sl. 31: Sk6), v naselbinah Ha B stopnje pa na grobišču Budapest-Békásmegyer, kjer očitno sklede z se pojavljajo le izjemoma (Lamut 1988–1989, T. 17: 5; Dular, izvlečenim izlivom in podobno oblikovane sklede, ki ima- Tomanič Jevremov 2010, T. 134: 3, 11; Dular 2013, T. 16: 9). jo namesto izliva na ustju male jezičaste držaje, v mlajšem Nazadnje obravnavamo sklede z uvihanim ustjem (sl. 35: žarnogrobiščnem obdobju niso redke (Dular, Tomanič Je-S5 ), imenovane tudi latvice (Dular 1982, 75–77). Zanje J. vremov 2010, 81–82, T. 31: 8; Kalicz-Schreiber 2010, 252–253, Dular v svoji tipo-kronološki razvrstitvi pozno bronasto-341, Typentafel 7: 6–11; T. 19: 5, 7–8; 109: 3; 128: 7–8; 142: dobne lončenine iz severovzhodne Slovenije ugotavlja, da 7–8; 148: 1). kronološko niso ozko opredeljive, saj se kar štiri od njego-Majhna, z vrezi in vtisnjenimi jamicami okrašena skleda vih devetih različic pojavljajo v vseh stopnjah kulture žarnih polkroglaste oblike, predstavlja različico S4/3 (sl. 35: S4/3). grobišč in halštatskega obdobja, le tri so značilne predvsem Sklede različice S4/4 so le nekoliko plitvejše (sl. 35: S4/4), za žarnogrobiščno obdobje, dve pa naj bi bili značilni le za medtem ko je za podobno oblikovano in okrašeno skledo starejšo železno dobo. Od omenjenih skled nas zanimajo različice S4/5 (sl. 35: S4/5) značilno, da ima na ustju jeziča- le tiste, ki jih je mogoče kronološko ožje opredeliti. Gre za sto izboklino oziroma majhen držaj. Z izjemo različice S4/5 Dularjevi različici La 1 in La 2 s poševno nažlebljenim robom, z držajem lahko rečemo, da gre za razmeroma razširjene za različico La 4, za katero je značilen prečno nažlebljen oblike skled v ruški žarnogrobiščni skupini. Enako okraše- rob, za različico La 6, za katero so značilne vodoravne ka- ni in oblikovani sta skledi v že omenjenem grobu 134 na nelure, in za različico s fasetiranimi vodoravnimi črtami (La Pobrežju in v naselbini v Ormožu (prim. sl. 10: S4/3 s Pa- 5). Od omenjenih bolj kratkotrajnih oblik so bile na pobreški hič 1972, T. 26: 10; Dular, Tomanič Jevremov 2010, T. 90: 11). naselbini odkrite take, ki jih lahko primerjamo z Dularjevimi Precej podoben je tudi okras na enako oblikovani skledi iz različicami La 1 (sl. 35: S5/4), La 2 (sl. 35: S5/5), La 4 (sl. 35: groba 29 na drugem ruškem grobišču, na skledi iz groba 34 S5/6) in La 5 (sl. 35: S5/2). Različica La 1 naj bi se pojavljala na Pobrežju, ki ga S. Pahič uvršča v fazo Ha B2, ter na skledi le v pozni bronasti dobi, različici La 2 in La 5 pa tudi na iz groba 38, datiranem v fazo Ha B1, in iz groba 110 (Pahič začetku halštatskega obdobja (Ha C1 oziroma Ha C0)(Dular 1957, T. 11: 3; Pahič 1972, 75, T. 8: 3; 9: 7; 22: 8). Na Brinjevi 2013, 44–46, sl. 13: La 4–La6, 55–56, sl. 18).25 gori so bile podobne sklede odkrite v četrti oziroma mlaj- Posebne omembe so vredne sklede različice S5/6 oziro- šežarnogrobiščni naselbinski plasti (Oman 1981, 150–151, T. ma La 4 po J. Dularju, saj so značilne zlasti za Ha B3 po 34: 1–2), enako oblikovana in okrašena skleda je bila naj- sodi v Ha A2/B1 stopnjo (Koprivnik 2021b, T. 11; Teržan 2021, 25  Datacije grobov je J. Dular povzel po Chr. Pareu, ki je grobne najd- be ruške skupine razvrstil s pomočjo korespondenčne analize (Pare dena tudi v grobu 30 na pripadajočem grobišču Gračič, ki 1998, pril. II.; Dular 2013, 27). 48 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 35 Sklede tipov S1–S5. Merilo 1 : 4 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 10). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 49 Müller-Karpeju v ruški žarnogrobiščni skupini in za Ha C0 v pozno žarnogrobiščno stopnjo (Ha B). Ročaje, kakršni so stopnjo oziroma za začetek t. i. železnega horizonta. Take bili odkriti na grobišču na Pobrežju, uvršča v tip 1, medtem sklede so bile namreč odkrite v grobu 15b na Pobrežju, v ko bi lahko ročaj naše skodele enačili z njegovim tipom 4 grobovih 1, 5, 10, 14 v Ormožu in v grobu 4 na Lepi ravni (Velušček 1996, 63–64). Podobno oblikovan ročaj je znan v pod Poštelo (Pahič 1972, T. 3: 7; Tomanič Jevremov 1988– Podravju le še iz Rogoze, kjer je bil odkrit v zgornjem delu 1989, T. 6: 6; 11: 6; 20: 1; 23: 1; Teržan 1990, T. 55: 10; Dular zasutja paleostruge potoka, a kljub temu ne gre dvomiti o 2013, sl. 18: La 4). Pojavnost skled z nažlebljenim ustjem v njegovi dataciji v razpon naselbine v stopnjah Ha A in Ha B1 zaključni stopnji ruške žarnogrobiščne skupine nakazujejo (Črešnar 2010, T. 17: 3). tudi sklede s prečno nažlebljenim ustjem v Miklavžu in na Več primerjav ima skodela z blago uvihanim ustjem in vi- Ptuju. Pri tem pa je pomembno, da so bili ti grobovi tudi sokim presegajočim ročajem ( sl. 36: Sk3 ). Na podlagi njih radiokarbonsko datirani, njihove datacije pa segajo že v 9. lahko rečemo, da gre za sorazmerno pogosto obliko v ruški stol pr. n. št. Začetek železnega horizonta je v ruški žarno- žarnogrobiščni skupini. Na pobreškem grobišču so bile od- grobiščni skupini severovzhodne Slovenije torej starejši, kot krite štiri take posode. Prva posoda je bila najdena v grobu smo menili do zdaj (Črešnar, Murko 2014, 205–214, sl. 10.4: 1, druga v grobu 162b, zadnji dve taki skodeli pa sta med 8; 10.7: 4, 10; Lubšina Tušek 2014, 197–201, sl. 9.4: 15; Teržan, najdbami, od katerih ni ohranjenih grobnih celot (prim. sl. Črešnar 2014, 708–709; prim. npr. z Dular 2013, 23–24). 11: Sk3 s Pahič 1972, T. 1: 1; 35: 16, 21; Koprivnik 2021a, T. 2: Skodele 14). Enake ali podobne skodele so poznane z grobišča na Naslednja skupina keramičnih najdb so enoročajne poso- Mladinski ulici v Mariboru, iz naselbine v Ormožu, iz grobov 1 in 15 na Lepi ravni pod Poštelo in iz že omenjenega radi- de z volumni med 1,7 in približno 3,5 l, ki jih označujemo okarbonsko datiranega groba 5 iz stopnje Ha B3 v Miklavžu kot skodele. Razdelili smo jih v tri tipe ( sl. 36: Sk1 – Sk3 ). (Müller-Karpe 1959, T. 120: 24, 28; Teržan 1990, T. 53: 4; 59: Tip Sk1 predstavljajo skodele z izvihanim ustjem, zanje pa 11; Dular, Tomanič Jevremov 2010, T. 64: 8; Črešnar, Thomas je značilno tudi to, da se pogosto pojavljajo z vodoravnim 2013, 82, op. 22, sl. 7: 3; Črešnar, Murko 2014, sl. 10: 3). ali rahlo valovitim razčlenjenim plastičnim rebrom ( sl. 36: Skodelice Sk1 ). Ročaj, če je bil ohranjen, ne presega ustja, temveč je bil vpet tik pod njim. V tip Sk2 smo uvrstili skodelo s konve- Majhne enoročajne posodice z volumni med 0,25 in 0,30 ksnim trebuhom, rameni, rahlo izvihanim ustjem in prese- litra, ki jih opredeljujemo kot skodelice, so v naselbini na gajočim kolenčastim ročajem trikotnega preseka ( sl. 36: Sk Pobrežju dveh tipov. Za prvi tip je značilno izvihano ustje, ki 2 ). Polkroglasta skodela z blago uvihanim ustjem in visokim preide v kratek vrat, ta pa ostro v konveksen trebuh ( sl. 36: presegajočim ročajem pa predstavlja tip Sk3 ( sl. 36: Sk3 ). Skd1 ). Pri tistih z blago usločenim vratom je ustje lahko izvi- Skodeli Sk1/1 najdemo analogijo na grobišču na Mladinski hano (sl. 36: Skd1/1) ali navpično (sl. 36: Skd1/2), pri tistih ulici v Mariboru in v grobu 31 na Pobrežju, ki ga je S. Pahič s stožčastim vratom pa izvihano (sl. 36: Skd1/3). Pregled datiral v Ha B2 stopnjo (Müller-Karpe 1959, T. 120: 30; Pahič najdišč v Podravju kaže, da se skodelice tipa Skd1 pojavljajo 1972, T. 6: 8). Različici Sk1/2, ki ima bolj polkroglast trup, v Ha A in tudi še Ha B stopnji, saj so bile npr. odkrite v Rogo- povsem enake nismo našli, saj se podobne posode na dru- zi, Orehovi vasi in v naselbini v Ormožu, pa tudi v grobovih gih najdiščih pojavljajo brez ročajev ali pa niso okrašene z 17, 106, 116 in 144 na Pobrežju (Dular 2013, 41–42, sl. 12: Sk razčlenjenim plastičnim rebrom (glej npr. Pahič 1972, T. 6: 7; 1; 56, sl. 18; Črešnar 2010, 28–30, sl. 10; T. 14: 13; 4: 5; Grahek 8: 16; 23: 6). Enako velja za skodelo tipa Sk2. Edina primer- 2015, 37–38, sl. 30: G 297; Pahič 1972, T. 4: 8; 21: 5; 28: 4; ljiva skodela, ki je bila odkrita na pobreškem grobišču, se Lamut 1988–1989, T. 8: 6; Dular, Tomanič Jevremov 2010, T. namreč od naše razlikuje po tem, da je brez kolenčastega 36: 1; 43: 12; 48: 2; 106: 15). ročaja, ki pa je značilen del posode (prim. sl. 11: Sk2 s Pahič Za drugi tip skodelic sta značilna kroglast trup in izvihano 1972, T. 35: 13). Taki ročaji so sicer na posodah iz pobreškega ustje ( sl. 36: Skd2 ). Primerjamo jih lahko s „skodelami“ tipa grobišča prisotni, vendar pa se od našega ročaja razlikujejo, Sk 4, za katere J. Dular ugotavlja, da se pojavljajo od Ha saj imajo v zgornjem delu dva roglja, naš ročaj pa ima sko- A stopnje do stopnje Ha C0 (Dular 2013, 42–43, sl. 12: Sk raj povsem ravno površino in je trikotnega preseka (prim. 4; 56, sl. 18: Sk 4). S tem se povsem ne strinjamo, saj se sl. 11: Sk2 s Pahič 1972, T. 11: 16; 13: 2). Kolenčaste ročaje na nam zdi problematično mnenje, da se take oblike skodelic območju zahodnega Balkana je zbral A. Velušček, zanje pa pojavljajo že v stopnji Ha A. Ta domneva namreč temelji ugotavlja, da so bili večinoma odkriti v stratigrafsko neja- zgolj na zelo majhnem odlomku majhne posode z roča- snih naselbinskih kontekstih, ki jih avtorji večinoma datirajo jem, odkritem v plasti 2 na Brinjevi gori, pri katerem je težko 50 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 36 Skodele tipov Sk1–Sk4 ter skodelice tipov Skd1 in Skd2. Merilo 1 : 4 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 11). sklepati na obliko skodelice, razen tega pa je odlomek z Pekve saj pri izkopavanjih po režnjih pogosto pride mešanja najdb skledam, pekvam (npr. G49-G53), bodisi trebušastim ali kro- glastim loncem ali pekvam (npr. G219, G220, G222 ), jih je le iz različnih plasti (Oman 1988–1989, 145–146, 149–150, t. 15: nekaj tudi takšnih, ki jih lahko zanesljivo pripišemo pekvam. 14). Tudi v naselbinah v Rogozi in Orehovi vasi, ki sta zna- tem je treba omeniti tudi način izkopavanja na Brinjevi gori, Ob odlomkih posodja, ki jih lahko pogosto pripisujemo Brinjeve gore, kot je videti iz risbe, okrašen z odtisi šila. Ob čilni predstavnici Ha A in začetka Ha B obdobja v Podravju, To velja na primer za odlomke vrhnjih delov pekev, na ka- terih so včasih še pritrjeni značilni široki trakasti ročaji, ali pa takih skodelic ni bilo odkritih (glej Črešnar 2010, 28–29, sl. prav ti ročaji, ki so pogosto najdeni posamično (npr. G194 - 19; Grahek 2015, 38–39). Nasprotno pa lahko rečemo, da so -G200, G202, G218 ). Na obliko pekev na Pobrežju lahko skodelice s kroglastim trupom in izvihanim robom ustja po- zagotovo sklepamo le pri nekaj primerkih, kjer gre bodisi za goste na grobiščih ruške žarnogrobiščne skupine (glej npr. polkroglaste oziroma zaobljene pekve ( G194, G333 ) ali pa Črešnar 2006, 119–121, 128, sl. 26: Skd2). Poleg obeh grobišč za konične pekve ( G195, G666, G1329 ). v Rušah in grobišča v Ormožu, za katere so primerjave že Cedila bile navedene, je potrebno omeniti, da so bile enako obli- kovane skodelice odkrite v več primerkih tudi na Pobrežju, Od cedil sta se ohranila le dva manjša fragmenta, ki ne in sicer tako v mlajšem kot tudi v starejšem delu grobišča, omogočata rekonstrukcije njihove oblike (G552, G1470). bu 2 na Ulici Viktorina Ptujskega na Ptuju stopnje Ha B2 in primerjave pa so npr. tudi v radiokarbonsko datiranem gro- Svetilka (?) v grobišču v Spodnjem Radvanju (Pahič 1972, t. 12: 6; 15: 11; Odkrit je bil tudi odlomek ovalno oblikovane posode (G342), 18: 6; 29: 6–7, 10; 35: 17; Pahič 1991, 28, sl. 3: 30, 42, 54; 4; ki spominja na svetilko (glej Kramberger 2015; Kramberger Lubšina Tušek 2014, 202–203, sl. 9.7: 8; Teržan 1990, T. 67: et al. 2020). 7–9). Gre torej za tip skodelic, ki so značilne za Ha B obdo- bje v ruški skupini. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 51 Miniaturna posodica pri obravnavi najdb iz drugega žarnega grobišča v Rušah, Takšna posodica je le ena in je kroglaste oblike (G269). nja Radgona (Črešnar 2006, 130–142; Dular 2013, 47–58). Pri drugi pa pri obravnavi najdb iz naselbin Ormož, Ptuj in Gor- Okras na keramičnem posodju tem sta prišla do podobnih zaključkov, in sicer, da je večina Okras na keramiki iz pobreške naselbine je bil narejen na ornamentov ruški žarnogrobiščni skupini lastnih, da so le različne načine: z lepljenjem ali izvlečenjem/modeliranjem redki značilni že za zgodnje faze kulture žarnih grobišč in plastičnih reber ( da so le maloštevilni značilni še za mlajši čas od Ha B3/C0 sl. 37: O1–O10 ), kaneliranjem ( sl. 37: O11–O12, O18 stopnje (Črešnar 2006, 142; Dular 2013, 57–58, sl. 19–20). ), žlebljenjem ( sl. 37: O15, O19 ), vrezova- njem ( Motive, ki sta jih opredelila, lahko v veliki večini primerjamo sl. 37: O13, O14, O16, O17, O20–O23, O25–O28 ), brazdastim vrezovanjem ( s pobreškimi. Tako lahko vidimo, da se predvsem v času žar- sl. 37: O24 ), odtiskovanjem ( sl. 37: O29–O30 nogrobiščne ruške skupine v Podravju in Pomurju pojavljajo ), v t. i. psevdovrvičasti tehniki ( sl. 37: O49– O51 naš motiv O3, ki predstavlja razčlenjeno plastično rebro in ) in s kombinacijo različnih načinov okraševanja ( sl. 37: O31–O48, O52–O53 hrapavo površino v spodnjem delu posode. Enako velja za ). Čeprav gre zaradi fragmentiranosti keramičnega gradiva večinoma za majhne odlomke okra- nalepljena razčlenjena in gladka plastična rebra ter girlande, šenih posod, pa lahko na podlagi bolje ohranjenih kosov predvsem za motive O4–O5 in O8–O10 (glej Dular 2013, in primerjav s sočasnimi grobišči domnevamo, da je bil 48–52, sl. 14: O 1–O4, O6). Sem sodijo tudi pobreški vrezani okras večinoma omejen na zgornje zunanje dele posod. motivi O13–O14, O20, O21, O22, O23 in O18, O28 (Črešnar Odstopajo le velike shrambene posode in lonci, saj se pri 2006, 137–318, sl. 33: IIIa–d, VIIIa, Xa, XVIIIa, XXa; Dular 2013, njih rebro pogosto nahaja tudi na spodnjem delu posode, 48–52, sl. 14: O 9; prim. tudi sl. 12: O23 z Dular, Tomanič površina med dnom in rebrom pa je v nekaterih primerih Jevremov 2010, t. 163: 5; sl. 12: O20 z Lamut 1988–1989, t. 11: hrapava ( 12; 18: 24; sl. 12: O21 z Lamut 1988–1989, t. 11: 4), psevdovr- sl. 37: O3 ). Pri ostalih oblikah posod je izjem le malo. Na notranji strani površine dna in ostenja posode je vičasti motivi O49–O51, O53 (Črešnar 2006, 137–138, sl. 33: bila recimo okrašena skleda IXa; Dular 2013, 52–53, sl. 15: O 22, O 24, O25), vrezani in G186 . Okrašena je bila z vrezi v obliki večkrake zvezde repatice in veččrtnih trikotnikov s vtisnjeni motivi O42, O44 (prim. sl. 12: O44 z Pahič 1972, t. sledovi inkrustacije ( 16: 2; 22: 3; in sl. 12: O42 z Müller-Karpe 1959, t. 120: 9) ter sl. 37: O26 ). Pri amfori G537 pa je bilo na notranji strani posode okrašeno ustje ( že omenjeni vrezani in vtisnjeni motiv na ramenih amfore sl. 37: O41 ). G537, ki ji je tudi glede keramične oblike najti dobro primer- Naše primerjave kažejo, da motivi okrasa in načini okraše- javo v grobišču na Mladinski ulici v Mariboru (Müller-Karpe vanja ne odstopajo od preostalih najdišč ruške žarnogro- 1959, t. 120: 6). Tudi motivi O31–O35 so značilni predvsem biščne skupine. Za dobro primerljive so se izkazali okrasni za ruško žarno grobiščno skupino, kar smo že pokazali pri motivi na posodah na grobiščih Pobrežje, Mladinska ulica obravnavi skled različic S4/3–5. K tej skupini motivov spa- v Mariboru, prvo in drugo žarno grobišče v Rušah, Gračič dajo tudi vrezani in vtisnjeni motivi O36–O38 ter motivi od- pod Brinjevo goro, Spodnja Hajdina, Lepa raven pod Pošte- tisnjenih krožcev in polkrožcev O39–O40 (glej Dular 2013, lo, Spodnje Radvanje, Ormož, Miklavž na Dravskem polju 48–52, sl. 14: O 15; sl. 15: O 20). Preostali motivi na pobreški in Ulica Viktorina Ptujskega na Ptuju (Pahič 1972; Pahič 1991; naselbini so manj značilni oziroma se pojavljajo tudi že v Ha Müller-Karpe 1959; Pahič 1957; Črešnar 2006; Pahič V. 1988– A času ali v času po ruški žarnogrobiščni skupini. 1989; Teržan 1990; Tomanič Jevremov 1988–1989; Črešnar, Drugi keramični predmeti Thomas 2013; Črešnar, Murko 2014; Lubšina Tušek 2014; Ko- privnik 2021a; Koprivnik 2021b). Poleg omenjenih grobišč so Piramidalne tkalske uteži bile na enak način okrašene tudi keramične najdbe v plasteh Med keramičnim gradivom je bilo tudi kar nekaj piramidal- 4 in 5 v naselbini na Brinjevi gori, deloma pa tudi najdbe iz nih uteži oziroma njihovih delov, saj so med keramičnim plasti v naselbinah na Ptujskem gradu, na Grajskem hribu v gradivom razmeroma enostavno prepoznavni. Na podlagi Gornji Radgoni, v Ormožu in na Pošteli, če omenimo samo značilnosti tistih, ki so bolje ohranjene, lahko podobno kot najbolje raziskane (Lamut 1988–1989; Oman 1988–1989; Ter- na Rogozi (Črešnar 2022, 98–102) določimo predvsem dvo- žan 1990; Dular, Tomanič Jevremov 2010; Dular 2013). Kot je uteži, in sicer manjše, ki imajo večinoma bolj ostre robove vidimo, gre večinoma za ista najdišča, na katerih je bilo naj- (npr. G201, G204, G439 ), in večje, ki imajo bolj zaobljene več skupnih točk tudi glede tipoloških značilnosti lončenine. robove (npr. G14, G438 ). Čeprav med utežmi prevladujejo S tipo-kronološkimi analizami ornamentov na poznobrona- takšne z bolj ali manj kvadratnim vodoravnim presekom, pa stodobni lončenini sta se v zadnjih desetih letih ukvarjala so med njimi tudi takšne, ki so pravokotne (G420, G438). predvsem eden od avtorjev te monografije in J. Dular. Prvi 52 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 37 Vrste ornamentov. O3, O10, O18 merilo 1 : 4, O39 merilo 1 : 2, ostalo 1 : 3 (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 12). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 53 Večina uteži je ob tem neokrašenih, le ena ima vtisnjeno Keramične kroglice okroglo jamico na dnu (G14), ena pa vrezan krožec z jamico Med keramičnimi predmeti lahko omenimo tudi tri keramič- na sredini na vrhu ( G438 ). ne kroglice, sicer različnih premerov in tež ( G462, G476, Čeprav je število celih oziroma skoraj v celoti ohranjenih uteži G844), katerih funkcija je neznana. Je pa pomenljivo, da sta majhno, pa lahko po teži prepoznamo dve skupini uteži. Ve- bili prvi dve odkriti v jamah v sosednjih stavbah, namreč O11 čjo skupino predstavljajo uteži, ki tehtajo med 36 in 105 g, dve in O13, v obeh jamah pa sta bili ob večji količini keramike uteži pa sta mnogo težji in tehtata ena 474 g (G14), pri čemer tudi po dve predilski vretenci. lahko tukaj ponovno potegnemo vzporednice z Rogozo, kjer 5.2.2  ta ni povsem ohranjena, in druga 679 g (G438). Na nek način Stavbne ostaline v naselbini teža manjših uteži pri popolnoma ohranjenih doseže 120 g, Na Pobrežju so bile v letih 2000 in 2001 odkrite ostaline medtem ko pri večjih pri ne v celoti ohranjenih kosih preseže okoli 21 stavb ( sl. 38 ). Vse, ki smo jih uspeli prepoznati, so tudi 600 g (Črešnar 2022, 101). bile pravokotnih tlorisov, med seboj pa se razlikujejo po ve- Predilska vretenca likosti, tlorisnih zasnovah, usmeritvi, deloma pa morda tudi Na podlagi različnih oblikovnih značilnosti lahko predilska po načinu gradnje. Približno polovica stavb je bila usmer- jenih v smeri približno severovzhod−jugozahod ( sl. 28, 29, vretenca razdelimo na več tipov. Pri razdelitvi sledimo ti- 38: O6–8, 11, 13, 15–17, 20–21 ), 26 nekaj manj kot polovica pologiji, ki je bila predlagana za najdišče Rogoza (Črešnar jih je bila usmerjena od severozahoda proti jugovzhodu ( sl. 2022, 99–100, sl. 83), saj so vretenca v osnovi enakih oblik. 28, 29, 38: O1, 3, 9–10, 12, 14, 18–19 ), dve pa v smeri za- Največ je tako stožčastih oziroma koničnih vretenc (npr. hod–vzhod, z rahlim odklonom proti severu ( sl. 28, 29, 38: G314, G464 ), med katerimi so tudi takšna, katerih predrtina O4–O5 ). Večina stavb je bila zgrajena z navpičnimi nosilci, se proti vrhu stožčasto razširi (npr. G651 ). Med stožčastimi učvrščenimi v jamah, v t. i. sohasti gradnji (Črešnar 2007a, vretenci so tudi nekoliko bolj zaobljena (npr. G343, G423 ). 48–50; Črešnar 2007b, 326–327). S sohami/stebri, ki so bili Drugo večjo skupino predstavljajo bikonična vretenca, kjer postavljeni v različno globoke jame, je bilo namreč zgrajeno prepoznamo takšne manjših (npr. G1065 ) in večjih polme- leseno ogrodje najmanj 19 stavb. Stene pri takih stavbah so rov ( G840 ), tudi med njimi pa so takšna, katerih predrtina se bile, sodeč po najdbah večjih kosov ožgane ilovice z odtisi proti vrhu stožčasto razširi (npr. G1452 ). Redka vretenca so vej in brun (glej npr. G536, 876 ), narejene iz prepleta vej in kroglaste oziroma kroglasto ovalne oblike ( G477, G664 ), ob glinenega ometa. Jame za sohe so večinoma merile med tem pa je še nekaj posameznih vretenc, ki po obliki oziroma 0,45 in 0,65 m, manjše jame, velikosti med 0,30 in 0,45 m, profilu odstopajo (npr. diskasto – G989 , polovalno – G1485 ). pa so bile manj številne. Slednje lahko, kot vemo, nastanejo Tudi vretenca so v veliki meri neokrašena. Izstopa le bikonič- tudi z zabijanjem stebrov v tla, a je v našem primeru to manj no vretence, ki je na zgornji površini okrašeno z radialnimi verjetno, saj se je večina takih jam nahajala na trdni prodnati vrezi, ki sežejo do največjega oboda ( podlagi ob robu dravske terase na skrajnem severnem delu G1441 ). naselbine (sl. 28, 29: O1–O5). Za dodatno utrditev stebrov Teža povsem ali v večji meri ohranjenih vretenc variira med so bile pogosto uporabljene kamnite zagozde, v nekate- 12 g (G651) in 63 g (G561), pri čemer je največja zgostitev rih primerih pa tudi razlomljene posode in drugi keramični med 27 g in 36 g, povprečje vseh pa je 32 g. Podobno velja predmeti. Za ta namen so bile izbrane že delno poškodova- tudi za Rogozo, kjer tehtajo vretenca od 8,8 do 44,7 g, z ne ali razlomljene posode, saj jih v nobenem primeru ni bilo največjo zgostitvijo med 19 in 22 g (Črešnar 2022, 102). mogoče v celoti sestaviti. Keramika ni služila le za utrjeva- Svitki nje lesenih nosilcev, temveč tudi kot podloga, na katero so Svitki se med seboj precej razlikujejo po presekih, tako da bili leseni stebri postavljeni. V nekaterih primerih so namreč črepinje prekrivale predvsem osrednji del jame, ponekod ne dajejo vtisa, da gre nemara za povsem funkcionalne iz- pa celotno površino dna. V posameznih primerih je bilo delke brez natančneje določene preferirane oblike. Po drugi v osrednjem delu jame dno posode, kot na primer tudi v strani pa lahko prepoznamo dva velikostna razreda svitkov, povprečjem pri 6,8 cm, in večje, s premeri med 9 cm ( 26 Velika črka O je okrajšava, ki pomeni objekt oziroma stavbo. Zaradi G206 ) različne ohranjenosti jam za sohe je sicer možno, da je bilo dejansko manjše s premerom med 5,7 cm (G602) in 8 cm (G419), s in 11,35 cm (G491), s povprečjem pri 10,3 cm. število stavb tudi nekoliko manjše ali večje. Nezanesljiv je npr. tloris stavbe št. 7, medtem ko bi lahko kakšno manjšo stavbo domnevali na primer na podlagi nekaterih vrst jam za sohe, ki so bile odkrite v sektorju 2. 54 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 naselbini iz pozne bronaste dobe v Orehovi vasi (Grahek Zadnji in povsem drugačen tip stavbe v poznobronasto- 2015, 87). Razlogi za keramiko v jamah za lesene stebre so dobni naselbini domnevamo na podlagi materialnih ostan- lahko različni. Lahko gre npr. za gradbene rešitve, s katerimi kov stavbe 19 (sl. 38: F). Gre za sedem zgostitev kamenja, so poskušali omiliti pogrezanje stebrov, za dvig nivoja dna v ki so ležale v dveh vzporednih vrstah, medtem ko jame za primeru, ko so bile jame izkopane pregloboko, ali pa so po- sohe niso bile odkrite. Navkljub temu menimo, da gre za skušali z nasutjem iz keramike izboljšati drenažo ter omiliti ostaline stavbe, saj je bilo v bližini zgostitev kamnov odkritih talne vplive na les in tako podaljšati življenjsko dobo stavb. tudi več zgostitev lončenine (Djura Jelenko 2002, 178). Po- Glede na velikost tlorisov stavb in število ter razporeditev menljiva je tudi usmeritev stavbe severozahod−jugovzhod, saj se ujema z eno od obeh najbolj pogostih usmeritev jam lahko stavbe, grajene z navpičnimi nosilci, razdelimo na stavb v naselbini. Verjetno gre v primeru stavbe O19 torej za pet tipov ( sl. 38 ) . Tip A predstavljata majhni pravokotni stav- ostanke stavbe, zgrajene s sohami s skeletno konstrukcijo bi (širine 2–2,43 m in dolžine 3,16–4 m), usmerjeni zahod– ali s kladno zvezo brun oziroma brunarico ( sl. 38: F ), katere vzhod, s štirimi vogalnimi stebri ( sl. 38: A ). Za takšne stavbe nosilni elementi so stali oziroma so bili položeni na kamnite se domneva, da so bile od tal dvignjene kašče za shranje- podstavke, ki so tvorili temelje stavbe (Črešnar 2007a, 51– vanje živil (Dular, Tomanič Jevremov 2013, 94). Za stavbo 53; Črešnar 2007b, 327–329; glej tudi Dular 2008, 340–341). tega tipa bi lahko šlo tudi v jugovzhodnem delu sektorja 2, v bližini stavbe O3, saj so bile tu razporejene tri jame za Pogled na doslej odkrite naselbine iz pozne bronaste dobe stebre primerljive velikosti tako, da tvorijo pravi kot (sl. 28, v severovzhodni Sloveniji kaže, da imamo na Pobrežju 29). Drugi tip stavbe predstavljajo stavbe O7–O13, O15, O18 opraviti z ostanki neutrjenega nižinskega naselja. Najbolje (sl. 38: B). Gre za bistveno večje pravokotne stavbe (dolži- raziskane naselbine iz časa kulture žarnih grobišč so Ormož, ne med 9,8 in 11,5 m in širine med 2,9 in 4,1 m), grajene z Rogoza in Orehova vas. V primeru Rogoze in Orehove vasi desetimi, dvanajstimi ali štirinajstimi nosilnimi stebri, ki so gre za neutrjeni naselbini s hišami, razporejenimi v gručah bile enakomerno razporejene v dveh vrstah. Objekt O15 je (Teržan 1999, 102–105; Grahek 2015, 29–33; Črešnar 2022, imel v notranjosti na njegovi severovzhodni strani z rečnimi 103–119), medtem ko gre v Ormožu za z nasipom utrje- oblicami tlakovano ovalno površino, ki bi lahko glede na no naselbino „proto-urbanega“ tipa, v kateri so bile stavbe primerjave z drugimi najdišči iz pozne bronaste dobe služila postavljene tako, da so imele daljše stene usmerjene pred- kot ognjišče,27 nekatere druge stavbe tega tipa pa so imele vsem v dve smeri, namreč, sever–jug ali vzhod–zahod (Ter- na istem mestu jamo podobne velikosti, v kateri so bili pro- žan 1999, 105–107, 134–135; Dular, Tomanič Jevremov 2010, dniki in odlomki posod (stavbe O11–O13). Dve stenski vrsti 95–97; Dular 2013, 93–94). Pobreška naselbina torej kaže jam za sohe in pravokotno tlorisno zasnovo sta imeli tudi lastnosti obeh tipov naselbin. Očitno ni bila utrjena, zaradi stavbi O1 in O17, vendar pa sta bili precej daljši (v dolžino česar je primerljiva z naselbinama v Rogozi in Orehovi vasi, sta merili 17 oziroma 21,2 m), zato predstavljata samostojni ustaljena usmeritev stavb znotraj naselbine pa spominja na tip stavbe (sl. 38: C). naselbino v Ormožu (urejena usmeritev predvsem v dve Drugačne tipe stavb predstavljajo stavbe O3, O6 in O14 ( smeri, SZ–JV, SV–JZ). Pomenljiva je tudi primerjava velikosti sl. in tlorisnih zasnov stavb. Večina stavb na Pobrežju je v dol- 38: D ). Bili so namreč širši, zato so pri njih strešno konstruk- žino merila med 9,8 in 11,5 m ( sl. 38: B, D ), največji pa celo cijo podpirali dodatni navpični leseni stebri oziroma sle- med 17 in 21,2 m ( sl. 38: C, E). Bile pa so različno široke. Pri menske sohe, ki so bili postavljeni v dveh vrstah na sredini ožjih stavbah je streha slonela le na stebrih zunanjih sten ( sl. stavbe. V osrednjem delu stavbe O6 (dolžine 10,7 m) je bila 38: A, B, C ) , medtem ko pri širših streho dodatno podpirajo odkrita podobna tlakovana površina kot v stavbi O15 (prim. slemenske sohe ( sl. 38: D, E ). Takšnih hiš v Rogozi in Orehovi s sl. 38: B ), medtem ko po dolžini (11,4 m) in tlorisni zasnovi vasi ni bilo, 28 primerjave so znane iz Ormoža, vendar pa primerljiva stavba O14 takega tlaka ni imela ( sl. 38: D ). Ena- so bile tudi tam stavbe le izjemoma daljše od 10 m (Lamut ko velja tudi za stavbo O3, ki pa je bila v primerjavi z stav- 1988–1989; Lamut 2001, 209, fig. 2; Tomanič Jevremov 2001, bama O6 in O15 bistveno daljša (20,2 m), zato predstavlja 193–195, figs. 5–6; Dular, Tomanič Jevremov 2010, 88, 94; samostojni tip stavbe ( sl. 38: E ). Dular 2013, 92–93; glej tudi Teržan, Črešnar 2021, 564–569). 27  Na podobnem mestu znotraj stavbe se je npr. v stavbi R2 v naselbi- ni v Orehovi vasi (Grahek 2015, 29–30) nahajalo ognjišče, z oblicami tlakovana ognjišča pa so bila odkrita tudi v Ormožu (glej npr. Dular, Tomanič Jevremov 2010, 65–66, sl. 77) in na Grajskem hribu v Gornji 28  Stavbe v Rogozi so bile v povprečju dolge le med 5 in 8 m (Črešnar Radgoni (Dular 2013, 193, sl. 69). 2010, 97), v Orehovi vasi pa med 3,4 in 8,3 m (Grahek 2015, 29–33). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 55 Tip Tlorisi in velikosti stavb Usmeritev Oznaka stavb A O4, O5 2–2,43 m 3,16–4 m O9, O10, O12, 018 B 2,9–4,1 m O7, O8, O11, 9,8–11,5 m O13, O15, O20? O1 C 3,6–3,8 m O17 17–21,2 m O6 D 5,5–7,7 m O14 10,7–11,4 m E 6 m O3 20,2 m F 3,55 m O19 8,22 m jama za steber skupek kamnov kamnita struktura obris objekta vrsta notranjih stebrov 38 Tipi stavb in njihova usmeritev (po Kramberger, Črešnar 2021, sl. 3). 56 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Poskus časovne opredelitve izbranih stavb da med njimi najdemo primerjave našemu motivu O25 (sl. (O1, O6, O11, O14 in O15) ter groblje 37) na skledi G186 (Dular, Tomanič Jevremov 2010, 81–82, (SE 1106) T. 31: 8; Kalicz-Schreiber 2010, 252–253, 298, 341, Typentafel hovega okrasa bomo poskušali kronološko opredeliti izbrane bom S 5/6 (sl. 35; G69) pa je značilna predvsem za začetek stavbe in grobljo SE 1106, ki so najbolje opredeljive. Pri tem ne t. i. železnega horizonta v ruški žarnogrobiščni skupini (Ha smemo pozabiti, da večji del gradiva izhaja iz jam za stebre, B3 po Müller-Karpeju) (Pahič 1972, T. 3: 7; Tomanič Jevremov S pomočjo tipo-kronološke analize keramičnih posod in nji- Plitva skleda z uvihanim ustjem in prečno nažlebljenim ro- 7: 6–11; T. 19: 5, 7–8; 53: 5; 109: 3; 128: 7–8; 142: 7–8; 148: 1). za katerega menimo, da je prišel vanje v času gradnje, zato 1988–1989, T. 6: 6; 11: 6; 20: 1; 23: 1; Teržan 1990, T. 55: 10; Du- večina najdb pomeni terminus ad quem ali pa tudi terminus lar 2013, sl. 18: La 4). Tudi vrč tipa V1 ( sl. 34 ) kaže podobnosti post quem za datacijo gradnje posameznih stavb. z vrčem v grobu 60 na Pobrežju iz stopnje Ha B1 ( G176 ) Stavba O1 (Pahič 1972, 75, T. 13: 1) in z vrči iz grobov 5 in 19 na drugem V stavbi O1 ( ruškem žarnem grobišču iz Ha B2/3 stopnje (Črešnar 2006, sl. 28, 29: sek. 1–2; G12–G30 ) so bili med ve- čjimi odlomki posod zastopani dva lonca, amfora in skleda. 144–147, sl. 35, T. 2: 1; prim. sl. 5: V1 s Pahič 1957, T. 2: 4). Za Lonca odkrita v skupku keramike (SE 153b) ( datacijo groblje SE 1106 je verjetno pomemben tudi motiv G15 ) in jame pod njim (SE 153) ( na odlomku G90, saj je videti, da gre za motiv girlande, G19 ) smo opredelili kot različico L2/4 ( narejene z razčlenjenim plastičnim rebrom, ki naj bi bil zna- sl. 33 ), amforo iz skupka (SE 153c) ( G22 ) kot različico A2/2 ( čilen za Ha B2/3 ter Ha C0 (glej npr. Lamut 1988–1989, T. 13: sl. 28 ), skledo iz istega skupka pa kot različico S5/9 ( sl. 29; G21 1; Dular 2013, 34, 37, 55–56, sl. 9: L16; 17: L8; T. 45: 4; 63: 1). ). Med njimi je edina najdba, ki je kronološko ožje opre- deljiva, amfora (G22), ki smo ji našli primerjave v grobovih Stavba O6 111 in 134 na Pobrežju ter v neohranjenem grobu na drugem Iz stavbe O6 (sl. 28, 29: sek. 6) izvirajo keramične najdbe žarnem grobišču v Rušah (prim. sl. 5: A2/2 s Pahič 1972, T. ( G295–G313 ), med katerimi sta kronološko ožje opredeljivi 22: 4; 26: 9; Pahič 1957, T. 18: 2). Objekt O1 lahko torej okvir-skleda različice S4/3 ( sl. 35 ; G305 ) in velika shrambena po-no datiramo v Ha B stopnjo. soda različice Pi 4/2 ( sl. 32 ; G313 ), ki kažeta, da lahko stav-Groblja ob stavbi O1 (SE 1106) bo okvirno datiramo v Ha B stopnjo. Sklede S4/3 z okrasom Groblja SE 1106 je ležala v neposredni bližini stavbe O1 ( O35 (sl. 37) so značilne za ruško žarnogrobiščno skupino, sl. 28, 29: kjer se z enakimi ali podobnimi motivi pojavljajo od Ha B1 sek. 1–2), zato sklepamo, da se nanjo navezuje. Iz nje je na razpolago več najdb ( dalje. Podobno velja za velike shrambene posode tipa Pi G31–G208 ), ki kažejo, da je groblja tudi nastala v času Ha B. Med kronološko ožje opredeljivi- 4/2 (sl. 32). Primerjave jim namreč najdemo v grobovih 18 mi najdbami naj omenimo sklede različice S4/5 ( in 170 na Pobrežju, ki sta po Pahiču predstavnika starejše sl. 35 ; G70 ), okrašene z ornamentom O34 ( faze pokopov na grobišču (Ha B1) (prim. sl. 32: Pi4/2 s Pahič sl. 37 ). Zanje namreč ugota- vljamo, da so značilne za Ha B stopnjo, primerjave pa jim naj- 1972, T. 5: 1 in s Pahič 1991, 44, sl. 1). Za datacijo glej Pahič demo na primer tudi v zgoraj omenjenem pobreškem grobu 1972, 15, 75; Pahič 1991, 87), kot tudi v grobovih 1 in 14 v 134, v katerem je bila odkrita amfora, podobna tisti iz stavbe Ormožu iz časa Ha B2/3 ter v sočasnih grobovih 1 in 5 na O1 ( Lepi ravni pod Poštelo (Tomanič Jevremov 1988–1989, 293, G22 ). Preostale posode predstavljajo lonec različice L2/1 ( T. 7: 3; 22: 3; Teržan 1990, 60–66, T. 56: 6). sl. 33 ; G92 , G94 ), lonec L5/1 ( sl. 33 ; G89 ), vrč V1 ( sl. 34 ; G176), skleda S4/2 (sl. 35; G57) in skleda S5/6 (sl. 35; G69). Stavba O11 Za lonce tipa L2/1 velja, da so značilni za stopnjo Ha B2/3 in Okvirno lahko v Ha B stopnjo datiramo tudi stavbo O11 (sl. Ha C0 (Dular 2013, 32–33, 56, sl. 8: L8; 17: L8). Loncu z raz- 28, 29: sek. Z2; G454–G465). V jami za soho te stavbe je ličice L5/1 smo našli analogiji v naselbinah na Ptujskem gra- bil namreč odkrit vrč tipa V1 (sl. 34; G454), za katerega smo du, v stopnjah Ha B1–C1 in v Ormožu stopnje Ha B (Dular, ugotovili, da je značilen za čas Ha B. V jami, ki je ležala v Tomanič Jevremov 2010, T. 49: 6; glej tudi Dular 2013, 69–75, osrednjem delu stavbe, je bil najden kos keramike, okrašen T. 8: 1). Tudi skledi z izvlečenim izlivom različice S4/2 (sl. 35; s psevdovrvičastim okrasom (G460), ki prav tako sodi med G57) je najti primerjave v naselbini v Ormožu (Ha B). Take značilne načine okraševanja v ruški žarnogrobiščni skupini posode so bile tudi na grobišču Budapest-Békásmegyer, (glej npr. Dular 2013, 52–53, sl. 15: O 24). kjer so datirane v mlajšo fazo grobišča (Ha B1–2). Pri tem je pomembno tudi to, da imajo na tem grobišču nekatere take sklede z izlivi okras na notranji ali zunanji strani dna ter Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 57 Stavba O14 okrašene s psevdovrvičastim okrasom (G556) in z vrezi Objekt O14 je bil po količini najdenega keramičnega gradi- motiva O14 (sl. 37; G555), ki je značilen za ruško žarno- grobiščno skupino. Dodatno to datacijo podpirajo najdbe v va na pobreški naselbini najbogatejši, saj je bila veliko soh neposredni bližini stavbe O15, ob njegovi severni stranici, in obloženih in podloženih z debelimi sloji keramike ( sl. 28, sicer v jami SE 520III. V tej jami so bili namreč med drugim 29 : sek. Z1; G520–G547 ). Na podlagi najbolj značilnih po- odlomki lonca tipa L3/1 ( sl. 33 ; G570 ), ki je značilen za sto- sod lahko stavbo opredelimo v Ha B2/3 stopnjo. Najdeni pnjo Ha B1–B2/3 (Dular 2013, 34–35, sl. 9: L13). so bili pitos tipa Pi4/2, okrašen z navpičnimi gladkimi rebri (sl. 32; G523), pitosa različice Pi2/3 (sl. 31; G527–G528), 5.2.3 Sklep skodela tipa Sk3 (sl. 36; G525), vrč tipa V 1 (sl. 34; G533), amfora različice A2/1 (sl. 34; G537) z okrasom O46 (sl. 37) Naselje iz pozne bronaste dobe na Pobrežju je nastalo in lonec različice L5/1 (sl. 33; G539). ob robu visoke druge rečne terase na desnem bregu reke Kot že prikazano, je najbližje analogije pitosom različice Drave. Gre za ostanke neutrjenega nižinskega naselja, pri katerem pa je v primerjavi z bolje raziskanimi tovrstnimi Pi2/3 najti na grobiščih Ha B stopnje, in sicer na grobišču na naselbinami na Dravskem polju (Rogoza in Orehova vas) Mladinski ulici v Mariboru in na prvem žarnem grobišču v opazno odstopanje pri razporeditvi stavb, njihovih tlorisnih Rušah (Ruše, grob 133: Müller-Karpe 1959, T. 113: G; Mladin- zasnovah in velikostih. Večina hiš je bila namreč dolgih oko- ska ulica: Müller-Karpe 1959, T. 121: 12). Enako velja za vrče li 10 m in usmerjenih v dveh glavnih smereh, ZSZ-VJV in tipa V1, za amfore različice A2/1 ter še posebej za okras na SSV-JJZ, ob tem pa se pojavljajo tudi stavbe, pri katerih sta amfori, ki mu najdemo vzporednice na amfori iz Mladinske streho podpirali dve vrsti slemenskih stebrov, kar smo doslej ulice v Mariboru. V isti čas spada tudi lonec različice L5/1, poznali le iz naselbine v Ormožu. z najboljšimi primerjavami v naselbinah na Ptujskem gradu in v Ormožu (Dular 2013, T. 8: 1; Dular, Tomanič Jevremov Datiranje pobreške naselbine temelji na keramičnem gra- 2010, T. 49: 6). divu, saj dosedanje radiokarbonske datacije niso dale re- Za datacijo stavbe O14 sta ključni dve posodi. To sta pitos zultatov, ki bi jih lahko upoštevali pri dataciji naselbine (glej poglavje 7.1). različice Pi4/2, ki je okrašen z navpičnimi gladkimi rebri, in skodela oblike Sk3. Pri pitosu (G523) gre za izrazito mlad Tipo-kronološka obdelava keramičnega gradiva je pokaza- element. Kot že zgoraj prikazano, je najti posode s takim la, da je to dobro primerljivo z najdbami na bližnjem in po ornamentom v grobovih in naselbinskih kontekstih, ki jih našem mnenju pripadajočem grobišču s Pobrežja, kjer se večina raziskovalcev datira v stopnji Ha B2/3 (Dular 2013, začne pokopavanje verjetno že v stopnji Ha A2, nato pa 48–49, sl. 14: O6; Dobiat 1980, 66ss, sl. 8–9, T. 4: 1; 41: 1–2; predvsem v stopnjah Ha B1/B2 in se zaključi v stopnji Ha B3, Pahič 1955, T. 10: 2; Pare 1998, 346, sl. 26: 36). Na isti čas na kar kažejo radiokarbonske analize (Črešnar et al. 2014, kažejo tudi primerjave skodel tipa Sk3 (sl. 36; G525). Štiri 215–219). Nekaj podobnosti smo odkrili tudi med gradivom take posode so bile najdene na pobreškem grobišču (prim. z najdišč Rogoza in Orehova vas, katerih poselitev je izpri- sl. 36: Sk3 s Pahič 1972, T. 1: 1; 35: 16, 21 in s Pahič 1991, 30, čana zlasti v času stopnje Ha A, čeprav so v obeh odkrite sl. 2), enake ali podobne skodele na grobišču na Mladinski nekatere oblike posod in okrasi, ki pa so značilni za stopnjo ulici v Mariboru, v naselbini v Ormožu in v grobovih 1 in 15 Ha B, na poselitev tudi v 10. stoletju pa kažejo tudi radio- na Lepi ravni ter grobu 5 v Miklavžu (Müller-Karpe 1959, T. karbonske datacije (Črešnar 2021, 119–120, 154-163). Veliko 120: 24, 28; Dular, Tomanič Jevremov 2010, T. 64: 8; Teržan podobnih oblik najdemo na drugih najdiščih ruške žarno- 1990, T. 53: 4; 59: 11; Črešnar, Thomas 2013, 82, op. 22, sl. 7: grobiščne skupine, tako v naselbinah kot na grobiščih, zato 3; Črešnar, Murko 2014, sl. 10: 3). o okvirni dataciji naselbine v Ha B obdobje ne gre dvomiti. Stavba O15 Pred težjo nalogo smo, ko želimo stavbe na Pobrežju na- Stavbo O15 ( tančneje časovno razvrstiti znotraj njenega obstoja, saj da- sl. 28, 29 : sek. Z1, 12, 15) lahko v Ha B sto- tacije keramičnih najdb niso dovolj natančne. Pri analizah, pnjo uvrstimo le posredno, saj v jamah za nosilce stavb- kjer smo upoštevali le podatke iz zaključenih najdiščnih nega ogrodja te stavbe ni bilo kronološko značilnih najdb kontekstov, smo poskušali natančneje datirati stavbe O1, ( G548–549, G551 – 552 ). O6, O11, O14 in O15, pri katerih večina najdb izhaja iz jam V Ha B stopnjo jo lahko datiramo na podlagi najdb iz gro- za sohe, ter grobljo SE 1106. Ugotovili smo, da lahko stavbe belj ob zahodni stranici stavbe (SE 604 in SE 610), ki sta bili O1, O6, O11 in O15 na podlagi najdb le okvirno datiramo vzporedni s stavbo. Med njimi je namreč najti odlomke, v časovni razpon stopnje Ha B. Morda je nekoliko mlajša 58 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 stavba O14, ki je bila postavljena v zaključni fazi naselbine tabla (Guštin et al. 2017, G1896, G2200, G2205, G2332, oziroma v pozni žarnogrobiščni stopnji (Ha B2/3). Podobno G2431–2433), Nova Tabla/Oskrbni center – jug (Pavlovič datacijo predlagamo tudi za grobljo SE 1106. 2011, 87–88, najdba št. 1, sl. 6), Kotare–Baza (Kerman 2011, najdbe št. 1, 8–10, 53; Kerman 2011b, 43–44, G919–922), Ko- 5.3 Keramične najdbe iz mlajše tare–Krogi (Kerman 2011c, 33, G360–363, G434–436) in Pod železne dobe Kotom – sever pri Krogu (Kerman 2011d, 50, G430, G441), ki vsa ležijo južno od Murske Sobote. Petra Vojaković, Matija Črešnar Na območju jugovzhodne Slovenije poznamo tovrstne po- Vsi mlajšeželeznodobni odlomki keramičnih posod so bili ti (Dular sode s številnih višinskih naselij, kot so Cvinger nad Kori-odkriti bodisi v ornici (SE 1) bodisi v premešani plasti pod (Grahek 2016, 129–131, sl. 41 / tip 35–36; sl. 42 / tip 37–40), et al. 1995, t. 15: 2), Cvinger nad Virom pri Stični njo (SE 3). Kincelj nad Trbincem (Dular et al. 1991, t. 38: 1, 14), Korinjski Med njimi so prevladovali odlomki loncev z odebeljenimi hrib nad Velikim Korinjem (Dular et al. 1995, t. 1: 1–4), Križni ustji (G1110–G1111, G1502–G1504, G1506). V dveh pri- vrh nad Belim Gričem (Dular et al. 1991, t. 48: 3, 4; 50: 11, 13), merih je ustje oblikovano mandljasto (G1110 in G1504), pri Pančičev vrh pod Javorjem (Pavlin, Dular 2007, t. 23: 5), Stari štirih pa je nekoliko bolj oglato (G1111, G1502–G1503 in grad nad Podbočjem (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, sl. 7; 1, G1506). Takšni lonci so bili praviloma narejeni prostoročno, 12; 8: 11, 12; 10: 14, 15; 11: 1–3) in Sv. Marjeta na Libni (Guštin pogosto pa na koncu dodelani na (počasnem) lončarskem 1976, t. 89: 11–13). vretenu. Površina vseh obravnavanih loncev je bila gladka. V osrednji Sloveniji so takšni lonci zastopani na Gornjem Vsi so bili žgani redukcijsko. Lonci z različno odebeljenimi trgu (Vičič 1994, t. 2: 8) in Tribuni v Ljubljani (Novšak, Beklja- ustji so bili zelo priljubljeni ob koncu srednjelatenskega, nov Zidanšek, Vojaković 2017, t. 1: 4, 7; 2: 12, 14; 5: 16; 9: 1, 3) predvsem pa v poznolatenskem obdobju (Lt D), saj jih sre- ter na Vrhniki – Stara pošta (Vojaković, Bekljanov Zidanšek, čamo na širšem prostoru od spodnjega/srednjega Podo- Toškan 2019, t. 2: 29–31). V zahodni Sloveniji pa na Mandrgi navja do srednje Evrope. V nekoliko spremenjeni obliki so (Horvat, Bavdek 2009, 80–81, sl. 122; t. 8: 4; 29: 11; 30: 13, 14) se kot tako imenovani auerberški lonci zadržali v uporabi ter Šmihelu pod Nanosom (Guštin 1979, t. 71: 9). tudi v zgodnjem rimskem obdobju (Dular, Tomanič Jevre- Vsi obravnavani primerki so bili iz finozrnate lončarske gline, mov 2009, 171–174). z dodanim grafitom in kremenom in/ali grafitom, kreme- V Podravju so bili odkriti med drugim še v Malečniku (Kram- nom in železovimi oksidi. Grafitna keramika se sicer na naj- berger 2021, 66–68, sl. 45, G170, G198, G409, G411, G184, diščih širšega srednjeevropskega prostora pojavi že v času G229, G404), na Meljskem hribu nad Mariborom (Pahič Lt B2, vendar se z glavničenjem/metličenjem okrašeni grafi- 1985a, 214, sl. 25: 4, 9; Kavur 2001, fig. 8: 7), na Pošteli nad tni lonci ( G1505 ) uveljavijo v času stopnje Lt C, predvsem v Razvanjem (Pahič 1966, t. 17: 5; Teržan 1990, t. 9: 14; 13: 10; Lt C2, in so v rabi skozi celotno stopnjo Lt D (Grahek 2013, 14: 1; 16: 19), v Rogozi (Črešnar 2021, 130–133), v peči iz Spo- 225). dnje Hajdine (Tomanič Jevremov, Guštin 1996, sl. 5: 7; sl. 6: Podobno kot še nekatera nižinska najdišča v Podravju, na 3; sl. 7: 1–3), v Ormožu (Pahič 1966, t. 13: 3; Dular, Tomanič primer Rogoza (Črešnar 2012), prinaša tudi Pobrežje v smi- Jevremov 2009, 171–174, t. 4: 1–7, t. 5: 1–14). Podobne naj- slu mlajšeželeznodobnih ostalin razmeroma malo oprije- demo tudi na Novinah nad Šentiljem v Slovenskih goricah mljivih podatkov. Lega na agrarno močno obremenjenih (Pahič 1966, t. 4: 9–11; Črešnar et al. 2015, t. 28: 1–3), ki ležijo rodovitnih ravnicah, ki je seveda privlačila prebivalce od na grebenu nad reko Muro. Nekoliko zahodneje so bili v nekdaj, je vplivala na uničenje tukajšnjih arheoloških ostalin Pohorskem Podravju odkriti tudi na Brinjevi gori nad Zreča- iz tega časa. Neposreden dokaz, da je bilo pobreško obmo- mi (Pahič 1985b, 1–2, 4, 10, 13, t. 1: 21; Oman 1981, t. 58: 3), čje obljudeno tudi v tem obdobju, so nedvomno drobne, v Savinjski dolini pa na Rifniku pri Šentjurju (Bolta 1966, sl. 1; predvsem keramične najdbe. Slednje lahko dopolnimo z t. 3: 1), Miklavškem hribu nad Celjem (Bolta 1966, t. 2: 5, 8; odkritimi naselbinskimi ostalinami iz Malečnika (Kramberger 3: 3–5), v Celju (Tiefengraber 2011, 96, sl. 4), Trnavi (Novšak et al. et al. 2021, 64–70) in Meljskega hriba nad njim (Kavur 2001). 2006, 22–23, G22–25, G28–31, G50–55, G68, G72–74, Ob tem ne gre spregledati, da je bil na Pobrežju odkrit tudi G83–86) in Šmatevžu (Tica, Djurić 2007, 13, 19, G37–39, grob iz mlajše železne dobe (Pahič 1975, 304–305). Vse to G92, G126). ponovno podčrtuje pomen tega območja, kjer moramo Med avtocestnimi izkopavanji so bile sorodne posode več- tudi v mlajši železni dobi upoštevati in skupaj obravnavati krat najdene tudi v Prekmurju, natančneje na najdiščih Nova oba bregova reke Drave. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 59 6Ostaline rimskega in mlajših obdobij Tina Žerjal 6.1 Rimsko obdobje Daljša kamnita groblja z opekami in lončenino je bila do- kumentirana v dveh odsekih kot SE 616 in 618. Med gradi- 6.1.1  vom prevladuje groba kuhinjska keramika z lonci, trinožniki Stratigrafski konteksti in pokrovi (G758–G759, G763–G770), nekaj je namiznega V sektorju Z2 je bilo več kontekstov (sl. 39, 40), v katerih posodja (G760), melnica (G761). Odlomek globokega kro-so prevladovali odlomki rimske opeke in lončenine. Ka- žnika vzhodnogalske siglate oblike Drag. 31 ali njegovega mnite groblje, večje in manjše odpadne jame ne nudijo posnetka (G762) bi kontekst datiral med sredino 2. in sredi-dovolj elementov za interpretacijo, da bi lažje razume- no 3. stoletja, kar bi odgovarjalo tudi odlomku cilindričnega li, kako so nastale in bile oblikovane. Med gradivom je trinožnika ali sklede iz trde, neporozne kuhinjske keramike veliko rezidualnega prazgodovinskega gradiva, pogosto (G764). Odlomek G765 pa spada k visokosrednjeveškim pa so bili med kamenjem zaradi pogostega oranja te grobim loncem z visečim ustjem. plitve stratigrafije infiltrirani tudi sodobni, srednjeveški ali novoveški predmeti. V osrednjem delu kv. 46, znotraj prazgodovinske stavbe št. 12, je bila ovalna jama (SE 674; vel. 0,83 × 0,76 m) s prodni- 3 m široka plitva globel SE 1683 je bila poglobljena na dveh ki, prazgodovinsko in predvsem rimsko keramiko ter dru- delih in zapolnjena z obilico kamenja, rimske opeke in lon- gimi najdbami (G714–G717). Odlomki trinožnikov in lonca čenih črepinj (G718–G739) v zemljenem polnilu. Med pre- grobe kuhinjske keramike datirajo izkop široko v rimski čas vladujočo grobo kuhinjsko keramiko (G718, G720–G730, (2./3. do 4. stoletja). G733, G736) je odlomek uteži (G739) in cel lonček iz trde kuhinjske keramike ( Odpadna ovalna jama SE 1685 (dolga ok. 1,2 m in široka ok. G732 ). Izstopajo tudi primerki globoke sklede s temnim premazom ( 1 m) je vsebovala prežgano gradivo, oglje, lončenino, kosti G734 ), namiznih vrčev ( G735 , G738 in drobec črne jagode iz gagata ali črnega stekla (G748) iz ) in pokrovov ( G731 ). Na nekaterih črepinjah so vidni grafiti ( poznega rimskega časa. V pozno 4., 5. ali celo 6. stoletje G734–G735 , G730 ). Kontekst lahko datiramo od 2. stoletja dalje. Ker premaz na melnici ni ohranjen ( bi lahko na osnovi grobega lonca s presegajočim ustjem G739 ), jo je težko datirati. (G751) uvrstili tudi odpadno jamo SE 1662 (pribl. 1,2 m v dolžino) z žganinskim polnilom z zoglenelimi žiti in drobci Razvlečena kamnita groblja z opekami in keramiko SE 1669 oglja. Sodobna keramika jo sicer lahko uvršča tudi v novejši je bila podolgovate oblike in usmerjena od JZ proti SZ, kjer čas. se je nekoliko razširila. Rimske najdbe (G740–G742) niso ožje določljive. Morda bi jo interpretirali kot pot ali druge Dolga podolgovata jama SE 1678 z zemljenim polnilom vrste utrditve. Izrazitejša je bila kamnita groblja SE 624, ki je (dolga 1,8 m, široka 1 m) je vsebovala več prazgodovinskih bila raziskana le deloma ob robu izkopnega polja. najdb, toda izkopavalci domnevajo, da je bila izkopana v rimskem času, in sicer zaradi redkih rimskih najdb, ki so v Med daljšimi in prepričljivejšimi utrditvami iz rimskega časa njej najmlajše. je groblja SE 624. Prodniki različnih velikosti, lončene črepi- nje in kosi opek so bili razpršeni po površini 4,70 × 3,20 m V jarku SE 23 sta med mešanim gradivom tudi rimska in (najdbe novoveška keramika, zaradi česar so raziskovalci kontekst G753–G757 ). Dobršen del najdb spada v pozno rimski čas: skodela z rebrom (PTS Drag. 44, datirali kot rimski. G753 ), pozni namizni krožnik (G754), morda odlomek globokega kro- Čeprav so v „kulturni plasti“ SE 3 prevladovali prazgodovin- žnika Hayes 50 afriške sigilate C (G756), deli namiznega ski odlomki, je bilo veliko tudi rimskih, srednjeveških in no- vrča (G757) in večji del grobega kuhinjskega vrča ali ročke voveških najdb. Prav tako kot v ornici SE 1 so rimske najdbe (G755). Kontekst lahko prav na osnovi zadnjega datiramo v zaobjemale širok časovni spekter, od zgodnjega rimskega 4. ali prvo polovico 5. stoletja. cesarstva ali 1. stoletja n. št. do poznega rimskega cesarstva (druge polovice 3., 4. in morda prve polovice 5. stoletja). 60 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1 2 3 4 5 6 K 10 11 PA/ZSV rimska doba V 7 8 9 raziskano območje Z2 domnevno rimska doba Z1 12 13 14 Sl. 40 ( ali zgodnji srednji vek 15 pozna antika 16 17 18 PA/ZSV) 19 20 21 22 23 Električni 24 25 26 vod 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 S29 S28 S27 S26 S25 S24 S23 S22 S21 S19 S20 S16 S17 S18 S960 S11 S12 S13 S14 S15 S5 S6 S7 S8 S9 S10 S2 S4 S3 S1 39 Ostaline rimskega obdobja. Merilo 1: 3000. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 61 30 K 26 17 28 10 23 9 8 7 6 5 4 3 2 1 14 13 624a 624 12 11 1683 10 1669 1696 87 6 1684 Z2 15 16 1697 1685 17 18 19 1698 20 21 22 23 1682 raziskano območje 42 41 40 39 1681 1674 38 37 1662 35 34 36 1675 640 1673 45 1678 43 44 1660 1659 46 674 47 48 rimsko obdobje 1623 40 Ostaline rimskega obdobja v sektorju Z2 in sektorju Kanalizacija. Merilo 1: 3000. Med najdbami iz 1. stoletja izstopajo odlomek keramičnega Bronasta kolenčasta fibula (G1245) iz kulturne plasti SE 3A v balzamarija (G1118, SE 3), odlomki padske sigilate, med ka- sektorju 39 ima peresovino v tulcu in na njem vrezan ali od- terimi so najstarejši krožniki Consp. 18.2 iz poznoavgustej- tisnjen motiv volčjega zoba. Lok je S-oblike, ukrivljen tako, sko-tiberijskega časa (G1610). Neprekinjeni rabi prostora da se na prehodu v glavo ostro zalomi in oblikuje koleno. sledimo z uvoženim posodjem celotno rimsko obdobje. Lok je na spodnji strani votel in D-preseka. Noga se za- 6.1.2  ključi z gumbom. Fibula nima ohranjene igle. Pripada tipu Gradivo Jobst 12. Zaradi slabe ohranjenosti ploščice ali nosilca za Kot je bilo opisano, je bila le peščica rimskega gradiva od- iglo na nogi je težko ločiti, ali je nosilec noge dolg in ozek, kar odlikuje varianto Jobst 12A, ali je prečen, kar je razlo- krita v zaključenih kontekstih; večina se je nahajala v pre- čevalna značilnost variante Jobst 12B (Jobst 1975, 59–60, T. mešani kulturni plasti SE 3A in površinski ornici SE 1. Čeprav 15). Primerjava s primerki iz Lauriaka kaže na bližjo podob- je bilo pobranih bistveno več rimskih najdb (tako odlomkov nost s primerki variante Jobst 12A (Jobst 1975, 59–60, T. 15: opeke kot lončenih črepinj), smo v analizo in katalog uvr- 99–100). Obe varianti se sicer datirata v drugo polovico ali stili 423 predmetov iz rimskega časa in pozne antike, ki so zadnjo četrtino 2. in prvo polovico 3. stoletja (Jobst 1975, natančneje določljivi in datacijsko izpovedni. Med njimi so 2 60; Ortisi 2008, 42–43). Kolenčaste fibule so bile del civilne novca, 2 bronasta predmeta, 2 odlomka gagatnega nakita, in vojaške noše v Porenju in Podonavju. Kot izhaja iz upo- 3 odlomki steklenih posod, 5 keramičnih uteži in 409 delov dobitev na nagrobnikih, so jih nosili tako moški kot ženske lončenih posod. (Jobst 1975, 59-60; Gugl 1995, 60–61, T. 32: 211; Buora 2004; Kovinski predmeti Ortisi 2008, 42–444). Njihova razprostranjenost sega vse do Med kovinskimi najdbami izstopa Dioklecijanov srebrnik ar- severne Italije (Buora 2004, 521; Ortisi 2008, 42–43). Pogo- genteus ste so tudi v Sloveniji (Petru P., Petru S. 1978, t. 10: 35; Cigle- ( G1566 ), ki je bil odkrit v sektorju 29. Na reverju so upodobljeni vsi štirje sovladarji pred vrati trdnjave. Kovali so nečki 1990; Mikl Curk 1976; Kujundžič 1982; Milavec 2011). jih od Dioklecijanove novčne reforme leta 294 do Konstan- V jami SE 674 je bil tanek odlomek zaobljene pločevine tinovih reform drugega desetletja 4. stoletja (Kos 1997, 36). (G717), za katerega je težko predpostaviti primarno obliko. 62 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Gagatni nakit najverjetneje izdelano v Poetovioni. Namizno in kuhinjsko posodje je proizvod lokalnih delavnic. Manjši odlomek gagatne zapestnice D-preseka (G1179) je bil najden v plasti SE 3 v sektorju Z1. Droben odlomek bi bil Pri lokalni ali regionalni keramiki so opisane tudi v katalogu lahko izdelan tudi iz neprosojnega stekla črne barve. Gagat uporabljene tehnološke skupine ali fakture, ki pa so zara- je vrsta lignita rjavkasto črne barve. Čeprav je v resnici or- di slabe ohranjenosti in širokega časovnega razpona zelo ganski material, je v preteklosti veljal za kamen sreče in služil široke. Natančni opisi keramike, njene izdelave, vključkov, kot zaščita pred zlobnimi bitji in duhovi (Plin., Nat. h. 36, žganja, dodelave površine in barve so navedeni v katalogu 141–142; prim. Orph pod posameznimi primerki. Izbira gline, priprava lončarske . 468). Nahajališča gagata so Rimljani poznali ob reki Gages v Likiji, v južni Franciji, na vzhodnih mase in izdelava posodja so vezani na namen uporabe in obalah Britanije (predvsem Whitby v Yorkshire), Španije, na- pri uvoženem posodju še na njegov izvor. hajališča psevdogagata naj bi bila v Porenju, Švici, Avstriji. Italska sigilata Njegova uporaba se je razširila v 3. in 4. stoletju (Riha 1990, 79; Allason-Jones 1996; Boldrighini 2022). Sigilatno gradivo je najlažje časovno umestiti glede na nje- govo razširjenost zaradi trgovine na dolge razdalje. V polnilu jame SE 1685 (sektor Z2) je bil droben odlomek diskaste gagatne jagode ( Med zgodnjimi odlomki je tako zelo slabo ohranjen prime- G748 ). Izrezana je bila iz tanke cevke širine 3 mm, ki je bila razrezana na kratke pasove de- rek krožnika Consp. 18.2 (G1610) padske sigilate B iz sek- beline 1 mm (Riha 1990, 92, tip 11.33, var. 2, enojne Riha št. torja XVIII/XIV. Izdelovali so jih v severni Italiji od zadnjega 1355 ali 1357b). Ogrlice iz gagatnih jagod so nosile ženske desetletja 1. stoletja pr. n. št. do vladavine cesarja Tiberija, ko in otroci in so pogoste v grobovih poznega rimskega časa. postopoma preidejo v obliko Consp. 20 (Conspectus 1990, Stekleno posodje 82; Roth-Rubi 2006, 33). Med gradivom je manjši odlomek krožnika variante Consp. Le 3 odlomki pripadajo steklenim posodam. Medtem ko sta 20.4, izdelan v poznopadski sigilati (G1255). Poznani so iz odlomek profiliranega ročaja in ostenja vrča ali steklenice kontekstov od okoli leta 30 n. št. dalje. V severni Italiji so (G1604) in odlomek dna z izvlečeno prstanasto nogo čaše jih množično izdelovali v sredini 1. stoletja, vse do sredine (G1578) iz pihanega stekla naravne zelenkasto modrikaste 2. stoletja (Conspectus 1990, 86; Zabehlicky-Scheffenegger barve in datirana široko med 1. in 3. stoletje, je odlomek dna 1992, 420–423, 442). posode (G1599) z izvlečeno prstanasto nogo del posode iz intenzivno obarvanega temno modrega stekla, kar je zna- Odlomek dna krožnika z nizko ali psevdoprstanasto nogi- čilnost steklenega posodja 1. stoletja (Lazar 2003). co (G1259) spada k mlajšim oblikam poznopadske sigilate Keramika z barbotinskim okrasom (tipi Consp. 39–42), ki jih razvijejo po sredini 1. stoletja, predvsem pa so pogoste od flavijske Lončenina rimskega časa je bila pogosta v ornici (SE 1) in vladavine v zadnjih treh desetletjih 1. stoletja do sredine 2. kulturnih plasteh pod njo (SE 3, 3A), manj pa je zaključenih stoletja (Conspectus 1990, 120–132; Zabehlicky-Scheffene- kontekstov, odpadnih jam ali kamnitih struktur. Večinoma gger 1992, 419–423, 442). so črepinje močno obrabljene, razdrobljene, s posnetimi Galska sigilata površinami in odpadlimi premazi. Le v redkih primerih so posode ohranjene v večjem obsegu. Večina gradiva je tako Med 1. in 2. stoletjem se razvije močna lončarska industrija oblikovno težko določljiva, zato smo lahko odbrali le manjši v treh Galijah in Germaniji, ki se usmeri v zalaganje severnih del značilnih odlomkov. provinc, porenskih in podonavskih vojaških taborov, civilnih naselbin in mest. Za galsko sigilato je značilna manufaktur- Posodje je predstavljeno po zvrsteh in produkcijah, ki izha- na izdelava obratov industrijskega formata, ki so proizva- jajo iz njegove namembnosti. jali standardizirano kakovostno posodje z bleščeče rdečim Pogoste so oblike, ki se na štajerskih najdiščih pojavljajo v premazom (splošni pregled: Brulet, Delage, Vilvorder 2010, praktično nespremenjeni obliki skozi celotno rimsko ob- 108–120). Čeprav so bile posode v osnovi zelo trde, žgane dobje, kar velja za preprosto grobo kuhinjsko posodje in na visokih temperaturah, pa so odkriti odlomki slabo ohra- redke namizne vrče. Finega namiznega posodja je le za njeni: premazi so oluščeni, površine abrazirane in posnete. vzorec. Prepoznali smo odlomke uvožene italske in galske Motivi reliefnega okrasa tako niso razpoznavni. sigilate ter regionalno panonsko keramiko s premazom, Značilnosti keramike (roza in temno rdeče barve) ter ob- stojnejšega premaza kažejo na severovzhodno galsko Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 63 sigilato, najverjetneje iz vodilnih delavnic v Rheinzabernu namizno keramiko s premazom po italskih vzorih/modelih. (Brulet, Delage, Vilvorder 2010, 174–175). V prvi polovici 2. Iva Mikl Curk je prepoznala posnetke italskih oblik krožni- stoletja so v vzhodni Galiji in Germaniji osnovali več lončar- kov tipa Consp. 20.4 in skodelic z rebrom Consp. 34 ter skih delavnic za sigilato, ki preplavi tržišča ob limesu in v datirala začetke poetovijonske proizvodnje v klavdijski čas Panoniji od sredine 2. stoletja. Med temi so bile delavnice v (Mikl Curk 1969b; Mikl Curk 1987a). Na zahodnem grobišču naselju Tabernae Rhenae v provinci Germaniji Superior (da- (na Hajdini) so ugotovljeni lokalni posnetki sigilate (PTS)29 še našnji Rheinzabern v Nemčiji), osnovane med letoma 140 in generacije starejših krožnikov padske sigilate B oblike Con- 150. Upad masovne prodaje v širšem prostoru Podonavja se sp. 18.2, kar proizvodnjo prestavlja v tiberijski ali najkasneje datira v sredino 3. stoletja. Delavnice naj bi prenehale izde- klavdijski čas (Istenič 1999, 102–103, PTS 3 in PTS 4, sl. 79, lovati posode z reliefnim okrasom okrog leta 270, gladko 81–84). posodje šele v sredini 4. stoletja (Brulet, Delage, Vilvorder Med keramiko s premazom sem poleg finih namiznih oblik, 2010, 189–190). Po raziskavah Ive Mikl Curk predstavlja de- ki se zgledujejo po stilu italske, galske in afriške sigilate, uvr- lež rheinzabernške sigilate v Poetovioni kar 60 % (Mikl Curk stila tudi vse ostalo namizno posodje, ki je bilo premazano 1969b; Mikl Curk 1981, 61; Mikl Curk 1987b, 243). z glinenimi premazi (fini lonci, vrči, namizni krožniki, čaše …) Le nekaj odlomkov ima živo oranžnordečo keramično ma- (cfr. Ožanić Roguljić, Raičković Savić 2022). trico (G1575). To je značilnejše za starejše izdelke iz de- Po makroskopskih značilnostih keramike sem odkrite od- lavnic osrednje Galije (Lezoux, Martres-de-Veyre) z vrhom lomke razdelila v dve večji tehnološki skupini z nekaj pod- proizvodnje med koncem 1. in sredino 2. stoletja (Mikl-Curk skupinami. Za fakturo NPr1 je značilna zelo finozrnata do 1969b, 5; Brulet, Delage, Vilvorder 2010, 108–120; Leleković finozrnata keramika z redkimi vključki zdrobljene kerami- 2007, 37), mlajše izdelke proizvodnje Rheinzabern (Brulet, ke, železovih oksidov, kremena in redkih do zmernih finih Delage, Vilvorder 2010, 173–174) in najmlajše obrate in- lističev sljude. Posode so bile izdelane na hitrem vretenu, dustrijskega značaja v Retiji, natančneje v dolini reke Inn površine zaglajene in premazane ter žgane v oksidacijski v današnjih naseljih Westerndorf in Pfaffenhofen (antično atmosferi, kar je dalo keramiki svetle tone roza, svetlo rdeče, naselje Pons Aeni ), kamor so v drugi polovici 2. stoletja in rumenkasto rdeče ali zelo bledo rjave barve. Posode so bile začetku 3. stoletja (bliže kupcu) del svoje proizvodnje selili premazane z rdečim, svetlo rdečim ali oranžnordečim pre- lončarji iz Rheinzaberna. Poleg monopolnega Rheinzaberna mazom, ki je večinoma ohranjen le v sledeh. Različica NPr1a sta obe proizvodni središči prodajali svoje izdelke masovno je značilna za namizne krožnike in je vsebovala gostejše fine tudi v Panoniji (pregled: Leleković 2007). in drobne lističe sljude, medtem ko so s fakturo NPr1b ozna- Večina odlomkov je pripadala najbolj priljubljeni obliki glo- čeni izdelki žgani v nepopolni oksidacijski atmosferi, kar je bokih skled z reliefnim okrasom Drag. 37 (G1564, G1575; ohranilo sivo jedro v prelomu. Tehnološka skupina odgo- odlomek prstanastega dna – G1560, G1563), medtem ko varja svetli namizni keramiki brez premaza N1 in ptujskemu le dva primerka pripadata globokemu krožniku oblike Drag. fabrikatu F7 Janke Istenič iz zahodnih grobišč (Istenič 1999, 18/31 ali Drag. 31 (G762 in G1260). Polkrožni skledi Drag. 40 88–89). morda pripada večji odlomek (G1230). Faktura NPr2 je redukcijsko žgana različica posodja s pre- Afriška sigilata mazom, s sivo keramiko in črnim, temno sivim ali temnim, Odlomek dna in koničnega trupa globokega krožnika zelenkasto sivim premazom. Pogosto je dimljenje v konč- nem delu žganja povzročilo, da so se deli površine brez ( G756 ) pripada tipu Hayes 50 afriške sigilate C iz osre- dnje Tunizije. Zanjo so značilni široki krožniki fine fakture in zelo tankih sten. Najznačilnejše globoke krožnike Hayes 29  Ohranjam izraz, ki ga je v slovenski literaturi nazadnje utemeljila 50 so brez večjih sprememb izdelovali od leta 220/230 do Janka Istenič (1999, 91–103), kot izdelke, ki verno posnemajo italske, ca Hayes 50B, značilna za drugo polovico 4. stoletja (Hayes jejo. O problematiki izraza „posnetek“ tere sigilate glej Schindler-Ka- udelka 2022 in Leleković 2022, s katerima se strinjam o razširitvi kon- 1972, 73; Pröttel 1996, 32–33; LRFW working group 2011, 5; 320/330 (varianta Hayes 50A), ko nastopi bolj groba različi- galske in germanske sigilatne modele, ter tiste, ki se po njih zgledu- Quaresma 2011). cepta panonske keramike s premazom (Pannonische Glanztonware ali Pannonian Slip Ware) ne le kot poskusov lokalnih lončarjev, ki Poetovionska keramika s premazom rezultirajo v „slabše ali okorneje izdelanih imitacijah“, temveč kot spoj različnih lončarskih tehnik, modelov, tradicij in okusov v interakciji Za Poetoviono je ugotovljeno, da so lončarji že kma- med potujočimi lončarji, prišleki in staroselskimi visoko usposoblje- lu po prihodu Rimljanov začeli izdelovati svojo sigilato ali nimi lončarji, ki aktivno prevzamejo, preoblikujejo in nato razvijajo svoje lončarske izdelke. 64 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 premaza obarvali zelo temno sivo (faktura NPr2a). Neka- skupine z izrazom „panonska žigosana keramika“ (o tem: tere posode so v prelomu roza, sivkasto roza ali rozasive Istenič 1999: 91, op. 20). Mednje sodijo le večji odlomek s barve, kar kaže na oksidacijsko atmosfero v krajšem delu pasom koleščkanja (G1252). Morda odlomek ustja in oste-žgalnega procesa (faktura NPr2b). Vključki so podobni, če- nja (G1166), ki je lahko le slabo ohranjen galski original. prav se med temnim posodjem s premazom pojavlja veliko Štirje primerki skled temne keramike s sivim premazom in več slabše prečiščene keramike, značilne za poznorimski rebrom na prelomu v spodnji del posode ( G753 , G1182 , čas. Tehnološka skupina odgovarja ptujskemu fabrikatu F8 s G1180 , G1258 ) spominjajo na obliko Drag. 44. Primerek premazom iz zahodnih grobišč (Istenič 1999, 88–89) in naši G753 ima cilindričen zgornji del trupa in koničen spodnji fakturi N2 temne namizne keramike (različice N2a, N2b). del, medtem ko je pri ostalih primerkih oblika trupa polkro-Med našim gradivom je najstarejši odlomek ustja in oste- žna ali kroglasta. Obe varianti se pojavljata na mnogih pa- nja krožnika PTS Consp. 18.2 (G1256), ki nima ohranjenega nonskih najdiščih, npr. v Mursi (Leleković 2022) ali Karnuntu dna s prstanasto nogo. Po analogijah ptujskega gradiva bi (Adler-Wölfl 2004, 45–48, Sü 6a.1-2, 6b, 1–3). bila lahko visoka, kot pri italski sigilati, ali še pogosteje nizka Ohranjenih je več spodnjih delov globokih skodel s prsta- (Istenič 1999, 94–95, sl. 79: PTS 3 in PTS 4; cfr. PTS 2 -PTS nasto nogo ( G734 , G1201 , G1203 , G1549 , G1561 , verjetno Consp. 20.4; cfr. Krajšek, Žerjal 2022, sl. 2: 5–7, PTS Consp. G1579 ). Le na odlomku G734 so vidni pasovi koleščkanja 20.4). na zunanji površini in grafit v notranjosti dna globoke skle- Med značilnejše posnetke lahko uvrstimo odlomek krožni- de. Odlomek spodnjega dela polkrožne sklede s koleščka- ka z vodoravnim ustjem (G1113), sive redukcijsko žgane njem je tudi odlomek s črnim premazom (G1229). namizne keramike s premazom, ki posnema poznopadske Med gradivom je spodnji del čaše z rdečim premazom na sigilatne krožnike z vodoravnim ustjem oblike Consp. 40 zunanji površini ( G1151 ). Oblika dna je pogosta pri eno- ali galske oblike Drag. 35/36 (servis B). Severnoitalski vzori stavnih ovalnih čašah in posnetkih recijskih čaš. V 2. in 3. so bili razširjeni med flavijskim časom in sredino 2. stole- stoletju so jih izdelovali tako na Ptuju (Istenič 1999, 134) kot tja (Conspectus 1990, 122; Zabehlicky-Scheffenegger 1992, v Celeji (Krajšek 2015, tip V.2.1, recijske čaše, V.2.4 ovalne 421–422), medtem ko so jih v Noriku in Panoniji posnemali čaše). Oblikovni model pa je bil razširjen med lončarji na lahko še celotno 2. stoletje (za ptujsko proizvodnjo: Istenič izjemno širokem področju Panonije in Podonavja (Leleković 1999, 99, PTS 12; Panonija: Leleković 2016; Adler-Wölfl 2004; 2022; Ožanić Roguljić, Raičković Savić 2022). Ožanić Roguljić, Raičković Savić 2022). V Karnuntu imajo Največ odlomkov keramike s premazom pripada krožnikom podobne lokalno izdelane skodelice (Sa 2.5) in krožniki (Te in pladnjem z ravnim dnom. Po vzoru italske kampanjske 2.5) lahko zelo različno oblikovana vodoravna ustja še celo kuhinjske keramike in njenih vodilnih izdelkov – pekačev s 2. stoletje (Adler-Wölfl 2004), podobna so poznana tudi v premazom pompejansko rdeče barve v notranjosti so bili Vindoboni (Berger-Pavić 2022, 122, T. 2). V Mursi so odlomki tudi lokalno izdelani krožniki premazani po notranji površi- lokalnih posnetkov servisa B manj številni in pripadajo pred- ni in zgornjem delu zunanjosti z glinenim premazom, ki je kolonialnim kontekstom (Leleković 2016; Leleković 2022, 78, preprečeval sprijetje hrane. Nedvomno so jih uporabljali za T. 1: 8). kuho in peko, saj so praviloma ožgani na zunanji strani za- Vsaj od konca 1. stoletja so se panonski lončarji zgledovali radi uporabe na ognju. Zgodnejši primerki so formalno obli- po oblikah galske sigilate. Med značilnejše oblike 2. in 3. kovno bližje svojim modelom z ravnimi ali rahlo usločenimi stoletja sodijo globoke sklede, ki posnemajo oblike Drag. tankimi stenami in enostavno zaobljenim ustjem ( G1122 , 37, 40 in 44 (Mikl Curk 1987b; Istenič 1999; Krajšek, Ster- G1532 , G1573 ). Žgani so oksidacijsko, izdelani pa iz močno gar 2007, 252–254; Vidrih Perko 2006, 90; Ožanić Roguljić, sljudnate keramike. V našem prostoru so jih izdelovali vsaj Raičković Savić 2022). Najpogosteje so posnemali obliko od flavijskega časa do 4. stoletja (Mikl Curk 1987a; Istenič Drag. 37 z odebeljenim ustjem, polkrožno ali rahlo bikonič- 1999, 118–119, K1-2; Krajšek, Stergar 2007, oblika K1; Vidrih no oblikovanim trupom ter masivno prstanasto nogo. Med- Perko 2006, 91–92). Med gradivom prevladujejo debelej- tem ko so jih galski in germanski lončarji izdelovali deloma v ši primerki z zaobljenimi stenami ( G719 , cfr. Istenič 1999, kalupih, saj so spodnji del posode okrasili z reliefnimi motivi, 119, K3) ali trikotno odebeljenim ostenjem ( G754 , G1168 , so v Panoniji praviloma izdelane na vretenu in okrašene s G1216 , G1247, G1257, G1576 ). Rob ustja je bil na zunanji pasovi koleščkanja (Brukner 1981, t. 49–50; Mikl Curk 1969, 7; strani stanjšan tako, da je oblikoval trikotno ustje. Postopo- Istenič 1999, 100, PTS 14; Adler-Wölfl 2004, 40–42, 44-45, Sü ma naj bi se odebelitev izbočene stene pomikala navzdol 1.2, 2.2, 5.2; Vidrih Perko 2006, 90–91). Del posod je okrašen proti tretjini ali sredini profila posode (Krajšek, Stergar 2007, še z žigosanjem, kar je vodilo do enega od poimenovanj Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 65 K3; Krajšek 2015, III.2.2.3). Poznejši primerki so izdelani iz fakturo N2 sta značilna siva keramika in redukcijsko žgat- manj prečiščene keramike in praviloma žgani v redukcijski nje. Podskupina s fakturo N2a je dimljena v končnem delu atmosferi z dimljenjem v fazi ohlajanja. Zanje so značilni siv žganja, kar je potemnilo površine. Menjava atmosfere je prelom, temno sive grobe površine in temno siv premaz, značilna za fakturo N2b s prelomom ali jedrom preloma ki večinoma ni ohranjen (faktura NPr2a). Številni podobni v roza tonih. Tehnološka skupina odgovarja ptujskemu faš- krožniki so znani s Hrušice (Giesler 1981, 88–89, T. 38: 1–11, brikatu F8 s premazom iz zahodnih grobišč (Istenič 1999, 20–22), kjer tudi opisa keramike „Hellgraue Feinkeramik mit 88–89) in naši fakturi NPr2 temne namizne keramike s pre- dunklem Uberzug“ in „Hellgraue Feinkeramik mit schwar- mazom (različice N2a, N2b). zem Uberzug“ spominjata nanje. Poznamo jih tudi iz nekaj Nekoliko bolj groba faktura N3 je značilna za večje shram- poznih grobov in kontekstov s Ptuja (Mikl Curk 1987a, t. 67). bene lonce s finozrnato matrico, obilnimi drobnimi do Z rdečim premazom so prevlečeni tudi razdrobljeni odlomki grobimi zrnci železovih oksidov, kremena in zdrobljene ke- finih loncev ali vrčev (G1244, G1536), ki so lahko okrašeni z ramike, redke sljude v prelomu in obilnimi lističi sljude na vodoravnimi žlebovi in koleščkanim okrasom (kot na Ptuju površini. Žgana je oksidacijsko. Podobna keramika je značil- tip LF2–3, Istenič 1999, 132–133). Fini lonci, včasih tudi vrči, na tudi za melnice (faktura N5), saj vsebuje podobne red- so imeli pogosto koleščkano zunanjo površino v pasovih ke do zmerno goste drobne do grobe vključke. Nekatere (G1226; prim. Istenič 1999, 129–136, FL1-3, 5, VD varia 174:6, melnice so bile premazane z rdečim premazom ali kasneje 68:8). Med gradivom sta celo dva odlomka istega vrča ali s svinčeno glazuro. Praviloma so žgane v oksidacijski ali ne- lonca, ki je imel pas navpičnih vrezov in valovnico ali žigo- popolni oksidacijski atmosferi, natančneje v načinu žganja san okras (G1228, G1232) A po Piconu (2002), ki predvideva redukcijsko atmosfero v Glazirana keramika peči do točke najvišje temperature in potem prisotnost ki- sika v komori med nadaljevanjem žganja, kar obarva kera- V poznem rimskem obdobju, od konca 3. stoletja, množič- miko v svetlejše tone. Zaradi debeline sten in/ali prisotnosti no pa od sredine 4. stoletja, se je razširila uporaba glazirane neprodušne glazure pa nekateri deli posod v notranjosti keramike (Cvjetićanin 2006; Magrini, Sbarra 2007; Magrini, ostanejo sivih tonov. Sbarra 2009; Ottomanyi 2015; Modrijan 2020). Med gradi- Za fakturo N4 so značilni črn ali zelo temno siv prelom in vom je odlomek profiliranega ustja in ostenja s koleščkanjem oranžne površine, kar kaže na zelo kratkotrajno prisotnost z olivno zeleno glazuro ( G1507 ), ki je pripadal dvoročajni kisika v zadnjem delu žganja. skledi bikonične oblike. Močno razširjene so bile v Panoniji v drugi polovici 4. in prvi polovici 5. stoletja (Ottomanyi 2015; Zaradi ohranjenosti manjših odlomkov rahlo izvihanih ustij Cvjetićanin 2006). in vratu težko ločimo med namiznimi finimi lonci in vrči Namizna keramika (G1225, G1234, G760). Manjše čaše ali lončke (npr. G1534) so uporabljali za pivsko posodje. Ohranil se je le en gornji Med gradivom je le peščica primerkov namizne keramike, del vrča z vratom ( G1572 ). Vrč je imel izvihano ustje, profi- med katerimi so predvsem odlomki vrčev (ročaji, dna) in ka- lirano na gornji površini, cilindričen vrat in trakast ročaj. Do- dilnice. Izdelana je bila v okolici, morda v Poetovioni. kaj široka odprtina bi bila lahko za eno- ali dvoročajni vrč. Analogno keramiki s premazom sem odkrite odlomke raz- Na spodnjem delu vrča (G742) in na odlomku vratu vrča delila v dve večji tehnološki skupini glede na žganje (oksi- (G735) so ohranjeni grafiti. Prežgano dno je pripadalo ve-dacijsko in redukcijsko). Oksidacijsko žgana ali svetla preči- čjemu dvoročajnemu vrču (G738). ke, železovih oksidov, kremena in redkih do zmernih finih ko le enostavno zaobljena (G731, G1145, G1580, G1569) ali rahlo izvihana navzven ( G1196 , G1197 , G1518 ). Izviha- lističev sljude. Posode so mehke, pogosto prašne. Različica no ustje ima tudi polkrožna skleda ali pokrov ( G1215 ). N1a vsebuje gostejše fine in drobne lističe sljude, različica finozrnata, prečiščena z redkimi vključki zdrobljene kerami- Pokrovi so bili enostavne stožčaste oblike. Ustja so bila lah- ščena keramika pripada fakturi N1, ki je zelo finozrnata do N1c obilo sljude in bolj groba zrnca kremena. Varianta N1b Odlomek vratu in ustja keramičnega balzamarija G1118 je žgana v nepopolni oksidacijski atmosferi. Tehnološka sku- predstavlja uvoženo posodje. V balzamarijih so prevažali pina odgovarja svetli namizni keramiki s premazom NPr1 z dišave in olja v 1. stoletju pr. n. št. in prvi polovici 1. stoletja različicami in ptujskemu fabrikatu F7 (Istenič 1999, 88–89). n. št. (Schindler Kaudelka 1975), ko jih izpodrinejo stekleni Tudi redukcijsko žgano temno namizno keramiko sem raz- balzamariji, ki se z iznajdbo tehnike pihanja stekla razširijo kot cenejši izdelki. delila na podskupine glede na različne postopke žganja. Za 66 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Odlomek koničnega krožnika ali sklede z enostavnim marmorja v obliki zaobljenega naravnega peska in zdroblje- ustjem in zelo tankimi stenami (G1178) morda nima ohra- na oglata zrnca. Njegova neporozna različica naj bi bil ptuj- njenega premaza. Pripišemo ga raje namiznim krožnikom z ski fabrikat F6. Površine posod so vsaj za nianso svetlejše od notranjim rdečim premazom ali posnetku afriških krožnikov črnega ali zelo temno sivega preloma (npr. temno rjave do Hayes 50. svetlo rjave barve). Rdečkasto rjavi toni površine nekaterih V tehniki namizne keramike so bile izdelane melnice (glej v posod kažejo na dotok kisika med ohlajanjem. nadaljevanju) in večji shrambeni lonci, ki so imeli izrazito vo- Med primerki je nekaj posebnih primerkov, npr. fakturo KK2 doravno ustje, stožčast vrat in sodčast trup. Pogosto so bila odlikuje oksidacijsko žganje; medtem ko je KK3 določena ustja premazana s smolo (G1516), za preprečevanje vnosa le v nekaj primerkih z zelo grobimi zrnci apnenca ali sivega bakterij ali tujkov v posodo. kremena. Kuhinjska keramika Fakturi KK1 in KK4 lahko širše vzporejamo s fakturami F2-6 iz Večina rimskih črepinj pripada kuhinjski keramiki. Posodje zahodnih grobišč. V fakturah F2 in F4 so ugotovljena zrnca kalcita, v ostalih pa ne, kar je bila tudi odločilna lastnost je bilo namenjeno kuhanju na ognju in temu primerno so za njihovo razločevanje (Istenič 1999, 87–88). Izjemna po- lončarji v manj prečiščeno glineno matrico vmešali dodatna roznost in obrabljenost odlomkov pa na Pobrežju ni omo- pustila in topila. Kuhinjsko keramiko lahko razdelimo na dve gočila podrobnejše delitve. Odsotnost kalcita ali apnenca osnovni podskupini: grobo kuhinjsko keramiko, ki je večino- na rimskih najdiščih vzhodno od Pragerskega opazuje že ma porozna, in tršo, neporozno kuhinjsko keramiko. Stanko Pahič (Pahič 1979; Pahič 1980), kar že sam deloma Prevladuje groba kuhinjska keramika, iz katere so izdelani poveže z luknjičavostjo keramike. lonci, sklede, trinožniki, ročke in pokrovi. Redke so izdelali Med grobo kuhinjsko keramiko prevladujejo lonci, trinožni- na hitrem vretenu, praviloma so uporabili počasno vreteno. ki, pokrovi in nekaj skled. Najprej so jih oblikovali z rokami, pri čemer so ustje in zu- nanje površine dodelali na vretenu. V notranjosti loncev so Druga široka skupina obsega trdo, neporozno kuhinjsko ke- pogosto vidni odtisi lončarjevih prstov. Izvedba prehaja od ramiko in le približno desetino kuhinjskega posodja. Vse po- grobe do fine, saj je imela večina posod zaglajene stene. sode so izdelane na vretenu in žgane na višjih temperaturah Tako smo med obravnavano grobo keramiko določili faktu- v vertikalnih lončarskih pečeh z direktnim ognjem ali vleko. Keramika je tako trda do zelo trda. Trdnost ji poleg žganja ro KK4 kot klasično redukcijsko skupino, s črnim prelomom daje tudi sestava lončarske mase, ki ne vsebuje kalcijevega in zelo temno sivimi ali temno rjavimi površinami. Večina karbonata, temveč obilna zrnca kremena, železovih oksi- posod je mehko do trdo žgana. Žgane so bile v redukcijski dov, srebrne in zlate sljude (muskovitne in biotitne sljude). atmosferi v vertikalnih lončarskih pečeh z odprtim dosto- Površine so praviloma hrapave in raskave zaradi grobih in pom ognja ali v preprostih lončarskih kopah z nižjo tem- drobnih zrnc na površini, kar je izrazitejše zaradi obrablje- peraturo (faktura KK4, KK3, KK1). Posode so včasih lisaste in nosti površin v premešanih površinskih plasteh. Praviloma mehkejše, kar je posledica stihijskega žganja v kopah (fak- niso porozne. Posode so žgane redukcijsko (KK7, KK6, KK9) tura KK4). Med vključki smo opazili pogosta zrnca kremena, ali oksidacijsko (KK5, KK8) ali s spreminjanjem atmosfere, organske primesi, zrnca železovih oksidov in sljude. Vključki kar se odraža v različnih barvah preloma, robov in površi- kalcijevega karbonata ali kalcita so izjemno redki, vidni le v ne (KK6). Faktura KK5 je zelo groba in trda, vsebuje obilna nekaterih prelomih, zato domnevam, da je večina kalcita drobna in groba zrnca kremena, srebrne in zlate sljude ter izluženega v podepozicijskih procesih. Površine so redko železovih oksidov. Posode so praviloma žgane oksidacijsko, luknjičave. ustje in zunanja površina pa so pogosto ožgani zaradi upo- Dobršen del grobe kuhinjske keramike je močno porozen, rabe. Redukcijsko različico predstavlja groba faktura KK7, ki kar smo določili k fakturi KK1. Velikost in pogostnost por se je nekoliko manj trda in vsebuje obilne primesi sljude in kre- sicer spreminjata, od izjemno gostih drobnih por do red- mena. Faktura KK6 predstavlja redukcijsko žgano različico, kih drobnih ali redkih grobih luknjic. Večinoma so luknjice ki je bistveno bolj finozrnata, zrnca vključkov so drobnejša okrogle, kar ne kaže na dodajanje organskih primesi (npr. in fina ter zmerno gosta. Fakturi KK8 in KK9 sta posamični. trav ipd.), temveč na izluženje ali izpadanje zrnc kalcita ali Trda, neporozna kuhinjska keramika je na Ptuju uvrščena v drugih vključkov. Kalcijev karbonat lahko propade tudi pri sorodna fabrikata F1 in F14 ter morda v fakturo F5. V nori- žganju na višjih temperaturah. Na Ptuju so pri močno poro- ško-panonskem prostoru se njena proizvodnja začne nekje znem fabrikatu F2 ugotovili, da so glini dodali kalcit v obliki v 2. stoletju (Vidrih Perko 2006; Krajšek 2015, fakture N/K). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 67 Iz trde, neporozne kuhinjske keramike so izdelani lonci, Redki so lonci s stožčastim narebrenim vratom (G733), ki so čaša ali lonček, cilindrični trinožniki in njim podobne sklede izdelani v staroselski tradiciji noriškega in panonskega pro- s S-profilacijo. stora. Značilni so za 1. stoletje, medtem ko so v naslednjem Domnevamo, da večina izdelkov izvira iz lokalnih pode- stoletju že redkejši (Istenič 1999, 140–141, sl. 131, LG varia 177:4, 114:1; Celje: Krajšek 2015; tip I.2). želskih delavnic v agru Poetovione v okolici Pobrežja in ob vznožju Pohorja. Del posodja pa so lahko pridobili tudi v Prav tako nekaj loncev s trikotno oblikovanim ustjem spa- mestnih delavnicah Poetovione, kjer so kupovali fino nami- da med lonce tipa Auerberg (G1222, G1567, G1583). V zno posodje. Nekatere posode bi sicer lahko bile del regio- staroselski tradiciji jih razvijejo iz poznolatenskih loncev z nalne trgovine ali trgovine na daljše razdalje. mandljastim ustjem. Izdelovali so jih v mnogih delavnicah v Lonci Noriku, Retiji, Cisalpinski Galiji in zahodni Panoniji. Pogosto so jih uporabljali za prevoz sušenega mesa ali mesa, morda Kot na vseh ostalih najdiščih tudi tu prevladujejo trebušasti ocvirkov v loju ali masti. Različne proizvodnje se datirajo od ali jajčasti lonci z navzven izvihanimi ustji, ravnim dnom in Avgustove do Hadrijanove vladavine (Istenič 1999, 139−140, okrašenimi površinami z vodoravnim glavničenjem ali me- LG6; Schindler Kaudelka et al. 2007; Donat et al. 2007). tličenjem. Opažamo celo paleto dodelave robov ustij, ki Med lonci iz trde, neporozne keramike so pogosto taki s so bile ugotovljene na najdiščih ob obronkih Pohorja med stožčastim vratom in kratkim izvihanim ali zapognjenim gradivom Brinjeve gore, Velenik, Spodnjega Grušovja, Slo- ustjem ( G766 , G1156 , G1192 , G1530 , G1603 , G1515 ). Vrat venske Bristrice, Spodnje Nove vasi (Pahič 1979, 1980, pril. je pogosto narebren ali žlebljen. Pogosti so tudi lonci s krat- 1). Najobsežnejša je skupina loncev z odebeljenim robom kim odebeljenim robom ustja ( G1188 ), z enostavnim izviha- ustja, ki je na vrhu in ob straneh ravno posneto ( G716 , nim ( G1191 ) ali z vodoravnim ustjem ( G1193 ) G722 , G724 , G767 , G768 , G1114 , G1194 , G1209-G1211 , G1221, G1250; Pahič 1980, pril. 1: tip 5, deloma 6). Neka- V pozno 4., 5. ali celo 6. stoletje bi na osnovi grobega lonca tera ustja so le enostavno odebeljena (G723, G725, G728, s presegajočim ustjem (G751) lahko uvrstili tudi odpadno G747, G1135–G1142, G1189, G1541, G1543, G1547, jamo SE 1662. Analogije najdemo v poznoantičnih konte- G1548, G1574, G1524; Pahič 1980, pril. 1: tip 2a, deloma tip kstih v panonskem prostoru (Ottomanyi 2015). 4a), včasih polkrožno odebeljena na spodnji in sploščena Ročka ali vrč na zgornji strani, kjer je oblikovana površina ali plitvo ležišče Večji del grobega kuhinjskega vrča ali ročke (G755) iz gro-za pokrov ( G727 , G730 , G1132 ; Pahič 1980, pril. 1: tip 2a blje SE 640 ima metličeno površino z vodoravnimi potegi, primerka iz Spodnjega Grušovja, 4b; prim. Ciglenečki 2000, med katerimi so ožji pasovi navpičnega glavničenja. Prese-65, tip 3). gajoči ročaj je ovalnega preseka. Podobne primerke lahko Redki primerki imajo le rahlo izvihano ustje ( G769 , G770 ), datiramo v 4. ali prvo polovico 5. stoletja (Ottomanyi 2015). kar spominja na lonce LG 2 z zahodnih grobišč Ptuja (Istenič Grobi lončki in čaše 1999, 138). Le-ti imajo osrednji del trupa okrašen s koleščka-nimi pasovi in so pogosteje izdelani v trdi, neporozni kuhinj- Izstopa skoraj v celoti ohranjen lonček ali čaša (G732) iz ski keramiki (G1149, G1160, G1233). Je pa ta način izdela- groblje SE 1683. Izdelan je v trdi, neporozni kuhinjski kera- ve kratkih, zaobljenih in izvihanih ustij (npr. G1131, G1158, miki. Čaša je ovalne oblike z enostavnim odebeljenim ro- G1509, G1523) opaziti tudi na bolj trebušastih grobih lon- bom ustja in tremi vodoravnimi žlebovi pod ustjem. Žgana cih v različnih stoletjih, tako v zgodnjem rimskem cesarstvu je redukcijsko z dimljenjem v končni fazi. Taka keramika se v kot v pozni antiki (prim. Ciglenečki, 64–65, lonci tip 2). Celju pojavi šele z začetkom 2. stoletja. Faktura je podobna Oster prelom v vratu ( celjski tehnološki skupini NK2.2 (Krajšek 2015). G749 , G1190 , G1195 , G1555 ) naj bi bil značilnost poznorimskega posodja na višinskih naselbi- Med pozne primerke sodi grobi kuhinjski lonček ali cilin- nah jugovzhodnoalpskega prostora (Ciglenečki 2000, 65, drična čaša (G1537). Uvrstimo jo k lončkom brez vratu ali z tip 3), pogostega na Brinjevi gori (Pahič 1980, pril. 1: tip 2b) neznatno izvihanim robom, vrečastim/sodčastim trupom in in Ančnikovem gradišču (Ravnik 2006). Ravno odrezani ro- ravnim dnom tipa Tinje 1, ki so načeloma okrašeni z vodo- bovi ustij (G1195; Pahič 1980, pril. 1: 4c, 4č) so značilnost po- ravnimi žlebovi in valovnicami. Mnoge analogije na višinskih znega rimskega cesarstva (Ciglenečki 2000, 64–67, tipi 2–5). naselbinah (Tinje pri Žusmu, Ančnikovo gradišče, Kuzelin, Med gradivom je več večjih loncev ( Brinjeva gora, Vranje …) kažejo, da so bili priljubljeni v drugi G729 , G1129 , G1142 ). polovici in koncu 4. ter v prvi polovici 5. stoletja (Ciglenečki 68 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 2000, 63–64, lonci tip 1). Najdemo jih tudi v poznorimskih poudarjen še navzven (G1581). Trinožnik v groblji SE 1683 je grobovih v Celju (Bolta 1957, 319; Lazar 1997, 326, t. 1: 2; bil zadelan z gipsom (G718). Krajšek 2015, 160–161, Ce V.4.1), v zaključnih fazah zgodnje- Trinožniki in/ali skodele s profilacijo S-oblike (G721, G1508) krščanskega središča v Ljubljani (Plesničar Gec 1983, 125, t. v grobi kuhinjski keramiki so v noriških in panonskih naj-38: 2), v Kranju (Sagadin 2000, 109), na Hrušici (Giesler 1981, diščih značilnejši v kontekstih 2. in 3. stoletja (Vidrih Perko T. 45: 27–28), v skeletnih grobovih ob vili na Polju pri Vodi-2006, 93; Krajšek 2015, trinožniki tip Ce II.4.1.2; skodele Ce cah (Žerjal 2018, 292, sl. 10: 6–13, grob 3023). V emonskih II.5.1.2). Dva primerka grobe sklede ali trinožnika ( G771 , grobovih se pojavljajo v grobovih 4. stoletja (Plesničar Gec G1528 ) imata vodoravno zapognjeno ustje, prehod iz vra-1977, T. 4: 28). tu v rame tekoče S-oblike in tri žlebove pod ustjem. Trup Trinožniki, sklede in skodele podobne posode bi lahko predstavljal odlomek lečastega Zgodnjerimske provincialne delavnice so s spojem tradicio- recipienta z žlebovi na zgornjem delu (G1525). nalne keltske kulinarike in sredozemske kuhinje razvile svoj- V 2. stoletju se razvijejo trinožniki z bikonično obliko tru- stvene keramične oblike. Ena takih so trinožniki ali skodele pa, z navzven zvrnjenim ustjem in ravno odrezanim robom na treh nogah. Za večino odlomkov sicer ni nedvomnega (G764, G1130). So ena od vodilnih oblik izdelkov v trdi, ne-zagotovila, da ne gre za skodele brez nog enake oblike. porozni kuhinjski keramiki (Istenič 1999, 144, TR 2, fabrikat 1). Nekateri jih ločujejo po obliki trupa in narebrenosti zunanje V Celju so pogosti v kontekstih 3. stoletja (Krajšek 2015, tip površine. Med gradivom je tudi nekaj spodnjih delov tri- II.4.2.1), za kontekste 4. stoletja pa ne moremo a priori trditi, nožnikov z delom dna in nogami (G1204, G1557, G1570). da so vsi primerki rezidualni. V noriško-panonskem prosto- Najstarejše oblike v Noriku in Panoniji imajo lečasto obli- ru se pojavljajo popolnoma enake oblike skled brez noge (Krajšek 2015, tip II.4.2.1), kar je razvidno tudi iz gradiva po- ko trupa, ki je močno narebren (Zabehlicky-Scheffenegger znoantičnih višinskih naselbin (Ciglenečki 2000, 67–68, skle- 1997). Med našimi primerki ni takih s kljunastim ustjem (kot de tip 3). Njihova različica so trinožniki z bikoničnim trupom na Štalenski gori, na Vrhniki, v Ljubljani ali v Celju), temveč brez vodoravnega ustja ( G1170 ). Rob ustja je navpičen in so njim najbližji le redki primerki z izvlečenim in enostavno ravno ali poševno odrezan na notranji strani. zaobljenim robom ( G720 , G1125 , G1117 , G1205 , G1214 ; Pahič 1979; Pahič 1980, pril. 2: tip 1; Istenič 1999, 143–144, TR Grobe trinožnike so izdelovali tudi v poznem rimskem času, 1). Trinožnik G1125 je za razliko od ostalih izdelan iz trde saj so prisotni tako med gradivom na Brinjevi gori (Pahič neporozne keramike (KK6). 1980) kot tudi na drugih višinskih naselbinah, npr. na Rifniku Pogosto so robovi ustij grobih trinožnikov z lečastim trupom (Bausovac 2011) in Ančnikovem gradišču (Ravnik 2006). nagnjeni navznoter in ravno odrezani pod različnimi koti Sklede iz grobe kuhinjske keramike so se v vzhodnem delu (Pahič 1980, pril. 2: tip 3): ploščato na vrhu (G718, G1169, severne Italije, jugovzhodnem alpskem prostoru, Noriku in G1174-G1175) ali poševno (G715, G1183). Lokalno poseb- Panoniji množično razširile šele v poznorimskem obdobju, nost predstavljajo sploščena ustja, ki so močno povlečena ko so v njih servirali poltekoče (močnate) jedi (Žerjal 2020, navznoter v odprtino posode (G714, G743, G763, G1121, 173−175, KK44−47; Guglielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi G1155, G1177, G1185, G1212, G1251, G1519, G1527, 1991, 227−228). Zelo so bile razširjene na vseh višinskih na- G1542; Pahič 1980, pril. 2: tip 2). Očitno je, da so odkriti od- selbinah Slovenije (prim. Ciglenečki 2000, 67–68; Modrijan lomki izdelki podeželskih delavnic, ki so delovale domala v 2011, 172–182; Modrijan 2020, 113–116). vseh vaseh in zaselkih. Z njimi očitno niso trgovali na dolge Odlomki posod z navznoter zavihanim robom ustja (G1123, razdalje, saj oblike kažejo številne lokalne značilnosti, ki so le G1176 , morda G1186 ), ki je na vrhu ravno odrezano, imajo stežka primerljive s širšim prostorom. Še v mestnem arealu zaglajeno zunanjo površino. Spodnji del posode bi lahko Poetovione jih težko zasledimo. To je sicer lahko tudi stanje imel konično obliko. Izdelana je iz trde kuhinjske posode objavljenosti grobega kuhinjskega gradiva iz mestnih kon-(KK5). V grobi kuhinjski keramiki so izdelani odlomki skled tekstov. Najpogostejše primerjave se ponujajo na rimskih podobnih oblik ( G1171 , morda G1174–G1175 , G1183 ), najdiščih ob obronkih Pohorja med gradivom Brinjeve gore, ki bi lahko pripadale tudi trinožnikom. Oblika sklede s Velenika, Spodnjega Grušovja, Slovenske Bristrice, Spodnje stožčastim trupom, ki se v zgornjem delu zalomi in obli-Nove vasi. Pahič je na osnovi dolžine in oblike podaljšane-kuje pokončno ali navznoter nagnjeno in ravno odrezano ga roba ustja svoj tip 2 razdelal na serijo variant a-e (Pahič ustje, ponuja veliko primerjav med gradivom (predvsem 1979; Pahič 1980, pril. 2: tip 2). Pri nekaterih je lahko rob ustja grobe kuhinjske keramike) od 4. stoletja do zgodnjega sre- dnjega veka. Sorodne sklede so bile priljubljene v Akvileji, Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 69 na Rodiku, Hrušici, Križni gori, Ajdni, Brinjevi gori, Rifniku melnic brez premaza, ki so bile izdelane po vzoru italskih Vranju, Zbelovski gori, Tinju, Kuzelinu, na avstrijskem Ko- uvoženih primerkov (G761). Melnice z rdečim premazom v roškem, v Noriku (Ciglenečki 2000, 67, sklede tip 2; Žerjal notranjosti posode karakterizira značilno notranje rebro in 2020, KK46; Modrijan 2011, 177–178, sklede tip 4, deloma ovratnik ter prelom v notranjosti posode na polovici njene 2b; Modrijan 2020, 114–115: sklede tip 2, deloma tip 1). V višine. Poimenujemo jih recijske melnice, ker so jih najprej Panoniji jih poznamo kot izpeljanke zgodnjerimskih skled opisali v tej regiji (Miglbauer 1990), toda oblikovni model od 1. stoletja dalje; razširjene so bile do sredine 5. stoletja je močno razširjen v severnih in severovzhodnih provincah. (Ottományi 2015, 695; Modrijan 2020, 114–115). Razširjeno obliko so v noriško-panonskem prostoru izde- Grobi skledi ( lovali od prve polovice ali sredine 2. in v 3. stoletju (Vidrih G772 , G1535 ) imata vodoravno zapognjeno Perko 2006; Krajšek 2015; Ožanić Roguljić, Raičković Savić ustje, prehod iz vratu v rame tekoče S-oblike in tri žlebove 2022). Dokumentirana je lokalna izdelava v Celeji (Krajšek pod ustjem, kar spominja na grobe trinožnike s S-profilacijo 2015, tip II.6.1). Konec 3. in v prvi polovici 4. stoletja pa trupa. Skleda G1128 pa je izdelana iz trde in neporozne se uveljavi premazovanje notranjosti melnic z mehurčka- keramike z obilico sljude (KK5). Prav tako ima ostro zapo- sto olivno zeleno svinčeno glazuro ( G739 , G1510 ; morda gnjeno, kratko vodoravno ustje. Rame je poudarjeno z žle- G1571 ). Glazirane melnice so pogoste še v kontekstih 5. in bom in pasom odtisov. Spodnji del trupa je metličen. Skleda 6. stoletja na višinskih naselbinah (Vidrih Perko 2006; Žerjal G1134 z zapognjenim vodoravnim ustjem ima žlebljen vrat 2018; Modrijan 2020). pod ustjem. Nekaj skled iz trde neporozne keramike ima svojstveno Tkalski pripomočki obliko polkrožnega recipienta in preoblikovanega ustja Med gradivom je bilo nekaj bolj ali manj ohranjenih pirami- (G1124). dalnih uteži za statve (G737, G1152–G1154). Pokrovi Trinožnikom so redno pripadali pokrovi. Večina grobih ku- 6.2 Pozna antika in zgodnji hinjskih pokrovov je imela stožčasto obliko trupa in okro- srednji vek gel držaj. Polni držaji so imeli lahko ravno gornjo površino (G1162-G1163) ali so bili oblikovani z izvlečenim prsta- 6.2.1 Stratigrafija nastim držajem ( G730 , G740 , G1198–G1199 ). Zgodnjim Stratigrafsko gledano so sledi poznoantične ali zgodnjesre-primerkom se pripisujejo pokrovi s kljunastim ustjem (prim. dnjeveške rabe prostora neznatne. Le odpadna jama SE 834 Vrhnika: Horvat 2012; Celje: Krajšek 2015, tip VII.3.1). Med je zapolnjena z gradivom iz tega časa. V zemljenem polnilu odlomki sta odkrita dva manjša odlomka ( G1115 in G1120 ). s kamenjem so se ohranili cel trebušast lonec ( G776 ), od-Pogosti so stožčasti pokrovi z rahlo narebreno površino in lomki kroglastega lonca ali sklede ( G775 ), oba okrašena z enostavnim ( G773 , G1143–G1144 , G1146 , G1238 ) ali ode-valovnico, dno namizne posode ( G778 ) in držaj namiznega beljenim robom ustja ( G758 , G759 , G1116 , G1147 , G1208 ). pokrova ( G777 ). Pokrov iz fine trde, neporozne keramike G1148 in grob ku- hinjski pokrov G1164 imata navzven vodoravno sploščen 6.2.2 Gradivo rob ustja. Podobno sta oblikovana tudi groba kuhinjska po- krova (G1529, G1546), ki sta lahko tudi skledi. Oba odlomka namiznega posodja (G778 in G777) iz jame Na pokrovu v jami SE 1683 je bila vpraskan simbol – nadčr- SE 834 sta bila žgana redukcijsko in dimljena v končni fazi tana črka X ( med ohlajanjem. Keramika je izdelana sicer iz manj preči- G730 ). ščene in dokaj grobe lončarske mase, ki je ožgana sivo v Melnice prelomu in v temno sivih niansah po rahlo hrapavih površi- Zaradi svoje velikosti in bolj grobe izdelave so melnice vme- nah. Približuje se poznoantičnemu okusu glajene keramike. sna zvrst keramike. Po recepturi in tehniki izdelave so blizu Odlomek držaja (G777) pripada stožčastemu pokrovu. namizni keramiki (N5). Za melnice so značilni močno izviha- Časovno sta bolje določljiva groba kuhinjska lonca (G775 in no ustje, notranji rob ali žleb (npr. G1181, G1571), stožčasta G776), ki sta izdelana prostoročno. Dodelava na počasnem oblika telesa in ravno dno (G1161). Notranja površina je vretenu je obsegala le ustja. Obe posodi sta žgani v pre- peskana z grobimi kamenčki, saj se je uporabljala za tre- prostih lončarskih kopah v redukcijski atmosferi. Trebušast nje hrane in začimb med pripravo jedi. Za lažje pretakanje lonec (G776) ima izvihano ustje, ki je na koncu odrezano in hrane so imele pogosto izdelan izliv. Ohranili so se primerki prehaja v loku iz vratu v rame. To je značilnost loncev tipa 70 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 4 z najdišča Tinje (Ciglenečki 2000, 65-67). Na ramenu je Tudi med pozno srednjeveško in zgodnjenovoveško kera- okrašen z valovnico in žlebom. miko opažamo porast trde in neporozne kuhinjske kerami- Drugi lonec ( ke, ki vsebuje obilne primesi zlate in srebrne sljude ter kre- G775 ) je kroglast, glede na široko odprtino bi mena. Praviloma so te posode izdelane na vretenu in žgane lahko odlomek bil del sklede z izvihanim kratkim ustjem, ki je na višjih temperaturah. na koncu odrezano. Valovnica krasi rame in gornjo površino ustja. Na enak način so izdelani in okrašeni večji shrambeni Čeprav so pasovi koleščkanega okrasa pogosti tudi na rim- lonci na Rifniku (Ciglenečki 2000, sl. 84: 1). Značilnejši naj bi skih loncih (prim Istenič 1999, 138, LG 2), je odlomek ostenja bili za čas poznega 5. in 6. stoletja. Prostoročna izdelava bi G774 verjetneje nastal v novem veku. Prav tako odlomek morda kazala na slovansko prisotnost. ostenja lonca s koleščkanim okrasom in valovnico (G1237). Pokrovi in sklede z odebeljenimi ustji s podaljšanim robom 6.3 Mlajša obdobja (G1127, G1596) in sklede z nazaj zavitim robom (G750, G1126 , G1184 , G1520 ) so značilni vsaj za zgodnji novi vek. 6.3.1  Višja viseča ustja so značilna za lonce od 15. in 16. stoletja Stratigrafija (Štular 2009). plasti v srednjem in novem veku v rabi kot njivske površine. Na odlomku strešnika (G1582), verjetno bobovca, je oko- Plitva stratigrafija najdišča kaže na to, da so bile površinske Z oranjem so se oblikovale gornje plasti, ki vsebujejo drob- li predrtine za pritrjevanje strešnika z žebljem na leseno ostrešje vpraskan prekrižan krog. ne najdbe iz različnih arheoloških obdobij, od prazgodovi- ne in rimskega časa dalje, saj so kmetje v mlajših obdobjih posegli v spodaj ležeče plasti. Pod 30 cm globoko ornico (SE 1) se raztezata plasti SE 3 in SE 3A, ki že vsebujeta kopico srednjeveških in novoveških najdb. Te obsegajo čas od 10. in 11. stoletja dalje. 6.3.2 Gradivo Rabo prostora v mlajših odbojih kaže peščica datacijsko izpovednega gradiva, npr. novoveški novci. Med mlajšimi najdbami je dobro ohranjen prstan (G1568) z vstavkom iz rdečega stekla, ki je po obliki značilen za čas 16. in 17. stole- tja. Sočasna je bronasta pasna spona. Groba kuhinjska keramika visokega srednjega veka je teh- nološko zelo podobna rimski grobi kuhinjski keramiki. Mno- gi odlomki so zelo porozni, čeprav se zdi, da so značilnost le-teh redke večje pore, torej zelo groba zrnca, morda kal- cita, ki so se izlužila med žganjem ali v ležanju v vrhnjih pre- mešanih plasteh (varianta KK1). Lonci s tako fakturo so žgani na nižjih temperaturah in v redukcijski atmosferi, morda s prisotnostjo kisika med končno fazo ohlajanja. To bi odgo- varjalo podeželskemu lončarstvu, ki je svoje izdelke žgalo v lončarskih kopah. Odlomki trikotnih ustij, ki so nagnjena navzven (G765, G1187, G1219, G1223), spadajo k visoko srednjeveškim grobim loncem z visečim ustjem. Značilni so za čas med 11. in 13. stoletjem (Štular 2009). Nekoliko višji robovi ustij se razvijejo kasneje v poznem srednjem in zgodnjem novem veku (G1586, G1589, G1592, G1593). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 71 7Analize 7.1 Radiokarbonske analize OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) LTL18321A, POB05-S43 R_Date(3335,45) 68.3% probability 3600 Matija Črešnar 1671 (7.5%) 1655calBC 1639 (60.8%) 1535calBC 95.4% probability V januarju leta 2018 je bilo laboratoriju CEDAD (Centro 1740 (6.4%) 1712calBC 3400 1696 (89.0%) 1506calBC di Datazione e Diagnostica dell’Università del Salento, Lecce, Italija) poslanih sedem vzorcev za radiokarbonsko 3200 datiranje, štirje vzorci oglja in trije vzorci žganih oziroma prežganih kosti. Uspešno so bili datirani le štirje vzor- 3000 Radiocarbon determination (BP) ci oglja ( sl. 41–45 ). 30 V nadaljevanju prinašamo opise postopkov in rezultate iz poročil, ki jih je v avgustu in 2800 septembru leta 2018 pripravil Lucio Calcagnile. 2000 1800 1600 1400 Macro contaminants were removed from the samples by Calibrated date (calBC) mechanical handpicking under optical microscope. The se- 42 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za soho lected portion of the samples was treated in order to chemi- SE 228 (LTL18318A). cally remove any possible source of contamination. The purified sample material was then converted to carbon OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) LTL18320A, POB04-S42 R_Date(3237,45) dioxide by combustion in sealed quartz tubes. The obtained 3600 68.3% probability 1536 (68.3%) 1443calBC carbon dioxide was converted at 550 °C into graphite by 95.4% probability 1612 (95.4%) 1424calBC using ultrahigh purity Hydrogen as reducing medium and 3400 2 mg iron powder as catalyst. Most of the samples yielded 3200 enough graphite to allow an accurate determination of the radiocarbon age by the accelerator mass spectrometer. 3000 The radiocarbon concentrations have been determined in Radiocarbon determination (BP) the accelerator mass spectrometer by comparing the 12C, 2800 13 14 C currents and the C counts obtained from the samples with those obtained from standard materials supplied by 1800 1600 1400 1200 Calibrated date (calBC) IAEA (International Atomic Energy Agency) and NIST (Nati- 43 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za soho onal Institute of Standard and Technology). SE 1649E (LTL18320A). The “conventional radiocarbon age” was calculated with a δ13C correction based on the 13C/12C ratio measured di Številka vzorca / Laboratorijska številka / Stratigrafska enota / Material Radiokarbonska starost / δ13C (‰) Sample ID CEDAD Code Stratigraphic unit Radiocarbon Age (BP) POB02 LTL18318A SE 228 charcoal 2999 ± 45 -27.9 ± 0.2 POB04 LTL18320A SE 1649E charcoal 3237 ± 45 -25.5 ± 0.2 POB05 LTL18321A SE 728 charcoal 3335 ± 45 -25.6 ± 0.2 POB06 LTL18322A SE 520 charcoal 3150 ± 45 -27.7 ± 0.2 41 Tabela rezultatov datiranih vzorcev oglja z najdišča Pobrežje. 30  Neuspešno je bilo datiranje vzorcev kosti iz naslednjih kontekstov: SE 226, SE 615 in SE 817. 72 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 rectly with the accelerator. For the estimation of the measu- 7.2 Osteološka analiza sežganih rement uncertainty (standard deviation) both the radioiso- človeških posmrtnih ostankov tope counting statistics and the scattering of the data have been taken into account. The larger of the two is given as Tamara Leskovar final error (sl. 41). 7.2.1 Uvod OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) 3600 68.3% probability 1671 (7.5%) 1655calBC V analizo so bili prejeti sežgani skeletni posmrtni ostanki LTL18321A, POB05-S43 R_Date(3335,45) 1639 (60.8%) 1535calBC iz arheološkega najdišča Pobrežje. Skeletni ostanki so bili 3400 1740 (6.4%) 1712calBC 1696 (89.0%) 1506calBC 95.4% probability prepoznani na delu najdišča Pobrežje IA, in sicer v srednje veliki jami in jami za soho, severno in severovzhodno od 3200 stavbe 15 (sek. 12, kv. 227b: SE 520, SE 520 IIa in kv. 258a: SE 524) ter v grobu 2, odkritem na delu najdišča Pobrežje 3000 IB (sek. 25, kv. 457: SE 817). V jamah ob stavbi so bili drobci Radiocarbon determination (BP) kosti večinoma premajhni za analize, zato ni povsem jasno, 2800 ali gre za človeške ali živalske kosti. Izjema je odlomek kosti iz jame za soho SE 524, kjer gre verjetno za človeško kost. 2000 1800 1600 1400 Človeški posmrtni ostanki iz groba 2 in iz jame za soho so Calibrated date (calBC) 44 bili osteološko analizirani skladno z uveljavljenimi metoda- Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 728 (LTL18321A). mi (Brickley, McKinley 2004; Mitchell, Brickley 2017). Člove- ške kosti so bile najprej ločene od preostalih najdb ter po OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) potrebi očiščene. Z natančnim pregledom so bili odlomki 68.3% probability 3400 1497 (13.2%) 1474calBC 1460 (49.6%) 1392calBC mentu ali tipu kosti. Če skeletnega elementa ali tipa kosti 1335 (5.5%) 1324calBC LTL18322A, POB06-S44 R_Date(3150,45) razporejeni v razrede glede na pripadnost skeletnemu ele- 95.4% probability ni bilo mogoče opredeliti, so bili odlomki razporejeni med 3200 1507 (77.9%) 1369calBC nedoločljive. Celotnemu zbiru človeških kosti in vsakemu 1356 (17.5%) 1296calBC 3000 izmed razredov je bila določena teža. Nadalje so bile opra- vljene metrične analize ter zabeležene morebiti ohranjene 2800 morfološke značilnosti za oceno spola, starosti ob smrti in Radiocarbon determination (BP) patoloških sprememb. Zabeleženi so bili barve odlomkov 2600 in vzorci razpok. Na osnovi vseh zbranih podatkov je bilo 1800 določeno minimalno število oseb v grobu in izdelan je bil 1600 1400 1200 1000 biološki profil. Calibrated date (calBC) 45 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 520 (LTL18322A). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) R_Date LTL18321A, POB05-S43 R_Date LTL18320A, POB04-S42 R_Date LTL18322A, POB06-S44 R_Date LTL18318A, POB02-S10 2400 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 Calibrated date (calBC) 46 Zbirni diagram rezultatov radiokarbonskega datiranja vzorcev. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 73 7.2.2 Rezultati in razprava težko natančneje oceniti. Na površini vidne razpoke kažejo, da je bil sežig verjetno opravljen skupaj z mehkim tkivom, V srednje veliki jami je bilo v SE 520 skupaj 8,5 g drobcev saj krčenje mehkega tkiva povzroča napetosti in razpoke, sežganih kosti in v SE 520 IIa 8,2 g sežganih kosti, ki zara- vendar makroskopske metode za tovrstne ocene niso pov- di zelo slabe ohranjenosti niso bile nadalje analizirane. V sem zanesljive (Symes et al. 2008; Mayne-Correia 1997). jami za soho SE 524 je bilo skupaj odkritih 14,8 g odlomkov Prisotnost različnih delov skeleta, tudi drobnih delov tru- in drobcev sežganih kosti. Prevladujejo nedoločljivi drobci, pa (vretenca, rebra) in notranjih, majhnih lobanjskih kosti med katerimi je bil 15 mm velik in 0,85 g težak odlomek dol- (zagozdnica), kaže na skrbno zbiranje različnih sežganih ge kosti, morda človeške nadlahtnice, povsem bele barve. posmrtnih ostankov za pokop. Vendarle je teža ostankov V grobu 2 je bilo zbranih 49 g sežganih kosti, človeških nekoliko nizka. Teža otrok v starosti okoli 2,5 let znaša okoli skeletnih posmrtnih ostankov. Prepoznani so bili odlomki 15 kg (10–20 kg) (De Onis 2006), Warren and Maples (1997) lobanje (15 g), vretenc (0,5 g), reber (0,5 g), dolgih kosti (2 pa sta ocenila, da sežgani skeletni posmrtni ostanki majh- g) in zob (1 g). 30 g odlomkov je nedoločljivih. Odlomki so nih otrok predstavljajo približno 2,5 % njihove teže. Torej bi veliki do 25 mm, a prevladujejo odlomki velikosti 5–10 mm. pričakovali približno 375 g kosti. Seveda je treba upoštevati Odlomki so večinoma umazano bele barve, redko je videti tudi tafonomske dejavnike po odložitvi v grobu, ki so ver- odtenke svetlo sive. Na površini so vidne prečne, vzdolžne jetno pripomogli k nizki teži ohranjenih skeletnih ostankov. in mrežaste razpoke. Med odlomki ni bilo opaziti podvoje- Posebej to velja za manjše, tanjše in bolj krhke otroške kosti nih delov skeleta ali delov, ki bi se možno razlikovali v ra- (Manifold 2012; Manifold 2015), ki pa so vendarle kalcinirane zvoju. Zatorej lahko sklepamo, da gre za posmrtne ostanke in tako precej odporne na vplive zunanjih dejavnikov (Mays ene osebe. 1998; Symes et al. 2008). Vendarle zbrani ostanki predsta- Odlomki lobanje so debeli do 3 mm. Nekateri imajo ohra- vljajo le 13 % pričakovane teže posmrtnih ostankov, kar je precej malo in zaenkrat ostaja nepojasnjeno. njene šive, ki so drobni in povsem odprti ( sl. 47 ). Poleg pre- vladujočih ploščatih kosti so ohranjeni še odlomek skalnice Prav tako ni jasno, zakaj je bil odlomek človeške kosti odkrit (sl. 48), deli spodnje čeljustnice (sl. 50) in del zagozdnice (sl. v jami za soho ob stavbi 15. lomki teles reber, štirje odlomki dolgih kosti in pet odlomkov 7.2.3 Zaključki 49). Prepoznavni so trije odlomki lokov vretenc in trije od- zob. Pri enem odlomku vretenčnega loka je ohranjen tudi Obravnavani posmrtni ostanki so zelo slabo ohranjeni, kar del telesa vretenca, kar kaže, da je bil lok že zraščen s tele- je najverjetneje posledica visokih temperatur, ki so bile kosti som (sl. 51). Nemogoče je ugotoviti, za katero vretence gre, izpostavljene ter majhnosti in krhkosti otroških kosti. Kljub a odrastki se začnejo s telesom zraščati pri starosti 2 leti. vsemu je bilo mogoče zbrati nekaj osnovnih podatkov, ki Pri zobeh so večinoma ohranjene korenine in le ena krona. kažejo, da je bil v grobu 2 pokopan približno 2,5 let star Ena izmed korenin skoraj gotovo pripada kočniku, verjetno otrok, ki pa mu ni mogoče določiti spola. Sežgano je bilo prvemu. Ker je korenina poškodovana, stopnje razvoja ni verjetno celotno telo, kosti pa so povsem kalcinirale in tako mogoče natančno oceniti, gotovo pa je bila razvita vsaj do lahko sklepamo, da so bile izpostavljene temperaturam polovice. To pomeni, da oseba ne more biti mlajša od 1,5 nad približno 700 °C. Prisotnost drobnih kosti sicer govori let. Ena sicer precej slabo ohranjena zobna krona verjetno o skrbnem zbiranju kosti za pokop, vendar je skupna teža pripada spodnjemu ličniku. Rahlo nazobčan in oster spodnji posmrtnih ostankov nižja od pričakovane. Za nadaljnjo di- rob krone dokazuje, da ta ni bila poškodovana/odlomljena, skusijo bi bile potrebne dodatne analize, tako posmrtnih temveč šele v začetku razvoja (sl. 52). Razvitost krone kaže ostankov kot arheoloških podatkov. na otroka, starega 2,5 let ± 1 leto (AlQahtani, Hector, Liver- sidge 2010). Glede na prevladujočo belo barvo odlomkov so bili tako odlomek kosti iz jame za soho kot odlomki kosti iz gro- ba 2 izpostavljeni visokim temperaturam. Kosti so povsem kalcinirane in so bile verjetno izpostavljene temperatu- ram nad 700 °C (Wahl 2008; Walker, Miller, Richman 2008; Mayne-Correia 1997). Ker gre v grobu 2 za otroške kosti, ki so slabše mineralizirane in manjše ter tako bolj dovze- tne za tafonomske vplive, je temperaturo izpostavljenosti 74 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 47 Odlomki lobanje. Odlomki so večinoma umazano bele barve, na treh odlomkih vidni odtenki sive. Trije odlomki (zgoraj levo) imajo ohranjen droben, odprt šiv (rdeče puščice). 48 Del lobanje, verjetno skalnica. 49 Odlomek zagozdnice. 50 Dva odlomka spodnje čeljustnice, levi z deloma 51 Trije odlomki lokov vretenc, pri prvem iz leve je ohranjen ohranjenim vratom in sklepno površino (rdeča puščica). tudi del telesa vretenca (rdeča puščica). 52 Odlomki zob, prvi štirje predstavljajo korenino, zadnji krono. Prvi odlomek z leve (rdeča puščica) je verjetno odlomek korenine prvega kočnika, prvi iz desne (zelena puščica) še nerazvita krona ličnika. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 75 rastlinskih ostankov Les je bil v prazgodovinskih skupnostih eden pomembnej- ših materialov, a je njegova uporaba žal dokazljiva v izje- Matija Črešnar, Metka Culiberg 7.3 Analiza pooglenelih 7.3.1 Lesno oglje mno majhnem deležu. Eden izmed pogojev, ki omogoča Poogleneli rastlinski ostanki z najdišča Pobrežje izhajajo iz njegovo ohranitev, je izpostavljenost ognju. To velja tudi za številnih različnih arheoloških kontekstov, predvsem iz jam vse ostanke lesa, odkrite v obliki lesnega oglja, na arheolo- za sohe in drugih, funkcionalno nedoločljivih jam. Izbor škem najdišču Pobrežje. časno pa sta pod vodstvom Janeza Dirjeca (IzA ZRC SAZU) plasteh kot jamah in jamah za sohe ter drugih kontekstih. Pod drobnogled smo vzeli tiste ostanke, ki izhajajo iz zaklju- potekala tudi flotacija in mokro sejanje. čenih arheoloških kontekstov, jam za sohe in drugih jam, in Za analizo so bili izbrani oglje in drugi ožgani oziroma poo- sproti v času izkopavanja prvega dela najdišča Pobrežje, so- Lesno oglje je bilo ohranjeno tako v obsežnejših kulturnih vzorcev za antrakotomske in karpološke analize je potekal so bili predmet natančnejših antrakotomskih analiz. bilo 51 vzorcev oglja,31 njihovo določanje, so rezultati zaradi razmeroma velikega ki so skupno šteli več kot 190 dolo- števila analiziranih vzorcev reprezentativni in ponujajo vpo- čljivih primerkov ( sl. 59 ), in 147 vzorcev drugih organskih gled v rabo lesa v naselbini, do neke mere pa dopuščajo ostankov, katerim je pripadalo skupaj več kot 600 posame- kstov in so imeli popolne najdiščne podatke. Analiziranih je Kljub zelo fragmentiranim vzorcem, kar je delno omejevalo gleneli organski ostanki, ki so izhajali iz zaključenih konte- znih ožganih kosov tudi vpogled v sestavo lesne vegetacije v okolici najdišča 32 ( sl. 58 ). 33 ( sl. 53, 55, 58 ). 80 45,00% 70 40,00% 60 35,00% 30,00% 50 25,00% 40 20,00% 30 15,00% 20 10,00% 10 5,00% 0 0,00% Quercus Fagus Carpinus Acer Populus Sorbus Abies Juniperus Ulmus (hrast) (bukev) (gaber) (javor) (topol) (jerebika) (jelka) (brin) (brest) Št. vzorcev Odstotki 53 Diagram pojavnosti lesnih vrst na naselbini na Pobrežju. 31 Vzorci izhajajo iz 35 kontekstov, od tega iz 23 jam za sohe   Vzorcev je lahko bilo za en kontekst pregledanih tudi več, tako da se število vzorcev ne ujema s številom analiziranih kontekstov. in 12 jam. V njih so bili večinoma prepoznani le ostanki ene 32  V nadaljevanju so predstavljeni in komentirani le ožgani ostanki, lesne vrste, kar velja za 16 (69,6 %) jam za sohe in 11 (91,7 %) čeprav je bilo v sklopu posameznih vzorcev zabeleženih še veliko jam. Ena jama (8,3 %) in štiri jame za sohe (17,4 %) so vse- več ostankov, ki pa niso bili ožgani. Zanje domnevamo, da so recen- bovale po dve vrsti lesa, ena jama za soho tri (4,3 %), dve pa tni. Pri nekaterih vzorcih ob tem ne navajamo njihovega natančnega celo štiri vrste lesa (8,7 %). števila, saj je bila ob analizi njihova pojavnost opredeljena le opisno (npr. več ali nekaj). V največ kontekstih je prisotna drevesna vrsta hrast (Quer- 33  Pripravljenih vzorcev je bilo še več, a je bila večja količina materi- cus), saj je bil ugotovljen v več kot 57 % analiziranih konte- ala pomešana ob vlomu v kontejner, kjer so se vzorci sušili. Del teh kstov, z nad 10 odstotno prisotnostjo pa mu sledijo še gaber vzorcev je bil torej analiziran brez natančnih podatkov o izvornem kontekstu. 76 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 25 60,0% 20 50,0% 40,0% 15 30,0% 10 20,0% 5 10,0% 0 0,0% Quercus Carpinus Fagus Acer Populus Sorbus Abies Juniperus Ulmus (hrast) (gaber) (bukev) (javor) (topol) (jerebika) (jelka) (brin) (brest) Št. kontekstov (n=35) Odstotki 54 Diagram pojavnosti lesnih vrst v vzorčenih kontekstih naselbine na Pobrežju. 60 70,0% 50 60,0% 50,0% 40 40,0% 30 30,0% 20 20,0% 10 10,0% 0 0,0% Quercus Carpinus Acer Fagus Populus Sorbus Abies Ulmus (hrast) (gaber) (javor) (bukev) (topol) (jerebika) (jelka) (brest) Št. vzorcev Št. jam za sohe Odstotki jam za sohe 55 Diagram pojavnosti lesnih vrst v vzorčenih jamah za soho naselbine. 25 60,0% 20 50,0% 40,0% 15 30,0% 10 20,0% 5 10,0% 0 0,0% Quercus Fagus Acer Populus Juniperus Abies Carpinus Sorbus Ulmus (hrast) (bukev) (javor) (topol) (brin) (jelka) (gaber) (jerebika) (brest) Št. vzorcev Št. jam Odstotki jam 56 Diagram pojavnosti lesnih vrst v vzorčenih jamah naselbine. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 77 (Carpinus) z 20 % ter bukev (Fagus) in javor (Acer), oba s po Ob tem je bilo z veliko ali pa nekoliko manjšo35 verjetnostjo 17,1 % (sl. 53). prepoznanih kar sedemnajst vrst rastlin. Med stročnicami Hrast močno prevladuje, tudi če pogledamo pojavnost v so zastopane leča (Lens culinaris), ki je tudi daleč največ- krat prepoznana rastlinska vrsta, bob ( Vicia faba ) in grah posameznih tipih kontekstov, saj je bil v polovici jam (50 %) ( Pisum ). Med žitaricami, kjer je bila velika večina oprede- in skoraj v dveh tretjinah jam za sohe (60,9 %). 34 V jamah za ljena le kot ostanek pooglenelega semena/zrna in nekaj le sohe mu sledita gaber s skoraj tretjinskim deležem (30,4 %) do nivoja rodu ( Triticum sp. ), so bile ugotovljene enozrni- in javor (17,4 %), v jamah pa bukev, ki je prisotna v vsaki ca ( Triticum monococcum ), dvozrnica ( Triticum dicoccum ), četrti jami (25 %), in javor (16,7 %). Vseh drugih vrst je manj navadna pšenica ( Triticum aestivum ), pira ( Triticum spelta ), kot 10 %. ječmen ( Hordeum vulgare ) in morda tudi oves ( Avena ) in Kot značilno razliko med obema vrstama kontekstov velja rž (Secale). Med prosenimi žiti sta bili na najdišču prisotna omeniti visoko pogostost gabra v jamah za sohe, ki je bila proso ( Panicum miliaceum ) in laški muhvič ( Setaria italica ), tudi v bližnji Rogozi za hrastom druga najbolj pogosta lesna med oljnicami riček ( Camelina ), ob tem pa še peške drnu- vrsta v jamah za sohe (Culiberg, Črešnar 2022, 145), med- lje ( Cornus mas ) oziroma češnje ( Prunus sp.), lupine lešnika tem ko se v preostalih jamah ne pojavi niti v enem primeru. ( Corylus avellana ) in semena robide ( Rubus sp.). rastlinski ostanki naj izpostavimo nenavadno visoko količino semen in dru- gih pooglenelih ostankov v jamah za sohe posameznih Pri analizi vzorcev drugih nelesnih rastlinskih ostankov so 7.3.2 Drugi poogleneli nelesni Brez natančnejše analize, ki bi presegala cilje publikacije, stavb, kar v takšnem številu v bližnji okolici nima primer- močno prevladovali tisti, ki niso bili poogleneli. Med njimi je jave. Pri tem posebej izstopata sosednji stavbi 13 in 14, ( pri katerih so bili v veliki večini jam za sohe in tudi dru- Chenopodiaceae treba omeniti visoko pojavnost semen iz družine metlikovk ), ki jih skupaj z večino preostalih semen uvrščamo med plevele, ki rastejo na in ob poljedelskih povr- gih jamah, ki jih pripisujemo tema stavbama, prepoznani šinah, ali pa sodijo med travniške rastline. Omeniti velja tudi poogleneli rastlinski ostanki. Razlag za to je lahko več, a številčnost pešk vinske trte ( bi vsaka zahtevala nadaljnjo poglobljeno študijo. Morda Vitis vinifera ), a so bile prav vse peške neožgane. Pri vseh neožganih ostankih gre najbrž je razlog v rabi stavb kot morebitne kašče, morda sta bili za ostanke recentne uporabe prostora, saj so bile na tem stavbi postavljena na prostoru, kjer je prehodno stala ka- območju pred arheološkimi izkopavanji travniške in njivske šča, ki je pogorela, in so ostanki prežganih semen tako površine ter vinograd. Za nadaljnjo analizo smo tako izbrali zašli v jame za sohe, ne nazadnje pa bi lahko imela pri- samo tiste ostanke, ki so bili ožgani oziroma poogleneli. sotnost prežganih semen v jamah za sohe tudi ritualen Poogleneli ostanki so bili odkriti v različnih kontekstih, v gro- značaj, povezan s postavljanjem stavb. bu (SE 1151), v groblji (SE 512), dveh skupkih keramike oziro- Pogledano celostno je nabor identificiranih rastlin na Po- ma ostankih posod (G456, G545) ter v 10 jamah in 63 jamah brežju izjemno obsežen in malodane vključuje vse po- za sohe. V njih so bili lahko prepoznani ostanki le ene vrste membnejše vrste tistega časa ter s tem odstopa od drugih rastlin, ali pa več, vse do sedem, kar velja tako za jame kot, poznanih najdišč v regiji. Za primerjavo zastopanosti kultur- presenetljivo, tudi za jame za sohe. nih rastlin v pozni bronasti dobi se lahko ozremo na primer Velikega števila ostankov sicer ni mogoče natančno opre- na bližnji nižinski naselbini Rogozo (Culiberg, Črešnar 2022) deliti in so zatorej opredeljeni nekoliko širše, npr. kot žitno in Orehovo vas (Tolar 2015). Bili sta sicer poseljeni pred- zrno ali zoglenelo seme, ali pa je prepoznana oblika omo- vsem v času Ha A, a se je na obeh poselitev najverjetneje gočala določitev do stopnje rodu, npr. pšenica (Triticum sp.). 35  Ostanki, kjer določitev ni mogla biti podana zanesljivo, so označeni z (?). 34  Tukaj uporabljamo odstotkovne deleže kontekstov ( jam ali jam za 57 (stran 79) Tabela in diagram pojavnosti posameznih vrst sohe), v katerih se pojavlja oglje določene vrste in ne tudi števila pre- pooglenelih nelesnih rastlinskih ostankov v vzorčenih jamah poznanih kosov te vrste. Rezultati bi lahko bili sicer precej popačeni. za sohe in drugih jamah naselbine na Pobrežju (število V nekaterih kontekstih je bilo namreč prepoznanih tudi več kot 10 odkritih kosov leče, tj. 216, in ne natančneje identificiranih kosov ene vrste, ob tem pa lahko predvsem v primerih jam za sohe žitnih zrn, tj. 72, zaradi boljšega prikaza preostalih vrednosti predpostavljamo, da gre za fragmente enega lesenega gradbenega ni v celoti razvidno iz diagrama; * − število identificiranih elementa, tj. sohe oziroma stebra. kosov na vzorec ni vedno natančno opredeljeno). 78 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Vrsta Jame za soho Jame za soho Jame Jame (št. vzorcev) (št.) (št. vzorcev) (št.) leča (Lens culinaris)* 244 34 58 8 bob (Vicia faba) 1 1 grah (Pisum) (?) 1 1 Žitno zrno / Ž. z. (?) / Zoglenelo seme / Z. zrno * 72 28 21 8 pšenica (Triticum sp.) / T. sp (?) 11 6 8 4 enozrnica (Triticum monococcum) 1 1 1 1 dvozrnica (Triticum dicoccum) 1 1 2 1 navadna pšenica (Triticum aestivum) 18 10 1 1 pira (Triticum spelta) 4 2 ječmen (Hordeum sp.) / H. sp. (?) 16 11 9 4 ječmen (Hordeum vulgare) / H. v. (?) 12 8 ječmen (Hordeum vulgare), rž (Secale) (?) 1 1 oves (Avena) (?) 1 1 3 1 proso (Panicum miliaceum) / P.m. (?) 17 11 2 2 laški muhvič (Setaria) 4 1 Panicum, Setaria, Camelina (?) / P., C. (?), P., S. (?), C., S. (?) * 25 11 2 2 riček (Camelina) / C. (?) 2 2 0 0 češnja (Prunus sp.) (?) 1 1 drnulja (Cornus mas), češnja (Prunus sp.) (?) 1 1 lešnik (Corylus avellana) (?) 7 3 robida (Rubus sp.) 1 1 Skupaj 434 132 114 36 lešnik (Corylus avellana) (?) drnulja (Cornus mas), češnja (Prunus sp.) (?) češnja (Prunus sp.) (?) riček (Camelina / C. (?) Panicum, Setaria, Camelina (?) / P., C. (?), P., S. (?), C., S. (?) * laški muhvič (Setaria) proso (Panicum miliaceum) / P.m. (?) oves (Avena) (?) ječmen (Hordeum vulgare), rž (Secale) (?) ječmen (Hordeum vulgare) / H. v. (?) ječmen (Hordeum sp.) / H. sp. (?) pira (Triticum spelta) navadna pšenica (Triticum aestivum) dvozrnica (Triticum dicoccum) enozrnica (Triticum monococcum) pšenica (Triticum sp.) / T. sp (?) Žitno zrno / Ž. z. (?) / Zoglenelo seme / Z. zrno * grah (Pisum) (?) bob (Vicia faba) leča (Lens culinaris)* 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Jame (št.) Jame (št. vzorcev) Jame za soho (št.) Jame za soho (št. vzorcev) Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 79 nadaljevala tudi v Ha B in sta tako verjetno vsaj nekaj časa culinaris), ki na Pobrežju po številu močno izstopa, v Rogo-soobstajali s Pobrežjem. Primerjava razmerij posameznih zi pa dvozrnico (Triticum dicoccum), navadno žito (Triticum vrst sicer ni mogoča, saj je bilo na obeh najdiščih odkritih aeastivum) in bob (Vicia faba). nekajkrat manj semen kulturnih rastlin kot na Pobrežju. Kljub Veliko raznolikost rastlin na Pobrežju je brez dvoma vredna temu pa lahko ugotovimo, da so na vseh najdiščih vzgajali nadaljnje analize v smislu boljšega poznavanja poljedelstva ječmen ( Hordeum vulgare ) in proso ( Panicum miliaceum ), v pozni bronasti dobi. Jo pa verjetno lahko razumemo kot na obeh je bil prepoznan tudi laški muhvič ( Setaria italica ) in način, kako so tukajšnji prebivalci poskušali zmanjšati mo- več neidentificiranih pooglenelih žitnih zrn oziroma semen. žnost izpada letin zaradi vremenskih in drugih nevšečnosti, V naselbini v Orehovi vasi je treba omeniti še lečo ( Lens SE Tip konteksta Lesna vrsta Količina SE Tip konteksta Lesna vrsta Količina SE 601 jama za soho hrast (Quercus) 1 SE 662 jama za soho gaber (Carpinus) 2 SE 607 jama za soho hrast (Quercus) 4 bukev (Fagus) 18 SE 612 jama za soho gaber (Carpinus) 13 topol (Populus) 1 bukev (Fagus) več hrast (Quercus) 3 SE 613 jama za soho hrast (Quercus) 3 SE 663 jama za soho hrast (Quercus) 4 SE 614A jama za soho javor (Acer) 3 SE 664 jama za soho hrast (Quercus) 3 jerebika (Sorbus) 1 SE 665 jama za soho javor (Acer) 1 brest (Ulmus) 2 gaber (Carpinus) 1 SE 615 jama za soho topol (Populus) 6 bukev (Fagus) 3 hrast (Quercus) 2 hrast (Quercus) 1 SE 622 jama za soho bukev (Fagus) 5 SE 673 jama za soho gaber (Carpinus) 1 hrast (Quercus) 16 SE 674 jama hrast (Quercus) 5 SE 633 jama bukev (Fagus) 9 SE 687 jama za soho hrast (Quercus) 4 SE 639 jama za soho jelka (Abies) 3 SE 1600 jama javor (Acer) 3 hrast (Quercus) 6 SE 1607 jama za soho hrast (Quercus) 1 SE 646 jama za soho hrast (Quercus) 4 SE 1624 jama hrast (Quercus) 2 SE 648 jama bukev (Fagus) 6 SE 1635 jama hrast (Quercus) 2 hrast (Quercus) 2 SE 1650 jama za soho gaber (Carpinus) 1 SE 648A jama za soho javor (Acer) 1 SE 1653 jama topol (Populus) 4 SE 655 jama za soho hrast (Quercus) 2 SE 1661 jama brin (Juniperus) 3 SE 656 jama za soho jerebika (Sorbus) 4 SE 1678 jama hrast (Quercus) 3 SE 658 jama za soho gaber (Carpinus) 1 SE 1679 jama bukev (Fagus) 2 SE 659 jama za soho javor (Acer) 5 SE 1685 jama javor (Acer) 9 SE 660 jama za soho gaber (Carpinus) 6 SE 1687 jama hrast (Quercus) 6 58 Analizirani ostanki oglja. SE Tip konteksta Vrsta ostanka Količina SE 161 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 pira (Triticum spelta) 3 SE 170 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 1 SE 336 jama za soho navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 SE 403 jama žitno zrno (?) 1 SE 420 jama za soho proso (Panicum), laški muhvič (Setaria), riček (Camelina) (?) 2 žitno zrno (?) 1 SE 421 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) 1 pšenica (Triticum sp.) 1 žitno zrno 1 SE 422 jama za soho zoglenelo seme 2 SE 423 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) (?) 1 SE 425 jama za soho proso (Panicum) (?) 1 žitno zrno 1 SE 429 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) 1 žitno zrno 1 SE 434 jama za soho riček (Camelina), laški muhvič (Setaria) (?) 1 žitno zrno 2 SE 512 groblja leča (Lens culinaris) 1 80 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE Tip konteksta Vrsta ostanka Količina SE 520 IIA jama ječmen (Hordeum sp.) 1 leča (Lens culinaris) 1 češnja (Prunus) (?) 1 SE 520 III jama ječmen (Hordeum sp.) 1 leča (Lens culinaris) več proso (Panicum), laški muhvič (Setaria) (?) 1 laški muhvič (Setaria) 4 pšenica (Triticum sp.) 2 navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 enozrnica (Triticum monococum) 1 SE 522 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) 2 laški muhvič (Setaria), proso (Panicum) (?) 6 navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 žitno zrno 28 SE 523 jama za soho laški muhvič (Setaria), proso (Panicum) (?) 3 SE 524 jama za soho laški muhvič (Setaria), proso (Panicum), riček (Camelina) (?) 3 žitno zrno 1 SE 601 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 1 ječmen (Hordeum vulgare) (?) 1 ječmen (Hordeum sp.), Secale (?) 1 pšenica (Triticum sp.) 2 žitno zrno 11 SE 606 posoda leča (Lens culinaris) 1 SE 614A jama za soho zoglenelo seme nekaj SE 615 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 proso (Panicum) 1 enozrnica (Triticum monococum) 1 SE 621 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 SE 622 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 1 proso (Panicum) 2 navadna pčenica (Triticum aestivum) 3 SE 629, v posodi skupek keramike zoglenelo zrno 2 žitno zrno 1 SE 641 jama oves (Avena) (?) 3 ječmen (Hordeum sp.) (?) 5 leča (Lens culinaris) 5 grah (Pisum) (?) 1 žitno zrno 10 SE 642 jama za soho proso (Panicum), riček (Camelina) (?) 3 žitno zrno več SE 643 jama za soho žitno zrno 1 SE 644 jama za soho žitno zrno 1 SE 646 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 SE 648 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 SE 648 bodida (Rubus sp.) 1 SE 648 žitno zrno 4 SE 649 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 proso (Panicum) 1 žitno zrno 1 SE 650 jama za soho proso (Panicum) (?) 1 SE 651 jama za soho proso (Panicum) (?) 2 SE 652 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 proso (Panicum) 1 pira (Triticum spelta) (?) 1 SE 653 jama za soho riček (Camelina) (?) 1 ječmen (Hordeum sp.) 1 leča (Lens culinaris) 5 pšenica (Triticum sp.) 1 žitno zrno 1 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 81 SE Tip konteksta Vrsta ostanka Količina SE 654 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 žitno zrno 1 SE 655 jama za soho žitno zrno 1 SE 656 jama za soho leča (Lens culinaris) 4 žitno zrno 2 SE 658 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) (?) 1 leča (Lens culinaris) 4 proso (Panicum) 2 zoglenelo seme 1 SE 659 jama za soho žitno zrno 2 SE 660 jama za soho oves (Avena) (?) 1 lešnik (Corylus) (?) 4 ječmen (Hordeum sp.) 1 ječmen (Hordeum vulgare) 3 leča (Lens culinaris) 2 proso (Panicum) 1 žitno zrno več SE 661 jama za soho leča (Lens culinaris) 10 žitno zrno 3 SE 662 jama za soho drnulja (Cornus mas) ali češnja (Prunus) (?) 5 leča (Lens culinaris) 3 proso (Panicum), riček (Camelina) (?) 3 pšenica (Triticum sp.) 4 SE 663 jama pšenica (Triticum sp.) 3 zoglenelo zrna več SE 665 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) 2 navadna pčenica (Triticum aestivum) 3 bob (Vicia faba) 1 SE 666 jama leča (Lens culinaris) 22 proso (Panicum) 1 dvozrnica (Triticum dicocum) 2 žitno zrno 1 SE 667 jama leča (Lens culinaris) 1 proso (Panicum) 1 peška 1 Triticum (?) 1 SE 679 jama ječmen (Hordeum sp.) 2 leča (Lens culinaris) 26 pšenica (Triticum sp.) 2 žitno zrno več SE 681 jama za soho leča (Lens culinaris) 2 žitno zrno 1 SE 682 jama za soho ječmen (Hordeum vulgare) (?) 1 leča (Lens culinaris) 1 SE 682A jama za soho koščica 1 leča (Lens culinaris) 6 žitno zrno 1 SE 683 jama za soho leča (Lens culinaris) 3 SE 684 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) (?) 1 leča (Lens culinaris) 10 SE 685 jama za soho leča (Lens culinaris) 4 žitno zrno 1 SE 686 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 1 leča (Lens culinaris) 42 proso (Panicum) 2 pšenica (Triticum sp.) 2 SE 687 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 2 leča (Lens culinaris) 15 navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 82 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE Tip konteksta Vrsta ostanka Količina SE 688 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 pšenica (Triticum sp.) 1 žitno zrno 1 SE 689 jama leča (Lens culinaris) 3 laški muhvič (Setaria), riček (Camelina) (?) 1 žitno zrno 1 SE 692 jama za soho proso (Panicum), laški muhvič (Setaria), riček (Camelina) (?) 2 SE 693 jama za soho ječmen (Hordeum sp.) (?) 3 leča (Lens culinaris) 5 SE 697 jama za soho lešnik (Corylus) (?) 2 leča (Lens culinaris) 2 proso (Panicum), laški muhvič (Setaria), riček (Camelina) (?) več žitno zrno 2 SE 698 jama za soho leča (Lens culinaris) 14 proso (Panicum), laški muhvič (Setaria) (?) 1 žitno zrno 1 SE 699 jama za soho leča (Lens culinaris) 6 lešnik (Corylus) 1 navadna pčenica (Triticum aestivum) 2 SE 1117 jama za soho zoglenelo seme 1 SE 1146 jama žitno zrno 1 SE 1149 jama žitno zrno 3 SE 1151 grob leča (Lens culinaris) 1 žitno zrno (?) 1 SE 1622 jama za soho leča (Lens culinaris) 80 navadna pčenica (Triticum aestivum) (?) 3 pira (Triticum spelta) (?) 1 SE 1629 jama za soho leča (Lens culinaris) 10 navadna pčenica (Triticum aestivum) 2 SE 1649 jama za soho riček (Camelina) 1 jama za soho leča (Lens culinaris) (?) 3 SE 1649A posoda navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 SE 1649B jama za soho žitno zrno 2 SE 1649C jama za soho leča (Lens culinaris) 1 žitno zrno 3 SE 1649d jama za soho ječmen (Hordeum sp.) 5 proso (Panicum) (?) 3 navadna pčenica (Triticum aestivum) 1 SE 1650 jama za soho leča (Lens culinaris) 1 dvozrnica (Triticum dicocum) 1 SE 1651 jama za soho leča (Lens culinaris) nekaj SE 1695 jama za soho žitno zrno 1 SE 1699 jama za soho leča (Lens culinaris) 2 zoglenelo zrno 2 Mešani vzorci po brez konteksta ječmen (Hordeum vulgare) 6 vlomu leča (Lens culinaris) 2 proso (Panicum), laški muhvič (Setaria), riček (Camelina) (?) 3 lešnik (Corylus) 2 pšenica (Triticum sp.) 1 zoglenelo seme več žitno zrno nekaj 59 (strani 80–83) Analizirani poogleneli ostanki semen in drugih organskih ne-lesnih ostankov. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 83 kar se na širšem prostoru slovenske in avstrijske Štajerske določeni meri mogoče pripisati podepozicijskim procesom. predvideva vsaj od časa bronaste dobe naprej (Rabenstei- Po drugi strani ne gre spregledati, da so sekire, izvzemši ner, Berg 2019). izvrtke, zastopane le z odlomki, čeprav so prav vse narejene iz zelo trdega serpentinita. Pri tolkačih in glajenih orodjih, ki 7.4  so prav tako zastopani z več kosi, je slika drugačna. Kljub Analiza kamnitih najdb temu, da gre na primer pri tolkačih za orodja, ki kažejo jasne Branko Mušič, Matija Črešnar sledove uporabe (sl. 61), so le redko močno poškodovani. Vzroke je iskati v uporabljenih silah in različnih načinih rabe Med arheološkim gradivom z najdišča Pobrežje je bilo za posameznih tipov orodij, morda pa tudi v različnem trajanju izris in nadaljnjo tipološko obdelavo izbranih 30 kamnitih njihove rabe. Kot tolkači so bili tako pogosto uporabljeni kar najdb (sl. 60: 1–31), kar predstavlja večino odkritega ka- prodniki, ki so bili na dravski terasi, kjer je stala naselbina, mnitega gradiva. Analiza surovine za izdelavo orodij je bila enostavno dostopni. Da bi jih morda zavrgli, še preden bi narejena na izbranem dostopnem gradivu, pri tem pa je bili tako poškodovani, da več ne bi služili svojemu name- bilo analiziranih tudi nekaj kamnitih predmetov, pri katerih nu, bi lahko kazale tudi okoliščine odkritij. Nekatera povsem gre le domnevno za arheološke artefakte (sl. 60: 32–38). ohranjena glajena orodja in tolkači so bili namreč deli tlakov Velik del kamnitih najdb je bil odkrit v različnih plasteh, od in grobelj ob stavbah, kar bi kazalo, da so bili zavrženi, pre- ornice (SE 1) in drugih delno premešanih plasti (SE 3, SE 3A den so izgubili svojo funkcionalnost. Za izdelavo sekire je in SE 6). Čeprav njihovo mesto v stratigrafiji ne pripomore k bilo po drugi strani potrebnega mnogo več vloženega dela njihovi kronološki določitvi, je verjetno, da tudi ti predmeti in znanja, posledično je bila večja tudi njihova vrednost, za- pripadajo obravnavani poznobronastodobni naselbini. To vrgli pa so jih le, ko več niso bile uporabne. nakazujejo tudi podobni predmeti iz enakih surovin, kot so Pri opredeljevanju surovine (n = 25) je bil največkrat pre- bili odkriti v naselbinskih kontekstih v stavbah ali v njihovi poznan serpentinit, saj je iz te kamnine narejenih kar 12 neposredni okolici. Zato najdbe obravnavamo kot enoten predmetov (48 %). V vseh primerih gre za manjša orodja, zbir, ki je pomemben za poznavanje rabe kamnitih orodij v saj je bilo iz serpentinita pet sekir, trije tolkači in štiri glajena času mlajše kulture žarnih grobišč. orodja. Sledi amfibolit, iz katerega je bilo narejenih pet oro- Med najdbami so bili med drugim deli sedmih sekir ( dij (20 %), en brus in štiri glajena orodja. Dve glajeni orodji 18,9 % ), od tega dva izvrtka, sedem tolkačev ( sta bili tudi edina predmeta iz gnajsa (8 %) ter eden od dveh 18,9 % ), trije bru- si (8,1 %), trije odbitki oziroma jedra in ena klina (skupaj (8 %) predmetov iz dacita. Iz slednjega je bila narejena tudi 10,8 %), eno žrmlje (2,7 %), en del mlinskega kamna (2,7 %) sekira, o čemer priča izvrtek. Trije predmeti so bili iz kre- in 14 (domnevnih) glajenih orodij (37,8 %). Predvsem slednja menčevega peščenjaka (12 %), in sicer brus, glajeno orodje so včasih zelo poškodovana ali pa slabo prepoznavna, tako in žrmlje. En tolkač je bil narejen tudi iz kvarcita (4 %). da lahko gre tudi za bruse ali tolkače, v več primerih pa le Kljub temu, da kamnite najdbe niso bile podvržene nadalj- nakazujejo antropogeno preoblikovanost. njim geološkim analizam, lahko predpostavljamo, da so Omeniti velja nekaj najdb, ki izhajajo iz naselbinskih konte- lokalnega izvora. Tako amfibolit, metamorfna kamnina, na- kstov. Tako je bil tolkač G479 odkrit v jami SE 666 v stavbi 13 stopa v številnih različno debelih lečah v plasteh gnajsov in in odlomek kladivaste sekire z luknjo iz serpentinita (G466) v blestnikov z najbogatejšimi območji na severnem Pohorju, jami na presečišču stavb 11 in 12 (SE 1611). V jarku ob stavbi 15 na Kozjaku, pa tudi na obmejnem območju današnje Avstri- (SE 608) so bili tolkač G517, glajeno orodje iz dacita (G208) je. Gnajs se, kot skrilava metamorfna kamnina, pojavlja na v tlaku ob stavbi 1, odlomek brusa iz amfibolita (G272) in še bližjem južnem Pohorju. Dosegljiv je tudi kremenov pe- glajeno orodje iz gnajsa (G273) pa v tlaku ob stavbi 2 (SE ščenjak, ki se pojavlja ob t. i. kungoškem prelomu, ki poteka 1202). Fragment sekire iz serpentinita (G627) in tolkač G622 vzhodno od Kungote (Žnidarčič, Mioč 1989). Prav tako so sta bila dela skupkov najdb ob stavbi 19 (SE 702, 706), tolkač v bližini poznana nahajališča serpentinita, ki predira meta- iz serpentinita (G517) del groblje med stavbami 10, 13 in 14 morfne kamnine na jugovzhodnem Pohorju, a bi lahko šlo (SE 608) in tolkač iz kvarcita (G643) del groblje ob stavbi 21 tudi za surovino, ki izvira s prostora današnje Avstrije ter je (SE 714). bila nabrana na bližnjih dravskih prodiščih. Podobno lahko Najdeni kamniti premeti so v veliki meri močno poškodovani kov, ki jih je mogoče še dandanes nabirati na prodiščih reke predpostavljamo tudi za druga orodja, narejena iz prodni- oziroma fragmentirani. Na eni strani so, razumljivo, najbolj Drave, ki iz obsežnega zaledja prinaša množico različnih poškodovani predmeti, odkriti v ornici (SE 1), kar je vsaj v 84 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Št. G Sek/kv./SE Opis Material Mag. susc. 1 208 sek. 1, kv. 27-30, SE 1106 Glajeno orodje dacit 10x10-3SI 2 272 sek. 4, kv. 83-84, SE 1202 Brus amfibolit 1,26x10-3SI 3 273 sek. 4, kv. 83-84, SE 1202 Glajeno orodje gnajs 0,11x10-3SI 4 466 sek. Z-2, kv. 37, SE 1611 Sekira serpentinit 5 479 sek. Z1, kv. 35, SE 666 Tolkač 6 517 sek. Z1, kv. 32, SE 608 Tolkač serpentinit 7 562 sek. Z1, kv. 28, SE 602 Tolkač 8 579 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III Tolkač serpentinit 50x10-3SI 9 622 sek. 22, kv. 410, SE 706 Tolkač 10 627 sek. 22, kv. 442, SE 702 Sekira serpentinit 12 643 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714 Tolkač kvarcit 13 845 sek. S11, kv. 1464, SE S6 Sekira 14 846 sek. S2, kv. 481, SE S6 Klina 15 847 sek. S11, kv. 2282, SE S6 Odbitek 16 901 sek. 6, kv. 105, SE 3 Brus 17 991 sek. Z1, kv. 51, SE 3 Sekira serpentinit 18 993 sek. Z1, kv. 7, SE 3 Mlinski kamen 19 994 sek. Z1, kv. 53, SE 3 Sekira (izvrtek) serpentinit 20 1285 sek. 3, kv. 42, SE 1 Tolkač serpentinit 88x10-3SI 21 1334 sek. 5, kv. 80, SE 1 Glajeno orodje amfibolit 12x10-3SI 22 1356 sek. 5, kv. 79, SE 1 Glajeno orodje serpentinit 37x10-3SI 23 1357 sek. 6, kv. 70, SE 1 Glajeno orodje serpentinit 52x10-3SI 24 1358 sek. 6, kv. 74, SE 1 Glajeno orodje Gnajs (?) 2,31x10-3SI 25 1373 sek. 8, kv. 147, SE 1 Brus kremenov peščenjak 0,11x10-3SI 26 1413 sek. 25, kv. 457, SE 1 Odbitek/jedro 27 1432 sek. S25, kv. 3568, SE 1 Odbitek/jedro 28 1433 sek. S25, kv. 3597, SE S1 Sekira serpentinit 20 x10-3SI 29 1451 sek. S14, kv. 1872, SE S1 Sekira (izvrtek) dacit (?) 3,18 x10-3SI 30 1614 sek. Z2, kv. 46, SE 647 Glajeno orodje s polkrožnima poglobitvama 31 sek. 10, kv. 195, SE 403 Žrmlje kremenov peščenjak 12x10-3SI 32 sek. 1, kv. 26,27, SE 3 Glajeno orodje (?) kremenov peščenjak 0,04x10-3SI 33 sek. 24, kv. 451, SE 3A Glajeno orodje 34 sek. 5, kv. 23, SE 1/3A Glajeno orodje serpentinit 36x10-3SI 35 sek. 25, kv. 460A, SE 1/3A Glajeno orodje (?) serpentinit 41x10-3SI 36 sek. 1, kv. 30, SE 1 Glajeno orodje (?) amfibolit 0,3x10-3SI 37 sek. 5, kv. 61, SE 1 Glajeno orodje (?) amfibolit 0,44x10-3SI 38 sek. 5, kv. 79, SE 1 Glajeno orodje (?) amfibolit 0,55x10-3SI 60 Preglednica odkritih kamnitih najdb. kamnin. To velja na primer tudi za kremenove peščenjake in za kvarcite (Podgoršek 2007). Meritve magnetne susceptibilnosti kamninskih različkov za njihovo identifikacijo sicer niso standardno orodje petro- grafije (sl. 60), čeprav se pogosto oziroma kar praviloma uporabljajo pri kartiranju kamninskih različkov z visokim deležem Fe, Ti in V (glej npr.: Hrouda et al. 2009). V arheo- loških kontekstih, kjer imamo opravka s kamnitimi orodji, za katera so bili izvorni material prodišča z izredno heterogeno petrografsko sestavo prodnikov, kot je to v našem primeru dravske terase, so lahko te meritve pomemben pomožni razločevalni kriterij pri prepoznavanju kamninskih različkov. 61 Tolkač iz serpentinita (G1285) s sledovi uporabe. V posebnih okoliščinah najdišča ob Zrkovski cesti je očiten razlog za to prisotnost zelo močno magnetnega železo- vega materiala magnetita v nekaterih kamninskih različkih prodnikov in srednji do zelo nizki deleži železovih mineralov Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 85 v drugih. Največji delež magnetnih železovih mineralov je v prodnikih iz serpentinita in dacita, zanje pa so s tem zna- čilne tudi zelo visoke vrednosti susceptibilnosti, medtem ko so za prodnike iz amfibolita v splošnem značilne srednje vrednosti, za prodnike iz gnajsa in kremenovega peščenjaka pa nizke vrednosti susceptibilnosti. Pri tem gre lahko sicer tudi za precejšnja odstopanja, ker lahko npr. nekateri različki amfibolita vsebujejo tudi visok delež magnetita, vendar je to redko in vedno samo lokalno. Vrednosti magnetne susceptibilnosti kamnitega orodja iz dravskih prodnikov so se izkazale za pomemben pomožni parameter makroskopskim petrografskim analizam razno- vrstnega kamninskega materiala. Pomembno je tudi dej- stvo, da gre za popolnoma neinvaziven postopek, kar je v primeru kamnitih artefaktov tudi ključnega pomena za široko rabo takšnih meritev. Z razširjenostjo uporabe te me- tode in posledično večjim številom izmerjenih artefaktov bo postopek brez dvoma še pridobil na svoji izpovednosti. 86 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 8Zaključek Arheološko najdišče Pobrežje je bilo odkrito v sklopu SSV−JJZ, poleg tega pa se pojavljajo tudi stavbe, pri kate- dveh etap arheoloških izkopavanj na trasi avtoceste (AC) rih sta streho podpirali dve vrsti slemenskih stebrov. Oboje Maribor–Pesnica, priključek Ptujska cesta, priključek Zr- smo v bližnji okolici doslej poznali le iz utrjene naselbine v kovska cesta v letih 2000–2001 in 2005–2006. Pričujoča Ormožu, ki je sočasno živela manj kot 50 km dolvodno na objava raziskav prinaša številne nove podatke o poselitvi visoki terasi levega brega reke Drave. in rabi tega prostora v preteklosti, kjer po pomenu iz- Datiranje pobreške naselbine temelji na keramičnem gra- stopa naselbina iz pozne bronaste dobe oziroma mlajše divu, saj dosedanje radiokarbonske datacije izbranih vzor- kulture žarnih grobišč. Slednji pripadajo številne dobro cev niso dale rezultatov, ki bi jih lahko upoštevali pri dataciji ohranjene ostaline in največje število najdb. A razpon naselbine. Zato pa je tipo-kronološka analiza keramičnega odkritih najdb na najdišču je mnogo širši. posodja jasno pokazala, da je to dobro primerljivo z najd- Tako so bile v premešanih plasteh med drugim odkrite že bami z bližnjega pripadajočega grobišča s Pobrežja, kjer najdbe iz zgodnje bakrene dobe oziroma lasinjske kulture se je pokopavanje verjetno začelo v stopnji Ha A2, nato (G850) in zgodnje bronaste dobe oziroma natančneje iz pa predvsem v stopnjah Ha B1/B2 in se zaključilo v stopnji horizonta pramenaste keramike (G779). Ha B3, na kar kažejo tudi radiokarbonske analize (Črešnar, Času srednje bronaste dobe lahko ob posameznih najdbah Bonsal, Thomas 2014). Nekaj podobnosti smo odkrili tudi med gradivom z najdišč Rogoza in Orehova vas, katerih keramičnih odlomkov (npr. G780 ) pripišemo še grob 2 in poselitev je izpričana zlasti v času stopnje Ha A, čeprav so skupek keramike SE S1244. Vse primerjave keramičnim po- v obeh odkrite tudi nekatere oblike posod in okrasi, ki so sodam iz obeh kontekstov ju umeščajo v čas horizonta Olo- značilni za stopnjo Ha B. Na poselitev tudi v 10. stoletju pa ris – Podsmreka (Bd B2/C1–Bd D). Na podlagi njune datacije kažejo tudi radiokarbonske datacije (Črešnar 2021, 119–120, ju ne gre povezanosti z naselbino iz mlajše kulture žarnih 154–163). Veliko sorodnih oblik najdemo tudi na drugih naj- grobišč na Pobrežju, temveč bolj verjetno z naselbino na diščih ruške žarnogrobiščne skupine, tako v naselbinah kot nasprotnem bregu reke Drave pri Malečniku, kjer so bile grobiščih, zato o okvirni dataciji naselbine v Ha B obdobje odkrite okvirno sočasne naselbinske ostaline (Kramberger ne gre dvomiti. et al. 2021, 46–56). Omeniti velja precej nenavadne radiokarbonske datacije Večji izziv predstavlja natančnejše datiranje posameznih stavb oziroma objektov, s čimer bi lahko bolje razumeli (glej Poglavje 7.1.), ki vse kažejo na izvor v pravkar ome- dinamiko naselbine in njene morebitne razvojne stopnje. njenih obdobjih, torej v zgodnji in srednji bronasti dobi, kar Vendar pa datacije keramičnih najdb v večini primerov niso je zelo nenavadno, saj izhajajo iz kontekstov, ki so bili ja- dovolj ozke, da bi nam to omogočale. Pri analizah, kjer smo sno pripisani poznobronastodobni naselbini. Razlogov za upoštevali le podatke iz zaključenih najdiščnih kontekstov, nastalo situacijo je lahko več, a tukaj ni mesto za nadaljnjo smo poskušali natančneje datirati stavbe O1, O6, O11, O14 diskusijo. in O15, pri katerih večina najdb izhaja iz jam za sohe, ter Najpomembnejše ostaline na arheološkem najdišču Po- grobljo SE 1106. Ugotovili smo, da lahko stavbe O1, O6, O11 brežje pripadajo neutrjeni nižinski naselbini iz pozne bro- in O15 na podlagi najdb le okvirno datiramo v časovni raz- naste dobe, ki je stala ob robu visoke druge rečne terase pon stopnje Ha B. Morda je nekoliko mlajša stavba O14, ki je na desnem bregu reke Drave. V primerjavi z drugimi bolje bila postavljena in v rabi v zaključni fazi naselbine oziroma raziskanimi tovrstnimi najdišči na Dravskem polju, kot sta v mlajši žarnogrobiščni stopnji (Ha B2/3). Podobno datacijo na primer Rogoza in Orehova vas, ki sta sicer nekoliko sta- predlagamo tudi za grobljo SE 1106. Datacija najmlajše faze rejši, je opaziti nekatere pomembne razlike. Omeniti gre naselbine torej sovpada z datacijo najmlajših grobov z gro- odstopanje pri tlorisnih zasnovah stavb, njihovih velikostih bišča, ki prav tako sodijo na prehod iz 9. v 8. stoletje pr. n. št. in razporeditvah. Večina hiš je bila namreč dolgih okoli 10 m in usmerjenih v dveh glavnih smereh, pribl. ZSZ−VJV in Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 87 Iz časa starejše železne dobe je bil na Pobrežju odkrit grob 1, ki je bil vkopan na rob dravske terase na območju takrat že opuščene poznobronastodobne naselbine. Glede na pri- merjave, predvsem za keramičen lonec in bronasto zape- stnico, ki jih najdemo v bližnji okolici, na Pošteli, v Hotinji vasi in na Kleinkleinu, sklepamo, da sodi grob v starejšo žele- zno dobo in tako pomembno dopolnjuje podobo uporabe tega prostora v starejši železni dobi v Pohorskem Podravju (Teržan 1990; Črešnar, Vinazza 2019; Teržan, Črešnar 2021). Skupaj s pred kratkim odkritim planim grobiščem na lokaciji Slivnica (tovarna Magna) (Bratušek 2023) ter morebiti tudi z grobom na lokaciji Bohova (trgovinski center E.Leclerc) (Ka- vur 2008) pa kaže, da je potrebno v nižinskem svetu Dra- vskega polja ob gomilnih grobiščih, kot je recimo tisto pri Rogozi, računati morda tudi na plana žgana grobišča, ki se v tradiciji kulture žarnih grobišč lahko ohranjajo tudi skozi starejše halštatsko obdobje do stopnje Ha C2/D1. Podobno kot še nekatera nižinska najdišča v Podravju, na primer Rogoza (Črešnar 2012), prinaša tudi Pobrežje v smi- slu mlajšeželeznodobnih oziroma latenskih ostalin razme- roma malo oprijemljivih podatkov. Neposreden dokaz, da je bilo pobreško območje obljudeno tudi v tem obdobju, so odkrite drobne keramične najdbe. Slednje lahko povežemo z naselbinskimi ostalinami iz Malečnika (Kramberger et al. 2021, 64–70) in Meljskega hriba, ki se dviguje nad njim (Ka- vur 2001). Ob tem ne gre spregledati, da je bil na Pobrežju v preteklosti že odkrit tudi grob iz mlajše železne dobe (Pahič 1975, 304–305). Precejšnje število najdb je mogoče pripisati tudi rimskemu obdobju, ki pa mu pripada le peščica arheoloških konte- kstov, jam in grobelj, izkopanih predvsem v zahodnem delu najdišča. Njihove datacije so razmeroma široke, saj v njih odkrite najdbe datirajo vse od sredine 2. do poznega 4. in morda prve polovice 5. stoletja. Podobno opredeljene, a tudi celo nekoliko zgodnejše, so najdbe iz premešanih plasti, SE 1 in SE 3, saj nekatere sodijo že v čas zgodnjega rimskega cesarstva ali v 1. stoletje n. št. Omeniti velja tudi posamezno najdbo iz poznoantičnega ali zgodnjesrednjeveškega obdobja (SE 834), ki pa je vključe- vala razmeroma dobro ohranjene najdbe in kaže na rabo prostora tudi v času poznega 5. in 6. stoletja. V premešanih plasteh so bile ob prazgodovinskih in antičnih najdbah tudi številne srednjeveške in novoveške najdbe, ki sodijo v čas od 10. in 11. stoletja dalje. 88 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 9Literatura ADLER-WÖLFL, K. 2004, Pannonische Glanztonware aus dem CIGLENEČKI, S. 1990, K problemu datacije nastanka rimskodob- Auxiliarkastell von Carnuntum. Ausgrabungen der Jahre 1977– nih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru. – Arheološki 1988 . – Wien. vestnik 41, 147–176. ALLASON-JONES, L. 1996, The Roman Jet in the Yorkshire Mu- CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična seum. – York. in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri ALQAHTANI, S. J., M. P. HECTOR in H. M. LIVERSIDGE 2010, Brief Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung. – Opera In- stituti Archaeologici Sloveniae 4, Ljubljana. communication: The London atlas of human tooth development and eruption. – American Journal of Physical Anthropology 142 CULIBERG, M. in M. ČREŠNAR 2022, Analiza rastlinskih ostankov (3), 481–490. in njihova razlaga. – V: M. Črešnar, Rogoza, Arheologija na avto- BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus cestah Slovenije 100, 141–148. Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, We- CVJETIĆANIN, T. 2006, Kasnoantička gleđosana keramika: gleđo-ststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spät- sana keramika Prve Mezije, Priobalne Dakije, Sredozemne Dakije -bronzezeit am Rande der Südostalpen. Universitätsforschungen i Dardanije. – Arheološke monografije 19, Beograd. für prähistorische Archäologie 148, Bonn, 205–230. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji BOLDRIGHINI, F. 2022, Nero, piatto, poroso e leggero. Il “Giaietto v ruški žarnogrobiščni skupini. / Die neuen Urnengräber aus di Licia” nelle collezioni del Roemisch Germanisches Museum di Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše-Gruppe der Urnen- Colonia. – Hesperìa 40, 141–245. felderkultur. – Arheološki vestnik 57, 97–162. BOLTA, A. 1957, Rimsko grobišče na Bregu v Celju. – Arheološki ČREŠNAR, M. 2007a, Načini lesenih gradenj v času bronaste in vestnik 8, 317–327. starejše železne dobe na Slovenskem. – Arheo 24, 39–68. BOLTA, L. 1966, Materialne ostaline Keltov v celjski okolici (Restes ČREŠNAR, M. 2007b, Wooden house construction types in materiels des celtes aux environ de Celje). – Arheološki vestnik Bronze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečić, M. 17, 375–389. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner-Nebelsick BRATUŠEK, N. 2023, (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Lju- Novoodkriti plani žgani grobovi iz Slivnice bljana, 321–339. pri Mariboru in njihovo mesto v starejši železni dobi Podravja – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ČREŠNAR, M. 2010, Nova spoznanja o pozni bronasti dobi Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru. / New BRICELJ, M. 2003, research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study Žarno grobišče s Kapiteljske njive v Novem of Rogoza near Maribor. – Arheološki vestnik 61, 7–120. mestu. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa- kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ČREŠNAR, M. 2012, Nekaj novosti o mlajši železni dobi v BRICKLEY, M. in J. MCKINLEY 2004, severovzhodni Slovenij. / Some New Data on the Late Iron Age Guidelines to the Standards in North-eastern Slovenia. – V: B. Migotti., P. Mason, B. Nadbath for Recording Human Remains . Institute of Field Archaeologists in T. Mulh (ur.), Scripta in honorem Bojan Djurić . Monografije CPA Paper No. 7 . – Southampton, Reading. 1, 159–168. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u Jugoslovenskem delu pro - ČREŠNAR, M. in J. L. THOMAS 2013, New data on cremation vincije Donje Panonije . – Dissertationes et monografie 24, Beo- burials from North-Eastern Slovenia. – V: M. Lochner in F. grad, Ljubljana. Ruppenstein (ur.), Brandbestattungen von der mittleren Donau BRULET, R., R. DELAGE in F. VILVORDER 2010, La céramique ro - bis zur Ägäis zwischen 1300 und 750 v. Chr. , Akten des Inter- maine en Gaule du Nord Dictionnaire des céramiques. La vaissel - nationalen Symposiums an der Österreichischen Akademie der le à large diffusion . – Turnhout. Wissenschaften in Wien, 11.–12. Februar 2010, Wien, 79–98. BUORA, M. 2004, Fibule a ginocchio dal Friuli Venezia Giuglia. – ČREŠNAR, M. in M. VINAZZA 2019, Nove raziskave višinskih Aqiuleia nostra 74, 497−550. naselij na vzhodnih obronkih Pohorja in v severnih Slovenskih CONSPECTUS 1990, goricah. / New research of hilltop settlements on the eastern Conspectus formarum terrae sigillatae italico fringes of Pohorje and the northern Slovenske gorice (NE Slove- modo confectae . Materialien zur römisch-germanischen Keramik nia). – Arheološki vestnik 70, 437–472. 10. – Bonn. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 89 ČREŠNAR, M. 2022, Rogoza. – Arheologija na avtocestah Slove- DRECHSLER BIŽIĆ, R. 1987, Istraživanje Jozgine pečine u Trnovcu nije 100, Ljubljana. Ličkom (Problematika veza Like s istočnom I zapadnom obalom ČREŠNAR, M., C. BONSAL in J.-L. THOMAS 2014, Pobrežje pri Jadrana). – Arheološki radovi i rasprave 10, 53–71. Mariboru. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji, Prispevek k prou-bronaste in železne dobe na Slovenskem. / Absolute dating of čevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela Ope-Ljubljana, 215–220. ra 23, Ljubljana. ČREŠNAR, M., M. MELE, K. PEITLER in M. VINAZZA (ur.) 2015, DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in nji- Archäologische Biographie einer Landschaft an der steirisch- hova terminologija / Prehistoric Building Techniques and their -slowenischen Grenze. Ergebnisse des grenzübergreifenden Pro- Terminology. – Annales, Series historia et sociologia 18, 337–348. jekts BorderArch-Steiermark. / Arheološka biografija krajine ob DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi projekta BorderArch-Steiermark. – Schild von Steier, Beiheft 6, meji med avstrijsko Štajersko in Slovenijo. Rezultati čezmejnega / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti Graz, Ljubljana. archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäu-železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron dekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. – Opera Instituti Archa-Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 205–214. eologici Sloveniae 1, Ljubljana. ČREŠNAR, M. in M. MURKO 2014, Miklavž na Dravskem polju. – naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995, Kučar. Železnodobno ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrje- dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in na prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini / Befe- Slovenia. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje stigte prahistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und der bronaste in železne dobe na Slovenskem. / Absolute dating of Temeniška dolina. – Arheološki vestnik 42, 65–198. Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Ljubljana, 661–702 . Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. / Bronzezeitliche Siedlung Olo - DE ONIS, M. 2006, WHO Child Growth Standards – Length/Hei - ris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, ght-for-Age, Weight-for-Age, Weight-for-Length, Weight-for-Hei - Ljubljana. ght and Body Mass Index-for Age : Methods and Development . DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, Sledovi poznola- – Geneva. tenske poselitve v Ormožu (Spuren spätlatènezeitlicher Besie- DJURA JELENKO, S. 2002, 8. Poglavje: sektorji XXI, XXII, XXIII, XX dlung in Ormož). – Arheološki vestnik 60, 159–193. (del), XXXIII, XXXIV, XXXV, XLI, XLII in XLIII. – V: A. Velušček (ur.), DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Pobrežje Ia in Ib, 2000 in 2001, Maribor ( neobjavljeno poročilo) Ormož , . – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. 176–189. DJURIĆ, B. 1998, Poročilo o arheološkem intrasite pregledu in son- DUŠEK, M. 1957, Halštatská kultúra chotínskej skupiny na Sloven- diranju arheološkega najdišča Pobrežje. AC SK 03 Miklavž-Pesni- sku. – Slovenská Archeológia 5/1, 73–173. ca. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). EIBNER, C. 1974, Das späturnenfelderzeitliche Gräberfeld von St. DJURIĆ, B., in G. TICA 1998, Poročilo o arheološkem intrasite pre- Andrä v. d. HGT. P. B. Tulln, NÖ. Aussagewert und Aussagegren- gledu in sondiranju arheološkega najdišča Pobrežje. zen von Brandbestattungen für eine historische Interpretation. - Ljubljana – (neobjavljeno poročilo). Archaeologia Austriaca, Beiheft 12, Wien. DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein GABROVEC, S. 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe / und seine Keramik. Grabhügel aus der Älteren Eisenzeit. – Schild von Steier. Beiheft 1 – Graz. – Katalogi in monografije DONAT, P., T. CIVIDINI, C. FLÜGEL, P. MAGGI, F. MAINARDIS in 37, Ljubljana. G. PETRUCCI 2007, Produzione, funzione e commercializzazione GABROVEC, S. in B. TERŽAN 2008, Stična II/2, Gomile starejše dei vasi Auerberg nei territori di Aquileia, Tergeste, Forum Iulii, železne dobe, Razprave / Grabhügel aus der Älteren Eisenzeit, Iulium Carnicum e Iulia Concordia. – V: G. Cuscito in C. Zaccaria Studien. – Katalogi in monografije 38, (2010), Ljubljana. (ur.), Aquileia dalle origini alla costituzione del ducato longobar- GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. – Arheologija na avto-do. Territorio – economia – società . Antichita Altoadriatiche 65, -cestah Slovenije 45, Ljubljana. 49–223. GIESLER, U. 1981, Die Kleinfunde. – V: T. Ulbert, Ad Pirum (Hruši-DRECHSLER BIŽIĆ, R. 1979/80, Nekropola brončanog doba u ca), Spätrömische Passbefestigung in den Julischen Alpen , Mün-pečini Bezdanjači kod Vrhovina. – Vjesnik Arheološkog muzeja u chner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 31, München, 51–125. Zagrebu 3, 12/13, 27–78. GRAHEK, L. 2013, Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike / The Iron Age Hillfort Cvinger above Vir near Stična. 90 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Stratigraphy and typo-chronolo-gical analysis of settlement cera- ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz mics. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu. / Poetovio, the western fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. cemeteries II: grave-groups in the Landesmuseum Joanneum. – GRAHEK, L. 2015, Katalogi in monografije 34, Ljubljana. Orehova vas. – Zbirka Arheologija na avtoce-stah Slovenije 46, Ljubljana. JEVREMOV, B., M. TOMANIČ-JEVREMOV in S. CIGLENEČKI 1993, GRAHEK, L. 2016, Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. – Arheološki vestnik Stična. Železnodobna naselbinska keramika 44, 223–234. Stična / Iron Age Settlement Pottery. – E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 32, Ljubljana. JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschun- GUGL, C. 1995, gen aus Lauriacum 10, Linz. Die römischen Fibeln aus Virunum. – Klagenfurt. GUGLIELMETTI, A., l. LECCA BISHOP in l. RAGAZZI 1991, Cera- JELEN, B. in H. RIFELJ 2011, Površinska litostratigrafska in tekton- ska strukturna karta območja T-JAM projekta , severovzhodna mica comune. – V: D. Caporusso (ur.), Scavi MM3. Ricerche di Slovenija 1:100.000 . Geološki zavod Slovenije. – Ljubljana. archeologia urbana a Milano durante la costruzione della linea 3 della Metropolitana 1982−1990, Milano, 133−258. KALAFATIĆ, H. 2011, Prilog poznavanju odnosa grupe Barice- GUŠTIN, M. 1976, -Gređani, “Bebrinskog tipa Hatvanske kuture ”, “Brodske kulture” Libna . – Posavski muzej Brežice 3, Brežice. i “Posavske kulture”. – Opuscula archaeologica 35, 41–64. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na sever - KALICZ-SCHREIBER, R. 2010, Ein Gräberfeld der Spätbronzezeit nem Jadranu / Notranjska. Zu den Anfängen der Eisenzeit an der von Budapest-Békásmegyer. – Budapest. nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17, Ljubljana. GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOVNIK 1993, KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehistoric regional Podbočje / Stari settlement pattern / Meljski hrib und das jügereisenzeitliche grad . – Posavski muzej Brežice 9, Brežice. regionale Siedlungsbild. – V: A. Lippert, (ur.), Die Drau-, Mur- GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend : Akten des Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na av- internationalen und interdisciplinären Symposiums vom 26. bis tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. 29. April 2000 in Bad Radkersburg. Universitätsforschunger zur HADŽI, D. in B. OREL 1978, Spektrometrične raziskave izvora jan- Prehistorischen Archäologie 78, Bonn, 355–364. tarja in smol iz prazgodovinskih najdišč na Slovenskem. – Vestnik KAVUR, B. 2008, Izgubljeni grob / Lost grave. – Annales 18/2, Slovenskega kemijskega društva 25/1, 51–62. 397–406. HAYES J. W. 1972, Late Roman Pottery. – London. KERMAN, B. 2011a, Celtic settlement in Prekmurje. – V: M. Guštin HORVAT, J. 1999, Rimska provincialna arheologija v Sloveniji po in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities between the Alps and the Black sea, Analles Mediterranei, 65–82. letu 1965: poselitvena slika in drobna materialna kultura. / Ro- man Provincial Archaeology in Slovenia Following the Year 1965: KERMAN, B. 2011b, Kotare–Baza pri Murski Soboti. – Arheologija Settlement and Small Finds. – Arheološki vestnik 50, 215–257. na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sredozemljem in KERMAN, B. 2011c, Kotare – Krogi pri Murski Soboti. – Arheologija and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17, Pod Kotom-sever pri Krogu KERMAN, B. 2011d, . – Arheologija na Ljubljana. Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyugat-Dunántúl késobronz- KOPRIVNIK, V. 2021a, Pobrežje v Mariboru – Grobovi mlajše kul- -korának történetéhez / Angaben zur Geschichte der Spatbron- avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. zezeit in SW-Transdanubien. – ture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor – Graves of the Late Ur- Zalai múzeum 5, 219–235. nfield Period. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje HORVÁTH, L. 1996, Késõ bronzkor. – V: L. Költő in L. Vándor pred tremi tisočletji: tradicija in inovativnost v pozni bronasti in (ur.), Évezredeküzenete a láp világából, Kaposvár-Zalaegerszeg, starejši železni dobi / Pohorsko Podravje Three Millennia Ago: 57–66. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages, HROUDA, F., M. CHLUPAČOVA in M. CHADIMA 2009, The use Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 177–214. of magnetic susceptibility of rocks in geological exploration. Ter- KOPRIVNIK, V. 2021b, Gračič pod Brinjevo Goro – nekropola raplus-Geophysical equipment supplier. (https://www.geomatrix. kulture žarnih grobišč I. Katalog grobov in grobnih pridatkov / co.uk/cms/resources/downloads/the-use-of-magnetic-suscepti- Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period. bility-of-rocks-in-geological-exploration-v1-1.pdf) I. Catalogue of graves and grave goods – V: B. Teržan in M. ISTENIČ, J. 1999, Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji: tradicija in Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu. / Poetovio, the western Podravje Three Millennia Ago: Tradition and Innovation in the cemeteries I: grave-groups in the Landesmuseum Joanneum, Late Bronze and Early Iron Ages , Katalogi in monografije 44, Lju- Graz. – Katalogi in monografije 33, Ljubljana. bljana, 215–278. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 91 KOS, P. 1997, Leksikon antične numizmatike: s poudarkom na pro- chronologische Gliederung der spätbronze- und früheisenzeitli- storu jugovzhodnih Alp in Balkana. – Ljubljana. che Besiedlung). – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab- KRAJŠEK, J. 2015, -Region im 1.vorchristlichen Jahrtausend, Akten des International- Keramika rimske Celeje. – Doktorska disertacija. Ljubljana. in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, ken und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 78 , Bonn, 207–242. območja v Podkraju pri Hrastniku (The pottery material from the LAZAR, I. 1997, Arheološke najdbe na območju Narodnega KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2007, Keramika z rimskega svetiščnega Roman sanctuary area at Podkraj near Hrastnik). – doma. – Celjski zbornik 1997, 159–170. Arheološki vestnik 59, 245−277. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Glass of KRAJŠEK, J. in T. ŽERJAL 2022, Celeian slipped ware. Panonnian Slovenia. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. slipped ware (PSW) from Celeia: the evidence from Mariborska LELEKOVIĆ, T. 2007, Reljefna terra sigillata s područja grada Vin-cesta. – V: I. Ožanić, Roguljić in A. Raičković Savić (ur.), Roads and kovaca. – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska Rivers, pots and potters in Pannonia. Interactions, analogies and fakulteta, Univerza v Zagrebu, Zagreb. differences. Zbornik Instituta za arheologiju 17, Zagreb, 159–170. LELEKOVIĆ, T. 2016, Local imitations of imported fine tablewares KRAMBERGER, B. 2015, Svetilka iz zgodnjeeneolitske naselbine from Southern Pannonia. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautores Zgornje Radvanje v Mariboru / Eine Lampe aus der früh-äneo- 44, 609–618. lihtischen Siedlung von Zgornje Radvanje in Maribor – Arheološki LELEKOVIĆ, T. 2022, Pannonian slipped ware from Mursa: view vestnik 66, 249 – 273 . of current level of research. – V: I. Ožanić, Roguljić in A. Raičković KRAMBERGER, B., M. ČREŠNAR. 2021, Pobrežje v Mariboru – Savić (ur.), Roads and Rivers, pots and potters in Pannonia. Inte-Naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Mari- ractions, analogies and differences. Zbornik Instituta za arheolo-bor – Graves of the Late Urnfield Period. – V: B. TERŽAN, M. giju 17, Zagreb, 159–170. ČREŠNAR (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji: tradicija LRFW 1 working group 2011, An initiative for the revision of late in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohor-Roman fine wares in the Mediterranean (c. AD 200–700): The sko Podravje Three Millennia Ago: Tradition and Innovation in the Barcelona ICERA/ESF Workshop. – V: LRFW 1 , 1–14. Late Bronze and Early Iron Ages , Katalogi in monografije 44, Lju-LRFW 1: CAU, M. Á., P. REYNOLDS in M. BONIFAY (ur.) 2011, bljana, 55–108. LRFW 1. Late Roman fine wares: solving problems of typology and chro-KRAMBERGER, B., N. OGRINC, D. POTOČNIK in J. GRDADOLNIK nology: a review of the evidence, debate and new contexts. – Ro-2020, The multi-disciplinary study of Early Copper Age lamps man and Late Antique Mediterranean Pottery 1, Oxford. from Zgornje Radvanje (NE Slovenia). – Quaternary International MAGRINI, C. in F. SBARRA 2007, 569–570, 102–119. Le ceramiche invetriate di Carli-no. Nuovo contributo allo studio di una produzione tardoantica . KRAMBERGER, B., M. JANEŽIČ in M. NOVŠAK 2021, Spodnje – Ricerche di archeologia altomedievale e medievale 30, Carlino. Hoče . – Arheologija na avtocestah Slovenije 90, Ljubljana. MAGRINI, C. in F. SBARRA 2009, La ceramica invetriata tardoro-KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik . – Arheologija na avtocestah mana nell‘arco alpino orientale e nelle province danubiane. Primi Slovenije 89, Ljubljana. risultati di un progetto internazionale . – Carlino. KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v Mariboru – MAJNARIĆ PANDŽIĆ, N. 1989, Tri neobjavljena srednjobronča- Naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor nodobna groba iz Orešca u Banatu. – Opuscula archaeologica – A settlement of the Late Urnfield Period. – V: B. Teržan in M. 14, 43–54. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji: tradicija in MANIFOLD, B. M. 2012, Intrinsic and extrinsic factors involved in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje Three Millennia Ago: Tradition and Innovation in the the preservation of non-adult skeletal remains in archaeology Late Bronze and Early Iron Ages, Katalogi in monografije 44, and forensic science. – Bulletin of the International association for 55–107 paleodontology 6 (2), 51–69. KRIŽ, B. 2019, Novo mesto VIII. Kapiteljska njiva. Način pokopa- MANIFOLD, B. M. 2015, Skeletal preservation of children’s rema- vanja v starejši železni dobi. – Carniola Archaeologica 8, Novo ins in the archaeological record. – Homo 66 (6), 520–548. mesto. MAYNE CORREIA, P. 1997, Fire Modification of Bone. – V: M. D. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. – Katalogi in mono- Haglund in M. H. Sorg (ur.), Forensic Taphonomy:The postmor-grafije 20, Ljubljana. tem fate of human remains, Boca Raton, 275–93. LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka slika prazgodovinske nasel- MAYS, S. 1998, The Archaeology of Human Bones. – London. bine v Ormožu / Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen MENCIN GALE, E., JAMŠEK RUPNIK, P., TRAJANOVA, M., GALE, Siedlung in Ormož. – Arheološki vestnik 39–40, 235–276. L., BAVEC, M., ANSELMETTI, F. S. in A. ŠMUC 2019, Provenienca in LAMUT, B. 2001, Ormož. - The chronological structure of morfostratigrafija pliocensko-kvartarnih sedimentov v Celjskem the Late Bronze and Early Iron Age settlement / Ormož - die 92 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 in Dravsko-Ptujskem bazenu (vzhodna Slovenija). – Geologija 62 MURGELJ, I., D. SVOLJŠAK, M. CULIBERG, P. LEBEN SELJAK, T. (2), 189–218. VERBIČ in A. ŠEMROV 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheo- METZNER-NEBELSICK, C. 1996, Die Urnenfelder- und Hallstat- logija na avtocestah Slovenije 42, Ljubljana. tzeit in Südostpannonien. – V: E. Jerem in A. Lippert (ur.), Die MUŠIČ, B. 1996, Poročilo o geofizikalnih raziskavah arheološkega Osthallstattkultur, Akten des Internationalen Symposiums, So- najdišča Slivnica. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). pron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 283–314. MUŠIČ, B. 1998a, Poročilo o geofizikalnih raziskavah arheološkega METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der „Thrako-Kimmerische“ najdišča Pobrežje − Zrkovci. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23, Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit im MUŠIČ, B. 1998b, Poročilo o geofizikalnih raziskavah arheološke-Rahden. ga najdišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). poznavanju gospodarske zgodovine naših krajev (Contributi- / Geophysical prospecting in Slovenia: and over view with some on de l’étude de la céramique romaine à la connaissance de observations related to the natural environment. – Arheološki l’histoire économique de nos lieux). – Arheološki vestnik 20, vestnik MIKL CURK, I. 1969a, Prispevek proučevanja rimske keramike k view with some observations related to the natural environment MUŠIČ, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: and over- 50, 349–405. MIKL CURK, I. 1969b, MUŠIČ, B. 2005, Primjer geofizičkih istraživanja trase buduče Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz autoceste. Autocesta Zagreb – Sisak, dionica Jakuševac-Velika 125–138. Poetovia. – Dissertationes 9. Gorica ( jug). – Hrvatski arheološki godišnjak 2/2005, 456–460. MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. – Katalogi in monografije 13, MUŠIČ, B. 2022, Geofizikalna raziskava. – V: M. Črešnar, Rogoza, Ljubljana. Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 100, Ljubljana, 8–19. MIKL CURK, I. 1979, Terra sigillata iz emonskih grobišč. – Arheo- MUŠIČ, B., M. ČREŠNAR in I. MEDARIĆ 2014, Možnosti geofizi- loški vestnik 30, 339 – 371. kalnih raziskav na najdiščih iz starejše železne dobe: primer Po- MIKL CURK, I. 1981, Nekaj najdb sigilate s Ptuja (Some terra sigil- štele pri Mariboru / Possibilities for geophysical research on sites lata finds from Ptuj). – Arheološki vestnik 32, 56–67. dated to the Early Iron Age: case study of Poštela near Maribor MIKL CURK, I. 1987a, Rimska lončena posoda na Slovenskem. (Slovenia). – Arheo 31, 19–47. – Razprave FF, Ljubljana. MUŠIČ, B. in L. ORENGO 1998, Magnetometrične raziskave žele- MIKL CURK, I. 1987b, Les guerres contre les Marcomans du IIe znodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniški vasi. – Arheološki vestnik 49, 157–186. siècle et les trouvallies cèramiques de la zone entre Pannonie et Italie. – Revue archéologique de l‘Est et au Centre-Est 38/1-2, MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnfel-241–246. derzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germanische MILAVEC, T. 2011, Kovinske najdbe / Metal finds. – V: Z. Modrijan Forschungen 22, Berlin. in T. Milavec (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad NEBELSICK, L. 1996, Herd im Grab? Zur Deutung der Kalender- pri Kobaridu. Najdbe . / Late antique fortified settlement Tonovcov berg-verzierten Ware am Nordostalpenrand. – V: E. Jerem in grad near Kobarid. Finds. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae A. Lippert (ur.), Die Osthallstattkultur, Akten des Internationalen 24, Ljubljana, 21–81. Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Buda- MITCHELL, P. D. in M. BRICKLEY 2017, pest, 327–364. Updated Guidelines to the Standards for Recording Human Remains. – Reading. NEUGEBAUER, J. W. 1994, Bronzezeit in Ostösterreich. – Wis- MODRIJAN, Z. 2011, Keramika. – V: Z. Modrijan in T. Milavec senschaftliche Schriftenreihe Niederösterreich 98–101, Wien, St. Pölten. (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Koba - ridu. Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad NOVŠAK, M., L. ORENGO, Ph. FLUZIN in B. DJURIĆ 2006, Trnava. near Kobarid. Finds. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, – Arheologija na avtocestah Slovenije 2, Ljubljana. 121–220. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in P. VOJAKOVIĆ 2017, MODRIJAN, Z. 2020, Keramika. – V: S. Ciglenečki, Z. Mo- Zaton predrimske naselbine na Tribuni. Razumevanje morebitne drijan in T. Milavec, Korinjski hrib in poznoantične vojaške diskontinuitete poselitve med zadnjo fazo latenskega naselja in utrdbe v Iliriku / Korinjski hrib and late antique military forts in rimskim vojaškim taborom / The decline of the pre-Roman set- Illyricum. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 39, Ljubljana, tlement at Tribuna. Deliberations on the possibility of settlement 97–122. discontinuity between the final phase of the La Tène settlement MURGELJ, I. 2008, and the Roman military camp. – V: B. Vičič in B. Županek (ur.), Srednja bronasta doba na Dolenjskem – pri - Emona MM. Urbanizacija prostora – nastanek mesta / Emona mer Podsmreka . – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, Filo- MM. Urbanisation of space – beginning of a town , Ljubljana, 9–52. zofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953 (Obdelava prazgodovinske keramike). – Arheološki vestnik 32, 144–153. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 93 ORTISI, S. 2008, Fibule del periodo medio e tardoimperiale. Fibu- PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi le a ginocchio, con testa a forma di pelta, „Scharnierarnfibeln“ e in monografije 8, Ljubljana. „Bügelknopffibeln“. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser-del Friuli, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei tationes et monographiae 20, Ljubljana. di Udine 9, Udine, 42–45. PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču . – Arheologija na avto-OTTOMANYI, K. 2015, Veränderungen des Töpferhandwerks in cestah Slovenije 23, Ljubljana. der ersten Hälfte 5. Jhs. anhand der Keramik der Befestigung PODGORŠEK, V. 2007, Nastanek prodišč in njihov pomen za iz-Visegrád–Gizellamajor. – V: T. Vida (ur.), Romania Gothica II. The delavo kamnitega orodja. – V: B. Lamut (ur.), Frontier World. Romans, Barbarians and Military Culture, Kamen v davnini. Buda-Kamnine, fosili, kamnita orodja. Publikacija ob priložnostni raz-pest, 691–740. stavi , Ormož, 21–23. OŽANIĆ, ROGULJIĆ, I. in A. RAIČKOVIĆ SAVIĆ (ur.) 2022, Roads PREDAN, P. 2003, and Rivers, pots and potters in Pannonia. Interactions, analogi-Zaščitna arheološka izkopavanja na Zrko-es and differences. vski cesti-Kanalizacija – Zbornik Instituta za arheologiju 17, Zagreb, . – Slovenska Bistrica (poročilo o terenskih 159–170. raziskavah). PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. / Das zweite Ur- PREŠEREN, D. (ur.) 2003, Zemlja pod vašimi nogami: arheologija nenfeld in Ruše. na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih – Razprave SAZU 4/3, Ljubljana.. Dnevi evropske kul- PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju turne dediščine. – Ljubljana. / Keltenfunde im PAHIČ S. 1972, – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. Kölner Studien zur Archäologie der Römischen Provinzen Pobrežje. 7. Jahrhunderts n. Chr. im Oberen Adriaraum und in Slowenien. – 2, Köln. slowenischen Drauland. – Arheološki vestnik 17, 271–336. PRÖTTEL, P. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis PAHIČ, S. 1975, Maribor. – V: S. Gabrovec et al. (ur.), Arheološka PUŠ, I. 1988–89, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču / Eine najdišča Slovenije , Ljubljana, 304–307. bronzezeitliche Siedlung bei Žlebič. – Arheološki vestnik 39–40, PAHIČ, S. 1979, Nekaj podatkov o grobi hišni lončenini ob juž- 345−367. nem Pohorju. / Einige Angaben über die rauhwandige Hauske- QUARESMA, J. C. 2011, Chronologie finale de la sigillée africaine ramik aus den Fundorten am Südrand des Pohorje. – Arheološki A à partir des contextes de Chãos Salgados (Mirobriga?): dif- vestnik 30, 388–425. ferénces de facies entre Orient et Occident. – V: LRFW 1, 67−86. PAHIČ, S. 1980, Prvi podatki o grobi hišni lončenini z Brinjeve RABENSTEINER, J. in C. BERG 2019, Humans and their Landsca- gore / Vorbericht über die grobe Hauskeramik von Brinjeva gora. pe. – V: M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, K. Peitler in A. Vintar, – Arheološki vestnik 31, 89–112. Plants – Animals – People. Lively archaeological landscapes of PAHIČ, S. 1985a, Meljski hrib pri Mariboru. – Varstvo spomenikov Styria and Northeastern Slovenia / Pflanzen – Tiere – Menschen. 27, 214–215. Lebendige archaologische Landschaften der Steiermark und Nor- PAHIČ, S. 1985b, dostsloweniens / Rastline – živali – ljudje. Žive arheološke krajine Brinjeva gora 1954 . – Doneski k pradavnini Po- avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije. Schild von Steier. dravja 2, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. Beiheft 10, Graz, Ljubljana, 27–44. PAHIČ, V. 1988–1989, Žarno grobišče na Brinjevi gori / Das ur- RAVNIK, M. 2006, Zaščitne raziskave Ančnikovega gradišča pri nenfelderzeitliche Graberfeld von Brinjeva gora. – Arheološki Jurišni vasi v letih od 1986 do 1994 . – Diplomska naloga, Od- vestnik 39–40, 181–215. delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi . – Doneski k pra- Ljubljana. davnini Podravja 6, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. RICE, P. M. 1987, Pottery analysis. A source book. – Chicago, PARE, C. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Ei- London. senzeit in Mitteleuropa. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen RIHA, E. 1990, Der Römische Schmuck aus August und Kaiserau - Zentralmuseums Mainz 45, 293–435. gust. – Forschungen in Augst 10, Augst. PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien . – Archa- ROTH-RUBI, K. 2006, Dangstetten III, Das Tafelgeschirr aus dem eologia Hungarica, s.n. 44, Budapest. Militärlager von Dangstetten . – Stuttgart. PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v SAGADIN, M. 2008, Od Karnija do Kranja (From Carnium to Posavskem hribovju / Prehistoric hilltop settlements in the Posav- Kranj). – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozof- je Hills. – Arheološki vestnik 58, 65–120. ska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. PAVLOVIČ, D. 2011, La Tène farmsteads near Murska Sobota. – V: SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau - M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities chskeramik vom Magdalensberg . – Kärntner Museumsschriften between the Alps and the Black sea, Analles Mediterranei, 83–89. 58, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem) . – Magdalensberg 3, Klagenfurt. Katalogi in monografije 15, Ljubljana. 94 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SCHINDLER KAUDELKA, E. 2022, Pannonische Glanztonware. A TERŽAN, B. 1984, O jantarju z Debelega vrha nad Pregradom Special case in Central Europe or just a general pattern in Roman (The Amber from Debeli vrh above the Village of Pregrad). – Ar- Pottery? – V: I. Ožanić, Roguljić in A. Raičković Savić (ur.), Roads heološki vestnik 35, 110–118. and differences. Zbornik Instituta za arheologiju 17, Zagreb, 5–30. and Rivers, pots and potters in Pannonia. Interactions, analogies TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- skem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo- SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die Ke- nografije 25, Ljubljana. ramik der vorgeschichtlichen Siedlung. – Veröffentlichungen des TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Ur- Vorgeschichtlichen Seminars Marburg, Sonderband 9. nenfelderzeit in Jugoslawien. – V: Beiträge zur Urnenfelderzeit SOKOL, V. 1996, Nekropola kulture žarnih polja u Moravču kod nördlich und südlich der Alpen, Römisch-Germanisches Zentral-Sesveta. – V: Arheološka istraživanja u Zagrebu i zagrebačkoj re- museum, Monographien 35, 323–372. giji i arheologija i obnova, Izdanja HAD 17, 29–38. TERŽAN, B. 1996a, Sklepna beseda (Conclusion). – V: B. Teržan STRITAR, A. 1990, Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste Sloveniji. – Ljubljana. dobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Finds from STRMČNIK GULIČ, M. 1988 the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia, Katalogi in monogra- – 89, Bronastodobni naselitveni kom- fije 30, 243–258. pleks v Rabelčji vasi na Ptuju / Der bronzezeitliche Siedlun- gskomplex in Rabelčja vas auf Ptuj. – Arheološki vestnik 39/40, TERŽAN, B. 1996b, Weben und Zeitmessen im südostalpinen 147–170. und westpannonischen Gebiet. – V: E. Jerem in A. Lippert (ur.), STRMČNIK GULIČ, M. 2003, Pobrežje pri Mariboru. – V: D. Pre- Die Osthallstattkultur, Akten des Internationalen Symposiums, šeren (ur.), Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 507–536. Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 206–207. TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – Poročilo o arheoloških raziskavah na Arheološki vestnik 50, 97–143. trasi avtoceste Slivnica – Pesnica, na odseku priključka Ptujska – priključek Zrkovska. – Maribor (neobjavljeno poročilo). TERŽAN, B. 2008 (2010), Stiške skice. – V: S. Gabrovec in B. Ter- STRMČNIK GULIČ, M., M. KAJZER in B. KRAMBERGER 2021, Go- žan (ur.), Stična II/2, Gomile starejše železne dobe, Razprave / Grabhügel aus der Älteren Eisenzeit, Studien. Katalogi in mono- mile iz starejše železne dobe pod Poštelo. II. Velika gomila nad grafije 38, Ljubljana, 189–325. Razvanjem / Early Iron Age tumuli under Poštela. II. Large tumu- lus above Razvanje – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko TERŽAN, B. 2021a, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture Podravje pred tremi tisočletji: tradicija in inovativnost v pozni bro- žarnih grobišč. III. Kronološki oris / Gračič below Brinjeva gora nasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje Three Millennia – A necropolis of the Urnfield Period. III. Chronological outline. Ago: Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi Ages, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 347–400. tisočletji: tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši žele- SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2002, Tolmin, prazgodovinsko zni dobi / Pohorsko Podravje Three Millennia Ago: Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages , Katalogi in grobišče II. Razprave / Tolmin, Prehistoric cemetery II. Treatises. – monografije 44, Ljubljana, 299–328. Katalogi in monografije 35, Ljubljana. SYMES, S. A., C. W. RAINWATER, E. N CHAPMAN, D. R. GIPSON TERŽAN, B. 2021b, Kronološki oris gomil 13 in 14 iz Pivole ter Velike gomile nad Razvanjem / Chronological outline of Tumuli in A. L. PIPER 2008, Patterned Thermal Destruction of Human 13 and 14 from Pivola and the Great tumulus. – V: B. Teržan in Remains in a Forensic Setting. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji: tradicija (ur.), The Analysis of Burned Human Remains , London, 15–54. in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohor - SZILAS, G. 2002, Die Freilegung eines bronzezeitlichen Brun- sko Podravje Three Millennia Ago: Tradition and Innovation in the nens besonderen Typs in Dunakeszi. – Budapest régiségei. 36, Late Bronze and Early Iron Ages, Katalogi in monografije 44, Lju-291–304. bljana, 423–468. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu. – Arheologija na av- TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja tocestah Slovenije 7, Ljubljana. starejše železne dobe na Slovenskem. – V: B. Teržan in M. Čre- ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014, šnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo- Žarna nekropola v Ljubljani in venskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 703–724. dobo . – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR, 2021, Sklepna beseda. Pohorsko Po- TECCO HVALA, S. 2012, dravje v pozni bronasti in starejši železni dobi / Conclusion. The Magdalenska gora. Družbena struktura Pohorsko Podravje region during the Late Bronze and Early Iron in grobni rituali železnodobne skupnosti / Social structure and Ages. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred burial rites of the Iron Age community . – Opera Instituti Archaeo- tremi tisočletji: tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši logici Sloveniae 26, Ljubljana. železni dobi / Pohorsko Podravje Three Millennia Ago: Tradition Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 95 and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages, Katalogi WAHL, J. 2008, Investigations on Pre-Roman and Roman Crema- in monografije 44, 561–583. tion Remains from Southwestern Germany: Results, Potentialities TICA, G. in B. DJURIĆ 2007, and Limits. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes (ur.), The Analysis of Šmatevž. – Arheologija na avtoce- Burned Human Remains , London, 145–161. stah Slovenije 4, Ljubljana. TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand der Erforschung der Mittel- WALKER, P. L., K. W. P. MILLER in R. RICHMAN 2008, Time, Tem- perature, and Oxygen Availability: An Experimental Study of the und Spätbronzezeit in der Steiermark, Weststmk. – V: G. Tiefen- Effects of Environmental Conditions on the Color and Organic graber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande Content of Cremated Bone. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes der Südostalpen . Universitätsforschungen für prähistorische Ar- (ur.), The Analysis of Burned Human Remains , London, 129–135. chäologie 148, Bonn, 67–113. TIEFENGRABER, G. 2011, The „oppidum Celeia“. – V: M. Guštin in WALKER, R. 1986, Resistance meter RM15-D, Manual – Geoscan Research l.t.d. M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities between the Alps and the Black sea, Analles Mediterranei, 91–98. WARREN, M. W. in W. R. MAPLES 1997, The Anthropometry of TOLAR, T. 2015, Analiza rastlinskih makroostankov. – V: L. Grahek, Contemporary Commercial Cremation. – Journal of Forensic Sci- ences 42 (3), 417–423. Orehova vas . Arheologija na avtocestah Slovenije 46, 341–345. TOMANIČ JEVREMOV, M. ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata tardo-pa- 1988–1989, Žarno gorišče v Ormožu. dana. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31 – 32, 415 – 443. – Arheološki vestnik 39 – 40, 277–304. TOMANIČ JEVREMOV, M. 2001, The „Urbanization“ of Ormož ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1998, Dreifuss-schüsseln mit Töpfermarken vom Magdalensberg. – Rei Cretariae Romanae and the cemeteries / Die „Urbanisierung“ von Ormož und die Fautorum Acta 35, 127–132. Gräberfelder. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Re - gion im 1.vorchristlichen Jahrtausend, Akten des Internationalken ŽERJAL, T. 2018, Keramični skupek vile rustike Polje pri Vodicah. – und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in V: M. Janežič, T. Mulh, G. Rutar in B. Nadbath (ur.), Nova odkritja Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähistorischen med Alpami in Črnim morjem: rezultati raziskav rimskodobnih Archäologie 78, Bonn, 191–205. najdišč v obdobju med leti 2005 in 2015. Zbornik 1. Mednarodne- TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lončarska ga arheološkega simpozija, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015: in memori- peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju am Iva Mikl Curk. – Monografije CPA 6, Ljubljana, 281–301. / A Celtic pottery kiln from Spo- dnja Hajdina near Ptuj. – Arheološki vestnik 47, 267–278. ŽERJAL, T. 2020, Keramika. – V: T. Žerjal in M. Novšak, Školarice TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ, pri Spodnjih Škofijah I/II. Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Šiman pri Gotovljah . – Arheologija na Ljubljana. avtocestah Slovenije 9, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina / Kostel, ŽLEBNIK, L. 1982, Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. – Geologija 25/1, 151–164. prähistorische Siedlung. – Arheološki vestnik 47, 55–134. VELUŠČEK, A. 2002, ŽNIDARČIČ, M. in P. MIOČ 1989, Tolmač Osnovne geološke karte Pobrežje Ia in Ib, 2000 in 2001. Poročilo o 1:100.000, lista Maribor in Leibniz . – Beograd. zaščitnih arheoloških izkopavanjih. – Maribor (neobjavljeno poročilo). VERBIČ, T. 1998, Poročilo o geološkem pregledu arheološkega naj- dišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32 / Die frührömische Sie- dlung unterhalb des Schloßbergs in Ljubljana. Gornji trg 30, Stari trg 17 und 32. – Arheološki vestnik 45, 25–53. VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar (ur.), Ilovica pri Vranskem. Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Lju- bljana, 86–247. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien). – Monografije 1, Zagreb. VOJAKOVIĆ, P., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in B. TOŠKAN 2019, Poznorepublikanski Navport: območje Stare pošte / Late Repu- blican Nauportus: the Stara pošta site. – Arheološki vestnik 70, 93–126. 96 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 10Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar V katalogu predstavljamo arheološko najpomembnej- Okrajšave obdobjih. Predstavljene so najprej po tipu ostankov, to- kv. kvadrant SE stratigrafska enota rej najprej grobova in potencialni grob, nato naselbinske vel. velikost ostaline, razdeljene po kronološkem zaporedju. Znotraj ki dokazujejo rabo tega prostora v različnih arheoloških sek. sektor še stratigrafske enote arheološkega najdišča Pobrežje, posameznega obdobja so razvrščene po sektorjih, in si- pr. premer gl. globina cer od severa proti jugu. Najprej sta tako predstavljena š. širina grob in skupek keramike oz. morebitni grob iz srednje ali pozne bronaste dobe ter grob iz starejše železne Legenda dobe. Sledijo stavbe, jame, strukture, skupki keramike, groblje in plasti iz pozne bronaste dobe, za njimi rim- skodobne jame in groblje, jama iz poznoantičnega ozi- keramika roma zgodnjesrednjeveškega obdobja. Osnovne strati- kamen grafske plasti z najdbami iz različnih obdobij so opisane v ločenem poglavju (glej Poglavje 4). Pred številčno oznako sektorjev in stratigrafskih enot, ki so bili raziskani v letih 2005 in 2006, smo dodali črko S (npr. sek. S27, SE S1), da ne bi prihajalo do podvajanja oznak. Ris- be posameznih stratigrafskih enot, usmerjenih proti severu, v merilih 1 : 20, 1 : 50 in 1 : 100, risbe tlorisov stavb v merilih 1 : 100 in 1 : 200 so navedena v oklepajih za oznakami stra- tigrafskih enot. Fotografije stratigrafskih enot in kontekstov se lahko zaradi različnih okoliščin (različna usmerjenost, prikaz različnih faz odkritja oz. izkopavanja itd.) dozdevno razlikujejo od izrisa. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 97 10.1 Grobovi B 10.1.1 Srednja ali začetek pozne bronaste dobe Grob 2 (SE 817) (M 1 : 20) Grob 2 je bil odkrit v sek. 25, kv. 457. Ovalno oblikovana grob- na jama, vkopana v sterilno geološko osnovo (SE 2A), je bila velika 0,66 × 0,5 m ter ohranjena do globine 0,35 m. V njej so A bili odkriti temno rjava sipka zemlja z žganino in s kalcinira- A B nimi človeškimi skeletnimi ostanki ter odlomki petih različnih keramičnih posod: večje amfore, ki je prav tako vsebovala žganino in kalci- nirane kosti (G3), skodele z ročajem (G4), še ene slabše ohranjene skodele (G5), posodice na nogi (G2) in manjše amfore (G1). Za rezultate analize ske- letnih ostankov glej Poglavje 7.2. 10.2 Naselbinske ostaline iz pozne bronaste dobe Stavba 1 (M 1 : 200) Stavba 1 je bila odkrita v skrajnem severovzhodnem delu iz- Skupek keramike kopnega polja, natančneje v sek. 1, kv. 25–26, 31–32, in v sek. (SE S1244; grob?) (M 1 : 20) 2, kv. 22–24, 33–36, 51–52. Bila je pravokotne oblike, zgra- V sek. S26, kv. 3834 so bili na dnu ornice odkriti številni jena v sohasti tehniki ( jame za sohe SE 150, SE 156, SE 167, odlomki dna in ostenja pitosa s tunelastim ročajem ( G6 ). SE 169–170, SE 172–174, SE 176–178, SE 1107–1110, SE 1117, SE Razpršeni so bili na površini nepravilnega tlorisa, skupne ve- 1124–1125, SE 1128–1129, SE 1139, SE 1141 in SE 1177; morda likosti 0,22 × 0,28 m ter globine 0,13 m. Sledov tudi SE 1113) ter usmerjena v smeri severozahod−jugovzhod. vkopa ni bilo. V neposredni bližini skupka je bil V dolžino je merila okoli 21,2 m, v širino pa okoli 3,8 m. odkrit skupek keramike SE S1238. = SE 153c), ki je ležala v vrsti z jamami za sohe v seve- Grob 1 rovzhodni stranici stavbe, in skupek keramike (SE 155) ob (SE 1151) (M 1 : 20) jami za soho SE 169. V bližini stavbe so bili tlakovana povr- Grob 1 je bil odkrit v sek. 1, kv. 26. Grobna jama, vkopana v šina SE 1106 s prazgodovinskimi jamami (SE 1142, SE 1444, kulturno plast (SE 3), je imela ovalno obliko ter je bila velika SE 1146–1149), skupek prazgodovinske keramike (SE 154) ter 10.1.2 Starejša železna doba K stavbi spadata tudi večja jama (SE 153) s keramiko (SE 153b žganino s kalciniranimi kosti, od najdb pa odlomke keramič- jame za sohe (SE 1115, SE 1142, SE 1150, SE 193, SE 196, SE 0,71 m × 0,62 m. Sipka črna zemlja v grobu je vsebovala nega lonca z držaji ( 171, SE 179, SE 186, SE 1102, SE 1103). G7 ), keramično vretence ( G11 ), brona-sto zapestnico (G8) in dve drobni stekleni jagodi (G9–G10). Stavba je bil postavljen tik nad strmo ježo na robu prodnate dravske terase. Sondirana je bila tudi ježa na robu terase, ki se strmo spušča v smeri proti reki Dravi, vendar pa so bili rezultati sondiranj negativni, kar pomeni, da ta ni bila pose- ljena oziroma predstavlja njen rob najverjetneje tudi skrajni severni rob prazgodovinske naselbine. 98 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1141 1151 1139 Stavba 1 1125 1117 177 153 178 1128 1113 1110 1129 176 1109 1108 169 1124 165 155 1107 170 167 172 173 174 150 SE 1141 – jama za soho SE 1139 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. 3. Bila je skoraj okroglega Jama za soho na daljši severovzhodni stranici stavbe se je tlorisa (vel. 0,38 × 0,35 m), v njej pa so bili odkriti kamni. nahajala 2,93 m od jame za soho SE 1141 in je bila skoraj Jama je najverjetneje služila za soho v severozahodnem vo- okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,38 m). galu stavbe 1. SE 1129 – jama za soho SE 1128 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho daljše jugozahodne Jama, ki je najverjetneje služila za soho jugozahodnega stranice stavbe 1, se je nahajala 2,44 m od jame za soho SE vogala stavbe 1, je bila odkrita v sek. 1, kv. 26. Bila skoraj 1141 in je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,46 × 0,43 m). V okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,37 m), v njej pa so bili kamni. njej sta bila odkrita dva večja kamna. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 99 SE 1117 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho daljše severovzho- dne stranice stavbe 1, se je nahajala 1,8 m od jame za soho SE 1125. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,38 m). V jami so bili odkriti trije prazgodovinski keramični odlomki in ve- nec kamnov. Nekaj kamnov je bilo tudi tik ob jami. SE 1125 – jama za soho Jama se je nahajala dobra 2 m od jame za soho SE 1139 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,36 m). Ob robu jame so se nahajali kamni, en večji kamen pa je bil odkrit tudi v nepo- sredni bližini. Jama je najverjetneje služila za soho v daljši severovzhodni stranici stavbe 1. SE 177 – jama za soho (M 1 : 20) Jama se je nahajala manj kot 0,3 m od jame za soho SE 1117 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,37 m). V njej so bili odkriti trije prazgodovinski keramični odlomki (G24–G26) in nekaj večjih kamnov. Jama je najverjetneje služila za soho daljše severovzhodne stranice stavbe 1. SE 1124 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho daljše jugozahodne stranice stavbe 1, se je nahajala dobra 2 m od jame za soho SE 1129. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,37 m). V jami so bili odkriti kamni, nekaj kamnov pa je bilo tudi v njeni bližini. SE 169 – jama za soho in SE 155 – skupek keramike (M 1 : 20) Jama, ki je najverjetneje služila za soho v daljši jugozahodni stranici stavbe 1, se je nahajala 2,47 m od jame za soho SE 1124 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,39 m). V jami so bili odkriti kamni, trije prazgodovinski keramični odlomki, pa tudi en novodobni. Ob jami in deloma nad njo je bil na po- vršini nepravilnega tlorisa (vel. 0,64 × 0,46 m) odkrit skupek sestavljen iz 2štiri prazgodovinskih keramičnih odlomkov, 5 odlomkov prežganega stenskega ometa in nekaj kamnov. 100 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 176 – jama za soho Jama se je nahajala 2,24 m od jame za soho SE 178 in je najverjetneje služila za soho v daljši severovzhodni stranici stavbe 1. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,33 m), v njej pa so bili odkriti kamni. SE 178 – jama za soho Jama se je nahajala 2,03 m od jame za soho SE 177 in je najverjetneje služila za soho v daljši severovzhodni stranici stavbe 1. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,53 × 0,35 m), v njej pa so bili odkriti trije prazgodovinski keramični odlomki in številni kamni. SE 153 – jama in SE 153b = SE 153c – skupek keramike (M 1 : 20) Jama hruškastega tlorisa (vel. 2,36 × 1,31 m) se je nahajala med jamama SE 178 in SE 176. V njej so bili odkriti številni kamni in 51 prazgodovinskih keramičnih odlomkov (med njimi G18–G20). Nad jamo so bili kamenje in skupek 21 prazgodovinskih keramičnih odlomkov SE 153b = SE 153c (med njimi G13–G17, G21–G22). Skupek keramike in ka- menja je širil tudi izven jame SE 153 in je segal vse do jame za soho SE 176. SE 170 – jama za soho Jama se je nahajala 2,12 m od jame za soho SE 169 in je naj- verjetneje služila za soho daljše jugozahodne stranice stav- be 1. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,36 m). V njej so bili odkriti kamni in šest prazgodovinskih keramičnih odlomkov (G30), več kamnov pa se je nahajalo tudi tik ob jami. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 101 178 A B 153 153b = 153c 176 A B SE 156 – jama za soho Jama za soho se je nahajala v notranjosti stavbe 1 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,40 m). Na njenem robu so bili odkriti kamni. SE 1110 – jama za soho Jama za soho se je nahajala 1,74 m od jame za soho SE 176 in je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,30 × 0,28 m). V jami so bili odkriti trije odlomki prežganega stenskega ometa. SE 167 Jama je najverjetneje služila za soho v daljši severovzhodni – jama za soho B stranici stavbe 1. (M 1 : 20) Jama, ki je najverjetneje služila za soho daljše jugozahodne stranice stavbe 1, se je nahaja- la 1,91 m od jame za soho SE 170. Bila je okroglega tlorisa A A B (pr. 0,42 m), v njej pa so bili od- kriti kamni in deset prazgodo- vinskih keramičnih odlomkov (med njimi G27–G28). 102 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1113 – jama za soho Jama za soho se je nahajala le 0,29 m od jame za soho SE 1110 in je bila v vrsti z jamami za sohe severovzhodne stra- nice stavbe 1. Bila je ovalno – oglatega tlorisa (vel. 0,34 × 0,24 m), v njej pa je bilo odkrito oglje in košček stekla. Zaradi ovalno-oglate oblike jame in stekla ni mogoče izključiti mo- žnosti, da je jama mlajša od stavbe 1. SE 1108 – jama za soho Jama za soho se je nahajala 1,43 m od jame za soho SE 1109 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,32 m). Vsebovala je sedem prazgodovinskih keramičnih odlomkov, kamen in dva od- lomka prežganega stenskega ometa. Jama je najverjetneje služila za soho daljše severovzhodne stranice stavbe 1. SE 1109 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v daljši severovzho- dni stranici stavbe, se je nahajala le 0,22 m od jame za soho SE 1110. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,32 × 0,29 m), v njej pa je bilo odkrito oglje. SE 173 – jama za soho Jama se je nahajala 1,83 m od jame za soho SE 172. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,34 × 0,30 m). Najverjetneje je služila za soho daljše jugozahodne stranice stavbe 1. SE 172 – jama za soho B (M 1 : 20) Jama, ki je najverjetneje služila za soho v daljši jugozahodni stranici stavbe, se je nahajala 1,67 m od jame za soho SE A 167 in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,42 m). V jami je bilo od- A B kritih 20 keramičnih odlom- kov (med njimi G23). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 103 SE 174 – jama za soho Jama skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,40 × 0,36 m) je bila v stiku z jamo za soho SE 173. V njej je bilo odkritih 9 praz- godovinskih keramičnih odlomkov, pa tudi dva kosa železa. Jama je najverjetneje služila za soho daljše jugozahodne stranice stavbe 1. SE 1106 – tlak ob stavbi 1 (M 1 : 50) Tlak SE 1106 se je ohranil kot groblja sestavljena iz večjih in manjših prodnikov ter lomljencev, tesno položenih drug ob drugem na površino nepravilnega tlorisa, velikosti 9,53 × 3,56 m. Nahajal se je tik ob jugovzhodnem vogalu stavbe 1, v sek. 1, kv. 27–28, 29–31. Med kamni so bili odkriti brusni kamen (G208), večja količina prežganega stenskega ometa SE 1107 (997 kosov), številni odlomki prazgodovinskih keramičnih – jama za soho posod (4659 kosov; med njimi G31 – G203, G205 ), odlomki Jama se je nahajala 2,09 m od jame za soho SE 1108. Bila je keramične uteži ( G204 ), 2 odlomka svitka ( G206–G207 ), 2 ovalnega tlorisa (vel. 0,41 × 0,32 m), vsebovala pa je 5 praz3- rimskodobna keramična odlomka, 2 recentna in 2 odlom- godovinskih keramičnih odlomkov in večjo količino oglja. ka opeke. Pod njim se je nahajalo več srednje velikih jam Jama je najverjetneje služila za soho v severovzhodnem vo- (SE 1146–1149, SE 1144 in SE 1142), na severovzhodnem robu galu stavbe 1. tlaka pa še vrsta treh jam za sohe (SE 1145, SE 1143 in SE 1150) z odlomki ostenj prazgodovinskih keramičnih posod in z drobci oglja. SE 150 – jama za soho (M 1 : 20) Jama, ki je bila na terenu označena tudi kot SE 194, se je nahajala 2,16 m od jame za soho SE 174 in je najverjetne- je služila za soho v jugovzhodnem vogalu stavbe 1. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,41 m × 0,35 m). V jami so bili odkriti kamni in keramični odlomki (med njimi G12), nekaj kamnov in odlomkov prazgodovinskih posod pa se je nahajalo tudi tik ob jami. 104 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1106 Objekt 1 1128 1129 1146 1145 1144 1149 1143 1148 1150 1147 1142 SE 1142 – jama ob stavbi 1 (M 1 : 20) SE 1144 – jama ob stavbi 1 (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. 31. Bila je nepravilnega tlorisa Odkrita je bila v sek. 1, kv. 31. Bila je ovalnega tlorisa (vel. (vel. 1,37 × 0,94 m). V njej je bila rjava zemlja, ki je vsebovala 1,03 × 0,93 m), v njej pa je bila rjava zemlja, ki je vsebovala tri odlomke ostenj prazgodovinskih posod. sedem prazgodovinskih keramičnih odlomkov (med njimi G209–G210). B B A A A B A B Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 105 SE 1146 – jama ob stavbi 1 (M 1 : 50) SE 1148 – jama ob stavbi 1 (M 1 : 50) Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. 26–27, 30–31. Bila je ne- Odkrita je bila v sek. 1, kv. 30. Bila je pravilnega tlorisa (vel. 3,62 × 1,53 m), vsebovala pa je 81 skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,98 × prazgodovinskih keramičnih odlomkov (med njimi G211– 0,96 m). V njej se je nahajala čvrsto B G220 A ), drobce oglja, manjše kamne ter sedem odlomkov rjava zemlja z drobci oglja, kamni, prežganega stenskega ometa. dvema odlomkoma prežganega stenskega ometa in prazgodovinski- mi keramičnimi odlomki (58; med nji- A B mi G223–G224). A B A B SE 1149 – jama ob stavbi 1 (M 1 : 50) Nahajala se v sek. 1, kv. 27-30. Bila je ovalnega tlorisa (vel. SE 1147 1,88 m × 1,63 m), v njej pa je B A – jama ob stavbi 1 (M 1 : 50) bilo odkritih 29 prazgodo- Odkrita je bila v sek. 1, kv. 30. vinskih keramičnih odlomkov × 1,04 m). Čvrsta rjava zemlja v A B odlomek prežganega sten- B A jami je vsebovala oglje, odlom- Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,28 (med njimi G225–227) ter skega ometa. ke prežganega stenskega ome- ta in prazgodovinsko keramiko. Skupaj je bilo v jami odkritih 53 A B prazgodovinskih keramičnih od- lomkov (med njimi G221–G222) ter 9 odlomkov prežganega stenskega ometa. SE 1145, SE 1143, SE 1150 – vrsta treh jam za sohe Vrsta treh manjših jam, ki so najverjetneje služile za sohe, je bila odkrita v sek. 1, kv. 31, na severovzhodnem robu tlaka SE 1106. Jame so bile skoraj okroglega tlorisa (pr. 0,24 m, 0,40 m in 0,31 m). Vse so vsebovale oglje in kamne, v jamah 106 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 151 in SE 151b – skupek keramike (M 1 : 20) Skupek dveh različnih poznobronastodobnih keramičnih posod (G235–G236) je bil od- krit v sek. 2, kv. 38, na površini ovalnega tlorisa (skupna vel. 0,62 × 0,43 m). Nahajal se je približno na polovici poti med stavbo 1 in stavbo 2. Sledov vkopa ni bilo odkritih. SE 154 – skupek keramike (M 1 : 20) Skupek, sestavljen iz 60 keramičnih odlomkov (med njimi G229–G234), številnih kamnov in 2 odlomkov prežganega SE 1143 in SE 1150 pa so bili odkriti tudi posamični odlomki stenskega ometa, je bil odkrit v sek. 2, kv. 54, in sicer na površini nepravilnega tlorisa (skupna vel. 1,5 × 1,0 m). Morda prazgodovinskih posod. gre za ostanke tlakovane površine, podobno kot v primeru SE 1102 – jama za soho sosednje SE 1106. (M 1 : 20) Jami za soho ste se stikali v sek. 2, kv. 5 in sta bili ovalnega tlorisa (skupna vel. 0,62 m × 0,35 m). Zemlja v obeh ja- A mah je bila enotna, v njej pa sta bila pridobljena prazgo- dovinski keramični odlomek (G228) in odlomek prežga- B nega stenskega ometa. A B Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 107 Stavba 2 (M 1 : 100) Prazgodovinske keramične najdbe so bile odkrite v jami za Južno od stavbe 1, v sek. 2, kv. 52–54 in sek. 5, kv. 61–63, soho SE 1240 in v dveh skupkih keramike znotraj domnev- 81–83, je bilo po odstranitvi kulturne plasti odkritih 12 jam za nega tlorisa stavbe (SE 277 in SE 278). Odlomki prazgodo- sohe, ki bi jih lahko glede na podlagi njihove razporeditve v vinskih posod so bili odkriti tudi v bližini stavbe, v že ome- prostoru, obravnavali kot ostanke okoli 6,7 × 6 m velike pra- njenem skupku keramike SE 154 in nad dvema tlakovanima vokotne stavbe. Zaradi manjšega števila jam za sohe in nji- površinama (SE 1201 in SE 1202). hove drugačne razporeditve se zdi, da je bila njegova kon- strukcija drugačna kot pri stavbi 1. Dobro vidna je predvsem severovzhodna stranica, kjer je bilo v vrsti od severozahoda proti jugovzhodu odkritih pet jam za sohe (SE 1130, SE 1112, SE 1237–1238, SE 1216). Severno od te linije sta se nahajali še dve jami za sohi (SE 166, SE 168), ki sta bili približno ena- ko oddaljeni od domnevne severovzhodne stranice, in zato morda predstavljata sledove nadstreška, prislonjenega ob steno stavbe ali ostanke konstrukcije ob njenem vhodu. V preostalih stranicah stavbe je bilo jam za sohe manj (SE 297, SE 1116, SE 1232, SE 1236, SE 1240, SE 1249). 166 SE 1130 – jama za soho Stavba 2 Jama, v kateri je bil nekoč navpični kol, se je nahajala v se- 168 verozahodnem vogala stavbe 2, natančneje v sek. 2, kv. 54. 1130 Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,33 m). 1112 1116 1237 1238 1236 1232 287 288 1240 297 ? 1249 108 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1112 – jama za soho jamami za sohe v severovzhodni stranici je bila pomaknjena Jama je bila odkrita v sek. 2, kv. 53, okoli 1 m od jame za nekoliko bolj v notranjost stavbe. soho SE 1130. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,33 m) in SE 1116 – jama za soho je nekoč služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 2. Delno raziskana jama za soho se je nahajala v kv. 52, sek. 2, okoli 1,27 m od jame za soho SE 1237. Bila je v vrsti z jamami za sohe v severovzhodni stranici stavbe 2 in v vrsti z dvema drugima jamama (SE 1236 in SE 297) v jugovzhodni stranici. SE 1237 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 5, kv. 61, okoli 1,72 m od jame za soho SE 1112. V tlorisu je bila okrogla (pr. 0,2 m), nekoč pa je služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 2. SE 166 – jama za soho Jama je bila odkrita severno od domnevne severovzhodne stranice stavbe 2, v sek. 2, kv. 53 ter okoli 1,03 m od jame za soho SE 1112. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,39 × 0,31 m), v njej pa je bil odkrit venec kamnov, ki je podpiral soho. SE 168 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 2, kv. 52, okoli 0,7 m od jame za soho SE 1116. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,36 m) in v vrsti z jamo SE 166. Ta linija pa je bila vzporedna s severno stranico stavbe 2. SE 1236 – jama za soho Jama za soho je bila odkrita v sek. 5, kv. 63, okoli 0,83 m od jame za soho SE 1116. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,29 m) in je služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 2. SE 1238 – jama za soho Jama za soho se je nahajala v nepo- sredni bližini jame za soho SE 1237 in je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,33 × 0,24 m). V primerjavi s preostalimi Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 109 SE 297 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 5, kv. 63, okoli 2,7 m od jame za soho SE 1236. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,39 × 0,35 m) in je služila za soho v jugovzhodni stranici stavbe 2. SE 1232 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 5, kv. 61, okoli 2,3 m od jame ne- znanega SE in okoli 2,17 m od jame za soho SE 1130. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,44 × 0,42 m) in je služila za soho v severozahodni stranici stavbe 2. SE 287 – skupek keramike (M 1 : 20) Skupek keramike in kamen so bili odkriti v sek. 5, kv. 63, ob severovzhodni stranici stavbe 2 in znotraj domnevnega tlorisa stavbe. Izrisan je bil odlomek dna z ostenjem posode (G238). 287 288 SE / – jama za soho ali skupek kamenja? (M 1 : 20) Jama ovalnega tlorisa ali skupek kamenja razporejen na po- vršini ovalnega tlorisa (pr. 0,68 × 0,45 m) je brez oznake. Nahaja se na območju domnevnega tlorisa stavbe 2, zato bi lahko šlo za jamo za soho, ki je del konstrukcije stavbe. SE 1240 – jama za soho (M 1 : 20) A Jama za soho SE 1240 je bila nekoliko pomaknjena proti notranjosti stavbe in v vrsti z jamo za soho SE 1249. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,35 × 0,30 m) in obložena s kamni. V jami je bilo B SE 288 – skupek keramike (M 1 : 20) odkrito prazgodovinsko predilsko A B Nahajal se je znotraj domnevnega tlorisa stavbe 2, v nepo- vretence (G239). sredni bližini skupka keramike SE 287. Odkritega je bilo tudi precej kamenja, od najdb pa velja omeniti odlomek ustja z ostenjem prazgodovinske posode (G237). SE 1249 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 5, na meji kv. 82 in 83. Bila je okro- glega tlorisa (pr. 0,33 m) in je služila za soho v jugozahodni stranici stavbe 2. 110 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1201 – tlak ob stavbi 2 (M 1 : 50) SE 1202 – tlak ob stavbi 2 (M 1 : 50) V sek. 4 in 5, kv. 60–61, 83–84, je bila odkrita tlakovana povr- V kv. 84 in 83 je bila odkrita še ena zelo podobna tlakovana šina velikosti 4,43 × 3,1 m. Prekrita je bila z rečnimi oblicami površina kot zgoraj opisana SE 1201, le da je bila nekoliko velikosti med 5 in 25 cm. Kamni so bili plosko položeni na manjša. Obe sta bili skoraj pravokotne oblike in usmerjeni večji del že sterilne osnove, v debelini do 15 cm. Po mnenju v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Prazgodovinski izkopavalca S. Ciglenečkega so nekateri med njimi delovali keramični odlomki so bili med kamni deloma razpršeni, de- kot umetno zglajeni, položeni pa bi naj bili v dveh plasteh, loma pa so se na tlakovani površini pojavljali skupki večjih in vendar redko eden nad drugim. Med oblicami je bilo raz- bolje ohranjenih posod (med njimi G246–G271). Med ka-tresenih precej odlomkov prazgodovinske keramike (med mni sta bila odkrita tudi odlomek kamnitega brusa (G272) njimi G240–G245). Na robu tlaka sta se bili dve jami: jama in delno zglajen kamen (G273). Na robu tlaka se je nahajala za soho SE 1235 in večja jama SE 1250. jama za soho SE 1251. 1201 1252 1201 1235 1251 1202 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 111 Odkrita je bila na robu tlaka SE 1201, v sek. 5, kv. 61. Bila je Stavba 3 (M 1 : 200) SE 1235 – jama za soho ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,29 m). V jami so se nahajali Stavba 3 se je nahajala na skrajnem severnem robu dravske terase, v sek. 2, kv. 18, 39, 41 in v sek. 2, kv. 40–43a, 47–44a. odlomki ostenj prazgodovinskih posod. Ostanke njene konstrukcije, ki je bila v tlorisu pravokotne obli- ke, predstavlja 47 jam za sohe (SE 109–113, SE 115, SE 124–129, SE 137–142, SE 145–146, SE 148–149, SE 160–165, SE 180–185, SE 187, SE 199, SE 263, SE 1131–1136, SE 1213–1216 in venec kamnov SE 101). Bila je podobne dolžine (dl. 20,3 m kot stav- ba 1: 21,2 m) ter približno enako usmerjena kot stavba 1, a v primerjavi z njo nekoliko širša, in sicer 5,5 m (stavba 1: 3,8 m). Znotraj stavbe 3 je bil odkrit jarek (SE 116), ob krajši zahodni (SE 188, SE 190, SE 197–198, SE 1100–1101) in ob krajši vzho- dni (SE 1118–1121) stranici stavbe pa sta bili raziskani dve vrsti jam za sohe potekajoči smeri SZ−JV. Tukaj se je nahajala tudi srednje velika jama SE 1122. Severno od stavbe 3 je bilo mogoče jame za sohe pove- zati v dva manjša, v smeri zahod−vzhod usmerjeni stavbi z SE 1251 – jama za soho oznakama 4 in 5. Stavbi sta enake velikosti in enako usmer- Odkrita je bila na robu tlaka SE 1202, na meji kv. 84 v sek. 4 jeni, pri čemer se tloris stavbe 5 prekriva s tlorisom stavbe 3, in kv. 85 v sek. 5. Jama je bila okroglega tlorisa (vel. 0,36 m). kar pomeni, da stavbi nista bili sočasni. V bližini stavbe 3 je V njej so bili odkriti drobci ostenj prazgodovinskih posod in bilo še več drugih jam za sohe, ki pa jih ni mogoče smiselno drobci oglja. povezati v celoto. Stavba 4 123 121 122 165 118 Stavba 5 117 119 107 120 112 110 104 106 111 108 113 163 128 125 129 144 109 164 147 183 181 126 127 148 146 182 180 124 160 141 199 140 138 184 162 116 115 142 1133 161 139 1131 149 137 185 1132 187 1134 1136 145 1215 1135 1216 Stavba 3 1214 1213 263 112 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 110 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 3, je ležala 1,8 m od jame za soho SE 111. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,48 × 0,47 m). V njej sta bila odkrita prazgodovinski keramični odlomek in odlomek pre- žganega stenskega ometa. Jama je bila obložena s kamni. SE 165 – jama za soho Jama, ki je nekoč najverjetneje služila za navpični kol v se- verozahodnem vogalu stavbe 3, je bila okroglega tlorisa (pr. 0,39 m). SE 113 – jama za soho Jama za soho v severovzhodni stranici stavbe je ležala 2,66 m od jame za soho SE 110. Bila je skoraj okroglega tlo- risa (vel. 0,29 × 0,28 m). V neposredni bližini jame je bila odkrita skupina srednje velikih kamnov. SE 111 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 3, je ležala 4,5 m od jame za soho SE 165. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,42 m). V njej je bilo odkritih pet prazgodovinskih keramičnih odlomkov. V neposredni bližini jame in deloma nad njo je ležala večja skupina kamnov. SE 109 – jama za soho Jama za soho severovzhodne stranice stavbe je ležala 3,4 m od jame za soho SE 113. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,36 m), v njej pa je bil odkrit prazgodovinski keramični odlomek. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 113 SE 164 – jama za soho SE 162 – jama za soho Jama za soho domnevne severovzhodne stranice stavbe 3 Jama za soho je bila odkrita v sek. 2, kv. 48 in je bila v vrsti je ležala 3,16 m od jame za soho SE 109. Bila je okroglega z osmimi drugimi jamami za sohe v jugozahodni stranici tlorisa (pr. 0,41 m). V njej je bilo odkritih šest prazgodovin - stavbe 3. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,33 × 0,31 m). skih keramičnih odlomkov in kamen. Na vrhu jame so bili večji kamni. SE 183 – jama za soho SE 1131 – jama za soho (M 1 : 20) Jama za soho domnevne severovzhodne stranice stavbe je Jama je bila odkrita v sek. 3, kv. 47, ležala v neposredni bližini jame za soho SE 164. Bila je oval- 0,86 m od jame za soho SE 162 in A B nega tlorisa (vel. 0,45 × 0,38 m), v njej pa sta bila odkrita dva je najverjetneje služila za soho v ju-prazgodovinska keramična odlomka. gozahodni stranici stavbe 3. Bila je A B skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,31 × 0,29 m), v njej pa so bili pridoblje- ni štirje prazgodovinski keramični odlomki (med njimi G274) in odlo- mek prežganega stenskega ometa. SE 181 – jama za soho Jama, ki je nekoč služila za navpični kol v severovzhodnem vogalu stavbe 3, je bila odkrita 1,66 m od jame za soho SE 183. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,45 × 0,43 m). SE 149 – jama za soho Jama za soho je bila odkrita 0,38 m od jame za soho SE 1131 in se je nahajala v jugozahodni stranici stavbe 3. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,33 × 0,32 m). V njej sta bila odkrita odlomka prežganega stenskega ometa. 114 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 145 – jama za soho Jama za soho je bila odkrita 2,3 m od jame za soho SE 1132, s katero je bila v vrsti. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,30 × 0,29 m). Vsebovala je drobce oglja. SE 1132 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v jugozahodni stra- nici stavbe 3, je bila odkrita 2,15 m od jame za soho SE 149. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,34 × 0,32 m). SE 1216 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v jugozahodni stra- nici stavbe 3, je ležala okoli 3,22 m od jame za soho SE 145. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,30 × 0,29 m). SE 142 B – jama za soho (M 1 : 20) Jama za soho SE 142 je bila odkrita v ne- posredni bližini jame SE 1132, v sek. 3, kv. 47. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,30 m), v A njej pa so bili odkriti večji kamni in odlomek A B ustja z ostenjem prazgodovinske posode SE 1214 – jama za soho ( G276 ). Jama za soho je ležala v neposredni bližini jugozahodne stranice stavbe, okoli 0,49 m od jame za soho SE 1216. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,35 m). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 115 SE 1215 – jama za soho SE 163 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v jugozahodni stra- Jama, ki je nekoč najverjetneje služila za navpični kol v seve- nici stavbe 3, je ležala na meji kv. 44 v sek. 3 in kv. 71 v sek. 6. rozahodni stranici stavbe št. 3, je bila ovalnega tlorisa (vel. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,29 × 0,24 m), v njej pa je bila 0,36 × 0,32 m). V njej sta bila odkrita dva prazgodovinska kamnita zagozda. keramična odlomka. SE 1213 – jama za soho SE 124 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v jugozahodni stra- Jama je ležala okoli 2,65 m od jame za soho SE 163 in je bila nici stavbe, je ležala okoli 1,42 m od jame za soho SE 1215. v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stav- Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,27 × 0,26 m). V njej so be 3. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,27 × 0,26 m). V bili najdeni kamni in drobci prazgodovinske keramike. njej so bili odkriti trije odlomki prežganega stenskega ome- ta. Jama je najverjetneje služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 263 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje služila za soho v jugovzhodnem vogalu stavbe 3, je ležala okoli 2,55 m od jame za soho SE 1213. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,40 × 0,42 m). SE 141 – jama za soho Jama za soho je ležala 3,76 m od jame za soho SE 124 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,45 × 0,40 m). V njej sta bila odkrita dva prazgodovinska keramična odlomka, jama pa je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. 116 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 137 – jama za soho Jama za soho je ležala 3,34 m od jame za soho SE 138 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,45 × 0,44 m), v njej pa je bilo odkritih devet prazgodovinskih keramičnih odlomkov. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 140 – jama za soho Jama se je nahajala tik ob jami za soho SE 140 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,37 × 0,35 m), v njej pa sta bila odkrita dva prazgodovinska keramična odlomka in kamnita zagozda. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 187 – jama za soho (M 1 : 20) B Jama za soho je ležala 3,09 m od jame za soho SE 137 in je bila v vrsti s sedmi- mi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,36 A × 0,35 m). Vsebovala je 5 prazgodovin- A B skih keramičnih odlomkov (med njimi G275) in dva odlomka prežganega sten- skega ometa. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 138 – jama za soho Jama za soho je ležala okoli 2,4 m od jame za soho SE 141 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notra- njosti stavbe 3. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,39 m). V njej so bili odkriti srednje veliki kamni in dva prazgodovinska kera- mična odlomka. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 1136 – jama za soho Jama za soho je ležala 1,17 m od jame za soho SE 187 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,28 × 0,26 m). Jama je nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 117 SE 184 – jama za soho Jama za soho jugovzhodne stranice stavbe je ležala 0,49 m od jame za soho SE 184. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,27 m). SE 185 – jama za soho Jama za soho jugovzhodne stranice stavbe je ležala 0,31 m od jame za soho SE 1136. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,33 m). SE 160 – jama za soho Jama za soho jugovzhodne stranice stavbe je ležala 0,41 m od jame za soho SE 184. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,35 m), v njej pa sta bila odkrita dva prazgodovinska kera- mična odlomka. SE 161 – jama za soho Jama za soho jugovzhodne stranice stavbe je ležala 0,67 m od jame za soho SE 185. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,35 m). Vsebovala je tri prazgodovinske keramične SE 180 – jama za soho odlomke, en recentni odlomek in en odlomek prežganega Jama za soho je bila odkrita v sek. 3, kv. 44a in je bila v vrsti s stenskega ometa. sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,38 m). V njej je bilo odkritih devet prazgodovinskih keramičnih odlomkov, odlomek pre- žganega stenskega ometa in srednje veliki kamen. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. 118 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 182 – jama za soho SE 146 – jama za soho Jama za soho je ležala v neposredni bližini jame za soho Jama za soho SE 146 je ležala 2,46 m od jame za soho SE SE 180 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe 182 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,34 × notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,30 m), v njej pa sta bila odkrita dva prazgodovinska kera- 0,36 m). Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je pod- mična odlomka. Najverjetneje je služila za soho, ki je podpi- piral sleme strehe stavbe 3. rala sleme strehe stavbe 3. SE 148 – jama za soho Jama za soho SE 148 je ležala 3,26 m od jame za soho SE SE 199 – jama za soho 146 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v Jama za soho je ležala v neposredni bližini jame SE 182. Bila notranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,39 × je ovalnega tlorisa (vel. 0,36 × 0,30 m). V njej sta bila dva 0,35 m), v njej pa sta bila odkrita dva prazgodovinska kera- prazgodovinska keramična odlomka. mična odlomka in več kamnov. Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 115 – jama za soho SE 114 – jama za soho Jama za soho je ležala v neposredni bližini jame SE 199. Bila Jama za soho je ležala 2,77 m od jame za soho SE 148 in je je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,47 m), v njej pa so bili odkri0- bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v notranjosti ti kamni, štiri prazgodovinski keramični odlomki in odlomek prežganega stenskega ometa. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 119 stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,55 × 0,50 m). Jama je najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 101 – venec kamnov Odkrit je bil 2,44 m od jame za soho SE 114 in je bil v vrsti s sedmimi jamami za sohe v notranjosti stavbe 3. Kamni so bili razporejeni na površini okroglega tlorisa (pr. 0,38 m). Vkop ni bilo odkrit, a bi lahko glede na njegovo lego venec kamnov služil za soho, ki je bila del konstrukcije stavbe 3. SE 127 – jama za soho Jama za soho je ležala v neposredni bližini jame za soho SE 115. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,47 × 0,44 m), v njej pa je bil odkrit prazgodovinski keramični odlomek. Jama je SE 125 – jama za soho najverjetneje nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe Jama za soho je ležala v neposredni bližini jame za soho SE stavbe 3. 128 in je bila v vrsti s sedmimi drugimi jamami za sohe v no- tranjosti stavbe 3. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,41 × 0,38 m), v njej pa je bil odkrit posamičen prazgodovinski keramični odlomek. Jama je nekoč služila za kol, ki je podpiral sleme strehe stavbe 3. SE 112 – jama za soho Jama za soho SE 112 je ležala v severozahodnem delu stav- be 3. Od domnevne severne stene stavbe je bila odmaknje- na 0,76 m. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,32 × 0,28 m). SE 126 – jama za soho Jama za soho je ležala v notranjosti stavbe 3. Bila je ovalne- ga tlorisa (vel. 0,40 × 0,38 m). SE 128 – jama za soho Jama za soho je ležala v severozahodnem delu stavbe 3 in je bila v vrsti za jamo SE 112, ta linija pa je bila vzporedna z zahodno steno stavbe. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,48 × 0,36 m), v njej pa sta bila odkrita dva prazgodovinska kera- mična odlomka ter večji kamen. 120 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 129 – jama za soho Jama za soho je ležala v notranjosti stavbe 3, okoli 1,7 m od jame za soho SE 114. Bila je nekoliko manjša in skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,24 × 0,22 m). Okoli jame je bilo več kamnov. SE 192 B – jama za soho ob stavbi 3 (M 1 : 20) Nahajala se je jugozahodno od krajše stra- nice stavbe 3, v sek. 2, kv. 49. Bila je okro- glega tlorisa (pr. 0,3 m). V njej so bili odkriti A trije prazgodovinski keramični odlomki, A B med njimi tudi odlomek okrašenega ostenja SE 190 – jama za soho ob stavbi 3 kamenje. B prazgodovinske posode (G282) ter manjše (M 1 : 20) Jama za soho je bila v vrsti s petimi drugimi jamami za sohe ob krajši zahodni stranici stavbe 3, v sek. 2, kv. 39. Bila je skoraj okroglega tlo- A A risa (vel. 0,46 × 0,43 m). V jami se B je nahajal odlomek dna z ostenjem prazgodovinske posode (G280) ter manjše kamenje. B SE 104 – jama za soho ob stavbi 3 (M 1 : 20) Posamična jama za soho SE 104 se je nahajala ob daljši severni stranici stavbe 3, v sek. 3, kv. 47. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,35 m). A V njej so bili odkriti štiri prazgodovinski kera- A B mični odlomki (med njimi tudi odlomek ustja z ostenjem prazgodovinske posode G283), odlomek ožgane ilovice in manjši kamen. SE 191 B – jama za soho ob stavbi 3 (M 1 : 20) Nahajala se je v istem kvadrantu kot jama SE 192. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,29 m), A v njej pa sta bila odkrita odlomek okrašene-A B ga ostenja prazgodovinske posode ( G281 ) in odlomek prežganega stenskega ometa. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 121 SE 116 – jarek znotraj stavbe 3 116 (M 1 : 50) A Jarek SE 116 (vel. 5,47 × 0,80 m) je bil odkrit v sek. 3, kv. 44–45. Nahajal se je znotraj stavbe 3. Zapolnjen je bil s kamenjem in z odlomki prazgodovin- skih keramičnih posod ( B G277 – G279 ). Po mnenju Saše D. Jelenko so kamni A B spominjali na ostanke suhega zidu. SE 159 – jama za soho ob stavbi 3 B SE 117 (M 1 : 20)– jama za soho Jama, ki je najverjetneje nekoč služila za navpični kol v ju-Nahajala se je ob daljši severni stranici stavbe 3, v sek. 3, kv. 43a. Bila je okrogle- gozahodnem vogala stavbe 4, je bila ovalnega tlorisa (vel. ga tlorisa (pr. 0,39 m). V njej so bili odkriti 0,36 × 0,32 m). odlomek ustja z ostenjem prazgodovinske A posode ( G284 ), odlomek ostenja prazgo-A B dovinske posode, ožgan odlomek prežga- nega stenskega ometa ter manjši kamen. SE 118 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje nekoč služila za soho v južni steni pravokotne stavbe 4, je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,35 m). Stavba 4 (M 1 : 200) Manjša pravokotna stavba, ki jo orisuje skupina petih jam za sohe (SE 117–119, SE 121–123), se je nahajala tik ob se- verni stranici stavbe 4. Bila je pravokotnega tlorisa, dolžine 4,07 m in širine 2,43 m. Da gre za poznobronastodobno stavbo domnevamo predvsem na podlagi najdb iz jam za sohe v sosednji dobro primerljivi in enako usmerjeni stavbi, med tem ko tukaj ni bilo odkritih omembe vrednih prazgo- dovinskih najdb. V bližini stavbe se je nahajalo več jam za sohe, ki pa jih ni bilo mogoče povezati v smiselno celoto. Stavba 4 121 122 123 SE 119 – jama za soho 165 118 Jama, v kateri je bil najverjetneje nekoč navpični kol v jugo-Stavba 5 119 117 vzhodnem vogalu stavbe 4, je bila skoraj okroglega tlorisa 107 120 108 104 106 112 111 110 (vel. 0,39 × 0,38 m). 113 122 163 128 125 129 144 109 164 147 183 181 126 127 148 146 182 180 124 160 141 199 140 138 184 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 162 116 115 142 1133 161 139 1131 149 137 185 1132 187 1134 1136 145 1215 1135 1216 Stavba 3 1214 1213 263 SE 136 – jama za soho ob stavbi 4 B (M 1 : 20) Nahajala se je v sek. 3, kv. 12. Bila je okroglega tlorisa (vel. 0,43 × 0,36 m), v njej pa so bili odkriti odlomek ustja z ostenjem (G285) in štiri odlomki ostenj A A prazgodovinskih posod. B SE 121 – jama za soho Jama, v kateri je bil najverjetneje nekoč navpični kol seve- rozahodnega vogala stavbe 4, je bila okroglega tlorisa (pr. 0,32 m). Stavba 5 (M 1 : 200) Manjša pravokotna stavba (vel. 3,16 × 2,02 m) se je nahajala v sek. 3, kv. 42–43. Konstrukcija stavbe je dokumentirana s štirimi večjimi jamami za sohe (SE 106, SE 108, SE 144 in SE 147) in eno manjšo (SE 107). Jame so ležale tik ob seve- rovzhodni stranici stavbe 3, deloma pa tudi znotraj njega, SE 122 – jama za soho zaradi enake orientacije, velikost in oblike zdi verjetno, da kar pomeni, da stavbi nista bili sočasna. Nasprotno pa se, Stavba 4 Jama, ki je najverjetneje služila za soho v severovzhodnem 123 × 0,40 m). V polnilu jame je bil odkrit posamičen odlomek 165 Stavba 5 117 119 prazgodovinske posode. 107 120 104 106 112 111 110 108 SE 123 vogalu stavbe 4, je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,39 118 121 sta bili sočasni stavbi 5 in 4. 122 Manjša jama ovalnega tlorisa (vel. 0,29 × 0,24 m) se je nae-– jama za soho 113 129 144 109 164 125 147 183 128 181 hajala tik ob jami za soho SE 122. V njenem polnilu so bili 126 127 148 146 182 180 odkriti kamni, ki so najverjetneje služili za utrditev navpične- 163 124 160 141 199 ga kola ob severovzhodnem vogalu stavbe. 140 138 184 162 116 115 142 1133 161 139 1131 149 137 185 1132 187 1134 1136 145 1215 1135 1216 Stavba 3 1214 1213 263 SE 108 – jama za soho Jama, v kateri je bil najverjetneje nekoč navpični kol seve- rozahodnega vogala stavbe, je bila okroglega tlorisa (pr. 0,38 m) in obložena s kamni. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 123 SE 107 – jama za soho (M 1 : 20) Manjša jama za soho se je naha- A jala tik ob jami SE 108 (pr. 0,19 m). V polnilu jame je bil odkrit od- lomek ročaja prazgodovinske posode (G289), v njej pa je bila najverjetneje nekoč tudi soha, B na kateri je slonel severozahodni vogal stavbe. A B SE 1118 – jama za soho (M 1 : 20) Jama za soho je bila v vrsti s tremi drugimi jamami za sohe ob krajši vzhodni stranici stavbe 3, v sek. 3, kv. 44b. Bila je skoraj okroglega tlorisa (pr. 0,69 m), utrjena z večjim ka- mnom, v njej pa je bil odkrit tudi delno rekonstruiran po- znobronastodobni lonec (G290) in večji odlomek dna z ostenjem posode (G291). B SE 106 – jama za soho Jama, ki je najverjetneje nekoč služila za nav- pični kol v severovzhodnem vogalu stavbe 5, A je bila okroglega tlorisa (pr. 0,42 m) in oblo- A B žena s kamni. V njej je bil odkrit odlomek prazgodovinske keramične posode. SE 1121 – jama za soho (M 1 : 20) B A Odkrita je bila v sek. 3, kv. 44b in je ležala v isti vrsti jam za sohe kot jama SE 1118. Bila je ovalnega tlo- risa (vel. 0,62 × 0,68 m). V njej je A B bilo odkritih 29 prazgodovinskih keramičnih odlomkov (med nji- mi G292–G294) in 10 odlomkov prežganega stenskega ometa. B SE 147 – jama za soho (M 1 : 20) Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,34 m), obložena s kamni, v njej pa so bili odkriti tudi odlomki poznobronasto- A A dobnih keramičnih posod in keramična B utež (G286–G288). V jami je bil najverje- tneje nekoč navpični kol jugovzhodnega vogala stavbe 5. 124 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Stavba 6 (M 1 : 100) Skupke kamenja in jame za sohe smemo tolmačiti kot pod- V sek. 6, kv. 70–71a, 72–74, 98–100 in 102 je bilo po odstra- pornike za lesene stebre, ki so na obeh straneh stavbe pod- nitvi kulturne plasti vidnih več v geološko osnov vkopanih pirali rob strehe ali nadstrešek. jam za sohe, ki predstavljajo ostanke stavbe 6. Ta je bila pra- Znotraj stavbe je bil tik ob zunanji liniji ob daljši steni stav- vokotne oblike, velikosti 7,7 × 10,7 m ter usmerjena v smeri be odkrit večji skupek keramike (SE 204). V vrsti z zahodno severovzhod–jugozahod. Ležala je južno od stavbe 3, od notranjo linijo jam za sohe se je nahajal skupek kamenja katere je precej manjša, pa tudi razporeditev jam za sohe in keramike SE 210, v osrednjem delu stavbe pa je ležala kaže, da gre verjetno za nekoliko drugačen tip zgradbe. srednje velika okrogla tlakovana površina (SE 203). Zaho- Zaradi jasno vidnega tlorisa, ki ga oblikujejo jame za sohe, dno od stavbe sta bili odkriti še dve večji tlakovani površini je mogoče zelo dobro videti obseg zgradbe in njeno struk- (SE 201 in SE 202), posamične jame za sohe (SE 1250, SE turo. V notranjosti so bile v dveh vrstah, v razmaku okoli 220, SE 217–216) in jarek (SE 211), ki se je navezoval na tlak 2,43 m na gosto postavljene jame za sohe (SE 223–234, SE 243–245, SE 237–239, SE 256, SE 262). Vzporedno s tema dvema linijama jam za sohe je bilo na vzhodni in na za- hodni strani opaziti dve dodatni vrsti jam za sohe in nekaj skupkov kamenja. Razdalja jam za sohe in skupkov kamnov v obeh zunanjih vrstah je do obeh linij v notranjosti stavbe tako na vzhodni kot tudi na zahodni strani stavbe približno enaka in se giblje med okoli 1,4 m in 1,8 m. V zahodni zu- nanji liniji so bile prisotne izključno jame za sohe (SE 258, SE 219–222, SE 235–236, SE 259–260), medtem ko sta v vzhodni zunanji liniji le dve jami za sohi ( jami SE 208–209) in trije skupki kamenja (SE 246 in SE 207 ter skupek keramike brez oznake SE), ob katerih sledov vkopa ni bilo zaznanih. 258 Stavba 6 201 245 206 244 243 246 221–222 227 223 247 228 224 218 229 203 1250 207 225 230 220 219 256 231 202 232 204 226 233 235 241 234 236 237 208 259 239 238 211 260 210 242 209 212 262 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 125 SE 202. Vzhodno od stavbe 6 pa so se nahajali manjša jama SE 218 – jama za soho (M 1 : 20) SE 241, jama za soho SE 247 in skupek kamenja SE 242. 0,73 m od jame za soho SE 221 se je nahajala jama SE 218, ki SE 258 je najverjetneje prav tako služila za leseni steber, ki je pod- – jama za soho (M 1 : 20) piral rob strehe ali nadstrešek. Jama je bila ovalnega tlorisa Jama se je nahajala v sek. 6, kv. 70, v severozahodnem vo- (vel. 0,66 × 0,57 m), v njej pa so bili odkriti odlomki pozno- galu stavbe. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,37 m), v njej pa je bronastodobne skodele ( G295 ) in več kamnov. bil odkrit odlomek prazgodovinske posode ( G298 ). Najver- jetneje je jama za soho služila za leseni steber, ki je podpiral rob strehe stavbe 6 ali nadstrešek tik ob stavbi. SE 219 – jama za soho (M 1 : 20) SE 222 Odkrita je bila zraven jame B za soho SE 218. Bila je oval-– jama za soho nega tlorisa (vel. 0,62 × 218 Jama se je nahajala 1,66 m od jame za soho SE 258. Bila je 0,54 m), v njenem polnilu pa okroglega tlorisa (pr. 0,38 m). Najverjetneje je služila za lese-so bili odlomki poznobrona-ni steber, ki je podpiral rob strehe ali nadstrešek. stodobnih keramičnih posod (G296–G297). Ležala je v vrsti z jamami za sohe, ki so najverjetneje podpirali rob strehe stavbe 6 ali nadstre- šek ob stavbi. 219 A A B SE 221 – jama za soho Jama ovalnega tlorisa je bila v stiku z jamo SE 221 (vel. 0,64 × 0,52 m). Najverjetneje je služila za leseni steber, ki je podd- piral rob strehe stavbe 6 ali nadstrešek. 126 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 220 – jama za soho V neposredni bližini jame za soho SE 218, a nekoliko izven linije jam, ki so jo tvorile zgoraj opisane jame za sohe, je bila jama za soho SE 220. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,40 × 0,38 m). Na robu sta bila odkrita dva srednje velika kamna. SE 259 – jama za soho 0,26 m od jame za soho SE 236 je ležala v vrsti z njo jama za sohe SE 259, ki je bila prav tako ovalnega tlorisa (vel. 0,41 × 0,36 m), a brez najdb, le s posameznimi manjšimi kamni. B SE 235 – jama za soho Jama za soho SE 235 je bila odkrita 2,48 m od jame za soho SE 219, s katero je bila v vrsti. Bila je ovalnega tlorisa (vel. A A B 0,47 × 0,38 m). Najverjetneje je bil v njej nekoč leseni steber, ki je podpiral rob strehe stavbe 6 ali nadstrešek ob stavbi. SE 236 – jama za soho (M 1 : 20) SE 260 – jama za soho Jama se je nahajala v domnevnem jugozahodnem vogalu stavbe, okoli 1,7 m od jame za soho SE 259, v sek. 6, kv. 98. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,37 × 0,34 m) in je vseo- bovala posamezne manjše kamne. Najverjetneje je služila za leseni steber, ki je podpiral rob strehe ali nadstrešek. B Jama za soho SE 236 je ležala v nepo- sredni bližini jame za sohe SE 235 v zu- nanji vrsti jam za sohe na zahodni strani stavbe. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,36 A A B × 0,33 m), v njej pa so bili odkriti odlomki poznobronastodobnih keramičnih posod (G303–G304). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 127 SE 246 – skupek kamenja SE 223 – jami za soho Odkrit je bil v sek. 6, kv. 71a (vel. 0,34 × 0,32 m). Sledov vko - Pod isto številko sta združeni dve jami za soho, ki sta se pa ni bilo vidnih. Najverjetneje so kamni služili za podporo stikali v prvi notranji liniji jam za sohe v stavbi 6. Jami sta bili lesenemu stebru, ki je podpiral rob strehe ali nadstrešek v ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,37 m, 0,52 × 0,36 m). severovzhodnem vogalu stavbe. SE 224 – jama za soho Jama, v kateri je bil nekoč navpični kol v prvi notranji liniji jam za sohe stavbe 6, je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,53 × 0,49 m). SE 207 – skupek kamenja Podoben skupek kamenja je bil odkrit 1,88 m od SE 246. Ponovno sledov vkopa ni bilo, a sta bila skupka kamnov v vrsti, ki je bila vzporedna z usmerjenostjo stavbe 6. Od linij v notranjosti stavbe, ki jih tvorijo jame za sohe, sta bila skupka odmaknjena približno enako kot zahodna zunanja linija jam za sohe, zato je verjetno, da so tudi v tem primeru kamni podpirali rob strehe ali nadstreška. SE 208 – jama za soho 1,75 m od skupka kamenja SE 208 je bil v vrsti z njim odkrit še en skupek kamenja, pri čemer so bili pod kamni v tem primeru opazni tudi sledovi vkopa. Ležala je okoli 2,4 m od jame za soho SE 208 in v vrsti s SE 256 – jama za soho SE 209 – jama za soho preostalimi v jugovzhodni stranici stavbe. Ležala je tik ob jami za soho SE 225. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,42 m). SE 245 – jama za soho Ležala je v severovzhodni stranici stavbe 6. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,4 m). Vsebovala je le en manjši kamen. 128 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 225 B – jama za soho (M 1 : 20) SE 234 – jama za soho 0,74 m od jame za soho SE 224 Naslednja jama, v kateri je bil nekoč navpični kol v prvi no- je bila odkrita jama SE 225, ki je tranji liniji jam za sohe v stavbi 6, je bila nekoliko manjša, bila okroglega tlorisa (pr. 0,61 m). ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,31 m) in je vsebovala en večji V jami je bil odkrit odlomek ustja in posamezne manjše kamne. z okrašenim ostenjem poznobro- nastodobne sklede (G305). A A B SE 239 – jama za soho 0,73 m od jame za soho SE 234 je bila v vrsti z njo jama za soho SE 239. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,69 × 0,48 m). SE 226 – jama za B soho (M 1 : 20) Tudi v tem primeru sta bili pod isto številko združeni dve jami za soho, ki sta se stika- jam za sohe v stavbi 6. A B SE 210 – skupek keramike Jami sta bili ovalnega li v prvi notranji liniji A tlorisa (vel. 0,47 × 0,46 za sohe v stavbi 6 odkrit skupek kamenja in prazgodovinske 0,89 m od jame za soho SE 239 je bil v prvi notranji liniji jam m, 0,47 × 0,43 m). keramike. Sledov vkopa ni bilo, a je najverjetneje skupek po- vezan z jamami za sohe, saj je razmak do najbližje jame pri- bližno enak razmakom med ostalimi jamami za sohe v vrsti. SE 243 – jama za soho Jama se je nahajala v sek. 6, kv. 71, v severovzhodni stranici stavbe 6. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,32 m). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 129 SE 244 – jama za soho SE 229 – jama za soho Nahajala se je tik ob jami za soho SE 243, v drugi notranji Nahajala se je 0,48 m od jame za soho SE 228, v drugi no- liniji jam za sohe v stavbi. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,34 m). tranji liniji jam za sohe v stavbi 6. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,40 m). Vsebovala je le večji kamen. B SE 227 – jama za soho (M 1 : 20) Le okoli 0,2 m južno od jame za soho SE 244 je bila v drugi notra- SE 230 – jama za soho nji liniji jam za sohe v stavbi odkrita Nahajala se je 0,39 m od jame za soho SE 229, v drugi no- jama za soho SE 227. Bila je oval- tranji liniji jam za sohe v stavbi. Bila je ovalnega tlorisa (vel. A nega tlorisa (vel. 0,58 × 0,43 m), v A B 0,45 × 0,40 m) in je vsebovala posamezne drobce prazgop-njej pa je bil odkrit odlomek ustja z dovinske lončenine. ostenjem prazgodovinske posode. SE 231 – jama za soho Bila je v neposredni bližini jame za soho SE 230, v drugi SE 228 – jama za soho notranji liniji jam za sohe v stavbi. Bila je skoraj okroglega Odkrita je bila v bližini jame za soho SE 227. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,58 × 0,56 m). tlorisa (vel. 0,57 × 0,42 m). 130 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 232 – jama za soho SE 238 – jama za soho Nahajala se je 0,34 m od jame za soho SE 231, v drugi no- Jama, v kateri je bil nekoč navpični kol v prvi notranji liniji tranji liniji jam za sohe v stavbi. Bila je ovalnega tlorisa (vel. jam za sohe v stavbi 6, je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,53 × 0,56 × 0,46 m). 0,49 m). SE 233 – jama za soho SE 262 – jama za soho Nahajala se je 0,77 m od jame za soho SE 232, v drugi no- Jama je bila odkrita v sek. 6, kv. 102. Ležala je v južni steni tranji liniji jam za sohe v stavbi. Bila je ovalnega tlorisa (vel. stavbe 6, hkrati pa tudi v drugi notranji liniji jam za sohe v 0,49 × 0,48 m). stavbi. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,34 m). Vsebovala je en večji kamen. SE 237 – jama za soho Nahajala se je 0,49 m od jame za soho SE 233, v drugi no- SE 206 – jama za soho tranji liniji jam za sohe v stavbi. Bila je ovalnega tlorisa (vel. Jama je bila odkrita v sek. 6, kv. 70. Ležala je znotraj obmo- 0,44 × 0,40 m) in je vsebovala en srednje velik kamen. čja stavbe 6, a s preostalimi jamami za sohe ni bila v vrsti. V tlorisu je bila okrogla (pr. 0,25 m). Plast v jami je vsebovala kamne in odlomke prazgodovinskih posod. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 131 SE 203 – jama s prodniki (tlakovana površina) SE 1250 – jama za soho ob Odkrita je bila v osrednjem delu stavbe 6, nekako v njegovi stavbi 6 (M 1 : 20) zgornji tretjini. V tlorisu je bila ovalne oblike (vel. 0,76 × Nahajala se je ob zahodni steni A B 0,70 m), sestavljali pa so jo prodniki velikosti do 0,22 × 0,2 stavbe 6. Bila je ovalnega tlorisa m. Podobne jame so se nahajale tudi v zgornji tretjini stavb (vel. 0,54 × 0,50 m), v njej pa je 11–13, 15 in 17. bilo odkrito prazgodovinsko pre- dilsko vretence (G314). A B SE 204 – skupek keramike (M 1 : 20) Večja koncentracija keramike je bila odkrita ob vzhodni steni stavbe 6, na površini okroglega tlorisa (pr. 0,5 m). Sledov vkopa ni bilo. Iz odlomkov je bilo mogoče sestaviti večjo posodo s stožčastim vratom (G313). Ohranjen je bil tudi SE 201 – tlak ob stavbi 6 (M 1 : 20) odlomek pokrova (G312), s katerim je bila nekoč najver- Ležal je v sek. 6, kv. 69. Tlakovana površina je bila postavlje- jetneje posoda pokrita, na na sterilno osnovo in je bila nepravilne oblike (vel. 1,68 zraven njiju pa so bili še × 1,68 m). Prekrita je bila z različno velikimi rečnimi obli- trije odlomki ustij z oste- cami, v povprečju velikimi med 5 in 25 cm. Med oblicami nji posod (G307, G309– je bilo raztresenih precej G310), odlomek ostenja drobcev prazgodovin- posode, okrašene z raz- ske keramike, deloma pa členjenim plastičnim re- se pojavljajo tudi skup- brom (G308), in odlomek ki keramike, ki kažejo ognjiščne koze (G311). bolje ohranjene poso- de (G315–G319). Plast kamenja je segala okoli 15 cm globoko. 132 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 202 – tlak ob stavbi 6 (M 1 : 20) SE 216 – skupek keramike ob stavbi 6 V sek. 6, kv. 75 in 97 je bila odkrita zelo podobna tlakovana Skupek keramike je bil odkrit tudi okoli 0,35 m južneje od površina kot zgoraj opisana SE 201, le da je bila nekoliko zgoraj opisanega SE 217. večja (vel. 2,35 × 2,11 m) in se je na južni strani nanjo nan- vezoval jarek SE 211. Tudi tukaj so bili med kamni odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. 202 217 216 SE 241 – skupek keramike ob stavbi 6 (M 1 : 20) Skupek keramike SE 241 je ležal vzhodno od stavbe 6 in v njegovi neposredni bližini. Gre za odlomke dna z ostenjem posode (G325), ki so bili raztreseni na površini okroglega tlorisa (pr. 0,2 m). SE 217 – skupek keramike ob stavbi 6 (M 1 : 20) Nahajal se je na območju tlakovane površine SE 202. Od- lomki prazgodovinskih posod so bili raztreseni na površini SE 211 – jarek ob stavbi 6 ovalnega tlorisa (vel. 0,34 × 0,24 m) in pripadajo dvema (M 1 : 20) različnima posodama ( G323–G324 ). Jarek je ležal v sek. 6, kv. 97 in 104. Zdi se, da je bil povezan s stavbo 6, saj je bil z njo vzporeden (vel. 5 × 0,5 m). V zgornjem delu je bilo nad jarkom kamenje, podobno kot pri tlakovanih površinah SE 201 in SE 202, pod kamni pa je bilo odkri- tih precej odlomkov praz- godovinskih posod (G326– G335). Na severni strani se je jarek navezoval na tlak SE 202 in na dva skupka kera- mike (SE 216–217). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 133 289 293 1210 Stavba 7 1227 211 296 1224 1245 1226 1225 1222 290 284 285 Stavba 7 (M 1 : 100) Njen tloris domnevamo predvsem na podlagi skupkov ka- mnov v sek. 5, kv. 80–81, 91–92, 109–111, ki si sledijo v pri- 326 bližno enakih razmakih (SE 326, SE 1221 – 1222, SE 1224, SE 1226–1227), medtem ko je bilo tukaj odkritih le malo jam za navpične sohe (SE 284 SE 293 – jama za soho – 285, SE 290, SE 293, SE 296, SE 1210). Skupki keramike in omenjene jame si sledijo v sme- Jama se je nahajala v sek. 5, kv. 81, v severozahodnem voga- ri severovzhod–jugozahod, kar se ujema z najpogostejšo lu stavbe 7. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,35 m). usmerjenostjo stavb na naselbini. Stavba je ležala južno od stavbe 2. Po dolžini je bila glede na jame za sohe in skupke keramike podobna stavbi 6, stavbi pa sta bili tudi podobne dolžine, namreč okoli 10,7 m. Znotraj stavbe je bil odkrit skupek kamenja s posamičnimi prazgodovinskimi keramičnimi odlomki (SE 1225), srednje velika jama (SE 1245) in tri jame za sohe (SE 296, SE 284). Ob severni steni stavbe je bil skupek prazgodovinske keramike (SE 289), v južnem delu pa so stavbo presekale recentne jame. SE 1227 – skupek kamenja Dobra dva metra proti jugozahodu od jame za soho SE 293 se je na površini, ki je bila okroglega tlorisa (pr. 0,39 m), na- hajal skupek kamenja. Sledov vkopa ni bilo. SE 1226 – skupek kamenja V liniji s skupkom kamenja SE 1227 in jamo za soho SE 293 je okoli 2,3 m proti jugozahodu ležal skupek kamenja SE 1226. 134 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1222 – skupek kamenja V liniji s predhodnimi skupki kamenja je bil okoli 1,84 m proti 326 jugozahodu še skupek SE 1222. Kamni so ležali na manjši 350 površini okroglega tlorisa (pr. 0,30 m). 348 SE 285 – jama za soho (M 1 : 20) 352 B V isti liniji, okoli 2,5 m proti jugoza- 332 326 hodu od skupka kamenja SE 1222, v jugozahodnem vogalu stavbe A 7, je bila jama okroglega tlorisa A B (pr. 0,31 m) SE 285. V njej so bili 331 odlomki prazgodovinskih posod 342 (G336–G338). Odkrita je bila med jamo za soho SE 285 in skupkom kame- površini ovalnega tlorisa (vel. 0,23 × 0,32 m), okoli 4,16 m od nja SE 1222. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,29 m). Nahajala zahodne stranice stavbe (zunanje mere). V podobni razdalji se je tudi v vrsti z jamami za recentne kole (za trto), kar od te stranice se je nahajal tudi skupek kamenja SE 326. SE 290 – jama za soho Nahajal se je v sek. 5, kv. 80. Kamni so se bili zgoščeni na SE 1224 – skupek kamenja dopušča njeno mlajšo datacijo. SE 1210 – jama za soho Nahajala se je v sek. 5, kv. 80 v severovzhodni stranici stav- be. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,35 m). V jami je bilo precej kamnov. SE 296 – jama za soho Jama za soho se je nahajala tudi v notranjosti stavbe, 1,86 m proti jugozahodu od jame za soho SE 1210. Skupaj s slednjo oblikujeta vrsto, ki je vzporedna z severozahodno stranico stavbe. SE 326 (del) – skupek kamenja (M 1 : 50) V sek. 8, kv. 119 in sek. 5, kv. 110 je bila najdena skupina ka- mnov, razporejenih v obliki črke L, ki dajejo vtis, da tvorijo vogal stavbe. Ti kamni predstavljajo skrajni severni del SE 326, ki se je sicer širila kot groblja v smeri od severovzhoda proti jugozahodu. Približno na polovici razdalje med glavno zgo- stitvijo kamnov in jamo za soho SE 285 je bil na površini oval- nega tlorisa (vel. 0,21 × 0,3 m) odkrit manjši skupek kamenja. Tukaj bi zato morda smeli domnevati južno stranico stavbe 7. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 135 SE 1245 – jama 1246 265 Tik ob jami za soho SE 296 je bila odkrita srednje velika jama 277 SE 1245. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,69 × 0,64 m). Njun stratigrafski odnos ni znan. Stavba 8 1247 SE 1225 – skupek keramike V osrednjem delu stavbe 7 je bila na površini vel. 1,06 × 0,36 m odkrita zgostitev kamenja s prazgodovinskimi kera- mičnimi odlomki. 280 276 SE 284 279 – jama za soho 278 V tem primeru sta bili pod isto številko združeni dve jami za soho, ki sta se stikali v notranjosti stavbe. Jami sta bili 275 ovalnega tlorisa (vel. 0,33 × 0,22 m in 0,39 × 0,31 m) in sta 281 283 vsebovali precej manjših kamnov. 282 1248 362 338 337 336 SE 289 – skupek keramike ob stavbi 7 (M 1 : 20) Ob severovzhodni stranici stavbe 7 so bili na površini velikosti 0,86 × 0,54 m raz- pršeni odlomki prazgodovin- skih posod (G339–G340) in kamni. SE 362 – jama za soho Stavba 8 Jama za soho ovalne oblike (vel. 0,4 × 0,5 m, gl. do 0,24 m) (M 1 : 100) Skromne ostaline te stavbe so bile odkrite v jugovzhodnem je bila odkrita v sek. 8, kv. 121. Vkopana je bila v rjavo pešče- delu sek. 5 in v severozahodnem delu sek. 8. Pravokotni no-glineno zemljo (SE 3), s spodnjim delom v rumenorjavo obris stavbe je mogoče prepoznati na podlagi jam za sohe, ki si sledijo v treh vrstah, dvema usmerjenima v smeri seve- rovzhod–jugozahod (SE 1246, SE 1248, SE 279–282, SE 362 in SE 1247, SE 275–276, SE 278) in eno krajšo usmerjeno v smeri severozahod–jugovzhod (SE 336–338). Po dolžini in širini (vel. 10,7 × 3,76 m) je bila stavba podobna sosednji stavbi 7, s katero je bila tudi vzporedna. Na severnem robu stavbe je bil skupek prazgodovinske keramike in kamenja (SE 277), še en skupek keramike (SE 265) pa je bil odkrit tudi v neposredni bližini stavbe. 136 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 peščeno zemljo (SE 4) in zapolnjena s temno rjavo, bolj zbi- to ilovnato zemljo. V njej so bili odkriti 0,05 do 0,1 m veliki prodniki. SE 338 – jama za soho Jama za soho ovalne oblike (vel. 0,3 × 0,28 m, gl. do 0,18 m) je bila odkrita v sek. 8, kv. 121, v domnevnem jugozahodnem vogalu stavbe. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno ze- mljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava, bolj zbita ilovnata zemlja brez najdb. SE 1248 – jami za soho Pod isto številko združeni dve jami za soho, ki sta se stikali. Jami sta bili ovalnega tlorisa (vel. 0,39 × 0,37 m in 0,53 × 0,45 m). SE 282 – jama za soho Le 0,26 m od jame za sohe SE 1248 je v vrsti z njo v severo- zahodni stranici stavbe ležala jama za soho SE 282. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,52 × 0,46 m). SE 337 – jama za soho Jama za soho ovalne oblike (vel. 0,5 × 0,26 m, gl. do 0,26 m) je bila vkopana v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), s spodnjim delom v rumenorjavo peščeno zemljo (SE 4). Za- polnjevala jo je temno rjava, bolj zbita ilovnata zemlja brez najdb. SE 281 – jama za soho Odkrita je bila 0,4 m od jame za sohe SE 282 in v vrsti s preostalimi jamami v severozahodni stranici stavbe 8. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,40 m). SE 336 – jama za soho Srednje velika jama okrogle oblike (pr. 0,88 cm, gl. do 24 cm) je bila vkopana v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), s spodnjim delom v rumenorjavo peščeno zemljo (SE 4). Zapolnjevala jo je temno rjava, bolj zbita ilovnata zemlja. V sredini jame so bili sledovi manjše jamice s svetlo sivim robom, sledovi sohe, večji kamen in 3 odlomki prazgodo- vinske keramike. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 137 SE 279 – jama za soho Jama za soho skoraj okroglega tlorisa (pr. 0,32 m) je ležala v severozahodni stranici stavbe, 1,46 m proti severovzhodu od jame SE 281. SE 1247 – jama za soho Odkrita je bila v sek. 5, kv. 94. V jugovzhodni stranici stavbe je ležala najdlje proti severu. SE 276 – jama za soho SE 280 – jama za soho Manjša, skoraj okrogla jama za soho (pr. 0,21 m) je bila od- Jama skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,41 × 0,40 m) je ležala krita približno 1 m od jame SE 1247, v jugovzhodni stranici neposredno ob jami za sohe SE 279 in v vrsti s preostalimi stavbe. jamami v severozahodni stranici stavbe. SE 278 – jama za soho SE 1246 – jama za soho Ležala je približno 0,5 m od jame za sohe SE 276. Bila je Srednje velika ovalna jama (vel. 1,15 × 0,87 m) je ležala v ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,39 m) in v vrsti s preostalimi severozahodnem vogalu stavbe 8. jamami v jugovzhodni stranici stavbe 8. SE 277 – skupek keramike (M 1 : 20) Ob severovzhodni stranici stavbe 8 je bil na manjši površini ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,36 m) odkrit skupek keramike in kamenja. Sledov vkopa ni bilo. Med najdbami velja izpostaviti odlomek poznobronastodobne skodelice (G341), predilsko vretence (G343) in odlomek morebitne svetilke (G342). Na robu skupka, večinoma že izven ovalne površine, je ležal večji kamen (vel. 0,34 × 0,17 m). 138 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 275 – jama za soho 1 v sek. 1 in 2. Približno enako usmeritve je bila tudi stavba Zadnja jama za soho v jugovzhodni stranici stavbe 8 se je 3 v sek. 2 in 3, medtem ko so bile stavbe 6–8 usmerjene v nahajala 0,7 m od jame za sohe SE 278. Bila je ovalnega nasprotno smer. Znotraj stavbe je bil odkrit jarek SE 1211, v tlorisa (vel. 0,32 × 0,31 m). Ležala je v bližini prve linije jam bližini stavbe pa dve jami za soho s prazgodovinsko kera- za sohe v recentnih brajdah, ki so presekale prazgodovinsko miko (SE 212 in SE 248). stavbo, zato je njena pripadnost stavbi 8 nekoliko vprašljiva. SE 325 – jama za soho (M 1 : 20) Jama za soho skoraj okrogle oblike (pr. 0,44 m, gl. do 0,30 m) je ležala v jugozahodni stranici stavbe. Vkopana je bila v rja- vo peščeno-glineno zemljo (SE 3), vsebovala pa temno rjavo, bolj zbi- B to ilovnato zemljo. V polnilu jame A je bilo odkritih 36 prazgodovinskih keramičnih odlomkov, med nji- mi tudi odlomek ustja z ostenjem A B večje posode (G345) in odlomek ostenja druge posode, okrašene z razčlenjenim plastičnim rebrom (G346). SE 265 – skupek keramike ob stavbi 8 (M 1 : 20) Odkrit je bil 2,13 m od severovzhodnega vogala stavbe 8, še v kv. 94, a v neposredni bližini kv. 95. Najdbe so bile zgoščene na manjši površini ovalnega tlorisa (vel. 0,22 × 0,17 m), z izjemo enega odlomka, ki je ležal okoli 0,2 m izven te zgostitve v smeri proti vzhodu. Odlomki pripadajo praz- godovinskemu loncu (G344). SE 358 – jama za soho Jama za soho okrogle oblike (pr. 0,4 m, gl. do 0,22 m) je ležala v jugozahodni stranici stavbe, okoli 2,75 m od jame za soho SE 325. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), s spodnjim delom v rumenorjavo peščeno Stavba 9 Stavba 9 (M 1 : 100) 272 212 Ostaline te stavbe so bile od- 270 251 krite v jugozahodnem delu 269 252 248 253 sek. 6, jugovzhodnem delu 268 267 sek. 5 in severozahodnem 1211 249 213 delu sek. 9, kv. 104–106, kv. 250 124–125. Stavba je bila zgraje- 271 na v sohasti tehniki ( jame za sohe SE 266–272, SE 325, SE 266 358 358, SE 314, SE 320, SE 213, SE 249–251, SE 253). Bila je pra- vokotna in usmerjena v smeri 325 severozahod–jugovzhod, to- 320 314 rej povsem enako kot stavba Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 139 vzporedna s severozahodno stranico stavbe. Večja jama je ležala že nekoliko izven te linije, vsebovala je precej kame- nja in bi lahko pripadala tudi recentnim jamam za trte. SE 213 – jama za soho (M 1 : 20) Jama za soho okrogle oblike (pr. B 0,34 m) je bila vkopana v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja. Vsebovala je odlomke prazgo- dovinskih posod in odlomek A ognjiščne koze ( A B G347–G348 ). Nekaj prazgodovinskih odlom- zemljo (SE 4), v njej pa je bila temno rjava, bolj zbita ilovnata posredni bližini jame. Nahajala kov je bilo raztresenih tudi v ne-zemlja s prazgodovinsko keramiko. se je v domnevnem severovzho-SE 314 – jama za soho dnem vogalu stavbe 9. Jama za kol skoraj okrogle oblike (vel. 0,32 × 0,30 m, gl. SE 249 – jama za soho (M 249 A do 20 cm) je bila vkopana v rjavo peščeno-glineno zemljo 1 : 20) (SE 3) in zapolnjena s temno rjavo, bolj zbito ilovnato ze-Jama za soho ovalne obli-mljo. Nahajala se je tako v vrsti z jamami v jugozahodni ke (vel. 0,57 × 0,47 m) se je stranici stavbe 9 kot tudi z recentnimi jamami za trte. Pripa-nahajala okoli 1,6 m od jame 250 dnost stavbi je zato vprašljiva. SE 213, v severovzhodni stranici stavbe. Vkopana je bila v rjavo peščeno-gline- B no zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja. A B Vsebovala je odlomke praz- godovinskih posod (G349) in kamne. SE 250 – jama za soho (M 1 : 20) Manjša jama za soho ovalne oblike (vel. 0,35 × 0,23 m), ki jo je presekala jama SE 249. Vkopana je bila v rjavo pe- SE 320 – jama/-i(?) za soho zemlja. ščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava V tem primeru sta bili pod isto številko združeni manjša jama okroglega tlorisa (pr. 0,26 m) in večja jama ovalnega tlorisa (0,52 × 0,46 m), ki sta se stikali. Manjša jama je bila v vrsti s prazgodovinsko jamo za soho SE 213, ta linija pa je 140 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 253 – jama za soho (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja, ki je vsebovala Jama za soho ovalne oblike (vel. 0,53 × 0,40 m) se je naha- odlomke prazgodovinskih posod (G351–G352). jala 1,52 m od jame SE 250, v severovzhodni stranici stavbe SE 269 – jama za soho 9. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v Jama za soho nepravilne okrogle oblike (pr. 0,41 m) se je njej pa je bila temno rjava zemlja. nahajala v neposredni bližini jame SE 270 in je bila poma- knjena nekoliko v notranjost od domnevne severovzhodne stranice stavbe. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja z odlomki prazgodovinskih posod. SE 251 – jama za soho Jama za soho ovalne oblike (vel. 0,48 × 0,37 m) se je naha- jala 0,37 m od jame SE 251, v severovzhodni stranici stavbe. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej SE 268 – jama za soho (M 1 : 20) B pa je bila temno rjava zemlja brez najdb. Jama za soho nepravilne okrogle oblike (pr. 0,37 m) se je nahajala v neposredni bližini jame SE 269. Z njo je bila v vrsti, ta linija pa je vzporedna s krajšima stra- nicama stavbe. Na tem mestu bi morda A A B smeli domnevati vhod v stavbo ali pa manjši predprostor (vetrolov) ob vhodu. Jama je bila vkopana v rjavo peščeno- -glineno zemljo, v njej pa je bila temno rjava zemlja. V njej so bili odkriti odlomki prazgodovinskih posod, med njimi tudi odlomek ostenja posode, okrašene z razčlenjenim plastičnim rebrom (G350). SE 270 – jama za soho Jama za soho nepravilne ovalne oblike (vel. 0,36 × 0,31 m) se je nahajala 2,18 m od jame SE 251, v severovzhodni stra- nici stavbe. Vkopana je bila v rjavo peščeno-glineno zemljo Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 141 SE 267 – jama za soho SE 266 – jama za soho V bližini jame za soho SE 268 se je nahajala še jama za nav- Odkrita je bila 1,64 m od jame SE 271, in je ležala v vrsti s pični kol SE 267. Bila je ovalne oblike (vel. 0,46 × 0,42 m) in v štirimi drugimi jamami za sohe v jugozahodni stranici stav- vrsti z recentnimi jamami za trto, tako da obstaja verjetnost, be 9. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,27 × 0,23 m), vkopana v da je recentna. rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja. SE 272 – jama za soho Jama se je nahajala v sek. 5, kv. 106, v severozahodnem vo- galu stavbe 9. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,39 × 0,35 m), vkopana v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je SE 1211 – jarek bila temno rjava zemlja, ki je vsebovala posamične prazgo- V notranjosti stavbe je bil odkrit jarek SE 211. Jarek je segal dovinske keramične odlomke. do linije jam za sohe v južni stranici stavbe prečno proti njegovi sredini. Širok je bil 0,55 m, dolg pa 1,94 m. Jarek bi morda lahko razumeli kot ostanek predelne stene v notra- njosti stavbe. SE 212 A – jama (M 1 : 20) Nekako na polovici razdalje med stavbo 9 in stavbo 6 je bila odkrita manjša jama okroglega tlorisa SE 212 (pr. 0,38 m). V njej so bili odkriti B številni odlomki prazgodovinskih A B posod ( G353–G355 ). SE 271 – jama za soho Nahajala se v istem kvadrantu, v jugozahodnem vogalu stavbe 9. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,31 m), vkoa- pana v rjavo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja brez najdb. 142 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 248 – jama za soho (M 1 : 20) V severnem delu je bil tlak na posameznih mestih prebit A Prazgodovinska keramika ( G356– z vrsto recentnih vkopov za trte. Izven te linije so bile pod G357) je bila odkrita tudi v manj- tlakom najdene štiri jame (SE 348, SE 350, SE 352 in SE 360), ši okrogli jami za soho SE 248 (pr. brez razumljive povezave, pri čemer so bili le v SE 352 naj- 0,47 m), v neposredni bližini do- deni štirje odlomki prazgodovinske keramike. mnevne severovzhodne stranice stavbe 9. Ali gre za prazgodovinsko B 326 jamo sočasno stavbi, je kljub temu A B vprašljivo, saj je bila jama v vrsti z 350 348 recentnimi jamami za trto. 352 332 326 SE 342 – skupek keramike (M 1 : 20) 331 V sek. 8, kv. 147 so bili v rjavi peščeno glineni zemlji (SE 3) v globini pribl. 0,45 m najdeni odlomki prazgodovinskega 342 lonca, ki je bil ohranjen do te mere, da ga je bilo mogoče v celoti rekonstruirati (G359). Med odlomki prazgodovinskega lonca so bili odlomki okrašenega ostenja druge posode z držajem (G358). Sledov vkopa ali jame ni bilo. Gre za območje, ki je bilo južno od stavb 7 in 8. SE 327 – jama Jama ovalne oblike (vel. 0,56 × 0,80 m, gl. do 0,26 m) je bila od- A krita v sek. 8, kv. 169 in 147. Vko- B pana je bila v rjavo peščeno-gli- neno zemljo (SE 3), s spodnjim delom v rumenorjavo peščeno zemljo (SE 4). V njej pa so bili temno rjava, bolj zbita ilovnata A B zemlja, odlomek ustja prazgo-dovinske posode (G424) ter 14 odlomkov ostenja prazgodovin- skih posod (med njimi G425). SE 326 – tlak (M 1 : 50) Kamnit tlak oz. groblja z veliko keramike je bil najden v sek. 8, kv. 117–119, 140–142 in kv. 145–147, tik pod ornico (SE 1) na vrhu rjave, peščeno glinene zemlje (SE 3), v gl. pribl. 25– 35 cm. Gre za zgostitev večjih (vel. 0,15 do 0,2 m) in manjših prodnikov ter lomljencev, pri čemer prevladujejo predvsem manjši. Nad kamni, deloma pa tudi med in pod njimi, je bila najdena velika količina keramike (2108 odlomkov; od tega 2069 prazgodovinskih; G360–G423), pa tudi nekaj prežga- nega stenskega ometa. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 143 SE 332 – skupek keramike (M 1 : 20) SE 403 – jama (M 1 : 20) B Odkrit je bil v sek. 8, kv. 142, v rjavi peščeno glineni zemlji Prazgodovinska jama, (SE 3), v globini pribl. 0,40 m. V skupku je bilo ohranjenih 33 nepravilno ovalnega tlo-prazgodovinskih odlomkov, ki pripadajo dvema različnima risa (vel. 1,03 × 0,85 m, gl. posodama (G426–G427). Sledov vkopa ni bilo. do 0,45 m) je bila odkrita v sek. 10, kv. 195. Jama je bila vkopana v SE 3 in je segala še v SE 4. V sip- ki rjavi peščeni zemlji so bili odkriti odlomki dveh posod: manjšega lonca z okrasom in enim ohra- njenim ročajem (G429) in A A B podobno oblikovanega ter okrašenega večjega lonca (G430). Pod kera- miko je 2–10 cm debela plast, sestavljena iz ena- komernih ovalnih plošča- tih srednje velikih pro- dnikov, pod njimi pa še plast zbitega sivorjavega peščenega polnila. Jama je bila delno presekana z izkopom testnega jarka, nastalega pri intenzivnem pregledu terena v sklopu projekta SAAS. V bližini jame je bilo odkritih šest jam za sohe (SE 404–409), nekatere z odlomki prazgodovinskih posod (SE 405, SE SE 306 – jama (M 1 : 20) 407–408), vendar pa jih zaradi omejenosti izkopa ni mogo- Jama nepravilne ovalne oblike (vel. 0,58 × 0,38 m, gl. do če povezati v smiselno celoto oziroma stavbo. 0,20 m) je bila odkrita v sek. 9, kv. 156. Vkopana je bil v rja- vo peščeno-glineno zemljo (SE 3), v njej pa je bila temno rjava, bolj ilovnata plast. Na B vrhu jame je bilo odkritih šest A prodnikov, v notranjosti pa odlomek prazgodovinske ke- A B ramike in del svitka ( G428 ). Gre za območje, ki se nahaja jugovzhodno od stavb 6 in 9. SE 623 – groblja (M 1 : 150) Velika strnjena koncentracija večjih in manjših prodnikov ter keramike je bila odkrita v sek Z2, kv. 16, 17, 40, 41. Najdbe so se koncentrirale na površini nepravilnega tlorisa (vel. 7,86 × 4,29 m). Prevladuje prazgodovinska keramika (360 odlom- kov; med njimi G431–G439), čeprav je bilo najti tudi precej rimskodobnih odlomkov (92). 144 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1679 – jama (M 1 : 20) Podobna ovalna jama (vel. 2,16 × 0,94 m in gl. 0,1 m) z vko- pom za soho gl. do 0,25 cm, sestavljena iz prodnikov in odlomkov keramike, je bila odkrita tudi v kv. 40 in deloma v sosednjem kv. 39. V jami so močno prevladovali prazgodo- vinski keramični odlomki (235 odlomkov; med njimi G442), vmes pa je bilo odkritih tudi nekaj rimskih odlomkov (7). B SE 1688 A – jama (M 1 : 20) Jama ovalnega tlorisa (vel. 2,56 × 1,12 m, gl. do 0,12 m) je bila odkrita v zahodnem delu kv. 40, v sek. Z2. Trda rja- A B va peščeno-zemljena plast v jami je bila z drobci oglja in keramike, pri čemer močno prevladujejo prazgodovinski odlomki (90 prazgodovinskih odlomkov, med njimi G440– G441, odkritih pa je bilo tudi 5 odlomkov antične keramike). V severnem delu jame se je nahajal vkop za soho, gl. 0,36 m, z ohranjenim kamnitim vencem. B Stavba 10 (M 1 : 100) A Tloris stavbe 10, je bil odkrit v sek. Z2 in Z1, kv. 5–8, 21–24, A B severno od stavb 11–14. Domnevamo ga na podlagi 14 jam za sohe (SE 1650–1652, SE 1629, SE 662, SE 665, SE 637, SE 694, SE 697–699, SE 1620–1621, SE 1699), ki kažejo, da je bila stavba morda pravokotnega tlorisa in usmerjena v smeri se- verozahod−jugovzhod. V dolžino je merila okoli 11,4 m, v širno pa okoli 3,7 m. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 145 1654 1652 639 Stavba 10 1621 1620 1650 1651 1629 664 637 698 699 663 665 694 1699 662 697 Jami za sohi SE 694 in SE 698 sta bili odkriti tik ob liniji štirih zemlja z drobci oglja, ki je vsebovala dva prazgodovinska jam za sohe v jugozahodni stranici stavbe, a sta ležali že keramična odlomka. izven te linije. Bili sta v razmaku 0,46 m in v vrsti, ki je bila SE 1650 – jama za soho vzporedna z jugozahodno stranico stavbe. Morda bi na tem Jama se je nahajala v jugozahodnem delu kv. 6, 2,37 m od mestu smeli domnevati vhod v prazgodovinsko stavbo ali jame za soho SE 1652 in je pripadala severovzhodni stra-nadstrešek. nici stavbe 10. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,41 m), Znotraj stavbe sta se nahajali še plitvi jami SE 663–664, s prodniki in s sivorjavo peščeno zemljo z drobci oglja, ki v bližini stavbe pa več manjših in srednje velikih prazgo- je vsebovala šest prazgodovinskih keramičnih odlomkov in dovinskih jam, prazgodovinska plast in dve groblji. Tik ob odlomek recentne opeke. severovzhodni stranici se je tako nahajala jama za soho SE 639, ob jugozahodni stranici stavbe jama za soho SE 693, vzhodno od stavbe jama SE 1654, zahodno od nje pa jama SE 641. Tukaj je bila raziskana še prazgodovinska plast SE 620, medtem ko je bila groblja SE 634, pod katero je bilo več jam za sohe (SE 1670, 1646, SE 1680), odkrita med stav- bo 10 in stavbo 11, groblja SE 614 pa znotraj tlorisa stavbe 10 in tlorisa stavbe 13. SE 1652 – jama za soho Jama se je nahajala v sek. Z1, kv. 7 in je pripadala seve- rovzhodni steni stavbe 10. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,43 m), v njej pa so bili odkriti prodniki in rjava peščena SE 1629 – jama za soho Jama se je nahajala v jugovzhodnem delu kv. 6, 1,64 m od jame za soho SE 1650 in je služila za soho v severovzhodni stranici stavbe 10. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,40 m, gl. do 0,23 m). Sivorjava zemljena plast v jami je vsebovala veliko drobcev oglja, prežgane kosti, dva lomljenca in deset od- lomkov prazgodovinske keramike. 146 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 663 – jama Jama je bila odkrita v sek. Z1, v vzhodnem delu kv. 23. Ležala je v notranjosti stavbe 10, približno na polovici med seve- rovzhodno in jugozahodno stranico. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,64 × 0,6 m, gl. 0,16 m). Zelo temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in deset odlomkov prazgodovinske keramike. SE 1651 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. Z1, kv. 7. in je ležala v notranjosti stavbe 10, ob njegovi severovzhodni stranici. Bila je okrogle- ga tlorisa (pr. 0,43 m, gl. 0,24 m). Sivorjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike (12). SE 1699 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. Z1, v jugozahodnem delu kv. 24. je ležala v jugovzhodni stranici stavbe. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,6 × 0,42 m; gl. 0,25 m), rjava zemljena plast v jami pa je vsebovala drobce oglja, odlomek prežganega stenskega ome- ta, odlomke prazgodovinske keramike (16) in en večji prodnik. SE 664 – jama Jama je bila odkrita v sek. Z1, v severovzhodnem delu kv. 23. Ležala je v notranjosti stavbe 10, ob njegovi severovzho- dni stranici. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,68 × 0,48 m, gl. 0,1 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, sedem odlomkov prazgodovinske keramike in nekaj SE 662 – jama za soho prodnikov. Jama, odkrita v sek. Z1, v jugovzhodnem delu kv. 23., je le- žala v jugozahodni stranici stavbe. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,32 × 0,38 m; gl. 0,26 m), zelo temno rjava zemljena Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 147 plast v jami pa je vsebovala drobce oglja in kosti ter odlom- plast v jami je vsebovalo drobce oglja, prodnike in odlomke ke prazgodovinske keramike (10). prazgodovinske keramike (24). SE 697 – jama za soho SE 637 – jama za soho Jama je bila odkrita 2,06 m od jame za soho SE 662 in je (M 1 : 20) ležala v jugozahodni stranici stavbe. Bila je okroglega tlori- Jama je bila odkrita 2,92 m od B A sa (pr. 0,38 m). Sivorjava zemljena plast v jami je vsebovala jame za soho SE 699, v sek. drobce oglja, prodnike in nekaj odlomkov prazgodovinske Z2, kv. 21 in je ležala v jugo-keramike (8). zahodni stranici stavbe 10. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,58 × 0,54 m). V sivorjavi zemlje- ni plasti z drobci oglja so bili A B odkriti odlomki prazgodovin- ske keramike (30; med njimi G444). SE 665 – jama za soho Jama je bila odkrita tik ob jami za soho SE 697 in je ležala v jugozahodni stranici stavbe 10. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,48 × 0,45 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebo - valo veliko drobcev oglja in kosti ter odlomke prazgodovin- ske keramike (23). SE 698 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. Z1, kv. 22 B A in je vkopana na mestu, kjer domne- vamo, da bi nekoč lahko stal vhod v stavbo ali nadstrešek. Bila je ovalne- ga tlorisa (vel. 0,40 × 0,34 m, gl. do A B SE 699 0,18 m). V sivorjavi peščeno-zemljeni – jama za soho plasti z drobci oglja so bili odkriti štir-Jama je bila odkrita 2,39 m od jame za soho SE 665 in je le-je odlomki prazgodovinske keramike žala v jugozahodni stranici stavbe 10. Bila je skoraj okrogle-(med njimi G443 ). ga tlorisa (pr. 0,38 × 0,36 m). Sivorjava, peščeno-zemljena 148 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 694 – jama za soho (M 1 : 20) Jama se je nahajala 0,46 m od jame za B A soho SE 698. V njej je bila nekoč soha, morebiti kot del konstrukcije vhoda v stavbo ali nadstreška, saj je bila jama A B v vrsti z jamo SE 698, ta linija pa je bila vzporedna z jugozahodno stranico stav- be 10. Jama je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,30 × 0,28 m, gl. 0,16 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgane kosti in šest odlomkov prazgodovinske keramike. SE 639 – jama za soho ob stavbi 10 (M 1 : 20) Odkrita je bila v neposredni bližini stavbe 10, v sek. Z1, kv. 6 in 7. Jama je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,46 × 0,42 m, gl. 0,46 m). Plast v jami je bila zemljena, si- vorjava in je vsebovalo drobce A B oglja, nekaj prodnikov in šte- vilne odlomke prazgodovinske keramike (111). Odlomki so ve- A B činoma sekundarno prežgani in pripadajo dvema različnima SE 1621 – jama za soho ( posodama s stožčastim vratom G445–G446). Odkrita je bila v jugovzhodnem delu kv. 8 v sek. Z2 in je pod- pirala soho v severozahodni stranici stavbe 10. Jama je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,34 × 0,33 m, gl. do 0,20 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drob- ce oglja in nekaj odlomkov prazgodovinske keramike. SE 620 – plast ob stavbi 10 (M 1 : 100) Zahodno od stavbe 10, v sek. Z1, kv. 4, 5, 24, 25, je bila plast sestavljena iz prodnikov in odlomkov keramike. Med SE 1622 – jama za soho njimi najdbami prevladuje prazgodovinska keramika (278; med jame za soho SE 1621. Jama je bila skoraj okroglega tlorisa in odlomek recentnega železnega predmeta. (vel. 0,56 × 0,54 m, gl. do 0,24 m). V njej je bila peščenob-V kv. 5 je znotraj plasti opaziti tri linije prodnikov, dve vzpo--zemljena, sivorjava plast, ki je vsebovala drobce oglja in redni in eno pravokotno med njima, tako da oblikujejo ne-Odkrita je bila v jugovzhodnem delu kv. 8 v sek. Z2, v bližini prežganega stenskega ometa, odlomki rimske keramike (16) G447–G449), odkriti pa so bili tudi posamezni odlomki odlomke keramike (91 prazgodovinskih, en antični). Ohra- njen je bil tudi kamnit venec. kakšno s kamni obdano pravokotno površino vel. 3,2 × 1,8 m. Jam za sohe tukaj ni bilo odkritih, a je zanimivo, da je bila Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 149 ta površina vzporedna s stavbo 10, pa tudi enako usmerje- na. Morda gre za ostanke manjše na drugačen način zgra- jene (pomožne?) stavbe. 620 3 SE 634 – groblja ob stavbah 10 in 11 (M 1 : 50) V sek. Z2, kv. 8, 9, 10, 19, 20, 21 se je v smeri od zahoda proti vzhodu razprostirala groblja, nepravilnega tlorisa (vel. 5,62 × 2,64 m). Sestavljena je bila iz drobcev prežganega sten- skega ometa, močnejše koncentracije prodnikov na vzho- dni strani in večje koncentracije keramike na zahodni strani. Med najdbami prevladuje prazgodovinska keramika (397 odlomkov; med njimi tudi G450–G452), nekaj je bilo od- kritih tudi rimskodobnih najdb (33 odlomkov; med G1607– G1609), pa tudi posamični odlomek recentne keramike. SE 1654 – jama ob stavbi 10 (M 1 : 20) Zahodno od stavbe 10 je bila v sek. Z2, kv. 8 odkrita jama SE 1654, ki je bila nepravilnega tlorisa (vel. 0,9 × 0,72 m, gl. 0,37 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebo- vala drobce oglja, zoglenela žitna zrna in prazgodovinske keramične odlomke (51). A B A B 150 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1670 – jama za soho ob stavbi 10 (M 1 : 20) Stavba 11 (M 1 : 100) Odkrita je bila v sek. Z2, kv. 9 in je bila okroglega tlorisa (vel. Ostaline te stavbe so bile odkrite južno od stavbe 10 v sek. 0,56 × 0,52 m, gl. do 0,14 m). Plast v jami je bila peščeno- Z2, kv. 20–21, 36–37, 45–46. Stavba je bila pravokotne obli- -zemljena, sivorjava in je vsebovala drobce oglja, številne ke in usmerjena v smeri severovzhod–jugozahod, njen tloris odlomke prazgodovinske keramike (37 odlomkov; med nji- pa nakazuje najmanj 16 jam za sohe (SE 631, SE 636, SE 676, mi G453) in en odlomek antične. V jami so bila odkrita tudi SE 680, SE 1601, SE 1604–1605, SE 1607, SE 1614–1615, SE zoglenela žitna zrna. 1616, SE 1619, SE 1622, SE 1626, SE 1655–1656). Široka je bila 3,57, v dolžino pa je merila okoli 10,5 m. V kv. 37–36, 45–46 se je tloris stavbe 11 deloma prekrival s tlorisom stavbe 12, ki je bil usmerjen v nasprotno smer. Stavbi se tako sekata pod B A pravim kotom, kar pomeni, da je za jame za sohe, ki so bile odkrite na območju presečišča, ni povsem razumljivo, kateri stavbi so pripadale. O tem je mogoče sklepati na podlagi A B 1655 Stavba 11 1656 635 638 1615 1619 1653 636 Stavba 12 1614 1622 1666 633 629 630 680 631 1665 1613 1612 676 677 1617 1626 1661 675 1606 1611 1664 632 1609 1616 1625 1607 1610 1608 1603 1605 1628 674 1602 1604 1601 1624 1618 673 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 151 razdalj med jamami za sohe, saj si jame sledijo v približno prodnike in keramične odlomke. Prevladuje prazgodovinska enakih razmakih, pa tudi na podlagi tega, da je imela stavba keramika (19 odlomkov; med njimi G457), dva odlomka pa 12, v nasprotju s stavbo 11, tudi vrsto jam v osrednjem delu pripadata rimskemu obdobju. stavbe. Na presečišču obeh stavb je bila jama SE 1611, ki bi SE 1615 – jama za soho lahko pripadala tako enem kot drugemu. Znotraj stavbe 11 Jama je bila odkrita v vzhodnem delu kv. 20, 1,2 m od jame so bili skupek keramike in kamenja SE 635, skupek keramike za soho SE 1656 in je ležala v severozahodni stranici stavbe. SE 629 in jami SE 633 ter SE 1653. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,36 m). Sivorjava, pea-SE 1655 – jama za soho ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala prazgodovinske Jama je bila odkrita v severozahodnem vogalu kv. 21 in je keramične odlomke (8) in en odlomek rimske keramike. najverjetneje pripadala severozahodnemu vogalu stavbe 11. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,42 m). Sivorjava, peščeno-ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike in prazgodovinske keramične odlomke (6), med katerimi je bil eden tudi prežgan. SE 1614 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 20,1 m od jame za soho SE 1615 in je ležala v severozahodni stranici stavbe. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,42 m). Sivorjava, pe- ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prežganih kosti, posamezne kamne ter prazgodovinske ke- ramične odlomke (12). SE 1656 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v seve- B A rovzhodnem vogalu kv. 20, 0,27 m od jame za soho SE 1655 in je ležala v severoza- hodni stranici stavbe. Bila je A B ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,5 m). Sivorjava, pešče- no-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, SE 631 – jama za soho Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 37, 1,8 m od jame za soho SE 1614. Glede na razdaljo do sosednje jame za soho SE 1614, s katero je bila v vrsti, je ležala v severoza- hodni stranici stavbe 11. Manj verjetno je, da bi pripadala severovzhodni stranici stavbe 12, saj bi tako razdalja do so- sednjih jam znašala le 0,66 in 0,8 m, kar je skoraj za polovico manj od razdalje med jamami za sohe, ki so bile zanesljivo v severni stranici stavbe 11. Bila je skoraj okroglega tlorisa 152 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 obeh stavb. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,64 × 0,60 m, gl. 0,22 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgane kosti in pet prazgodovin- skih keramičnih odlomkov. SE 638 – groblja (?) V severovzhodnem delu kv. 21, v sek. Z2, je bila odkrita zgo- stitev prodnikov. Sledov vkopa ni bilo, zato je bil skupek in- terpretiran kot groblja. SE 638 se nahaja tako v vrsti z jama- mi za sohe v jugovzhodni stranici stavbe 11 kot tudi z jamo za soho v severni stranici, zato jo povezujemo s konstrukcijo stavbe. Na tem mestu bi tako smeli domnevati severovzho- dni vogal stavbe. (vel. 0,5 × 0,48 m, gl. 0,32 m). Rdečerjava peščeno-zemlje- na plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgano ilovico, zoglenela žitna zrna in prazgodovinske keramične odlomke (16). SE 1626 – jama za soho Jama okroglega tlorisa (pr. 0,34 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v osrednjem delu kv. 3. Glede na razdalje do sosednjih jam za sohe je verjetno del stavbe 11, čeprav ni mogoče izklju- čiti tudi možnosti, da je pripadala stavbi 12, saj je ležala na presečišču obeh. Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in tri prazgodovinske keramične odlomke. SE 1619 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v osrednjem delu B A kv. 21, v sek. Z2, 0,32 m od SE 638. Le-žala je v jugovzhodni stranici stavbe in bila okroglega tlorisa (pr. 0,30 m). Sivor- A B java zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne in prazgodovinske keramične odlomke, ki so pripadali vrču s presegajočim ročajem (G454) in ve- čjemu loncu, okrašenemu z razčlenje- nim plastičnim rebrom (G455). SE 1616 – jama za soho Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 37, 1,93 m od jame za soho SE 631 in je pripadala severozahodni stranici stavbe 11. Pripadala pa bi lahko tudi stavbi 12, saj leži na presečišču SE 636 – jama za soho Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 21, 0,52 m od jame za soho SE 1619 in je ležala v neposredni bližini jugovzhodne Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 153 Rdečerjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, zoglenela žitna zrna, večje kamne in tri praz- godovinske keramične odlomke. SE 676 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugozahodnem delu kv. 36, 1,25 m od jame za soho SE 680. Glede na razdaljo do sosednje jame za soho SE 680, s katero je bila v vrsti, je ležala v severo- zahodni stranici stavbe 11. Manj verjetno je, da bi pripada- la severovzhodni stranici stavbe 12, saj bi tako razdalja do sosednjih jam znašala le 0,80 in 0,98 m, kar je precej manj od razdalje med jamami za sohe, ki so zanesljivo pripadale stavbi 12. stranice stavbe 11. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,36 Jama je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,50 × 0,48 m, × 0,34 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala gl. 0,2 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne in prazgodovinske keramike. Ohranjen drobce oglja, kamne, pet prazgodovinskih keramičnih od- je bil kamnit venec. lomkov in tri odlomke antične keramike. Ohranjen je bil tudi SE 1622 – jama za soho kamnit venec. Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 21, 0,77 m od jame za soho SE 1619 in je ležala v jugovzhodni stranici stavbe 11. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,56 × 0,54 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne, prazgodovinske keramične odlomke (91) in posami- čen odlomek rimske keramike. Ohranjen je bil kamnit venec. SE 1607 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 46, 1,3 m od jame za soho SE 676. Glede na razdalje do sosednjih jam za sohe je verjetno pripadala jugovzhodni stranici stavbe 11, čeprav ne moremo povsem izključiti možnosti, da bi lahko pripadala stavbi 12, ker leži na presečišču obeh stavb, in SE 680 – jama za soho sicer skoraj v vrsti z jamami v osrednjem delu stavbe 12. Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 36, 1,36 m Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,43 × 0,42 m, gl. 0,09 m). od jame za soho SE 1622 in je ležala v jugovzhodni stranici Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drob- stavbe. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,38 × 0,36 m). ce oglja in dva odlomka prazgodovinske keramike. 154 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1605 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 45, 0,65 m od jame za soho SE 1626. Pripadala je jugovzhodni stranici stavbe 11, čeprav ni povsem mogoče izključiti možnosti, da je del stavbe 12, ker leži na presečišču obeh. Bila je sko- raj okroglega tlorisa (vel. 0,40 × 0,38 m, gl. 0,26 m). Rja- va peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala oglje in štiri odlomke prazgodovinske keramike. V preseku je bila vidna zoglenela soha premera 0,15 m. kamne in odlomke prazgodovinske keramike (9). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 635 – groblja Manjša groblja je bila odkrita v kv. 21, v skrajnem severnem delu stavbe 11. Njen tloris je bil nepravilne oblike (vel. 0,78 × 0,37 m). Vsebovala je prodnike in odlomke prazgodovinske keramike (5). SE 1601 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzho- dnem delu kv. 45, 1,25 m od B A jame za soho SE 1605 in je le- žala v domnevnem jugovzhodni vogalu stavbe 11. Bila je okrogle- ga tlorisa (pr. 0,40 m, gl. 0,42 m). Sivorjava, peščeno-zemljena A B plast v jami je vsebovala drob- ce oglja, kamne in odlomke prazgodovinske keramike (31). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 1653 – jama Jama ovalnega tlorisa (vel. 2,07 × 1,24 m, gl. 0,3 m) je bila odkrita na meji kv. 20 in 21. Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala veliko prodnikov, zoglenela žitna zrna, drobce oglja, prazgodovinske keramične odlomke (21) in osem drobcev antične keramike. SE 1604 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 45, 1 m od jame za soho SE 1601 in je ležala v jugozahodni stranici stav- be 11. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,56 × 0,46 m, gl. 0,22 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 155 SE 633 – jama (M 1 : 20) SE 1611 – jama na presečišču stavbe B Jama je bila odkrita na meji kv. 36 in 37, znotraj tlorisa stav- 11 in stavbe 12 (M 1 : 20) be 11. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,04 × 0,84 m, gl. 0,18 m). Odkrita je bila v sek. Z2, v jugovzho-Zelo temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebo- dnem delu kv. 37. Njen tloris je bil vala drobce oglja in kosti, večje prodnike in prazgodovinske ovalen (vel. 1,11 × 1,32 m, gl. 0,96 m), A keramične najdbe (67; med njimi G458–G465), med kate- plast v jami pa je bila neenotna. V A B rimi velja izpostaviti dve predilski vretenci (G463–G464) in globini med 0 in 0,5 m je bila plast keramično kroglico (G462). temno rjava, peščeno-zemljena z malo drobcev oglja, prodniki in ke- ramiko. V tem delu je bil odkrit tudi odlomek kladivaste sekire iz serpen- tinita z luknjo (G466). Plast med 0,5 A B in 0,96 m globine je prav tako vsebo- vala keramiko in drobce oglja, a je bila črnorjava, v njem pa so bili tudi drobci prežganih kosti. Med keramiko prevladuje prazgodovinska (121), pet odlomkov pa sodi v pozno antič- no obdobje. A B Na dnu jame je bila odkrita jama za soho. SE 1600 – jama ob stavbah 11 in 12 (M 1 : 20) Odkrita je bila v sek. Z2, v jugovzhodnem delu kv. 45. Njen Odkrit je bil v severovzhodnem oglja, prežgane kosti, prodnike in prazgodovinske keramič- vogalu kv. 37, na območju stavbe ne odlomke (77 odlomkov, med njimi G467 ). Na robu jame 11. Keramični odlomki pripadajo SE 1600 je ležala okrogla jama za soho SE 1619 s kamni in SE 629 – skupek keramike (M 1 : 20) rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce tloris je bil ovalen (vel. 1,48 × 0,62 m, gl. 0,54 m). Temno isti posodi – prazgodovinskemu prazgodovinskimi keramičnimi odlomki, ki pripadajo dvema loncu, okrašenemu z razčlenje- različnima posodama. nim plastičnim rebrom ( G456 ). 156 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1600 619 B A A B SE 1666 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 38 in je ležala v severozahodnem vogalu stavbe 12. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,40 m, gl. 0,17 m). Rjava pe- ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, večji prodnik in tri odlomke prazgodovinske keramike. Stavba 12 (M 1 : 100) Ostaline te stavbe so bile odkrite v vzhodnem delu sek. Z2, v kv. 35–38, 44–47. Stavba je bila pravokotne oblike in usmerjena v smeri severozahod–jugovzhod. Njen tloris se je, kot že rečeno, deloma prekrival s tlorisom stavbe 11. V dolžino je merila 10,46 m, njena širina pa se je gibala med 4,1 m na skrajnem severozahodnem delu do 3,56 na skraj- nem jugovzhodnem. Tloris stavbe domnevno144 opredeljuje 15 jam za sohe (SE 1664–1666, SE 630, SE 1612–1613, SE 1617–1617, SE 675, SE 1601–1602, SE 1628, SE 1608–1610, SE 1625) in jama SE 1618 z jamo za soho. K stavbi sta spadali tudi groblja SE 632, ki se je nahajala v osrednjem delu stavbe, nekako v njeni zgornji tretjini, in manjša groblja SE 1603. Morda je k SE 630 – jama za soho njej sodil še skupek keramike in prodnikov SE 1606, ki je bil Jama je bila odkrita 1,28 m od jame za soho SE 1666, v seve- odkrit na presečišču stavbe 12 s stavbo 11. rozahodnem delu kv. 37 in je ležala v severovzhodni stranici SE 632 stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,38 m, gl. – groblja Groblja ovalne oblike (vel. 1,23 × 0,95 m) je bila odkrita v 0,3 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vse- sek. Z. 2, kv. 36–37, 45–46. V večjem delu se je sicer razpro- bovala drobce prežganega stenskega ometa, drobce oglja, stirala na območju presečišča stavb, vendar se zaradi osre- večji ploščat kamen (vel. 0,2 × 0,15 m), manjše prodnike, pet dnje lege glede na tloris stavbe 12 zdi manj verjetno, da bi odlomkov prazgodovinske keramike in dva rimskodobna pripadala stavbi 11. Na naselbini se namreč podobne groblje odlomka. in jame vedno nahajajo v osrednjem delu stavbe – nekako v njegovi zgornji tretjini (glej tlorise stavb 6, 15, 11 in 13), v primeru, da bi groblja pripadala stavbi 11, pa bi bila ta sti- snjena povsem ob njegovo steno. Groblja je bila sestavljena iz prodnikov, odlomkov prežganega stenskega ometa (4) in keramike, pri čemer močno prevladujejo odlomki prazgo- dovinskih posod (140, med njimi G469–G471), vmes pa sta bila tudi dva odlomka antičnih posod. 144  Ne smemo namreč izključiti možnosti, da je katera izmed jam za sohe z območja presečišča stavb (npr. SE 1606 in SE 1625) pripadala stavbi 11. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 157 SE 1613 – jama za soho Jama je bila odkrita 2,15 m od jame za soho SE 630, v jugo- vzhodnem delu kv. 37 in je ležala v severovzhodni stranici stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,48 m, gl. 0,2 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebo- vala drobce oglja, kamne in prazgodovinske keramične od- lomke (9). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 675 – jama za soho Jama je bila odkrita 1,4 m od jame za soho SE 1617, v jugo- vzhodnem delu kv. 36 in je ležala v severovzhodni stranici stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,46 × 0,40 m, gl. 0,26 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, dva večja prodnika in odlomke prazgodo- vinske keramike (6). V neposredni bližini jame je bila večja skupina kamnov. SE 1612 – jama za soho Jama je bila odkrita v neposredni bližini jame za soho SE 1612, v jugovzhodnem delu kv. 37 in je ležala v severovzho- dni stranici stavbe 12. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,34 × 0,32 m, gl. 0,19 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, en večji prodnik in drobce prazgodovinske keramike. SE 1628 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 46 in je le- žala v jugovzhodni stranici stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,32 m, gl. 0,15 m). Sivorjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in štiri odlomke prazgodo- vinske keramike. SE 1617 – jama za soho Jama je bila odkrita 2,27 m od jame za soho SE 1613, v juž- nem delu kv. 36 in je ležala v severovzhodni stranici stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,46 m, gl. 0,3 m). Si- vorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prežganih kosti, nekaj prodnikov in odlomke praz- godovinske keramike (21). 158 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1665 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 38, 1,14 m od jame za soho SE 1666 in je ležala v severozahodni stra- nici stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,42 m, gl. 0,16 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike, drobce prazgodovinske keramike in odlomek žrmelj. drobce oglja in manjše prodnike, od najdb pa jagodo iz oranžnega stekla (G468), odlomke prazgodovinske kerami- ke (8) in en odlomek antične keramike. SE 1603 – groblja (?) V severovzhodnem delu kv. 45, 2,5 m od jame za soho SE 1661, je bila na manjšem prostoru ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,41 m) odkrita koncentracija keramike in prodnikov, ki je SE 1664 – jama za soho bila označena kot manjša groblja SE 1603. Skupaj je bilo Jama je bila odkrita na meji kv. 38 in kv. 44, 1,69 m od jame odkritih 42 keramičnih odlomkov, med njimi pa je bil tudi za soho SE 1665 in je ležala v jugozahodnem vogalu stavbe odlomek rimske opeke. Sledov vkopa ni bilo. 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,46 × 0,42 m, gl. 0,12 m). Si- Groblja je ležala na presečišču stavbe 11 in stavbe 12. Do- vorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce mnevamo, da pripada stavbi 12, saj je bila približno v vrsti oglja, prodnike, dva prazgodovinska keramična odlomka in z jamami za sohe v jugozahodni stranici stavbe, vendar ne odlomek prežganega stenskega ometa. gre izključiti niti možnosti, da je del stavbe 11. SE 1661 – jama za SE 1602 – jama za soho soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 45, v ne-Jama je bila odkrita B A posredni bližini groblje SE 1603 in je ležala ob jugozahodni na meji kv. 38 in kv. stranici stavbe 12. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,40 × 44, le 0,75 m od jame 0,38 m, gl. 0,22 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala za soho SE 1664 in je drobce oglja, en večji prodnik in nekaj drobcev prazgodo-ležala v jugozahodni vinske keramike. steni stavbe 12. Bila A B je ovalnega tlorisa (vel. 0,82 × 0,56 m, gl. 0,18 m). Sivorjava, pe- ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 159 SE 1609 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 46, 1,3 m od jame za soho SE 1610, s katero je bila v vrsti. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,44 × 0,41 m, gl. 0,21 m). Rjava ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in štiri odlom- ke prazgodovinske keramike. SE 1618 – jama Jama je bila odkrita v vzhodnem delu kv. 46. Bila je okrogle- ga tlorisa (pr. 0,80 m, gl. 0,66 m). Temno rjava peščeno-ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, več prodnikov in lomljencev, prežgane kosti, odlomke prazgodovinske ke- ramike (29) in en odlomek antične keramike. V jami je bila še jama za soho SE 1601, ki je bila del jugozahodne stranice stavbe 12. SE 1608 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 46, 0,57 m od jame za soho SE 1609, v osrednjem delu stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,51 × 0,46 m, gl. 0,18 m). Rjava ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgane ko- sti in sedem odlomkov prazgodovinske keramike. SE 1610 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 46, 0,54 m od jame za soho SE 1628, s katero je bila v vrsti. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,41 m, gl. 0,16 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, več prodnikov in štiri odlomke prazgodovinske keramike. SE 1606 – skupek keramike in prodnikov Odkrit je bil na meji kv. 31 in 45, in sicer na manjšem obmo- čju, ki je bilo ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,36 m). Sledov vkopa ni bilo vidnih. Med najdbami prevladuje prazgodo- vinska keramika, najden pa je bil tudi en odlomek recentne opeke. 160 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Stavba 13 (M 1 : 100) Tloris stavbe 13 je bil dobro viden, saj ga opredeljuje 14 jam za sohe (SE 614a, SE 656, SE 660–661, SE 669, SE 681, SE 682a in SE 683–688, SE 692, SE 695). Odkrita je bila v ju- gozahodnem delu sektorja Z1, 4,65 m vzhodno od stavbe 11, v kv. 34, 35, 47 in 48. Obe stavbi sta bili pravokotni in usmerjeni v smeri severovzhod–jugozahod. Bili sta povsem vzporedni, s tem da je bila stavba 13, v primerjavi s stavbo 11, nekoliko ožja (š. okoli 3 m). Raziskana je bila v skupni dolžini 9,65 m, skrajni jugozahodni del pa segal izven iz- kopnega polja. V zgornji tretjini obeh stavb se je nahajala po ena jama, ki je med drugim vsebovala po dve predilski SE 1625 vretenci in keramično kroglico. – jama za soho Jama je bila odkrita v neposredni bližini skupka SE 1606, na presečišču stavbe 12 in stavbe 11. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 692 695 0,42 × 0,4 m, gl. 0,24 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast 679 Stavba 13 v jami je vsebovala drobce oglja, kosti in štiri odlomke praz- 614a godovinske keramike. 660 678 656 661 666 688 696 687 685 1628 684 667 683 669 672 682a SE 1624 668 – jama Jama je bila odkrita na meji kv. 45 in 46 in se je delno pre- 686 681 krivala s tlorisom stavbe 12. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 2,3 × 1,58 m, gl. 0,18 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala prodnike, drobce oglja, kosti in odlomke prazgodovinske keramike (107). Na robu jame SE 1624 je bila odkrita jama za soho SE 673, ki je bila skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,44 × 0,42 m, gl. 0,2 m). V njej je bilo precej oglja, trije odlomki prazgodovinske in en odlomek rimske keramike. SE 692 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 22 in pred- stavlja severozahodni vogal stavbe 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,46 m, gl. 0,44 m). Sivorjava, peščeno- -zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne, tri odlomke prežganega stenskega ometa, prežgane kosti Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 161 Rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, pro- dnike in prazgodovinske keramične odlomke (6). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 656 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita 1,81 m od jame B A za soho SE 614a, v južnem delu kv. 35 in je bila del severozahodne stranice stavbe 13. Bila je ovalne- A B ga tlorisa (vel. 0,40 × 0,32 m, gl. 0,25 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kalcinirane kosti, manjše in prazgodovinske keramične odlomke (24). Ohranjen je bil prodnike in prazgodovinske ke-kamnit venec. ramične odlomke (11; med njimi G474). SE 614a – jama za soho Jama je bila odkrita 0,66 m od jame SE 692, v severoza- hodnem delu kv. 35 in je bila del severozahodne stranice stavbe 13. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,32 m, gl. 0,55 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne in tri prazgodovinske keramične od- lomke. Ohranjen je bil tudi kamnit venec. SE 687 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita 0,58 m od jame SE 688, v severozahodnem B A delu kv. 47 in je bila del severoza- hodne stranice stavbe 13. Bila je SE 688 ovalnega tlorisa (vel. 0,52 × 0,44 A B m, gl. 0,24 m). Sivorjava, peščeno- – jama za soho -zemljena plast v jami je vsebovala Jama je bila odkrita 0,56 m od jame za soho SE 656, v juž- drobce oglja, prodnike in prazgo- nem delu kv. 35 in je bila del severozahodne stranice stavbe dovinske keramične odlomke (16; 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,48 m, gl. 0,24 m). med njimi G473 ). 162 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 669 – jama za soho Jama je bila odkrita 1,24 m od jame SE 687, v jugozaho- dnem delu kv. 47 in je bila del severozahodne stranice stav- be 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,51 × 0,40 m, gl. 0,18 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drob- ce oglja, srednje velik prodnik in prazgodovinske keramične odlomke (7). SE 660 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 34 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,42 m, gl. 0,28 m). Svetlo rjava peščeno-ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, večje pro- dnike in prazgodovinske keramične odlomke (tri odlomke). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 686 – jama za soho Jama je bila odkrita 1,4 m od jame SE 669, v jugozahodnem delu kv. 47 in je bila del severozahodne stranice stavbe 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,56 × 0,44 m, gl. 0,18 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike, prazgodovinske keramične odlomke (16), v zgornjem delu pa tudi dva odlomka antične keramike. Jama je deloma segala izven izkopnega polja. SE 661 – jama za soho Jama je bila odkrita 0,62 m od jame za soho SE 660, v osre- dnjem delu kv. 34 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 13 ali tik ob njej. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,60 × 0,58 m, gl. 0,20 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kosti, posamične prodnike in praz- godovinske keramične odlomke (9). SE 695 – jama za soho Jama je bila odkrita 0,55 m od jame SE 692, v jugozaho- dnem delu kv. 23 in je bila del severovzhodne stranice stav- be 13. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,50 × 0,48 m, gl. 0,2 m). Svetlo rjava plast v jami je bila neenotna, do globine 0,15 m je vsebovala veliko drobnih prodnikov, pod to globi- no pa je bila plast bolj zemljena. V njej so bili odkriti drobci oglja in odlomki prazgodovinske keramike. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 163 SE 685 – jama za soho Jama je bila odkrita 1,66 m od jame za soho SE 661, v se- verozahodnem delu kv. 48 in je bila del jugovzhodne stra- nice 13. Bila je skoraj ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,40 m, gl. 0,20 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, večji kamen in dva prazgodovinska keramična odlomka. Tik ob jami se je nahajala skupina ve- SE 682a – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 47, 0,83 m od jame SE 683 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 13. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,41 × 0,39 m, gl. 0,20 m). Rjava peščena zemlja v jami je vsebovala drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. čjih kamnov. SE 684 A – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita na meji kv. 47 B in 48, v neposredni bližini jame SE 685 in je bila del jugovzhodne A B stranice stavbe 13. Bila je ovalne- ga tlorisa (vel. 0,50 × 0,36 m, gl. 0,20 m). Črnorjava peščeno-ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, večje prodnike in SE 681 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v juž- nem delu kv. 47, 0,69 m od jame SE 682a in je bila del B A jugovzhodne stranice stav- be 13. Bila je ovalnega tlo- risa (vel. 0,50 × 0,38 m, gl. A B 0,31 m). Temno rjava pešče- no-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in štiri prazgodovinske kera- mične odlomke (med njimi štiri prazgodovinske keramične odlomke (med njimi G472). G475). Jama je delno segala SE 683 tudi izven izkopnega polja. – jama za soho Jama je bila odkrita v vzhodnem delu kv. 47, 0,8 m od jame SE in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 13. Bila je oval- nega tlorisa (vel. 0,50 × 0,57 m, gl. 0,20 m). Rjava peščeno- -zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike in prazgodovinske keramične odlomke (13). 164 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 666 SE 678 – skupek keramike (M 1 : 20) – jama (M 1 : 20) Odkrit je bil v jugozahodnem delu Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 35, znotraj kv. 35, med stavbami 10–13. Odlomki stavbe 13, in sicer v njegovi zgornji tretjini. Bila je ovalnega pripadajo dnu z ostenjem prazgo-tlorisa (vel. 0,82 × 0,70 dovinske posode ( G492 ). m, gl. 0,20 m). Črnorjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala več prodnikov, drobce oglja, B A kosti, prazgodovinske keramične najdbe, med njimi številne odlom- ke (32), dve vretenci in keramično kroglico A B G476–G478) ter v celoti ohranjeni kamniti tolkač (G479). SE 677 – skupek keramike (M 1 : 20) Odkrit je bil v jugovzhodnem delu kv. 36, med stavbami 10–13. Gre za več odlomkov dna iste prazgodovinske posode (G493). SE 617 – plast na območju stavbe 13 Med jamami za sohe stavbe 13 je bila v kv. 34–35, 47–48 raziskana večja koncentracija kamnov in keramike, ozna- čena s SE 617. Med najdbami prevladuje prazgodovinska keramika (619 odlomkov, med njimi G480–G491), nekaj pa je bilo tudi rimske keramike (9). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 165 SE 614 – groblja na območju stavb 10 in 13 (M 1 : 20) peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, Groblja je bila odkrita v kv. 22, 23 in 35, kar pomeni, da se kosti, prodnike in prazgodovinske keramične odlomke (77). prekriva tako z tlorisom stavbe 10 kot tudi s tlorisom stavbe SE 672 – groblja 13. Sestavljena je bila iz kamnov in keramike, ki so bili raz-Odkrita je bila v jugovzhodnem delu kv. 46, ob severozaho-vlečeni na površini skoraj trikotnega tlorisa (vel. 4,1 × 3,4 × dni stranici stavbe 13. Bila je podolgovatega tlorisa in razi-3,4 m). Med najdbami prevladujejo odlomki prazgodovin-skana v skupni dolžini 19,9 m, pri čemer se je širila tudi izven skih posod (80; med njimi G494–G498 ), vmes pa so bili tudi izkopnega polja v smeri proti jugozahodu. Sestavljena je trije odlomki rimske keramike. bila iz prodnikov in prazgodovinskih keramičnih odlomkov (10), v njej pa sta bila tudi dva odlomka rimske keramike. Groblja je bila skoraj vzporedna s stavbo 13. SE 668 – groblja Podobna groblja je bila odkrita tudi v jugozahodnem delu kv. 48, ob jugovzhodni stranici stavbe 13. Bila je raziskana v skupni dolžini 0,84 m in se je širila izven izkopnega polja v smeri proti jugozahodu. Med kamni je bilo odkritih 23 praz- godovinskih keramičnih odlomkov in 3 odlomki prežganega stenskega ometa. SE 679 – jama med stavbama 10–13 Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 35. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,14 × 0,98 m, gl. 0,20 m). Črnorjava, SE 667 – jama ob stavbi 13 (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek Z1, v osrednjem delu kv. 48, vzho- dno od stavbe 13. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,73 × 0,68 m, gl. 0,25 m). Črnorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala prodnike, drobce oglja, kosti in štiri prazgodovin- ske keramične odlomke (med njimi G499–G500). 166 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 B A A B bila plast v jami bolj zemljena, rjava, z drobci oglja in manj keramike. Med keramiko prevladuje prazgodovinska (540, med njimi G501–G509), v jami pa sta bila odkrita tudi dva odlomka žrmelj in dva odlomka antične keramike. SE 689 – jama med stavbama 13 in 14 (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek Z1, v kv. 48 in je bila le delno raz- iskana (delno je segala izven območja raziskav). Tloris jame je bil ovalne oblike (vel. 0,88 × 0,38 m, gl. 0,26 m). Temno rjava peščena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prež- gane kosti, dva večja prodnika in odlomke prazgodovinske keramike (18, med njimi G510). SE 641 – jama (M 1 : 20) B A Jama je bila odkrita v sek Z1, v kv. 4 in 25. Tloris jame je bil sestavljen iz dveh povezanih delov ovalne oblike (skupna A B vel. 3,06 × 1,9 m). V zgornjem delu jame je bila odkrita velika koncentracija keramike in prodnikov, v spodnjem delu pa je C B A D A B C D Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 167 SE 608 – groblja med stavbami 10, 13 in 14 (M 1 : 50) SE 611 – jarek, ki preseka stavbo 14 (M 1 : 50) Groblja je bila odkrita v sek Z1, v kv. 32 in 33. Njen tloris je Jarek je bil odkrit v sek Z1, kv. 31, 35 in 50–51. Dolg je bil bil nepravilne oblike (vel. 6,79 × 2,97 m), sestavljena pa je 8,27 m, v širino pa je meril med 0,43 in 0,77 m. V njem so bila iz večjih in manjših prodnikov ter keramičnih odlom- bili odkriti manjši prodniki in veliko prazgodovinskih kera- kov. Med njimi prevladuje prazgodovinska keramika (626 mičnih odlomkov (587, med njimi G519), pa tudi odlomek odlomkov, med njimi G511–G516, G518), nekaj pa je bilo prežganega stenskega ometa, odlomek rimske keramike in recentne in rimske keramike. Poleg njih so bili med kamni odlomek opeke. Jarek je bil usmerjen v smeri severozahod– odkriti tudi recentni železni predmeti in kamniti tolkač iz jugovzhod in se je delno prekrival s tlorisom stavbe 14, ki je serpentinita (G517). bil usmerjen ravno v nasprotni smeri. Po orientaciji se jarek v celoti ujema s sosednjimi stavbami 11, 13 in 15, kar bi lahko pomenilo, da je bil z njimi sočasen. 168 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Stavba 14 (M 1 : 100) Odkrita je bila 4,8 m od stavbe 13, v sek. Z1, kv. 49–51, 50a– –51a. Pravokotni tloris stavbe dolžine okoli 11,4 m in širine okoli 5,5 m, ki je bila postavljena v smeri severozahod–jugo- vzhod, opredeljuje 25 jam za sohe (SE 649, SE 607, SE 615, SE 621, SE 622, SE 644, SE 645, SE 646, SE 647, SE 648a, SE 651, SE 1649, SE 1649a, SE 1649b, SE 1649c, SE 1649d, SE 1649e, SE 1649h, SE 1695, SE 650, SE 652–655, SE 649, SE 1649i, SE 1649k) in kamniti venec brez vidnega vkopa (SE 647). V vseh jamah so bili odkriti keramični odlomki, ve- likokrat prežganih prazgodovinskih posod, ki so bili upora- bljeni za utrditev soh. Tloris stavbe je bil podoben tlorisu stavbe 6. Delno se je pre- krival z jarkom SE 611, ki je bil usmerjen ravno v nasprotno 659 611 608 657 658 655 652 650 653 651 Stavba 14 649 645 654 646 622 606 621 644 615 648A 648 607 689 1695 647 690 1649B 1649J 1649F 1649D 1649E 1649C 1649H 1649A 1649 1649K 1649I Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 169 smer in s stavbo ni bil sočasen. V neposredni bližini stavbe 14 je bilo odkritih več manjših prazgodovinskih jam, sku- pek keramike (SE 606), groblja (SE 608) in več jam za sohe (SE 657–659, SE 689–690, SE 1649J). SE 649 – jama za soho Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 49 in je bila del severozahodne stranice stavbe 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,40 m, gl. 0,22 m). Črnorjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramične odlomke (10). SE 645 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugozahodnem delu kv. 50, 0,6 m od jame za soho SE 646. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,38 m, gl. 0,17 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike in štiri prazgodovinske keramične odlomke. Ohranjen je bil kamnit venec. SE 651 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 49 in je bila del severozahodne notranje vrste jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,40 m, gl. 0,14 m). Svetlo rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, nekaj manjših prodnikov in prazgodovinske keramične odlomke (8). SE 622 – jama za soho (M 1 : 20) B A Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 50, 1 m od jame za soho SE 645 in je bila del severovzho- dne notranje vrste jam za sohe v A B stavbi 14. Bila je skoraj okrogle- ga tlorisa (vel. 0,50 × 0,48 m, gl. 0,25 m). Temno rjava zemljena SE 646 – jama za soho (M 1 : 20) B A Jama je bila odkrita na meji kv. 50 in 49, tik ob jami za soho SE 651. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,50 m, gl. 0,24 m). Temno rjava A B zemljena plast v jami je vsebo-vala drobce oglja, nekaj pro- dnikov in prazgodovinske kera- mične odlomke (20; med njimi G542–G543). 170 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 plast v jami je vsebovala drobce oglja in veliko prazgodo- SE 615 – jama za soho (M 1 : 20) vinskih keramičnih odlomkov (241, med njimi G528–G533). Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 51, v neposredni bližini Večina odlomkov je prežganih. jame za soho SE 644 in je bila del severovzhodne notranje SE 621 vrste jam za sohe v stavbi 14. – jama za soho (M 1 : 20) Bila je ovalnega tlorisa (vel. Jama je bila odkrita na meji kv. 51 in 50, 1,18 m od jame za 0,56 × 0,46 m, gl. 0,22 m). soho SE 622 in je bila del seve-Rjava zemljena plast v jami rovzhodne notranje vrste jam za je vsebovala drobce oglja, B A sohe v stavbi 14. Bila je ovalne-B A veliko prežganih kosti in ve-ga tlorisa (vel. 0,62 × 0,50 m, gl. liko prazgodovinskih kera-0,26 m). Rjava zemljena plast v mičnih odlomkov (601, med A B jami je vsebovala več prodnikov, njimi G540–G541 ). Odlomki drobce oglja, koščke prežganega so bili večinoma prežgani. stenskega ometa (23) in veliko prazgodovinskih keramičnih od- A B lomkov (184; med njimi G538– G539). Keramika iz spodnjega dela jame je bila prežgana. SE 607 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu SE 644 kv. 51, 1,22 m od jame – jama za soho za soho SE 615 in je B A Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 51, 0,74 m od jame za bila del severovzhodne soho SE 621 in je bila del severovzhodne notranje vrste jam notranje vrste jam za za sohe v stavbi 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 sohe v stavbi 14. Bila je × 0,40 m, gl. 0,20 m). Rjava zemljeno-peščena plast v jami skoraj okroglega tlori-je vsebovala nekaj kamnov in drobcev oglja, dva odlomka sa (vel. 0,58 × 0,54 m, A B prežganega stenskega ometa ter osem prazgodovinskih gl. 0,30 m). Temno rjava keramičnih odlomkov. zemljena plast v jami je vsebovala precej oglja, prežgane kosti in veliko Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 171 prazgodovinskih keramičnih odlomkov (860). Večina od- SE 647 – kamnit venec lomkov je prežganih in pripada okrašeni amfori s stožčastim Odkrit je bil v jugovzhodnem delu kv. 49, v neposredni bli- vratom (G537). žini jame SE 648. Sledov vkopa ni bilo, a zaradi lege venca SE 1649c v jugozahodni notranji vrsti jam za sohe v stavbi 14 domne- – jama za vamo, da so kamni podpirali soho. soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v se- verovzhodnem delu kv. A B 51a in je bila del jugo- vzhodne stranice stav- be 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,70 × 0,60 A B m, gl. 0,26 m). Svetlo rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgane kosti, prodnike in praz- godovinske keramične odlomke (17, med njimi G526). SE 1695 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugozahodnem delu kv. 50, 1,13 m od kamnitega venca SE 647 in je bila del jugozahodne notranje vrste jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,66 × 0,38 m, gl. 0,30 m). Rjava peščena plast v jami je vse- bovala drobce oglja, kamne in prazgodovinske keramične odlomke (9). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 648 in 648a – jama za soho Jama SE 648 je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 49 in je bila del jugozahodne notranje vrste jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,18 × 0,84 m, gl. 0,24 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in kamnit venec (SE 648a), ki je podpiral soho. V jami je bilo odkritih okoli 28 prazgodovinskih keramičnih odlomkov. SE 1649b – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 50a, v neposredni bližini jame za soho SE 1695 in je bila B A del jugozahodne notranje vrste jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,53 m, gl. 0,30 m). Rjava pe- A B ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežga- ne kosti, veliko prežgane ilovice (med njimi tudi večji odlomek z odtisi vej, G536), prodnike in prazgodovinske keramične 172 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 odlomke (348, med njimi SE 1649d – jama za soho (M 1 : 20) G534–G535 ). Nekaj odlomkov je prežganih. Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 51a, 0,85 m Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 50a, 1,24 m stavbi 14. Bila je ovalnega od jame za soho SE 1649b in se je nahajala v jugozahodni tlorisa (vel. 0,66 × 0,54 A B notranji liniji jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa m, gl. 0,26 m). Peščeno-(vel. 0,48 × 0,44 m, gl. 0,24 m). Sivorjava, peščeno-zemljena SE 1649e – jama za soho tranje vrste jam za sohe v od jame za soho SE 1649a in je bila del jugozahodne no- plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežgane kosti, veliko vsebovala drobce oglja, kosov prežgane ilovice (50) in prazgodovinske keramične -zemljena plast v jami je odlomke (155). Veliko jih je bilo prežganih. prežgane kosti, veliko A B prežgane ilovice in praz- godovinske keramične odlomke (196, med njimi G523–G525). Številni od- lomki so bili prežgani. SE 1649a – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v seve- rovzhodnem delu kv. 50a, v sohe v stavbi 14 ali tik ob njej. jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,36 × Bila je ovalnega tlorisa (vel. A B 0,34 m, gl. 0,22 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami 0,57 × 0,53 m) v njej pa so bili je vsebovala dva prazgodovinska keramična odlomka. odkriti odlomki delno rekon- SE 1649 – jama za soho (M 1 : 20) struiranega lonca z držaji, ki Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 51a, 0,59 m je bil okrašen z razčlenjenim od jame za soho SE 1649h in je bila del jugozahodne notra- soho SE 1649e in bila del jugo- Jama je bila odkrita v osrednjem delu kv. 51a, 0,23 m od jame zahodne notranje vrste jam za za soho SE 1649d in je bila del jugozahodne notranje vrste neposredni bližini jame za B A SE 1649h – jama za soho rahlo valovitim plastičnim re- brom ( nje vrste jam za sohe v stavbi 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. G527 ). 0,50 × 0,42 m, gl. 0,32 m). Peščeno-zemljeno plast v jami je Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 173 vsebovala drobce oglja, dva ve- čja prodnika in prazgodovinske B A keramične odlomke (113, med njimi G520–G522). Keramični odlomki, ki so bili odkriti na dnu jame, so prežgani. A B keramične odlomke (pet odlomkov, med njimi G544). Ohra- njen je bil kamnit venec za soho. SE 650 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 32, 0,88 m od jame za soho SE 653, v vrsti z jamami za sohe v seve- rovzhodni stranici stavbe 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,34 × 0,32 m, gl. 0,20 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala kamne, drobce oglja in prežgane- ga stenskega ometa ter prazgodovinske keramične odlom- ke (6). Ohranjen je bil kamnit venec za soho. SE 654 – jama za soho Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 51, v vrsti z jamami za sohe v severovzhodni stranici stavbe 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,46 × 0,50 m, gl. 0,34 m). Sve- tlo rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drob- ce oglja, kamne in prazgodovinske keramične odlomke (6). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 652 – jama za soho Jama je bila odkrita na meji kv. 32 in 33, 0,88 m od jame za soho SE 650, v vrsti z jamami za sohe v severovzhodni stranici stavbe 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,50 × 0,46 m, gl. 0,30 m). Svetlo rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala kamne, drobce oglja in prazgodovinske SE 653 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v severnem B A delu kv. 50, 2,55 m od jame za soho SE 654, v vrsti z jamami za sohe v severovzhodni stranici A B stavbe 14. Bila je skoraj okrogle- ga tlorisa (vel. 0,45 × 0,44 m, gl. 0,34 m). Svetlo rjava peščeno- -zemljena plast v jami je vsebo- vala kamne in prazgodovinske 174 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 keramične odlomke (5). Ohranjen je bil kamnit venec za soho. SE 655 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 33, 0,45 m od jame za soho SE 652, v vrsti z jamami za sohe v severovzho- dni stranici stavbe 14. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,40 m, gl. 0,20 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala kamne, drobce oglja in prazgodo- vinske keramične odlomke (7). SE 658 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 34, 1,06 m od jame za soho SE 657. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,48 × 0,40 m, gl. 0,20 m). Črnorjava, zemljena plast v jami je vse- bovala prodnike, drobce oglja in prazgodovinske keramične odlomke (15). SE 1649k – jama za soho Odkrita je bila v južnem profilu A B kv. 50a, v jugozahodni strani- ci stavbe 14 ali tik ob njej. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,54 × 0,42 m, gl. 0,30 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami A B je vsebovala prazgodovinske keramične odlomke (6). SE 659 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugovzhodnem delu kv. 34, 0,42 m od jame za soho SE 658. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,36 m, gl. 0,28 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala precej prodnikov, drobce oglja in praz- SE 1649i – jama za soho (?) godovinske keramične odlomke (7). Ohranjen je bil kamnit Na manjši površini okroglega tlorisa so bili tik na robu izko- venec. pnega polja ob južnem profilu v kv. 50a odkriti štirje odlomki prežganega stenskega ometa in prazgodovinski keramični odlomki (10). Morda gre za rob jame za sohe, ki bi lahko glede na lego pripadala jugozahodni stranici stavbe 14. SE 657 – jama za soho Jama je bila odkrita v jugozahodnem delu kv. 33, 1,91 m od jame za soho SE 655. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,46 × 0,36 m, gl. 0,28 m). Rjava peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala prodnike, drobce oglja in prazgodovinske kera- mične odlomke (5). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 175 SE 606 – skupek keramike ob stavbi 14 (M 1 : 20) Stavba 15 (M 1 : 100) Odkrit je bil v vzhodnem delu kv. 52, Stavba 15 je bila odkrita v jugovzhodnem delu sektorja Z-I v neposredni bližini severovzhodne in jugozahodnem delu sektorja XII, v kvadrantih 53, 53a in stranice stavbe 14. Odlomki so le- 257b. Pravokoten tloris stavbe jasno dokazuje 10 jam za žali na površini okroglega tlorisa (pr. sohe (SE 522, SE 523, SE 601, SE 609, SE 612, SE 613, SE 627, 0,39 m) in pripadajo loncu, ki je bil SE 642 in SE 643). okrašen z razčlenjenim plastičnim re- Stavba spada v skupino tistih stavb v naselbini, ki so bile po- brom ( G545 ). stavljene v smeri severovzhod–jugozahod (stavbe 6–8, 11, 13). Široka je bila približno 3,6 m in raziskana v dolžini okoli 9 m; celotna dolžina stavbe pa ni znana, saj je v južnem delu segala izven izkopnega polja. V zgornji tretjini stavbe 15, 2,68 m od njegove severovzho- dne stene, je bil skupek kamenja in keramike SE 600. Ob severozahodni stranici so bile odkrite groblje SE 604, SE 602, SE 603 in SE 610, usmerjene v enaki smeri kot stavba. Severno in severovzhodno od stavbe pa je bilo raziskanih več jam za sohe (SE 524–525, SE 530, SE 624–625, SE 431), lisa ožgane ilovice (SE 135), tri srednje velike jame (SE 520, SE 526, SE 532) in več grobelj s prazgodovinskimi najdbami (SE 501, SE 519, SE 521). SE 1649f – jama znotraj stavbe 14 (M 1 : 50) 609 Stavba 15 Jama je bila odkrita v severozaho-B A dnem delu kv. 50a, znotraj tlorisa stavbe 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,18 × 1,08 m, gl. 0,38 m). Sivor- 601 java, peščeno-zemljena plast v jami A B je vsebovala prodnike, drobce oglja, 610 600A prežgane kosti in prazgodovinske 522 keramične odlomke (52, med njimi G546–G547). 628 523 627A 613 643 612A 642 SE 1649j – jama ob stavbi 14 Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 52a, ob ju- govzhodni stranici stavbe 14. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,36 m, gl. 0,22 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala prazgodovinske keramične odlom- ke (10). 176 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 609 – jama za soho SE 628 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 29 in je predstavljala Jama je bila odkrita v južnem delu severozahodni vogal stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. kv. 53a, 1,01 m od jame za soho SE B A 0,76 × 0,64 m, gl. 0,16 m). Rjava zemljena plast v jami je vse- 601 in je bila del severozahodne bovala kamne, drobce oglja in prazgodovinske keramike. V stranice stavbe 15. Bila je skoraj jami je bila vidna sled temnorjavega lesenega stebra, okoli okroglega tlorisa (vel. 0,50 × 0,48 A B nje pa je bil kamnit venec. m, gl. 0,30 m). Rjava peščeno-ze- mljena plast v jami je vsebovala odlomke prežganega stenskega ometa (16), drobce oglja in kosti ter prazgodovinske keramične odlom- ke (6; med njimi G550). SE 601 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v osre- dnjem delu kv. 53, 1,4 m od jame za soho SE 609 in je bila del severozahodne stra- B A SE 627 – jama za soho nice stavbe 15. Bila je skoraj Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 53a, 1,28 m okroglega tlorisa (vel. 0,60 × od jame za soho SE 628 in je bila del severozahodne stra- 0,58 m, gl. 0,24 m). Temno nice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,40 m, rjava zemljena plast v jami gl. 0,20 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala A B je vsebovala večje prodni- drobce oglja, odlomek prežganega stenskega ometa ter šti- ke, drobce oglja in kosti ter ri prazgodovinske keramične odlomke. prazgodovinske keramične odlomke (132 odlomkov, med njimi G551). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 177 SE 612a – jama za soho G553). V polnilu jame je bil odkrit tudi posamičen odlomek (M 1 : 20) recentne keramike. Jama je bila odkrita v jugoza- SE 613 – jama za soho hodnem delu kv. 53a, 1,57 m Jama je bila odkrita na meji kv. 53a in 258a, 0,81 m od jame od jame za soho SE 626 in je za soho SE 523, kv. 257b in je bila del jugovzhodne stra-bila del severozahodne strani-B A nice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,68 × 0,64 m, ce stavbe 15. Bila je ovalnega gl. 0,30 m). Temno rjava peščeno-zemljena plast v jami je tlorisa (vel. 0,86 × 0,62 m, gl. vsebovala kamne, drobce oglja in kosti ter prazgodovinske 0,30 m). Temno rjava zemljena keramične odlomke (34). V polnilu jame so bili vidni ostanki plast v jami je vsebovala ka-lesenega stebra. mne, drobce oglja in kosti ter A B štiri prazgodovinske keramič- ne odlomke (med njimi G549). Ohranjen je bil kamnit venec. SE 643 – jama za soho Jama je bila odkrita v vzhodnem delu kv. 53a, 0,50 m od jame za soho SE 613, kv. 257b in je bila del jugovzhodne SE 522 – jama za soho (M 1 : 20) 0,20 m). Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala B stranice stavbe 15. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,30 m, gl. Jama je bila odkrita v zahodnem drobce oglja in nekaj odlomkov prazgodovinske keramike delu kv. 257b in je bila del jugo- (17), ki v glavnem pripadajo isti posodi. vzhodne stranice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,62 × 0,39 m, gl. 0,28 m). Rdečerjava peščeno- -zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, odlomke prežganega A A B stenskega ometa (26), odlomke sklede (G548) in odlomke poso- de debelejših sten (27). V polnilu jame je bil odkrit tudi podolgovat prodnik. SE 523 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v zahodnem B delu kv. 257b, 1,06 m od jame za soho SE 522, kv. 257b in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,36 m, gl. 0,28 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala A A B velike prodnike, drobce oglja in ko- sti, odlomke prežganega stenske- ga ometa (13) in prazgodovinske keramične odlomke (28; med njimi 178 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 642 – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v jugo- vzhodnem delu kv. 53a, 0,81 m B A od jame za soho SE 643, kv. 257b in je bila del jugovzho- dne stranice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,70 × 0,64 m, gl. 0,32 m). Rjava pe- A B ščeno-zemljena plast v jami je vsebovala kamne, drobce oglja, odlomke prežganega stenskega ometa (37) in praz- godovinske keramične odlom- ke (36, med njimi G552). V jami je bila vidna sled stebra. SE 600 – groblja Odkrita je bila v kv. 53, v osrednjem delu stavbe 15, 2,68 m od njegove severovzhodne stene. Bila je nepravilnega tlo- risa (vel. 0,90 × 0,96 m) in sestavljena iz razpršenih kamnov SE 610 – groblja ob stavbi 15 ter prazgodovinske keramike (26 odlomkov). (M 1 : 20) Manjša groblja, usmerjena v sme- ri severovzhod–jugozahod, je bila odkrita v kv. 53. Sestavljena je bila iz prodnikov, keramike (39 odlomkov, med njimi G555–G558) in drob- nih kalciniranih kosti. Groblja je bila vzporedna s stavbo 15. SE 604 – groblja ob stavbi 15 (M 1 : 20) Podolgovata groblja, usmerjena v smeri severovzhod–jugo- zahod, je bila odkrita v kv. 52 in 52a. V njej so bili razpršeni kamni in prazgodovinska keramika (104 odlomki, med njimi G554). Bila je vzporedna s stavbo 15. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 179 SE 602 – jarek ob stavbi 15 SE 524 – jama za soho ob stavbi 15 B Podolgovata groblja, usmerjena v smeri severovzhod-ju- (M 1 : 20) gozahod, je bila odkrita v kv. 52 in 52a, 1,7 m od njegove Jama je bila odkrita v kv. 258b, severozahodne stene. Vsebovala je kamne, kamniti tolkač 2,30 m od stavbe 15. Bila je skoraj (G562), prazgodovinsko keramiko (392 odlomkov, med nji- okroglega tlorisa (vel. 0,48 × 0,46 A mi G559–G561) in tri odlomke antične keramike. Verjetno m, gl. 0,34 m). Temno rjava zemlje-predstavlja nadaljevanje groblje SE 604. na plast v jami je vsebovala drobce A B oglja in koščke prežganih verjetno človeških kosti, nekaj prodnikov, od- lomke prežganega stenskega ome- ta (32) in prazgodovinske keramične odlomke (34, med njimi G565). SE 525 – jama za soho ob stavbi 15 Jama je bila odkrita v kv. 257b, 1,74 m od stavbe 15. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,42 × 0,40 m, gl. 0,19 m). Si- vorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prežganega stenskega ometa ter prazgodovinske keramične odlomke (19). SE 530 – jama za soho ob stavbi 15 Groblja je bila odkrita v kv. 28. Med kamni so bili odkriti od- jami je vsebovala nekaj drobnih odlomkov prazgodovinske lomki prazgodovinskih posod (173, med njimi G563–G564 ) keramike (20). in en odlomek recentne keramike. Groblja je bila vzporedna SE 531 SE 603 – groblja S od stavbe 15 (M 1 : 20) ovalnega tlorisa (vel. 0,58 × 0,35 m, gl. 0,20 m). Rjava plast v Jama je bila odkrita v kv. 257a, v bližini groblje SE 521. Bila je s stavbo 15 in verjetno predstavlja nadaljevanje groblje SE – ožgana ilovica ob stavbi 15 602. Odkrita je bila v sek. 12, kv. 257b. Razprostirala se je na ob- močju nepravilnega ovalnega tlorisa (vel. 1,23 × 0,55 m) in sicer v zelo tankem sloju, tako da je izginila že ob strganju. SE 625–626, SE 431 – vrsta jam za sohe ob stavbi 15 V sek. 12, kv. 258–258b je bila odkrita vrsta treh jam za sohe, razporejenih v smeri zahod–vzhod, pri čemer se je najbližja jama nahajala okoli 3 m od stavbe 15. Najdlje proti vzhodu je ležala jama SE 431, ki je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,71 × 0,54 m, gl. 0,23 m). Jami SE 625 in SE 626 sta bili okro- glega tlorisa (pr. 0,42 m) in sta vsebovali tudi posamezne prazgodovinske keramične odlomke. Jame sicer ni mogoče smiselno povezati z drugimi jamami za sohe v sek. 12 in 15, toda ker gre za območje, ki se nahaja v bližini južnega roba izkopnega polja, je možno, da se takšne jame nahajajo izven raziskanega območja v smeri proti jugu. 180 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 520/III – jama ob stavbi 15 (M 1 : 20) Jama SE 520/III je bila vkopana v jamo SE 520/II. Bila je oval- nega tlorisa (vel. 1,20 × 0,70 m) in je imela presek polkrožne oblike (gl. 0,44 m). Temno siva zemljena plast v jami je vse- bovala drobce oglja, kamne (med njimi kamen z zglajeno površino G579), odlomke prežganega stenskega ometa (134) in prazgodovinske keramične odlomke (44; med njimi G569–G578). SE 526 – jama ob stavbi 15 Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 227a, in sicer pod ostankom tlaka (ali groblje?) SE 521. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,88 Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 227a, 0,69 m od seve- keramične odlomke (34). rovzhodne stranice stavbe 15. Bila je skoraj okroglega tlorisa SE 532 (pr. pribl. 1,40 m, gl. 0,25 m). – jama ob stavbi 15 Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 257b, približno 0,85 m od SE 520/II – jami ob stavbi 15 (M 1 : 20) vsebovala drobce oglja in kosti, kamne ter prazgodovinske × 0,80 m, gl. 0,34 m). Temno rjava zemljena plast v jami je V jami je bilo odkritih več plasti, ki predstavljajo faze zasutja jugovzhodne stranice stavbe 15. Bila je ovalnega tlorisa (vel. jame. Od spodaj navzgor si plasti sledijo: C – plast zelenka- 0,70 × 0,47 m, gl. 0,22 m). Rjava zemljena plast v jami je vse- stih kamenčkov, B – plast svetlo sivorjave zemlje s primesi bovala drobce ožganega ilovnatega prežganega stenskega peska brez arheološki najdb, A – temno rjava peščeno-ze- ometa ter prazgodovinske keramične odlomke (22). mljena plast z drobci oglja, odlomki prežganega stenskega SE 519 ometa (31), kamni (največji je bil vel. 0,23 × 0,18 m) in praz- – groblja ob stavbi 15 (M 1 : 20) Groblja je bila odkrita v kv. 227b. Med kamni so bili na po- godovinsko keramiko. Skupaj je bilo v jami odkritih 48 praz- vršini ovalnega tlorisa (vel. 1,02 × 0,77 m) odkriti odlomki godovinskih keramičnih odlomkov (med njimi G566–G568 ). prazgodovinskih posod (14, med njimi G580–G582 ). Sledov vkopa jame ni bilo. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 181 SE 521 – groblja ob stavbi 15 (M 1 : 100) Groblja je bila odkrita v kv. 227a in 257a. Kamni so bili razvrščeni v pasu, ki poteka v smeri severovzhod–jugo- zahod, kar se ujema z ori- entacijo stavbe 15. V groblji so bili odkriti odlomki praz- Stavba 16 (M 1 : 100) godovinske keramike (537, Severovzhodno od stavbe 15, v sek. 12, kv. 197–198, 225– med njimi G583–G589) 226, je bila na robu groblje SE 500 odkrita skupina jam za in prežganega stenskega sohe, ki predstavlja ne povsem jasno opredeljeno stavbo. ometa (20). Ohranjenih je le 5 jam za sohe (SE 516–517, SE 527–528, SE 513) in glede na njihovo razporeditev lahko ponovno domnevamo, da je bila stavba pravokotna in usmerjena v smeri severovzhod–jugozahod. Široka je bila okoli 2,8 m in je v dolžino merila najmanj 4,1 m. V bližini stavbe je bila povečana koncentracija keramike (groblji SE 512 in SE 500). 527 513 528 517 Stavba 16 516 SE 527 – jama za soho Jama je bila odkrita na meji kv. 197 in 198 ter predstavlja SE 501 – groblja ob stavbi 15 (M 1 : 100) severozahodni vogal stavbe 16. Bila je skoraj okroglega tlo- Groblja je bila odkrita v kv. 197a, 197–200, 220–224, okoli risa (vel. 0,32 × 0,31 m, gl. 0,21 m). Temno rjava plast v jami 1,3 m vzhodno od groblje SE 521. Med kamni so bili odkriti je vsebovala drobce oglja, dva odlomka prežganega ilov- tudi odlomki prazgodovinskih keramičnih posod (101, med natega stenskega premaza in prazgodovinske keramične njimi G590–G595). odlomke (22). 182 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 517 – jama za soho Jama je bila odkrita v vzhodnem delu kv. 226, 2,15 m od jame za soho SE 527 in se je nahajala v severozahodni stranici stavbe 16. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,36 × 0,35 m, gl. 0,18 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, en odlomek prežganega stenskega ometa in prazgodovinske keramične odlomke (17). SE 500 – groblja ob stavbi 16 Groblja je bila odkrita v kv. 257, okoli 1 m vzhodno od gro- blje SE 521, v bližini stavbe 16. Med kamni so bili odkriti tudi odlomki prežganega ilovnatega prežganega stenskega ometa (48) in odlomki prazgodovinskih keramičnih posod (125 odlomkov, med njimi G596–G598). SE 513 – jama za soho Jama je bila odkrita v kv. 198, 1,28 m od jame za soho SE 527 in je bila del severovzhodne stranice stavbe 16. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,30 m, gl. 0,20 m). Temno rjava, ze- mljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, tri odlomke prežganega stenskega ometa in prazgodovinske keramične odlomke (20). SE 512 – groblja ob stavbi 16 (M 1 : 100) Groblja je bila odkrita v kv. 197b, 197–200, 222–224, in si- cer 3,3 m od domnevne severozahodne stranice stav- be 16. Med večjo koncentracijo kamnov se pojavljajo tudi SE 528 – jama za soho Jama je bila odkrita v severnem delu kv. 225, 0,43 m od jame za soho SE 513 in predstavlja severovzhodni vogal stavbe 16. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,22 m, gl. 0,19 m). Temno rjava, zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramične odlomke (19). SE 516 – jama za soho Jama je bila odkrita v kv. 225, 3,08 m od jame za soho SE 528 in se je nahajala v severovzhodni stranici stavbe 16. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,46 × 0,44 m, gl. 0,35 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramične odlomke (35). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 183 Stavba 17 (M 1 : 100) Jugovzhodno od stavbe 16, v sek. 12, kv. 254–255 in sek. 15, kv. 259–260, 287–288, 289–290, 320, so bile v dveh vr- stah odkrite jame za sohe (SE 514–515, SE 533, SE 542, SE 420–423, SE 425–429, SE 432–433, SE 451–452), ki pred- stavljajo ostanke jasno opredeljene stavbe. Stavba je bila pravokotna, v dolžino je merila okoli 17 m, v širino pa okoli 3,6 m. Usmerjena je bila v smeri severovzhod-jugozahod in se v smeri proti jugozahodu nadaljuje najmanj do samega roba izkopnega polja, morda pa celo izven njega. Na območju stavbe 17 je bilo opaziti povečano koncentracijo prazgodovinskih keramičnih odlomkov. Znotraj tlorisa stavbe prazgodovinski keramični odlomki (81, med njimi tudi: SE 414. Vzhodno od stavbe so bili še jami za sohi SE 424 in SE je bil med obema linijama jam za sohe odkrit skupek kamenja G599–G602). Groblja se je razprostirala v pasu v smeri ju- 450, skupek keramike SE 410 in jama SE 411. govzhod–severozahod, kar pomeni, da je bila vzporedna s 515 stavbo 16. SE 540 514 – jama Stavba 17 Jama je bila odkrita v sek. 13, kv. 208. Bila je ovalnega tlorisa 542 (vel. 1,36 × 0,78 m, gl. 0,21 m). Rjava zemljena plast v jami je 533 vsebovala drobce oglja in prežganega stenskega ometa ter 414 prazgodovinsko keramiko (tri odlomke). V bližini jame se je 421 420 nahajala jama za soho SE 541. SE 541 422 – jama za soho 424 Jama je bila odkrita v sek. 13, kv. 208, 0,48 m jugovzhodno od jame SE 540. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,25 m, gl. 434 423 0,18 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja. 426 425 450 SE 543 – jama Jama je bila odkrita v sek. 14, kv. 240. Bila je ovalnega tlorisa 428 427 (vel. 1,00 × 0,89 m, gl. 0,12 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala oglje in nekaj drobcev prežganega stenskega 432 ometa. SE 371 451 – groblja (M 1 : 100) Groblja je bila odkrita v sek. 17, kv. 270 in 277 na rjavi peska- 429 sti glineni zemlji (SE 3). Sestavljena je bila iz neenakomerno razporejenih manjših in večjih prodnikov, med kamni pa so 411 bili odkriti odlomki prazgodovinskih keramičnih posod (63, 433 med njimi G603–G605). 452 410 184 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 515 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 255 in je predstavljala se- verozahodni vogal stavbe 17. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,32 × 0,30 m, gl. 0,14 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala nekaj drobcev oglja. SE 422 A – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. 15, kv. 259, 0,72 m od jame za soho SE 420 in je bila del severozahodne stranice stavbe B 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,42 m, gl. 0,26 m). Sivorjava, pešče- A B SE 514 – jama za soho no-zemljena plast v jami je vsebovala Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 255, 0,70 m od jame za drobno kamenje, drobce oglje in devet soho SE 515 in je skupaj z njo predstavljala severozaho- prazgodovinskih keramičnih odlomkov dni vogal stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,35 m, (med njimi G611–G613). gl. 0,14 m). Rjava zemljena plast v jami je vsebovala nekaj drobcev oglja. SE 434 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 15, na meji kv. 259 in 288, 1,32 m SE 533 – jama za soho od jame za soho SE 422 in je bila del severozahodne strani- Jama je bila odkrita na jugozahodnem robu kv. 255, 1,50 m ce stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,37 m, gl. od jame za soho SE 514 in je bila del severozahodne strani- 0,17 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebo- ce stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,40 m, gl. vala drobce oglje in prazgodovinske keramike. 0,14 m). Temno rjava, zemljena plast v jami je vsebovala pro- dnike, drobce oglja in 2 odlomka prazgodovinske keramike. SE 420 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 15, kv. 260, 1,19 m od jame za soho SE 533 in je bila del severozahodne stranice stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,54 m, gl. 0,25 m). Sivorjava, pešče- no-zemljena plast v jami je vsebovala drobno kamenje in drobce oglje ter keramike. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 185 SE 425 – jami za sohi A (M 1 : 20) Dve stikajoči se jami za sohi sta bili odkriti v sek. 15, kv. 288, 1,31 m od jame za soho SE 434 in sta bili del severozahodne stranice stavbe 17. Bili sta okroglega tlorisa (pr. 0,43 in 0,32 m, gl. 0,20 m). V jamah je bila sivorjava peščena zemlja, B A B mešana z drobci oglja in menjem, v njej pa je bil od- SE 4. Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala keramike ter drobnim ka- krit odlomek prazgodovin- drobce oglje. ske posode (G608). SE 542 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 12, kv. 254 in je predstavljala seve- rovzhodni vogal stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,28 m, gl. 0,18 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebo- vala oglje in nekaj drobcev prežganega stenskega ometa. SE 421 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 15, v severovzhodnem delu kv. 260, 1,95 m od SE 542 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 17. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,41 × 0,39 m, gl. 0,14 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vse- bovala drobce oglje in keramike, drobno kamenje in 11 od- lomkov prazgodovinske keramike. V bližini jame za soho se je v notranjosti stavbe nahajal skupek kamenja SE 414. SE 427 – jama za soho Jama je bila odkrita v južnem delu kv. 288, 1,37 m od SE 425 in je bila del severozahodne stranice stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,38 m, gl. 0,21 m). Vkopana je bila v SE 3 in v SE 4. Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in keramike ter drobno kamenje. SE 414 – skupek kamenja Skupek kamenja SE 414 je bila odkrit 0,29 m vzhodno od jame za soho SE 421 v notranjosti stavbe 17. Sestavljen je bil iz prodnikov (vel. 0,5 × 0,20 m), ki so bili razporejeni na površini ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,30 m). Sledov vkopa ni bilo. Podobna skupka sta bila odkrita tudi v stavbah 6 in 15, vendar sta se tam nahajala v osrednjem delu stavbe. SE 429 – jama za soho Jama je bila odkrita tik ob zahodnem robu izkopnega po- lja, v jugozahodnem delu kv. 289, 3,63 m od SE 427 in je bila del severozahodne stranice stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,41 m, gl. 0,21 m). Vkopana je bila v SE 3 in v 186 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 423 – jama za soho A SE 428 – jama za soho (M 1 : 20) A (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v jugozaho- Jama je bila odkrita v skrajnem dnem delu kv. 287, 1,68 m od jame južnem delu kv. 260, 2,41 m od za soho SE 426 in je bila del ju- SE 421 in je bila del jugovzho- govzhodne stranice stavbe 17. dne stranice stavbe 17. Bila je Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,57 okroglega tlorisa (pr. 0,74 m, B × 0,44 m, gl. 0,24 m) ter vkopa- gl. 0,32 m) in vkopana v SE 3 B na v plasti SE 3 in SE 4. Sivorjava, A B ter v SE 4. Sivorjava, pešče- peščeno-zemljena plast v jami je A B no-zemljena plast v jami je vsebovala drobno kamenje, drob-vsebovala drobce oglje in 19 ce oglje in devet prazgodovinskih drobnih odlomkov prazgo- keramičnih odlomkov (med njimi dovinske keramike (med njimi G609–G610). G606–G607). V neposredni bližini jame so bile v plasti SE 3 odkrite žrmlje. SE 432 – jama za soho Jama je bila odkrita v severozahodnem delu kv. 290, 1,32 m od jame za soho SE 428 in je najverjetneje služila za soho v SE 426 – jama za soho jugovzhodni stranici stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. Jama je bila odkrita v severnem delu kv. 287, 1,12 m od jame 0,45 × 0,37 m, gl. 0,27 m) in vkopana v SE 3 ter v SE 4. za soho SE 423 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drob- 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,33 m, gl. 0,16 m) ter no kamenje, drobce oglje in dva drobna prazgodovinska vkopana v plasti SE 3 in SE 4. Sivorjava, peščeno-zemljena keramična odlomka. V neposredni bližini jame je bil odkrit plast v jami je vsebovala drobce oglje in štiri prazgodovin- večji kamen. ske keramične odlomke. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 187 SE 451 – jama za soho v jami je vsebovala drobno kamenje, drobce oglje in sedem Jama je bila odkrita 0,73 m od jame za soho SE 432 in je bila drobnih prazgodovinskih keramičnih odlomkov. Morda bi del jugovzhodne stranice stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa smeli na tem mestu domnevati jugovzhodni vogal stavbe (pr. 38 m, gl. 0,16 m). Vkopana je bila v plasti SE 3 in SE 4. 17. V tem primeru bi stavba v dolžino merila 17 m. Zaradi Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala dva bližine roba izkopnega polja in velikosti podobnih stavb v večja prodnika, drobce oglje in tri drobne prazgodovinske naselbini je možno tudi, da je bila stavba daljša (primerljiva keramične odlomke. stavba 1 je npr. v dolžino merila okoli 21 m). SE 433 – jama za soho SE 450 – jama za soho ob stavbi 17 Jama je bila odkrita v severovzhodnem delu kv. 320, 2,9 m Jama je bila odkrita v sek. 15, na meji kv. 286 in 287, 1,62 m od jame za soho SE 451 in je bila del jugovzhodne stra- vzhodno od stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,51 × nice stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,41 × 0,39 m, 0,46 m, gl. 0,51 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami gl. 0,20 m). Vkopana je bila v plasti SE 3 in SE 4. Sivorjava, je vsebovala drobce oglja in drobec prežganega stenskega peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglje in ometa. prazgodovinske keramike. SE 410 – skupek keramike ob stavbi 17 (M 1 : 20) Skupek večjih odlomkov vsaj treh prazgodovinskih posod je bil odkrit 1,17 m vzhodno od severovzhodne stranice stavbe 17. Nahajal se na globini 0,35−0,40 m od površja, znotraj SE 3, v skupnem premeru pribl. 40 cm. Dve posodi sta delno rekonstruirani (G614–615). SE 424 – jama za soho ob stavbi 17 Jama je bila odkrita v sek. 15, na meji kv. 260 in 261, 0,61 m vzhodno od stavbe 17. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,50 m, gl. 0,18 m). Sivorjavo, zemljeno polnilo jame je bilo brez najdb. SE 411 – jama ob stavbi 17 Jama je bila odkrita v sek. 15, kv. 319, vzhodno od stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,98 × 0,93 m, gl. 0,56 m). Sivorjava peščena plast v jami je vsebovala 12 drobnih praz- godovinskih keramičnih odlomkov in en odlomek antične keramike. SE 452 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 15, kv. 320, 0,11 m od jame za soho SE 433 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,38 m, gl. 0,21 m). Vkopana je bila v plasti SE 3 in SE 4. Sivorjava, peščeno-zemljena plast 188 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Stavba 18 (M 1 : 150) severovzhodne stranice stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa Pravokotna stavba 18 se je nahajala vzhodno od stavbe 17 (pr. 0,34 m, gl. 0,15 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v in je bila usmerjena v nasprotni smeri, torej severozahod– jami je vsebovala drobce oglja. jugovzhod. Njen tloris je prepoznaven na podlagi 10 jam SE 458 – jami za sohi za sohe (SE 454–455, SE 437, SE 457–459, SE 416–418, SE Dve stikajoči se jami za sohi sta bili odkriti v sek. 16, v za-438), ki si sledijo v dveh vrstah, dve jami za soho pa sta bili hodnem delu kv. 314, 2,97 m od jame za soho SE 457 in sta odkriti v notranjosti stavbe (SE 456 in SE 417). V dolžino je bili del severovzhodne stranice stavbe 18. Obe sta bili okro-stavba merila 11,25 m, v širino pa okoli 2,9 m. Na območju glega tlorisa (pr. 0,34 in 0,36 m, gl. 0,20 m), v jamah pa je stavbe 18 ni bilo večje koncentracije keramičnih odlomkov. bila odkrita enotna peščeno-zemljena plast, ki je vsebovala Tik ob stavbi je bila srednje velika jama s prazgodovinsko drobce oglja in prežganega stenskega ometa. keramiko (SE 419), med stavbama 17 in 18 pa tri jame za SE 455 sohe (SE 412–413, SE 430). – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 15, na meji kv. 292 in 317 in pred- 454 stavlja jugozahodni vogal stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa Stavba 18 (pr. 0,35 m) in imela sivorjavo, peščeno-zemljen polnilo. 456 457 SE 437 – jama za soho 459 Jama je bila odkrita v sek. 16, v severnem delu kv. 316, 1,93 m od jame za soho SE 432 in je bila del jugozahodne stranice 455 458 stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,33 m, gl. 0,23 m) in 417 437 zapolnjena s sivorjavo, peščeno-zemljeno plastjo. 415 SE 416 416– jama za soho 418 Jama je bila odkrita v sek. 16, na meji kv. 316 in 315, 1,89 m 438 od jame za soho SE 437 in je bila del jugozahodne stranice stavbe 18. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,44 × 0,26 m, gl. 0,19 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebo- vala drobce oglja. SE 454 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 16, kv. 293 in predstavlja seve- SE 438 – jama za soho rovzhodni vogal stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa (pr. Jama je bila odkrita v sek. 16, v južnem delu kv. 314, 3,45 m 0,37 m, gl. 0,15 m) in zapolnjena s sivorjavo, peščeno-ze- od jame za soho SE 418 in je najverjetneje služila za soho mljeno plastjo. v jugovzhodnem vogalu stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa SE 457 – jama za soho -zemljeno plastjo. Jama je bila odkrita v sek. 16, kv. 293, 4,06 m od jame za (pr. 0,36 m, gl. 0,15 m) in zapolnjena s sivorjavo, peščeno-soho SE 454 in je bila del severovzhodne stranice stavbe 18. SE 456 – jama za soho Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,40 m, gl. 0,26 m). Rdečerjava, Jama je bila odkrita v sek. 16, v južnem delu kv. 293 in je peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala le drobce oglja. najverjetneje služila za soho v notranjosti stavbe 18. Bila je SE 459 – jama za soho no-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prežga- Jama je bila odkrita v sek. 16, v skrajnem severovzhodnem ovalnega tlorisa (vel. 0,6 × 0,36 m, gl. 0,28 m). Rjava, pešče- nega stenskega ometa in keramike. delu kv. 315, 2,57 m od jame za soho SE 457 in je bila del Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 189 SE 418 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 16, na meji kv. 315, 1,71 m od jame za soho SE 416 in je bila del jugozahodne stranice stavbe 18. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,86 × 0,66 m, gl. 0,25 m). Sivorjava, peščena plast v jami je vsebovala drobno kame- nje, drobce oglja in dva majhna odlomka prazgodovinske keramike. SE 415 – jama ob stavbi 18 Jama je bila odkrita v sek. 16, kv. 316, tik ob jugozahodni stranici stavbe 17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,00 × 0,91 m, gl. 0,62 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vse- bovala drobno kamenje, drobce oglja, prazgodovinske ke- ramične odlomke (11), pa tudi en odlomek antične keramike. SE 417 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 16, kv. 315, 0,30 m od jame za soho SE 418 in je najverjetneje služila za soho v notranjosti stavbe 18. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,21 m, gl. 0,15 m) in zapolnjena s sivorjavo, peščeno-zemljeno plastjo. SE 430 – jama za soho med stavbama 17 in 18 Jama je bila odkrita v sek. 15, kv. 318, torej med prazgodo- vinskima stavbama 17 in 18. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,48 m, gl. 0,24 m) in zapolnjena s sivorjavo, peščeno-zemljeno plastjo. SE 1152 – skupek keramike (M 1 : 20) Odkrit je bil na dnu kulturne plasti SE 3, v sek. 18, kv. 381. Keramični odlomki predstavljajo spodnji del večje praz- godovinske posode (G618), ki je bila v zgornjem delu najverjetneje uničena z oranjem. 190 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 412–413 – jami za soho med stavbama 17 in 18 Dve stikajoči se jami za soho sta bili odkriti v sek. 15, kv. 318, 1,11 m od jame za soho SE 430. Bila sta okroglega tlorisa (pr. 0,73 in 0,74 m, gl. 0,35 in 0,54 m), v njih pa je bila odkrita sivorjava, peščeno-zemljena plast, ki je vsebovala pet drob- nih odlomkov prazgodovinske keramike. SE 837 – groblja (M 1 : 20) Ostanek prazgodovinske kamnite groblje s keramiko je bil odkrit v sek. 5, kv. 48 in 49. Groblja je merila pribl. 2,7 × 2 m, sestavljena pa je bila iz kamnov velikosti do 0,2 m, med ka- terimi so ležali od- lomki prazgodovin- drobce oglja in odlomek ustja z ostenjem lonca, ki je bil ske keramike (29, okrašen z odtisi prsta (G617). in en kos recentne SE 835 – jama za soho med njimi G616) keramike. Jama za soho je bila odkrita v sek. 5, kv. 29, severno od jame za soho SE 836. Bila je brez najdb, vendar bi zaradi podob- nosti s polnilom jame za soho SE 836 tudi ta jama utegnila biti prazgodovinska. SE 837. Bil je podolgovatega tlorisa (vel. 2,90 × 0,80 m, gl. Podolgovata razvlečena groblja se-stavljena iz manjših prodnikov in lo-0,26 m). Temno rjava, zemljena plast v jarku je vsebovala 21 mljencev je bila odkrita v sek. 22, kv. prazgodovinskih keramičnih odlomkov in enega antičnega. Jarek je bil odkrit v sek. 5, kv. 48, 0,75 m zahodno od groblje SE 707 – groblja (M 1 : 100) SE 838 – jarek 386-387. V dolžno je merila 5,20 m, v širino pa 0,3 m in je bila usmerjena severozahod–jugovzhod. Med kamni so bili odkriti tudi prazgodovinski ke- ramični odlomki (G619–G620). SE 836 A B – jama za soho (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. 5, v južnem delu kv. 31. Bila je ovalnega tlorisa (vel. A B 0,28 × 0,22 m, gl. 0,18 m). Temno rja- va, zemljena plast v jami je vsebovala Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 191 Stavba 19 (M 1 : 100) V sek. 22, kv. 410, 416–418, 440–442 so bili na dnu plasti SE 3a na območju velikosti 8,2 m × 3,5 m v dveh vzpore- dnih vrstah odkriti skupki kamnov, bolj ali manj enakomerno oddaljeni drug od drugega. Vkopov jam za sohe ni bilo, kljub temu pa lahko domnevamo, da gre za ostanke stavbe. V prid temu govori dejstvo, da je bilo v bližini teh skup- kov kamnov odkritih več zgostitev prazgodovinskih kera- mičnih odlomkov (SE 708, SE 706 in SE 702) in da sta bili liniji kamnov usmerjeni v smeri severozahod–jugovzhod, kar se ujema z eno izmed obeh glavnih usmeritev stavb na naselbini. Zahodno od domnevnega tlorisa stavbe 19 je bila prazgo- okroglega tlorisa (vel. 0,32 × 0,31 m). Izrisan je bil odlomek dovinska jama SE 704. ustja z ostenjem posode (G621). 708 SE 706 – skupek keramike ob stavbi 19 (M 1 : 20) 706 Odkrit je bil v sek. 22, kv. 410, in je ležal ob severovzhodni stranici stavbe 19. Gre za skoraj v celoti ohranjen pitos z dr- žaji in razčlenjenim plastičnim rebrom (G625), znotraj kate- rega so bili tolkač (G622), ostanki podobnega pitosa z dve- Stavba 19 ma držajema (G626) in ostanki sklede z izvihanim ustjem, ki je morda služila kot pokrov (G624). V skupku keramike pa so bili odkriti tudi odlomek dna z ostenjem manjše posode (G623) in ostanki pooglenelih semen. 702 SE 702 – skupek keramike ob stavbi 19 (M 1 : 20) Odkrit je bil v sek. 22, kv. 442, ob jugozahodni stranici stav- be 19. Odlomki pripadajo pitosu z držaji in z razčlenjenim plastičnim rebrom (G628). V posodi so bili odkriti odlom- SE 708 ki druge posode z – skupek keramike ob stavbi 19 (M 1 : 20) držajem in ostanki Skupek keramičnih odlomkov večje pooglenelih semen, prazgodovinske posode je ležal v kul-nedaleč stran od turni plasti SE 3a, v sek. 22, kv. 411. Od-pitosa pa je med lomki so bili zgoščeni na površini skoraj odlomki njegovega ustja ležal del glaje- ne kamnite sekire iz serpentinita (G627). 192 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 704 – jama ob stavbi 19 Jama je bila odkrita v sek. 21, kv. 444. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,1 × 0,91 m) in vkopana do geološke prodnate osnove SE 2. Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce prazgodovinske keramike, košček prežganega stenskega ometa in manjše lomljence. Jama je imela ovalen presek. SE 808 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v severozahodnem delu kv. 471 in je bila del severozahodne stranice stavbe 20. Vkopana je bila v kulturno plast SE 3a in geološko osnovo. Bila je okro- glega tlorisa (pr. 0,57 m, gl. 0,23 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, manjše kamne, osem prazgodovinskih keramičnih odlomkov in enega antičnega. Stavba 20 (M 1 : 100) V sek. 24, kv. 471–472, 477–478 in 503 je bilo odkritih 9 prazgodovinskih jam za sohe, ki jih je mogoče povezati v slabše ohranjeno pravokotno stavbo 20, usmerjeno v smeri severovzhod–jugozahod. V neposredni bližini stavbe sta bili odkriti večja fragmentirana posoda SE 800, ki je najverjetne- je služila za shrambo, in srednje velika jama SE 801. 808 Stavba 20 809 813 SE 809 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v jugovzhodnem delu kv. 471, 1,76 m od jame za soho SE 808 in je bila del severozahodne 807 stranice stavbe 20. Vkopana je bila v kulturno plast SE 3a in geološko osnovo. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,50 m, gl. 810 0,24 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala ka- menčke in drobce prazgodovinske keramike. Zahodno od 814 vkopa je ležal večji kamen (vel. 0,25 × 0,15 × 0,14 m). 812 800 811 801 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 193 SE 812 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v jugozahodnem delu kv. 477, 4,7 m od jame za soho SE 809 in je bila del severozahodne stranice stavbe 20. Vkopana je bila v kulturno plast SE 3a in v geološko osnovo. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,56 × 0,52 m, gl. 0,18 m). V temno rjavi, zemljeni plasti v jami je bil odkrit odlomek prazgodovinske keramike. SE 810 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v osrednjem delu kv. 478, 0,88 m od jame za soho SE 807 in je bila del jugovzho- dne stranice stavbe 20. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,50 m, gl. 0,24 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala manjše kamne in drobce prazgodovinske keramike. SE 813 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v jugovzhodnem delu kv. 471 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 20. Vkopana je bila v kulturno plast SE 3a in geološko osnovo. Bila je okro- glega tlorisa (pr. 0,48 m, gl. 0,26 m). Temno rjava, zemljena plast v jami je vsebovala dva odlomka prazgodovinske ke- ramike. V neposredni bližini jame je bil odkrit večji kamen. SE 814 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v jugozahodnem delu kv. 478, 1,29 m od jame za soho SE 810. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,55 × 0,50 m, gl. 0,16 m). Temno rjava, zemljena plast v jami je vsebovala drobne kamne, drobce oglja in tri prazgodo- vinske keramične odlomke. Jama za soho se nahaja znotraj domnevnega tlorisa prazgodovinske stavbe. SE 807 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v severnem delu kv. 478, 1,66 m od jame za soho SE 813 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 20. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,32 m, gl. 0,22 m). Temno rjavo, zemljeno polnilo jame je vsebova- lo dva prodnika, tri odlomke prazgodovinske keramike in drobce oglja. 194 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 811 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 24, v severozahodnem delu kv. 503, 1,29 m od jame za soho SE 814 in je bila del jugo- vzhodne stranice stavbe 20. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,21 m, gl. 0,18 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in tri prazgodovinske keramične odlomke. SE 818 – groblja (M 1 : 20) Kamnita prazgodovinska groblja je bila odkrita v sek. 26, kv. 460 in 460a. Razprostira se na površini vel. 6 × 2 m, med kamni pa so bili odkriti odlomki prazgodovinskih keramičnih posod (86, med njimi G630–G635) in trije odlomki recen- tnih posod. Vkop ni bil viden, prav tako ni bilo mogoče ločiti zemlje, ki je obdajala grobljo od kulturne plasti SE 3a. SE 800 – skupek keramike ob stavbi 20 (M 1 : 20) Odkrit je bil v sek. 24, na meji kv. 478 in 503, in sicer 1,69 m vzho- dno od jugozahodne stranice stavbe 20. Odlomki pripadajo ve- likemu pitosu (G629). Posoda je bil vkopana v zemljo in je najver- jetneje služila za shrambo. SE 801 – jama ob stavbi 20 Jama je bila odkrita v sek. 24, v kv. 503, in sicer 0,86 m od jugovzhodne stranice stavbe 20. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,96 × 0,76 m, gl. 0,32 m). Temno rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kamne in keramiko. Odkriti so bili trije odlomki prazgodovinskih posod, na vrhu polnila pa tudi en antičen in en recenten odlomek. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 195 Stavba 21 (M 1 : 100) V sek. 31–32 in 34, kv. 603–607, 615–620, 1640 632, je bilo odkritih sedem prazgodovin- 1639 skih jam za sohe, poleg njih pa je bilo Stavba 21 na tem mestu opaziti tudi povečanje 1638 števila keramike, zato skladno z opažanji 1637 izkopavalcev tukaj domnevamo ostanke 1633 prazgodovinske stavbe. Glede na ohra- njene jame za sohe menimo, da je bila 1641 1634 severovzhod–jugozahod. Bolje viden je 1635 predvsem skrajni severni del severoza- 1645 stavba pravokotna in usmerjena v smeri 1636 hodne stranice stavbe ( jame za sohe SE 1637–1639, SE 1640 in skupki kamenja, ki so v vrsti z njimi), medtem ko sta v jugo- vzhodni (SE 1634) in jugozahodni strani- ci (SE 727) ohranjeni le po ena jama za 710 718 soho. Le ena jama za soho je bila tudi znotraj domnevnega tlorisa stavbe 21 (SE 1635). V neposredni bližini stavbe pa 726 719 so bile tri srednje velike jame (SE 670, SE 1645, SE 726), več grobelj (SE 1631–1632, 711 SE 671, SE 710–717, SE 1641–1642) in več 727 skupkov prazgodovinske keramike. 720 712 SE 1640 – jama za soho (?) SE 1639 – jama za soho V sek. 31, na meji kv. 603 in 604 je bila na površini okroglega Odkrita je bila v sek. 31, v severovzhodnem delu kv. 603, v tlorisa (pr. 0,33 m) odkrita skupina prodnikov in prazgodo-neposredni bližini SE 1640 in predstavlja severozahodni vo-vinskih keramičnih odlomkov. Sledov vkopa ni bilo, a so se gal stavbe 21. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,42 m; gl. 0,17 m). prodniki in keramični odlomki nahajali v vrsti z jamami za Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce sohe, zato smemo domnevati, da gre za ostanke jame za oglja in prazgodovinskih keramičnih posod. soho. 196 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1638 – jama za soho Odkrita je bila v sek. 31, na meji kv. 603 in 604, 0,32 m od jame za soho SE 1639 in je bila del severozahodne stranice stavbe 21. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,37 × 0,32 m; gl. 0,17 m). Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramike. SE 1634 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 31, na meji kv. 604 in 618 in je bila del jugovzhodne stranice stavbe 21. Bila je skoraj ovalnega tlorisa (vel. 0,53 × 0,51 m). Temno rjava, zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramike. V bližini jame je bil raziskan skupek kamnov, med kateri- ma sta bila tudi dva odlomka prežganega stenskega ometa (SE 1633). SE 1637 – jama za soho Odkrita je bila v sek. 31, v jugovzhodnem delu kv. 603, 0,56 m od jame za soho SE 1638 in je bila del severozaho- dne stranice stavbe 21. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,30 × 0,28 m, gl. 0,24 m). Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja in prazgodovinske keramike. SE 727 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 34, kv. 632 in je bila del jugoza- hodne stranice stavbe 21. Bila je skoraj ovalnega tlorisa (vel. 0,61 × 0,56 m). Temno rjava zemljena plast v jami je vsebo- vala drobce oglja in prazgodovinske keramike, nad jamo pa je bil skupek keramike SE 720. SE 1636 – skupki kamenja Skupki kamenja so bili odkriti v sek. 31, kv. 619, pri čemer jih je bilo nekaj v vrsti z jamami za sohe v severozahodni stra- nici stavbe 21, zato bi lahko predstavljali tudi ostanke jam za sohe ali pa del konstrukcije sten. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 197 SE 1635 – jama za soho Jama je bila odkrita v sek. 31, v severovzhodnem delu kv. 619 in je ležala v notranjosti stavbe 21. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,78 × 0,47 m, gl. 0,63 m). Črnorjava, peščeno-zemlje- na plast v jami je vsebovala precej oglja, v njem pa so bili odkriti tudi kamniti odbitek, odlomki prežganega stenskega ometa in nekaj odlomkov prazgodovinske keramike. Odlomki pripadajo dvema prazgodovinskima posodama: manjšemu loncu z ročajem, ki je bil okrašen z razčlenjenim plastičnim rebrom (G637) in večjemu pitosu (G638). SE 719 – skupek keramike ob stavbi 21 Odkrit je bil 0,88 m jugozahodno od skupka keramike SE 718, v neposredni bližini stavbe 21. Odlomki pripadajo isti prazgodovinski posodi. SE 718 – skupek keramike ob stavbi 21 (M 1 : 20) Okoli večjega prodnika je bil v sek. 34, kv. 632, v neposredni bližini stavbe 21, odkrit skupek prazgodovinske kerami- ke. Gre za ostanke dveh posod, pri če- mer je od bolje ohranjene posode izri- san odlomek ostenja z rameni (G636). V istem kvadrantu sta bila še dva po- dobna skupka keramike (SE 719–720). SE 1645 – jama ob stavbi 21 Jama je bila odkrita v sek. 31, kv. 620. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,52 × 1,30 m). Zemljena plast v jami je bila brez najdb, a bi zaradi bližine stavbe 21 utegnila biti prazgodovinska. SE 720 – skupek keramike ob stavbi 21 (M 1 : 20) Skupek keramike je bil od- krit na površini nepravilnega tlorisa (vel. 0,88 × 0,76 m), in sicer nad jamo za soho SE 727, ki pripada jugoza- hodni stranici stavbe 21, de- loma pa se je širil tudi izven stavbe v smeri proti jugu. 198 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 726 – jama ob stavbi 21 Jama je bila odkrita vzhodno od stavbe 21, v sek. 34, kv. 633. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,07 × 0,94 m). Polnilo jame je vsebovalo 7 prazgodovinskih keramičnih odlomkov, drobce oglja in 4 velike prodnike. SE 670 – jama ob stavbi 21 (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. 31, kv. 616. Bila je ovalnega tlori- sa (vel. 1,05 × 0,60 m; gl. 0,10 m). Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala nekaj odlomkov prazgodovinske keramike (med njimi G645–G646). A SE 714 – groblja ob stavbi 21 (M 1 : 50) Odkrita je bila na površini nepravilnega tlorisa (vel. 1,93 × 1 m), v sek. 34, kv. 649 in 662. Med večjimi prodniki (72) in manjšimi lomljenci (vel. do 0,18 m) so bili odkriti prodnik (tolkač) s sledovi udarjanja (G643) in štirje odlomki praz- godovinskih posod (G639–G642). Groblja se nahaja 3,5 m jugovzhodno od stavbe 21. B A B SE 671 – groblja ob stavbi 21 (M 1 : 50) Manjša groblja, sestavljena iz razvlečenega kamenja (vel. 0,84 × 0,30 m) in prazgodovin- SE 825 – jama (M 1 : 20) ske keramike (16 odlomkov), je bila odkrita v Jama je bila odkrita v sek. 36, kv. 687. Bila je nepravilnega sek. 31, kv. 616, vzhodno od jame SE 670. Izri-ovalnega tlorisa (vel. 0,93 × 0,76 m, gl. 0,23 m) in vkopana san je bil odlomek ostenja z ročajem manjše v kulturno plast SE 3a. V jami so bili odkriti prodniki in dva posode ( G644 ). Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 199 skupka prazgodovinske keramike. Izrisan je delno rekon- struirani vrč, ki je na trebuhu okrašen z navpičnimi kanelu- rami (G647). A B A B štirje antični, spodaj pa deset prazgodovinskih (med njimi G648–G649). SE 830 – jama (M 1 : 20) Jama je bil odkrita v istem kvadrantu kot jami SE 825 in SE 826 in je bila s slednjo tudi v stiku. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,47 × 0,40 m, gl. 0,23 m) in vkopana v kulturno plast SE 3a. V jami so bili odkriti drobci oglja, prodniki (med njimi tudi kos vel. 0,22 × 0,20 m) in odlomki prazgodovinske ke- ramike (20, med njimi G850–G852). SE 826 – jama (M 1 : 20) Jama je bil odkrita v istem kvadrantu kot jama SE 825. Bila je nepravilnega tlorisa (vel. 1,60 × 1,10 m, gl. 0,20 m) in vko- pana v kulturno plast SE 3a. V jami so bili odkriti drobci oglja, prodniki in dva skupka keramičnih odlomkov, na vrhu SE 827 – skupek keramike (M 1 : 20) Odkrit je bil na površini vel. 0,5 × 0,5 m, v sek. 36, v južnem delu kv. 688. Vkop ni bil viden. Odlomki pripadajo praz- B1 A godovinskim posodam, vmes pa sta bila odkrita tudi dva recentna odlomka keramike, kar naj bi bilo po opažanju B2 izkopavalcev po- sledica globokega oranja. B1 A B2 200 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 903 – naplavinska plast (M 1 : 200) Sivorjava, peščeno-zemljena plast s prodniki, drobci oglja in redkimi prazgodovinskimi keramičnimi odlomki je bila odkrita na površini vel. 23,50 × 9,0 m, v sek. 44 in 45. Iz- kopavalci so glede na najdbe (G653–G656) domnevali, da je bila (naravna) poglobitev S901 zapolnjena v prazgodovin- skem obdobju. Zaradi velike fragmentiranosti najdb bi lah- S903 ko šlo tudi za sediment, ki je bil prenesen z vodo, torej za naplavinsko plast. Usmerjena je severozahod–jugovzhod in se proti severozahodu širi izven izkopanega območja. Enako usmerjena podobna plast je bila odkrita tudi v sek. S28 (SE S282) najdišča Po- S902 brežje II. SE 902 – kamnita groblja (M 1 : 200) Plast razvlečenega kamenja je bila odkrita tudi južno od plasti SE 901, v sek. 45, kv. 901–902, 910. Bila je brez najdb in najverjetneje sočasna s plastjo SE 903. SE 901 – kamnita groblja (M 1 : 200) Plast je bila odkrita v sek. 45, kv. 892–894, 884–885, nad plastjo SE 903. Usmerjena je bila v smeri severozahod–ju- govzhod (vel. 8,20 × 3,5 m) in sestavljena iz prodnikov. Med SE 904 – jama kamni je bilo v SE 901 odkritih nekaj odlomkov prazgodo- Jama je bil odkrita v sek. 45, kv. 872. Bila je ovalnega tlorisa vinske keramike (G657). (vel. 1,40 × 1,30 m, gl. 0,23 m). Sivo, zemljeno polnilo jame Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 201 je vsebovalo prodnike, drobce oglja in posamezne prazgo- dovinske keramične odlomke. SE 906 – jama Jama je bil odkrita v sek. 45, kv. 867. Bila je ovalnega tlori- sa (vel. 0,84 × 0,76 m). Sivorjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, v njem pa je bil odkrit tudi prazgodovinski keramični odlomek. SE 907 – jama Jama je bil odkrita v sek. 45, kv. 868. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,52 × 1,24 m, gl. 0,16 m). Sivorjava, peščeno-zemlje- na plast v jami je vsebovala večjo količino oglja. Glede na sestavo plasti v jami je verjetno, da gre za prazgodovinsko jamo. SE 900 – skupek keramike (M 1 : 50) SE 832 – jama s pitosom (M 1 : 20) V sek. 46, kv. 875, je bil med kamenjem Jama s pitosom SE 832 je bila odkrita v sek. 38, na meji kv. odkrit skupek prazgodovinske keramike. 769 in 770. V osrednjem delu jame je bilo odkritih pet večjih Odlomki so se zgoščali na površini nepra-kamnov. Slednji so ležali tik nad ustjem posode in bi morda vilnega tlorisa (vel. 1,31 × 0,36 m). Prepo-lahko služili kot obtežitev pokrova iz organske snovi, ki se ni znati je bilo mogoče odlomke ostenj dveh ohranil. V jami je bila zemlja temno rjava, vsebina pitosa pa različnih posod (G659, G662), odlomke dna je bila rdečerjava zemlja. (G660) in odlomek ustja z ostenjem posode Pitosu je manjkal le del (G661). ustja. Največji premer po- sode je bil 0,75 m, premer jame pa je bil okoli 0,15 m večji. Na ramenih pitosa je bila luknja, ki je bila za- prta s keramičnim čepom (G658). Jama 1 – električni vod (M 1 : 50) V jarku za električni vod, A okoli 42,2 m od njego- vega začetka, je bila leta 2005 delno raziskana jama 1 jama neznane oblike SE 728 – jama tlorisa (največja š. 1,7 m, Jama SE 728 je bila odkrita v sek. 41, kv. 828 in 829. Bila gl. 0,26 m), ki se je širila je dvokrakega ovalnega tlorisa (vel. 4,75 × 3,26 m). Polni- tako v vzhodni kot tudi B lo jame je bilo peščeno-zemljeno, vsebovalo pa je precej zahodni profil jarka. V drobcev oglja, prodnike, pooglenela žitna zrna in odlomke njej so bili odkriti od-prazgodovinskih posod. lomki prazgodovinskih A B posod (med njimi G665) in predilsko vretence (G664). 202 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 Jama 2 – električni vod (M 1 : 50) SE S1170 – prazgodovinska pot (M 1 : 300) V neposredni bližini jame 1, okoli B V sek. S24 in S25 sta bili pod ornico, v skupni dolžini okoli 44,4 m od začetka jarka za elek- 33 m, raziskani dve razmeroma ravni vzporedni vrsti pro- trični vod, je bila leta 2005 delno dnikov. Kamni (vel. do 0,24 × 0,15 m) so bili položeni na raziskana podobna jama. Najve- geološko sterilno plast SE 5, v debelini med 0,08 in 0,15 m, čja širina jame je bila 1,36 m, gl. obdajala pa jih je tanka prazgodovinska kulturna plast SE 0,44 m. V njej so bili odkriti odlom- jama 2 A ki prazgodovinskih posod, med njimi tudi odlomek vrha pekve z ročajem (G666). A B SE S1238 – skupek keramike (M 1 : 20) V sek. S26, kv. 3837, je bil na površini ovalnega tlorisa (pr. 0,26 m, gl. 0,15 m) odkrit skupek prazgodovinskih keramič- nih odlomkov. Ohranjen je odlomek ustja z ostenjem večje- ga lonca, katerega ustje je razčlenjeno z odtisi prsta, rame pa z razčlenjeno plastično rebrom in držajem (G663). Sku- pek keramike je ležal v spodnjem delu ornice SE 1. S12 S1171 S1171 S275 S12 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 203 S12. Gre za ostanke okoli 3,4 m široke prazgodovinske poti, rimskodobnih predmetov, predvsem lončenine (249 odlom- usmerjene v smeri od zahoda proti vzhodu, ki je potekala kov, med njimi G718–G739), nekaj pa je bilo tudi odlomkov proti poznobronastodobnem grobišču v bližnjem gozdu prazgodovinskih posod (63) in recentnih predmetov (2 kosa). (glej prvo fotografijo). Razdalja raziskanega odseka ceste do grobišča znaša okoli 300 m, do naselbinskih ostankov, D odkritih v letih 2000 in 2001, pa 320 m. V plasti SE S12, ki 1683/3 je obdajala kamne, so bili odkriti odlomki poznobronasto- dobnih posod, kar pomeni, da je bila pot najverjetneje v uporabi v času pozne bronaste dobe. 10.3 Ostaline rimskega obdobja B A SE 674 – jama (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. Z2, v osrednjem delu kv. 46 zno- traj tlorisa prazgodovinske stavbe 12. Bila je ovalnega tlori- ? sa (vel. 0,83 × 0,76 m), vsebovala pa je prodnike, odlomke 1683/2 prazgodovinske keramike (10), prazgodovinskega kamnite- ga orodja (G1609), pa tudi košček stekla, odlomek bronastega 1683/1 keramične odlomke. C A B Bolje ohranjeni in ve-predmeta (G717) in B A čji keramični odlomki spadajo v rimsko ob- dobje (21; med njimi C D G714–G716 A B 1683/1 ), zato je tudi jama najver- jetneje rimskodobna. 1683/3 1683/2 Jama je bila odkrita v sek. Z2, v kv. 11 in 18. Bila je ovalne- v sek. Z2, kv. 10 in 19. Potekala je v smeri severovzhod–ju- ga tlorisa (vel. 2,96 × 2,92 m, gl. 0,60 m). Polnilo je bilo pri gozahod. Med najdbami prevladuje rimskodobna keramika vrhu rjavosivo, proti dnu pa svetlo sivo. V njem so bili odkri- in opeka (med njimi SE 1683 – jama (M 1 : 50) Razvlečena groblja sestavljena iz kamenja in keramike je bila SE 1669 – groblja (M 1 : 100) ti večji prodniki, rimskodobna opeka (45 odlomkov) in večji tudi nekaj prazgodovinskih keramičnih odlomkov ( G740–G742), med kamni pa je bilo keramični odlomki. Med njimi močno prevladujejo odlomki in nekaj odlomkov recentnih posod. G1612) 204 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 1685 – jama (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. Z2, in sicer na meji kv. 12–13, 16–17. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,28 × 0,90 m, gl. 0,38 m). Rjava, peščeno-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, kosti, prodnike in keramične odlomke. Med njimi prevladu- SE 624 – groblja (M 1 : 150) jejo odlomki rimskodobne lončenine (36, med njimi G749), Velika strnjena koncentracija večjih in manjših prodnikov ter nekaj pa je bilo tudi drobcev prazgodovinske keramike (26 keramike je bila odkrita v sek. Z2, kv. 1316. Bila je le delno kosov). V rimsko obdobje spada najverjetneje tudi odlomek raziskana, saj se je v smeri proti severozahodu širila izven črne steklene jagode (G748). območja arheoloških raziskav. Med keramičnimi odlomki ra- hlo prevladujejo prazgodovinski (med njimi G1610–G1611, G1613), a je bilo veliko tudi rimskodobne keramike (G743– A G747 ) in odlomkov rimskodobne opeke. Odlomki prazgo-dovinske in rimske keramike so bili v groblji enakomerno razpršeni. 624a B 624 A B Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 205 A B SE 1681 – jama (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. A B B Z2, kv. 39. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 2,00 × 1,14 m, gl. 0,40 m). Sivorjava, pešče- no-zemljena plast v jami je vsebovala drobce oglja, prodnike, keramične odlom- ke in odlomke opeke. Med najdbami rahlo prevladuje prazgodovinska keramika (42), a je bilo veliko tudi rim- A A B skodobne lončenine (14) in nekaj rimskodobne opeke (3 kosi). V rimsko obdobje spada tudi odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede (G750). SE 1678 – jama (M 1 : 20) Jama je bila odkrita v sek. Z2, kv. 43. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,82 × 1,00 m, gl. 0,24 m). Sivor- B A javo, zemljeno peščeno-polnilo jame je vsebovalo drobce oglja, prodnike, odlomke prežganega Jama je bila odkrita v sek. Z2, kv. 38. Bila je ovalnega tlorisa dovinski keramični odlomki (66), A B (vel. 1,14 × 1,22 m, gl. 0,62 m). Črnorjava zemljena plast v veliko pa je bilo tudi rimskodobne jami je vsebovala drobce oglja, prodnike, zoglenela žitna lončenine (18 odlomkov, SE 1662 – jama (M 1 : 20) odlomke. Prevladujejo prazgo-stenskega ometa in keramične zrna, nekaj odlomkov prazgodovinske keramike in nekaj Jama je rimskodobna. G752). odlomkov rimskodobne lončenine, v približno enakem raz- merju. Bolje ohranjen odlomek pripada rimskodobnemu loncu (G751), zato je jama morda rimskodobna, čeprav sta bila na vrhu polnila jame odkrita tudi odlomek recentnega železnega predmeta in odlomek recentne keramike. 206 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE 616 – groblja Odkrita je bila v sek. Z1 in Z2, kv. 33–34, 48–50. Bila je ne- pravilnega tlorisa, sestavljena iz večjih in manjših prodnikov, prazgodovinske in rimskodobne keramike ter odlomkov rimskodobne opeke. Odlomki prazgodovinskih posod se v glavnem nahajajo v spodnjem delu groblje, drugače pa je prevladovala rimska keramika (G758–G760). SE 640 – groblja (M 1 : 50) Odkrita je bila v sek. Z2, kv. 44. Bila je nepravilnega tlorisa (vel. 4,70 × 3,20 m) in sestavljena iz prodnikov, keramike in rimskodobne opeke. Med keramičnimi najdbami prevladu- jejo odlomki rimskodobnih posod (G753–G757), a so bili med kamni odkriti tudi odlomki prazgodovinskih posod. SE 618 – groblja Odkrita je bila v sek. Z2 in Z1, kv. 21–22, 35–36, 45–47. Bila je nepravilnega tlorisa, sestavljena iz večjih in manjših prodni- kov, keramike ter odlomkov rimskodobne opeke. V groblji Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 207 prevladuje rimskodobna lončenina (G761–G770). Groblja je zelo podobna groblji SE 616. SE K12 – jarek (M 1 : 20) Odkrit je bila v sektorju »Kanalizacija« (sek. K). V polnilu jar- ka je bil pridobljen odlomek rimskodobne sklede (G771). A 12 26 15 23 SE K31 – jama (M 1 : 20) Odkrita je bila v sektorju »Kanalizacija« (sek. K). V polnilu B jame je bil odlomek rimskodobnega krožnika, zato je morda A rimskodobna. B A 12 23 26 SE K23 – jarek (M 1 : 50) Odkrit je bila v sektorju »Kanalizacija« (sek. K). V polnilu jar- ka so bili odlomek prazgodovinske sklede (G772), odlomek rimskodobnega lonca (G774) in odlomek rimskodobnega pokrova (G773). Jarek je morda rimskodoben. B B A B 26 29 23 19 A A B 23 26 3 208 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 SE S960 – skupek kamnov (M 1 : 20) 10.4 Jama iz poznoantičnega Skupek kamna, sestavljen iz prodnikov velikosti od 0,12 do obdobja ali zgodnjega srednjega 0,22 m je bil odkrit v sek. S17, kv. 2267 in 2202. V tlorisu je bil veka okrogle oblike (pr. 0,58 m), pri čemer so bili kamni razpore- kurišča ali pa dno jame za soho. Večja jama, premera 1,33 m in globine do 0,46 m je bila od- krita v sek. Vzhod, kv. 6 in 7. Zapolnjena je bila s temno Med kamni je bil odkrit odlomek rjavordeča sipko zemljo, v kateri je bilo mnogo prežganega ustja z ostenjem rimskodobne nili, da gre za ostanek manjšega SE 834 – jama jeni v vencu. Izkopavalci so me- posode, zato gre morda za rim- stenskega ometa, ožgane zemlje, oglja in keramike. Polnilo je bilo mogoče deliti na dva dela. Zgornji, v katerem je bila skodobno strukturo. odkrita vsa keramika ( G775–G778 ) in večina prežganega stenskega ometa, ter spodnji, v katerem je prevladovala žganinska plast z drobci oglja in ožgane zemlje. V jami je bilo tudi nekaj ožganih kamnov, velikih do 12 cm, ki pa niso imeli sledov uporabe. Jama se je proti SZ nadaljevala v okoli 0,70 m širok pas podobne sestave, ki je bil na S robu uničen s cesto. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 209 11Katalog arheološkega gradiva Bine Kramberger, Dunja Salecl, Matija Črešnar, Tina Žerjal, Petra Vojaković V prvem delu kataloga so predstavljene najdbe iz sre- Seznam okrajšav najdbe iz groba iz starejše železne dobe ( sek. sektor dnje ali začetka pozne bronaste dobe (G1–G6), nato starejše železne dobe ( SE stratigrafska enota G7 – G712 ), zatem pa predmeti iz št. risbe številka risbe časa rimskodobne in mlajše rabe prostora ( G713–G771 ). vel. velikost Znotraj posameznega obdobja je gradivo razvrščeno dijo najdbe iz pozne bronaste in tudi redke morebitne iz kv. kvadrant G7–G11), sle- po stavbah, jamah, jamah za sohe, skupkih keramike, v. višina db. debelina tlakih ter grobljah, ki si sledijo od skrajnega severnega pr. premer dela izkopnega polja, do skrajnega južnega dela. u. ustje V drugem delu kataloga so predstavljene najdbe iz različ- d. dno nih arheoloških obdobij, ki so bile odkrite v mešanih kul- odl. odlomek/-i turnih plasteh, v primerljivih drugih stratigrafskih enotah ohr. ohranjen/-a (G772–G1260) in v ornici (G1261–G1598). Te najdbe so rek. rekonstruiran/-a znotraj stratigrafske enote najprej razvrščene kronološko / neznano (kv., SE) od posameznih zgodnjebakrenodobnih (G850), zgodnje- PTS posnetek tere sigilate (po Istenič 1999) bronastodobnih (G779) in srednjebronastodobnih (G780) Drag. Dragendorff 1895 keramičnih najdb, preko poznobronastodobnih, mlajšežele- Consp. Conspectus; Ettlinger et al. 1990 znodobnih, rimskodobnih in najmlajših novoveških. Znotraj posameznega obdobja predstavljamo najdbe po sektorjih, in sicer od sektorja 1 v skrajnem severovzhodnem delu izko- pnega polja do sektorja S1 v skrajnem južnem delu. V zadnjem delu so predstavljeni predmeti brez podrobnej- ših podatkov o mestu odkritja (G1599–G1600), predmeti, ki so ležali v jamah domnevno v sekundarni legi (G1601– G1609), in predmet brez znanega konteksta (G1610). Risbe so v veliki meri delo Draga Omana, izbor najdb so naredili Bine Kramberger, Matija Črešnar, Dunja Salecl, Petra Vojaković in Tina Žerjal. Bine Kramberger je katalog v naj- večji meri tudi uredil, pri tem pa sta poleg Matije Črešnarja sodelovali tudi Petra Vojaković za prazgodovinske najdbe in Tina Žerjal za najdbe, ki izvirajo iz rabe rimskega časa in ka- snejših obdobij. Novčni najdbi je opredelila Alenka Miškec. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor in je v postopku inventarizacije. Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 211 11.1 Grobne najdbe 5 sek. 25, kv. 457, SE 817, št. risbe S5 Odlomki skodele; ročaj ni ohranjen. Prostoročna izdelava; 11.1.1 Srednja ali začetek pozne zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi bronaste dobe oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rde- čerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Rek. Grob 2 (SE 817) v.: 8,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 12,8 cm; pr. d.: 4,2 cm; teža: 49 g. 1 Skupek keramike (SE 1244S; grob?) sek. 25, kv. 457, SE 817, št. risbe S6a Odlomki amfore ali kantarosa. Prostoročna izdelava; zrnavost 6 sek. S26, kv. 3834, SE S1244, št. risbe AŠ132 lončarske gline: fina (sljuda, organski ostanki, železovi oksidi); Odlomki pitosa s tunelastim ročajem. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, organski delci, žganje: redukcijsko. Vel.: 7,4 × 6,8 cm in 4,7 × 1,9 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje (vidni sledovi 0,3−0,75 cm; teža: 46 g. krpe); trdota: mehka; barva: rjava, rdečerjava in siva; žga- 2 nje: nepopolno oksidacijsko; keramika je luknjičava. Ohr. v.: sek. 25, kv. 457, SE 817, št. risbe S6a−b 20,8 cm; db.: 0,75 cm; pr. d.: 10,8 cm; teža: 870 g. Odlomki noge sklede/skodelice. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, organski ostanki, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,4 cm; pr. noge: 5,3 cm; teža: 29 g. 3 sek. 25, kv. 457, SE 817, št. risbe S3 Odlomki amfore. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gli- ne: drobna (sljuda, organski ostanki, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, sivorjava in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 22 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 7,5 cm; teža: 993 g. 4 sek. 25, kv. 457, SE 817, št. risbe S4 Odlomki skodele. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); trdota: trda; barva: zelo bledo rjava in temno siva; originalna površina je izprana. V.: 7,7 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 12,7 cm; pr. d.: 4,4 cm; teža: 216 g. 212 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1 2 4 3 5 6 1–5 SE 817 (grob 2), 6 SE 1244; merilo 1 : 3. 213 11.1.2 Starejša železna doba 14 sek. 2, kv. 23, SE 153b, št. risbe D2 Piramidalna keramična utež. Prostoročna izdelava; zrnavost Grob 1 (SE 1151) lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, apnenec, železovi 7 oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rume- sek. 1, kv. 26, SE 1151, št. risbe AŠ14 nordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 10,2 × 8,1 cm; Odlomki lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: db.: 7,7 cm; pr.: 0,8 cm; teža: 474 g. drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rjavosiva in rjava; žganje: 15 sek. 2, kv. 23, SE 153b, št. risbe D414 nepopolno oksidacijsko; na zunanji površini so zoglene- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- li organski ostanki črne barve; okras: na ramenu aplicirani vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi vodoravni držaji. V.: 18,5 cm; pr. u.: 14,8 cm; pr. d.: 12,6 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo teža: 388 g. sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju 8 razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 11,9 cm; db.: sek. 1, kv. 26, SE 1151, št. risbe AŠ30 1 cm; teža: 122 g. Odlomka bronaste narebrene zapestnice oval- nega preseka. Manjši odlomek je bil prežgan 16 sek. 2, kv. 23, SE 153b, št. risbe D413 in precej deformiran. Vel.: 4,7 × 1,4 cm; db.: Odlomek držaja posode s čepom za pritrditev na ostenje. 0,3 cm; teža: 1 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 9 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 1, kv. 26, SE 1151, št. risbe AŠ1151/1 trda; barva: rjava, črne lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Jagoda iz rumenkastega stekla. V.: 0,12 cm; pr. Vel.: 3,2 × 4,1 cm; db.: 3,3 cm; teža: 29 g. 0,33 cm; pr.: 0,14 cm; teža: <1 g. 10 17 sek. 2, kv. 23, SE 153b, št. risbe D412 sek. 1, kv. 26, SE 1151, št. risbe AŠ1151/2 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; Odlomek jagode iz rumenkastega stekla. Vel.: 0,31 × zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 1,3 cm; v.: 0,12 cm; teža: <1 g. železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; 11 sek. 1, kv. 26, SE 1151, št. risbe AŠ13 barva: rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksi-Bikonično keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost dacijsko. Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 15 cm; teža: 309 g. lončarske gline: groba (sljuda, kremen, žele- zovi oksidi); trdota: trda; barva: siva, črne lise; površina je izprana. V.: 3,4 cm; pr. 1,9 in 3,8 cm; pr.: 0,4 cm; teža: 38 g. 11.1.3 Naselbinske najdbe iz pozne bronaste dobe Stavba št. 1 (skupki keramike SE 153b, SE 153c, SE 155, jama SE 153 in jame za sohe SE 150, SE 177, SE 167, SE 170, SE 172) 12 sek. 2, kv. 51, SE 150, št. risbe D404 Odlomek ustja in ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oranžnorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 9,8 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 39,8 cm; teža: 177 g. 13 sek. 2, kv. 23, SE 153b, št. risbe AŠ10 Odlomek ustja in ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva (v veliki meri izprana); žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 14,6 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 35,1 cm; teža: 260 g. 214 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 7 8 9 11 10 12 13 14 15 17 16 7–11 SE 1151 (grob 1), 12 SE 150, 13–17 SE 153b; 8 merilo 1 : 2, 9–10 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 215 18 sek. 2, kv. 23, SE 153, št. risbe D410 Držaj posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,4 × 5,6 cm; db.: 2,6 cm; teža: 25 g. 19 sek. 2, kv. 23, SE 153, št. risbe D411 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 2,4 × 5,6 cm; db.: 2,6 cm; teža: 25 g. 20 sek. 2, kv. 23, SE 153, št. risbe D409 Odlomek dna z ostenjem pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj zelo temno siva; žganje nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 8,5 cm; db.: 1,2 cm; pr. d.: 19 cm; teža: 768 g. 21 sek. 2, kv. 23, SE 153c, št. risbe AŠ9 Odlomki sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, siva in temno siva; prežgana. V.: 9,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 20,8 cm; pr. d.: 8,5 cm; teža: 210 g. 22 sek. 2, kv. 23, SE 153c, št. risbe AŠ8 Odlomki amfore z visokim stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, apnenec, železovi oksidi); trdota: trda; barva: rde- čerjava, sive lise; prežgana. Ohr. v.: 36,4 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 14,1 cm; teža: 122 g. 216 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 18 19 20 21 22 18–20 SE 153, 21–22 SE 153c; merilo 1 : 3. 217 23 sek. 2, kv. 34, 35, SE 172, št. risbe D430 Tlak ob stavbi št. 1 (SE 1106) Odlomek ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, apne- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 31 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D5 cirana bradavica. Vel.: 13,4 × 12,2 cm; db.: 1 cm; teža: 168 g. nec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju apli- barva: rjava, rdečerjava in siva; žganje: nepopolno oksidacij- 24 sek. 2, kv. 24, SE 177, št. risbe D431 sko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Vel.: 7,6 × 8 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 77 g. čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava znotraj zelo temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenordeča, 32 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D82 3,6 × 4,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 9 g. trdota: mehka; barva: siva in oranžna; okras: na ramenu okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: razčlenjeno vodoravno plastično rebro; prežgana. Vel.: 3,5 × 25 sek. 2, kv. 34, SE 177, št. risbe D425 3,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 6 g. Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava in zelo Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 33 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D8 db.: 0,6 cm; teža: 3 g. apnenec, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: siva in oran- temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 2,4 cm; žna; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro; 26 sek. 2, kv. 34, SE 177, št. risbe D426 prežgana. Vel.: 8 × 7,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 53 g. Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; Odlomek ustja sklede z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina; trdota: mehka; barva: siva in čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 34 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D187 žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 1,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 3 g. oranžna; prežgan; okras: na ramenu apliciran vodoraven 27 sek. 2, kv. 34, SE 167, št. risbe D427 držaj. Vel.: 3,1 × 2,7 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. Odlomek dna posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksi- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 35 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D36 teža: 13 g. di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo nordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 4,3 cm; db.: 0,95 cm; rumenorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,5 × 28 sek. 2, kv. 33, SE 167, št. risbe D424 4,9 cm; db.: 1,2 cm; teža: 34 g. Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava in siva; Odlomek ustja in ostenjem sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava 36 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D30 teža: 8 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,7 × 3,1 cm; db.: 0,6 cm; znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 8,4 × 29 sek. 2, kv. 33, SE 155, št. risbe D423 9,8 cm; db.: 1 cm; teža: 100 g. Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 5,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 16 g. 30 sek. 2, kv. 33, SE 170, št. risbe D429 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: svetlo rumenorjava in siva; površina je izprana. Vel.: 2,6 × 3,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 8 g. 218 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 23 24 25 26 27 28 29 30 31 33 32 35 36 34 23 SE 172, 24–26 SE 177, 27–28 SE 167, 29 SE 155, 30 SE 170, 31–36 SE 1106; merilo 1 : 3. 219 37 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D60 46 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D104 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: barva: rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksi- svetlo sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi dacijsko. Vel.: 5,1 × 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. nohta na robu ustja. Vel.: 4,9 × 9,8 cm; db.: 1,5 cm; teža: 67 g. 38 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D21 47 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D182 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 5,6 cm; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi nohta na robu db.: 1 cm; teža: 42 g. ustja. Vel.: 5 × 6,5 cm; db.: 1 cm; teža: 27 g. 39 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D59 48 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D103 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, znotraj obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. odtisi nohta na robu ustja. Vel.: 4,8 × 4,6 cm; db.: 1,35 cm; 40 teža: 33 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D34 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 49 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D7 vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja sklede ali pekve. Prostoročna izdelava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, čerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. železovi oksidi); trdota: mehka; okras: na ramenu razčlenjeno Vel.: 4,5 × 2,9 cm; db.: 1,1 cm; teža: 14 g. vodoravno plastično rebro; prežgan. Vel.: 3,2 × 4,2 cm; db.: 41 0,7 cm; teža: 13 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D111 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- 50 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D248 ske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava Odlomek ustja sklede ali pekve. Prostoročna izdelava; zrna- površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi redukcijsko. Vel.: 2,1 × 2,1 cm; db.: 0,4 cm; teža: 2 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo 42 rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D106 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 0,85 cm; teža: 11 g. razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,2 × 4,1 cm; db.: čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, 51 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D183 znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno oksi- Odlomek ustja sklede ali pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost dacijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja. Vel.: lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 3,1 × 4,5 cm; db.: 1 cm; teža: 15 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, 43 znotraj rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D179 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 2,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 8 g. na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,3 × čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepo- 52 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D46 polno oksidacijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja. Vel.: 2,3 Odlomek ustja in ostenja sklede ali pekve. Prostoročna × 4,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 8 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, 44 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D163 vost lončarske gline: fina; trdota: mehka; barva: siva; prežgan. 1,1 cm; teža: 96 g. Vel.: 4,3 × 5,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. 53 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D57 45 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,8 × 7,7 cm; db.: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D105 Odlomek ustja in ostenja sklede ali pekve. Prostoročna izdela- va; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj rume- va: rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; norjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi nohta okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: na robu ustja. Vel.: 3,6 × 3,1 cm; db.: 1,1 cm; teža: 13 g. 7,3 × 5,3 cm; db.: 0,9 cm; teža: 50 g. 220 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 SE 1106, merilo 1 : 3. 221 54 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D61 63 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D126 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva in va: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 5,1 cm; db.: 0,7 cm; svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,8 cm; teža: 24 g. db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 61 g. 55 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D97 64 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D122 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdela- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: va površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenorjava, siva; rdečerjava in rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 8,4 × žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 3,2 cm; db.: 0,7 cm; 6,1 cm; db.: 1 cm; teža: 63 g. teža: 11 g. 56 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D118 65 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D245 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6 × 4 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 13 g. 3,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 25 g. 57 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D110 66 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D124 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,6 cm; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,6 cm; db.: 0,7 cm; pr. db.: 0,5 cm; pr. u.: 15,8 cm; teža: 12 g. u.: 19,2 cm; teža: 17 g. 58 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D107 67 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D123 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- ske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava povr- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi šine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcij- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- sko. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 14,9 cm; teža: 33 g. java; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure 59 na ustju in ramenu. Vel.: 4,8 × 6,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 35 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D117 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 68 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D128 vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); svetlo rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: oranžna 5,7 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 20,7 cm; teža: 95 g. siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure 60 na ustju in ramenu. Vel.: 2,5 × 3,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D127 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 69 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ26 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno ske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava po- siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 5,6 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: vršine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava in siva; žganje: 16,7 cm; teža: 43 g. nepopolno oksidacijsko; okras: goste rahlo poševne kanelure 61 na ustju in ramenu. Vel.: 2,5 × 5,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 13 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ16 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 70 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D192 vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: čarske gline: fina (sljuda, organski ostanki, železovi oksidi); redukcijsko. Ohr. v.: 8,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 24,6 cm; teža: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: 178 g. redukcijsko; okras: na ramenu tri vodoravne vrezane črte in 62 vodoraven niz vtisnjenih krožcev med njimi. Vel.: 1,7 × 1,9 cm; sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D115 db.: 0,55 cm; teža: 1 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 15,8 cm; teža: 14 g. 222 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 55 54 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 69 68 70 SE 1106, merilo 1 : 3. 223 71 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D120 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, črne lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 4,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 15 g. 72 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D159 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,6 × 5,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. 73 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ6 Odlomek ustja in ostenja skodele s presegajočim kolenčastim roča- jem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 10,5 × 7,8 cm; db.: 0,6−0,8 cm; teža: 115 g. 74 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D160 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; trdota: mehka; barva: siva in oranžna; prežgan. Vel.: 3,5 × 3,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 10 g. 75 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D161 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; trdota: mehka; barva: siva; prežgan. Vel.: 4,9 × 5,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: 24 g. 76 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D108 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 4,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 18 g. 77 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D109 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacij- sko. Vel.: 3,1 × 5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 15 g. 78 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D150 Odlomek ustja in ostenja pitosa s stožčastim vratom. Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 17,1 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: 29,6 cm; teža: 500 g. 224 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 71 72 73 74 75 76 77 78 SE 1106, merilo 1 : 3. 225 79 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ31 Odlomki ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: redukcij- sko/oksidacijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame pas treh vodoravnih kanelur, pod njimi izmenjujoči se snopi navpičnih in cikcak kanelur. Ohr. v.: 21,7 cm; ohr. š.: 59,4 cm; teža: 2062 g. 80 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D81 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 6,4 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 13,4 cm; teža: 65 g. 81 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D181 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj temno sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja ter razčlenjeno vodoravno plastično rebro na ostenju. Vel.: 6,3 × 5,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 38 g. 82 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D67 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: rdečerjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,8 × 4,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 29 g. 83 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe AŠ21 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: oksida- cijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,9 × 8,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 24,3 cm; teža: 101 g. 226 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 79 80 81 82 83 SE 1106; 79 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 227 84 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ20 91 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D88 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, apnenec, železovi lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: in rjava; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rumenordeča, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; rebro; delno prežgan. Vel.: 9,2 × 14 cm; db.: 0,5−1 cm; pr. u.: okras: na ostenju bradavica. Vel.: 7,3 × 9,7 cm; db.: 0,8 cm; 25,8 cm; teža: 184 g. teža: 58 g. 85 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D152 92 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D28 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, siva lisa; žganje: oksidacijsko. Vel.: 12,2 × 8,9 cm; rumenosiva, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. db.: 1,3 cm; teža: 125 g. v.: 9,6 cm; db.: 0,85 cm; pr. u.: 19,8 cm; teža: 242 g. 86 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ12 93 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D15 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, apnenec, železovi oksidi); vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- barva: rjava, siva; žganje: nepopolno java in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 5,2 cm; oksidacijsko; okras: odtisi nohta na robu db.: 0,8 cm; pr. u.: 30 cm; teža: 33 g. 1,1 cm; pr. u.: 14,8 cm; teža: 75 g. Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); 87 rebro na ostenju. Vel.: 6,5 × 7,6 cm; db.: ustja in razčlenjeno vodoravno plastično 94 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D151 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D180 obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo ru- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost menorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obde- v.: 14,8 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 23,6 cm; teža: 424 g. lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivorjava; žganje: redukcijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja. Vel.: 4,3 × 4,6 cm; ohr. v.: 4 cm; db.: 1,1 cm; teža: 27 g. 88 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D178 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja. Vel.: 2,6 × 3,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 6 g. 89 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ23 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrna- rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- 95 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ27 razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 8,6 × 13,2 cm; obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: siva in rdeča; vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); db.: 1,1 cm; pr. u.: 17,2 cm; teža: 188 g. nepopolno oksidacijsko. V.: 3,1 cm; pr. 4,7 cm; pr.: 0,9 cm; teža: 90 21 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ24 Odlomek ostenja z ročajem posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: oksi- dacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno in razčlenjeno poševno plastično rebro. Vel.: 5,6 × 6,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 105 g. 228 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 84 85 86 87 88 89 90 92 91 94 93 95 SE 1106, merilo 1 : 3. 229 96 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D37 105 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D58 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, rumenorjave lise; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: oranžnorja- žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 1,3 cm; pr. va in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,9 cm; db.: u.: 29 cm; teža: 69 g. 0,8 cm; pr. u.: 14,1 cm; teža: 74 g. 97 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D154 106 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D25 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi trdota: mehka; barva: svetlo siva; prežgan. Vel.: 4,9 × 6,3 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo db.: 1 cm; teža: 31 g. temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 0,85 cm; 98 pr. u.: 22,8 cm; teža: 57 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D18 Odlomek ustja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- 107 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D11 ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,1 cm; db.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; prežgan. Ohr. v.: 1,1 cm; pr. u.: 34 cm; teža: 54 g. 4,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 21 cm; teža: 39 g. 99 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D13 108 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D10 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 4,7 cm; db.: čerjava, sive lise; žlebova na vratu?; prežgan. Ohr. v.: 6,9 cm; 1,2 cm; teža: 33 g. db.: 1 cm; pr. u.: 39,8 cm; teža: 176 g. 100 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D40 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 8,6 cm; pr. u.: 30,6 cm; teža: 287 g. 101 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D66 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, znotraj sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 5,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 18 g. 102 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D208 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; prežgan. Vel.: 4,8 × 4,1 cm; db.: 1,1 cm; teža: 19 g. 103 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D62 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; trdota: trda; prežgan. Ohr. v.: 4 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 22 cm; teža: 34 g. 104 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D209 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 14,5 × 10,3 cm; db.: 1 cm; teža: 217 g. 230 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 SE 1106, merilo 1 : 3. 231 109 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D102 118 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D23 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, že- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 24 cm; temno rjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × teža: 58 g. 4,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 18 g. 110 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D185 119 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D254 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, siva; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva; okras: žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. poševni vrez; prežgan. Vel.: 3,8 × 4,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: u.: 16 cm; teža: 16 g. 12 g. 111 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D177 120 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D257 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,15 cm; db.: 1,1 cm; žganje: redukcijsko. Vel.: 5 × 4,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 26 g. teža: 50 g. 121 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D17 112 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D186 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi lončarske gline: zelo groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeče- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- rumena, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. java; žganje: nepopolno oksidacijsko; delno prežgan. Ohr. v.: Vel.: 4,1 × 5,9 cm; db.: 1 cm; teža: 33 g. 5,5 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 72 g. 122 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D63 113 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D24 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 7,5 cm; db.: 1 cm; čerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,9 cm; teža: 46 g. db.: 1,1 cm; pr. u.: 26 cm; teža: 105 g. 123 sek. 1, kv. 30, SE 1106, št. risbe D6 114 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D29 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- barva: rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksi- čerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6 × 10,2 cm; dacijsko. Vel.: 5 × 5,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 19 cm; teža: 44 g. db.: 1,15 cm; teža: 112 g. 124 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D153 115 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D45 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: sivooran- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- žna; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,6 × 6,7 cm; db.: va: svetlo sivorumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 9,1 cm; 1,25 cm; teža: 50 g. db.: 0,95 cm; teža: 47 g. 125 sek. 1, kv. 31, SE 1106, št. risbe D250 116 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D43 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 6,8 cm; pod ustjem vodoravni žlebovi. Vel.: 5,1 × 3,9 cm; db.: 0,7 cm; db.: 1,3 cm; teža: 44 g. teža: 17 g. 117 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D98 126 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D92 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,9 × 6 cm; db.: 1 cm; barva: siva; prežgan. Vel.: 6,2 × 5,9 cm; db.: 1,2 cm; teža: 38 g. teža: 43 g. 232 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 109 110 111 112 113 114 117 115 116 118 119 120 121 124 122 123 125 126 SE 1106, merilo 1 : 3. 233 127 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D42 rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,8 × zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 9,7 cm; db.: 1 cm; teža: 70 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivor- 136 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D77 java in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,5 × Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 6,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: 36 g. lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 128 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D22 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju polkrožno razčlenjeno zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, že- plastično rebro. Vel.: 5,2 × 6,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 26 g. lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 137 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D69 rdečerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Vel.: 5 × 4,2 cm; db.: 1,3 cm; teža: 30 g. lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, apnenec, 129 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D65 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- va: rdečerjava in rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,7 × obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, 5,5 cm; db.: 1 cm; teža: 52 g. znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,9 × 138 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D78 10 cm; db.: 0,75 cm; teža: 48 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 130 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D95 lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); znotraj temno rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 11 × znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,7 × 13 cm; db.: 1,7 cm; teža: 235 g. 3,6 cm; db.: 1,3 cm; teža: 16 g. 139 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D73 131 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D184 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksi- ske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: znotraj rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na redukcijsko. Vel.: 2,9 × 4,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 14 g. ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 11,2 × 132 14,1 cm; db.: 0,8 cm; teža: 165 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D94 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- 140 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D71 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,3 × 4,2 cm; db.: 0,8 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; teža: 18 g. žganje: redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno 133 plastično rebro. Vel.: 6,1 × 5,5 cm; db.: 1,2 cm; teža: 62 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ18 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 141 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D75 čarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obde- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo odtisi prstov v dveh vodoravnih nizih. Vel.: 11,4 × 7 cm; db.: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na 0,9−1,1 cm; teža: 109 g. (vsi odlomki 504 g.). ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,7 × 134 5,2 cm; db.: 1,35 cm; teža: 73 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D191 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 142 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D80 lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rde- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); čerjava, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, na ostenju odtisi nohta v vodoravnem nizu. Vel.: 3,2 × 3,3 cm; sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju db.: 0,7 cm; teža: 6 g. razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,4 × 7,2 cm; db.: 135 1,1 cm; teža: 60 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D237 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 234 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 127 128 129 130 132 131 135 134 133 136 137 138 139 140 141 142 SE 1106, merilo 1 : 3. 235 143 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D235 151 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D195 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: oranžnorjava; žganje: površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava in svetlorde- nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodo- ča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,8 × 15,2 cm; db.: ravno plastično rebro. Vel.: 4,2 × 5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 32 g. 0,9 cm; pr. 25,2 cm; teža: 79 g. 144 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D236 152 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D194 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: oranžnorjava, površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopol- znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju no oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 2,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 4 g. 0,9 cm; teža: 20 g. razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,5 × 4,6 cm; db.: 153 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D175 Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 145 sek. 1, kv. 31, SE 1106, št. risbe D252 čarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, sive lise; žganje: lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 4,4 cm; db.: 1,4 cm; teža: površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj sve- 25 g. 0,8 cm; teža: 15 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 146 iz vratu v rame dva vodoravna vreza. Vel.: 3,3 × 6,2 cm; db.: tlo rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na prehodu 154 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D172 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D190 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost barva: svetlo oranžnorjava; žganje: oksidacijsko; okras: v višini lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdela- vodoravnega držaja razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 4,3 × va površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivorjava in 5,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 24 g. 0,6 cm; teža: 9 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi 147 iz vratu v rame dva vodoravna vreza. Vel.: 3,3 × 3,5 cm; db.: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na prehodu 155 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D174 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D188 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost oranžnosiva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 6,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 35 g. navpični žlebovi. Vel.: 3,5 × 3,1 cm; db.: 0,65 cm; teža: 9 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 148 žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu vzporedni obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; 156 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D170 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D189 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 6,1 cm; db.: 0,7 cm; lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava teža: 39 g. 4,7 × 4,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 16 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 149 redukcijsko; okras: na ramenu vzporedni navpični žlebovi. Vel.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: 157 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D173 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D239 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost va: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: v lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi višini vodoravnega držaja razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 6,4 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo × 6,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 53 g. kanelure. Vel.: 4,9 × 5,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 28 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 150 prehodu iz vratu v rame vodoravni žleb, pod njim poševne rjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: na 158 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D169 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D193 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost barva: temno siva, znotraj svetlo rjava; žganje: oksidacijsko/ lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava redukcijsko; okras: snopi navpičnih vrezov in en poševni vrez površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj siva nad držajem in odtis prsta ob njem. Vel.: 7,1 × 8 cm; db.: in svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcij- 1,2 cm; teža: 79 g. sko. Vel.: 5,1 × 4,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 16 g. 236 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 156 155 157 158 SE 1106, merilo 1 : 3. 237 159 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D171 barva: svetlo rumenorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacij- Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; sko. Vel.: 5,4 × 4,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 28 g. zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 168 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D134 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar-Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost va: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 12,2 lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava × 15,9 cm; db.: 1,1 cm; teža: 236 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: 160 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ17 nepopolno oksidacijsko; okras: navpične kanelure. Vel.: 5,8 × Odlomek ostenja posode z dvojno predrtim držajem. Prosto- 4,1 cm; db.: 1,6 cm; teža: 45 g. ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, 169 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D164 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost barva: sivorjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksi-lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi dacijsko. Vel.: 5,2 × 5,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: 34 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; 161 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D242 žganje: oksidacijsko; okras: navpične kanelure. Vel.: 4,6 × Odlomek ostenja posode z bradavico. Prostoročna izdelava; 5 cm; db.: 1,6 cm; teža: 34 g. zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 170 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D55 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; Odlomek ostenja posode z ročajem. Prosto-barva: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina na ostenju bradavica. Vel.: 8 × 3,3 cm; db.: 0,7−1 cm; teža: (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 28 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 162 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D176 temno siva in svetlo siva; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode z enojno predrtim držajem. Prosto- oksidacijsko. Vel.: 6 × 5,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi 44 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno 171 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D135 rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3 × 4,2 cm; db.: Odlomek kolenčastega ročaja posode. Prostoročna izdelava; 0,7 cm; teža: 10 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 163 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D166 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,6 × 4,4 cm; db.: 1,1 cm; teža: zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 27 g. železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 8,1 × 6,1 cm; db.: 1 cm; teža: 73 g. 164 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D144 Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izde- lava; zrnavost lončarske gline: zelo groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oranžnorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 9,9 × 6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 86 g. 165 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D54 Odlomek ostenja posode z ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,4 × 3,7 cm; db.: 1 cm; teža: 59 g. 166 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D147 Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izdela- va; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: temno siva, oranžne lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,8 × 5,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 56 g. 167 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D145 Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izdela- va; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 238 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 159 160 161 162 164 163 165 168 166 167 170 169 171 SE 1106, merilo 1 : 3. 239 172 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D146 181 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D53 Odlomek ustja in ostenja vrča ali skodele z ročajem. Prosto- Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, že- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,6 × 9,2 cm; barva: temno siva in sivorjava; žganje: nepopolno oksidacij- db.: 0,9 cm; teža: 82 g. sko. Ohr. v.: 1,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 4,6 cm; teža: 50 g. 173 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D143 182 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D50 Odlomek ostenja skodelice z ročajem. Prostoročna izdelava; Odlomek vbočenega dna posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivor- žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 4,9 cm; db.: 0,5 cm; java, znotraj svetlo rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Ohr. teža: 18 g. v.: 4,7 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 9,2 cm; teža: 120 g. 174 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D149 183 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D219 Odlomek ostenja skodelice z ročajem. Prostoročna izdelava; Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 5,8 cm; db.: 0,5 cm; siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,2 × 4,8 cm; db.: teža: 14 g. 0,8 cm; teža: 26 g. 175 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ22 184 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D221 Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna Odlomek dna posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, že- čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; žganje: temno siva, znotraj rumenorjava; žganje: oksidacijsko/reduk- nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 5,6 cm; ohr. v.: 0,6 cm; db.: cijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 8,3 cm; teža: 203 g. 0,6 cm; teža: 28 g. 176 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ29 185 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D229 Odlomek ustja in ostenja vrča s presegajočim ročajem. Prosto- Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, že- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 8,5 cm; db.: 0,7 cm; pr. barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. u.: 17,4 cm; teža: 142 g. v.: 3,1 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 9,2 cm; teža: 29 g. 177 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D49 186 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ11 Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna Odlomek dna in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: trda; barva: rdečesiva in temno siva; 2,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 9,5 cm; teža: 128 g. žganje: nepopolno oksidacijsko; 178 okras: vrezi na notranji strani povr-sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D83 zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, zvezde in veččrtnih trikotnikov s sle-železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar-dovi inkrustacije. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: va: rdečerjava, znotraj temno sivorjava; žganje: redukcijsko/ 0,6 cm; pr. d.: 5,3 cm; teža: 69 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; v poltrdo glino v obliki večkrake šine dna in ostenja posode narejeni 179 187 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D241 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D48 Odlomek dna posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-oksidacijsko. Vel.: 8,8 × 9,3 cm; db.: 1,2 cm; teža: 158 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume- redukcijsko. Ohr. v.: 1,3 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 9 cm; teža: 28 g. nordečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksida- cijsko. Ohr. v.: 1,55 cm; db.: 0,5 cm; pr. d.: 2,85 cm; teža: 14 g. 180 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D51 Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,6 cm; db.: 0,5 cm; pr. d.: 6,2 cm; teža: 90 g. 240 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 172 173 174 176 175 177 179 178 181 180 183 182 184 185 186 187 SE 1106, merilo 1 : 3. 241 188 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D213 196 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D201 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gli- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); ne: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, znotraj temno siva; rumenorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: na prehodu vrha v 2,7 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 8,6 cm; teža: 38 g. ostenje odtisi prsta v nizu. Ohr. v.: 1,85 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 189 12,9 cm; teža: 85 g. sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D218 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečer- java; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 6,8 cm; teža: 39 g. 190 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D9 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,6 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 10,6 cm; teža: 323 g. 191 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D47 Odlomek nizke noge (prstanastega dna) in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,7 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 25,5 cm; teža: 131 g. 192 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D52 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, že- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3 cm; db.: 1,1 cm; pr. d.: 14 cm; teža: 72 g. 193 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D230 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: zelo groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: siva, znotraj oranžnorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 14 cm; teža: 63 g. 194 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D196=197 Odlomek pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 7,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 16,7 cm; teža: 399 g. 195 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ15 Odlomek pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, apnenec, železovi oksi- di); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj sivorjave lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na prehodu vrha v ostenje poševne kanelure v nizu. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 13,6 cm; teža: 275 g. 242 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 189 188 190 191 192 193 194 195 196 SE 1106, merilo 1 : 3. 243 197 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D138 206 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D142 Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; brisanje; trdota: trda; barva: sivooranžna; žganje: nepopolno žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 9,2 × 4,7 cm; db.: 2,3 cm; oksidacijsko. V.: 3,3 cm; db.: 3,1 cm; pr. 9 cm; teža: 38 g. teža: 88 g. 207 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D131 198 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D130 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava brisanje; trdota: trda; barva: sivooranžna; žganje: nepopolno površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. V.: 4 cm; db.: 2,8 cm; pr. 9,8 cm; teža: 105 g. 107 g. nepopolno oksidacijsko. Vel.: 9,5 × 3,7 cm; db.: 1,5 cm; teža: 208 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D249 199 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D204 Glajeno orodje iz dacita. Vel.: 12,8 × 2,1 cm; Odlomek vrha in ostenja pekve. Prostoročna izdelava; zrna- db.: 2,1 cm; teža: 264 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na prehodu iz vrha v ostenje odtisi prsta v nizu. Ohr. v.: 1,6 cm; db.: 0,6 cm; pr. 13,6 cm; teža: 29 g. 200 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D203 Odlomek vrha in ostenja pekve. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na prehodu iz vrha v ostenje odtisi prsta v nizu. Ohr. v.: 1,75 cm; db.: 0,7 cm; pr. 9,6 cm; teža: 87 g. 201 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ25 Odlomek piramidalne keramične uteži. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo siva in svetlo rdeča; prežgana. Vel.: 5,7 × 2,9 cm; teža: 26 g. 202 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D129 Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: dve široki in plitvi kaneluri. Vel.: 11,5 × 3,4 cm; db.: 1,7 cm; teža: 90 g. 203 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe D206 Odlomek vrha in ostenja pekve. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na prehodu iz vrha v ostenje odtisi prsta v nizu. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. 11,7 cm; teža: 21 g. 204 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ5 Piramidalna keramična utež. Prostoročna izde- lava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivooranžna, siva; prežgana. V.: 5,3 cm; š.: 4,2 cm; teža: 68 g. 205 sek. 1, kv. 27−30, SE 1106, št. risbe AŠ28 Odlomek izvlečenega držaja. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 9,8 × 9,4 cm; teža: 126 g. 244 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 198 197 199 200 202 201 203 204 208 205 206 207 SE 1106, merilo 1 : 3. 245 Jama ob stavbi št. 1 (SE 1144) 217 sek. 1, kv. 29, SE 1146, št. risbe D329 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; čarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- žganje: redukcijsko. Vel.: 4,1 × 3,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 13 g. lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, 218 209 sek. 1, kv. 31, SE 1144, št. risbe D316 zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju sek. 1, kv. 29, SE 1146, št. risbe D330 razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,1 × 4 cm; db.: Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 0,8 cm; teža: 22 g. čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 210 sek. 1, kv. 31, SE 1144, št. risbe D317 žganje: oksidacijsko. Vel.: 8,14 × 3,8 cm; db.: 1,8 cm; teža: 72 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava 219 sek. 1, kv. 26, 27, SE 1146, št. risbe D324 površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: re- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost dukcijsko. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 10,1 cm; teža: 40 g. lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi Jama ob stavbi št. 1 (SE 1146) oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- norjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; 211 okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: sek. 1, kv. 29, SE 1146, št. risbe D327 7,3 × 4,4 cm; db.: 1 cm; teža: 41 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 220 sek. 1, kv. 26, 27, SE 1146, št. risbe D318 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidacijsko. Vel.: 4,6 × 3,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: 16 g. lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 212 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oranžnorjava, sek. 1, kv. 26, 27, SE 1146, št. risbe D321 znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,9 × 4,4 cm; db.: navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 0,8 cm; teža: 21 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 4,8 cm; db.: 1,3 cm; teža: 23 g. Jama ob stavbi št. 1 (SE 1147) 213 sek. 1, kv. 29, SE 1146, št. risbe D328 221 sek. 1, kv. 30, SE 1147, št. risbe D331 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,9 × 4,4 cm; db.: žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: pod ramenom aplicira- 0,45 cm; teža: 5 g. na bradavica. Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 22,8 cm; teža: 214 45 g. sek. 1, kv. 29, SE 1146, št. risbe D326 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- 222 sek. 1, kv. 30, SE 1147, št. risbe D333 navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; ramenu. Vel.: 2,1 × 3,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 11 g. žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno 215 vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,8 × 8,3 cm; db.: 0,7 cm; sek. 1, kv. 26, 27, SE 1146, št. risbe D322 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- teža: 41 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Jama ob stavbi št. 1 (SE 1148) oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 223 trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcij-sek. 1, kv. 30, SE 1148, št. risbe D334 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost sko; okras: pod ustjem pasova vodoravnih vre-lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob-zov in niz drobnih vtisnjenih jamic med njima. delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; Vel.: 2,2 × 2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 3 g. žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. 216 sek. 1, kv. 26, 27, SE 1146, št. risbe D323 u.: 27,8 cm; teža: 58 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; 224 zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, sek. 1, kv. 30, SE 1148, št. risbe D335 Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar-lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava va: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,6 × 3,7 cm; db.: 0,7 cm; površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; žganje: ne-teža: 12 g. popolno oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 1,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. 246 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 209 210 211 212 213 214 215 218 216 217 219 220 221 222 223 224 209–210 SE 1144, 211–220 SE 1146, 221–222 SE 1147, 223–224 SE 1148; merilo 1 : 3. 247 Jama ob stavbi št. 1 (SE 1149) svetlo oranžnorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,95 cm; pr. d.: 14,4 cm; teža: 93 g. 225 sek. 1, kv. 28−31, SE 1149, št. risbe D340 Odlomek ustja in ostenja skodelice. Prostoročna izdelava; 233 sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D418 zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, 0,4 cm; pr. u.: 8,9 cm; teža: 5 g. siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,1 × 3,1 cm; db.: 2 cm; teža: 40 g. 226 sek. 1, kv. 28−31, SE 1149, št. risbe D341 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; 234 sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D419 zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksi- va: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 4,3 cm; di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava in db.: 1,2 cm; teža: 21 g. siva, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,9 × 6,4 cm; teža: 31 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Skupek keramike (SE 151 in SE 151b) 227 sek. 1, kv. 28−31, SE 1149, št. risbe D342 lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- 235 sek. 2, kv. 38, SE 151b, št. risbe AŠ1 vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna-rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, železovi oksidi); razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,4 × 4,6 cm; db.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, 0,85 cm; teža: 13 g. temno sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na Jami za soho (SE 1102) ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro in vodoraven držaj. Vel.: ohr. v.: 15,9 cm; db.: 0,6−1,3 cm; pr. u.: 16,6 cm; teža: 228 sek. 2, kv. 5, SE 1102, št. risbe D435 556 g. Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna-vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj rdečerjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 3,3 × 4,5 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 7 cm; teža: 11 g. Skupek keramike (SE 154) 229 sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D422 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 17 cm; teža: 24 g. 230 sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D421 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 236 sek. 2, kv. 38, SE 151, št. risbe D406 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomki dna in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 5 cm; db.: 0,7 cm; lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi teža: 23 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo 231 temno siva, znotraj svetlo rjava; žganje: oksidacijsko/reduk- sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D420 cijsko; okras: na spodnji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost plastično rebro. Vel.: ohr. v.: 17,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 962 g. lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,4 × 4,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 33 g. 232 sek. 2, kv. 54, SE 154, št. risbe D417 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 248 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 225 227 228 226 229 230 233 232 235 231 234 236 225–227 SE 1149, 228 SE 1102, 229–234 SE 154, 235 SE 151b, 236 SE 151; merilo 1 : 3. 249 288 in jama za soho SE 1240) Odlomek dna posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava 237 Stavba št. 2 (skupka keramike SE 287, SE 245 sek. 4, kv. /, SE 1201, št. risbe AŠ462 sek. 5, kv. 63, SE 288, št. risbe AŠ425 površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopol- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- no oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 1,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. d.: 4,4 cm; vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi teža: 50 g. barva: temno rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. oksidi); obdelava površine: brisanje, poliranje; trdota: trda; Tlak ob stavbi št. 2 (SE 1202) v.: 7,8 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 42 cm; teža: 129 g. 246 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ475 238 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- sek. 5, kv. 63, SE 287, št. risbe AŠ401 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- ske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); brisanje; trdota: trda; barva: temno sivorjava; žganje: oksida- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; cijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3 × žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 6,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 22 g. 12 cm; teža: 31 g. 247 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ476 239 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- sek. 4, kv. 62, SE 1240, št. risbe D535 Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumeno- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: pod ustjem temno sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. navpično razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 4,9 × 4,3 cm; db.: Vel.: ohr. v.: 2,6 cm; pr. 3,5 in 1,5 cm; pr.: 0,6 cm; 0,7 cm; teža: 21 g. teža: 34 g. 248 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ482 Tlak ob stavbi št. 2 (SE 1201) Odlomek stopničasto odebeljenega ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 240 sek. 4, kv. /, SE 1201, št. risbe AŠ460 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- nje; trdota: trda; barva: temno rumenorjava; žganje: nepopol- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); no oksidacijsko. Vel.: 5 × 4,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 29 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: 249 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ443 nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; ramenu. Vel.: 2,1 × 3,7 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi 241 sek. 4, kv. 61, SE 1201, št. risbe D533 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,6 × 4,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 9 g. ske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: 250 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ500 brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Vel.: 2,4 × 4,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 242 sek. 4, kv. 61, SE 1201, št. risbe D531 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 5 cm; db.: 0,7 cm; čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava pr. u.: 24 cm; teža: 89 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepo- 251 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ501 polno oksidacijsko. Vel.:,9 × 2,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 7 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 243 sek. 4, kv. /, SE 1201, št. risbe AŠ461 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 5,2 cm; db.: 0,8 cm; površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: pr. u.: 26 cm; teža: 100 g. nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodo- ravno plastično rebro. Vel.: 8,1 × 6,5 cm; db.: 1 cm; teža: 61 g. 244 sek. 4, kv. 61, SE 1201, št. risbe D530 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 7,3 cm; db.: 1 cm; teža: 22 g. 250 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 237 238 239 240 241 242 243 244 245 247 246 248 249 250 251 237 SE 288, 238 SE 287, 239 SE 1240, 240–245 SE 1201, 246–251 SE 1202; merilo 1 : 3. 251 252 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ474 260 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ494 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- vi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča, rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vodoraven držaj, ki se nadaljuje v razčlenjeno vodoravno na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,2 × plastično rebro. Vel.: ohr. v.: 10,2 cm; db.: 1,2 cm; pr. u.: 35 cm; 4,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 26 g. teža: 226 g. 261 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ492 253 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ485 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksi- površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksi- di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; dacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 5,9 cm; db.: 1,9 cm; pr. u.: rebro. Vel.: 5,2 × 5,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 33 g. 19,8 cm; teža: 123 g. 262 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ445 254 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ479 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rjava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,2 cm; db.: plastično rebro. Vel.: 5,1 × 4,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: 22 g. 1,2 cm; pr. u.: 22,8 cm; teža: 42 g. 263 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ487 255 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ440 Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izde- Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: barva: sivorjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksi- rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: s kratkimi ovalnimi dacijsko. Vel.: 6 × 7,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 57 g. db.: 0,9 cm; teža: 8 g. vtisnjenimi jamicami razčlenjen rob ustja. Vel.: 2,5 × 3,6 cm; 264 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ488 Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izdela- 256 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ444 va; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi, že- va: zelo temno siva, zunaj rdečerumene lise; žganje: nepopol- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: no oksidacijsko. Vel.: 5,2 × 4,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 34 g. dukcijsko. Vel.: 3,9 × 3,5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. temno sivorjava, znotraj rdečerjava; žganje: oksidacijsko/re- 265 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ486 Odlomek ostenja posode z ročajem. Prostoročna izdelava; 257 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ490 zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- rdečerjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,6 lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava in siva; × 6,8 ×; db.: 0,8 cm; teža: 65 g. teža: 51 g. Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 258 vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,7 × 7,2 cm; db.: 1,2 cm; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno 266 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ489 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ491 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 6,4 cm; lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika); obdelava po- db.: 1,3 cm; teža: 31 g. 5,5 × 5,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 30 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 259 okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: vršine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; 267 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ441 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ493 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na vratu vrez, lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- verjetno trikotnik ali del cikcaka. Vel.: 3,1 × 3,7 cm; db.: 0,3 cm; delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; teža: 5 g. žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,2 × 5,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 28 g. 252 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 252 253 254 257 258 255 256 259 260 261 262 263 264 265 266 267 SE 1202, merilo 1 : 3. 253 268 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ481 Jarek znotraj stavbe št. 3 (SE 116) Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; obdelava površi- ne: brisanje; trdota: mehka; barva: siva in svetlo rjava; prež- zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); 277 sek. 3, kv. 44, SE 116, št. risbe D481 2,9 cm; db.: 0,4 cm; teža: 3 g. gan. Vel.: ohr. v.: 2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 27 g. žganje: oksidacijsko; okras: na vratu poševna vreza. Vel.: 2,9 × 269 278 sek. 3, kv. 44, SE 116, št. risbe D483 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ439a Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; Odlomek dna z ostenjem majhne posodice. Prostoročna izde-zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo barva: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. × 3,7 cm; db.: 1,3 cm; teža: 27 g. Vel.: ohr. v.: 1,2 cm; db.: 0,4 cm; pr. d.: 2 cm; teža: 5 g. 270 279 sek. 3, kv. 44, SE 116, št. risbe D482 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ483 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde-gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerume-nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: na; žganje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure. Vel.: ohr. v.: 11,5 cm; teža: 12 g. 4,7 cm; db.: 1 cm; pr. 18,8 cm; teža: 33 g. 271 Jama za soho ob stavbi št. 3 (SE 190) sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ502 čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek dna in ostenjem posode. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; Odlomek ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 280 sek. 2, kv. 39, SE 190, št. risbe D432 žganje: oksidacijsko. Vel.: 5 × 8,7 cm; db.: 7,6 cm; teža: 341 g. lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, že- 272 rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 5,1 cm; db.: 1 cm; sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ504 Odlomek kamnitega brusa iz amfibolita. Vel.: 7,1 × 5,4 cm; db.: teža: 31 g. 1,8 cm; teža: 148 g. Jama za soho ob stavbi št. 3 (SE 191) 273 sek. 4, kv. 83−84, SE 1202, št. risbe AŠ503 281 sek. 2, kv. 49, SE 191, št. risbe D433 Odlomek obdelanega kamna iz gnajsa. Vel.: 12,6 × 2,6 cm; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-db.: 2,5 cm; teža: 133 g. čarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Stavba št. 3 (jame za soho SE 1131, SE 187 obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju raz-in SE 142) členjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,7 × 6,9 cm; db.: 274 sek. 3, kv. 47, SE 1131, št. risbe D437 1,1 cm; teža: 74 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna-Jama za soho ob stavbi št. 3 (SE 192) vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumeno- 282 sek. 2, kv. 49, SE 192, št. risbe D434 rdeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 4 cm; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost db.: 0,6 cm; teža: 12 g. lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); 275 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, sek. 3, kv. 44a, SE 187, št. risbe D488 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,5 × 5 cm; db.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksi- 0,9 cm; teža: 28 g. dacijsko. Vel.: 2,7 × 3,5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 8 g. 276 sek. 3, kv. 47, SE 142, št. risbe D485 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 23 cm; teža: 40 g. 254 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 270 268 269 271 272 273 274 275 276 277 279 278 280 281 282 268–273 SE 1202, 274 SE 1131, 275 SE 187, 276 SE 142, 277–279 SE 116, 280 SE 190, 281 SE 191, 282 SE 192; merilo 1 : 3. 255 Jama za soho ob stavbi št. 3 (SE 104) 289 sek. 3, kv. 42, SE 107, št. risbe D480 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepo- gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- polno oksidacijsko. Vel.: 1,9 × 2,9 cm; db.: 0,85 cm; teža: 4 g. ne: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno Jama za soho (SE 1118) 283 sek. 3, kv. 43, SE 104, št. risbe D478 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- oksidacijsko. Vel.: 2,2 × 2,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 3 g. Jama za soho ob stavbi št. 3 (SE 159) 290 sek. 3, kv. 44b, SE 1118, št. risbe D495 284 sek. 3, kv. 43a, SE 159, št. risbe D487 gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obde- Odlomki lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- lava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: razčlenjeno vodoravno obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorja- plastično rebro na zgornji tretjini lonca. Vel.: v.: 20,8 cm; db.: va, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 1−1,1 cm; pr. u.: 21,2 cm; pr. d.: 12 cm; teža: 1308 g. 4,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. Jama za soho ob stavbi št. 4 (SE 136) 285 sek. 3, kv. 12, SE 136, št. risbe D484 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- šine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3 × 3,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 10 g. Stavba št. 5 (jami za soho SE 147 in SE 107) 286 sek. 3, kv. 43, SE 147, št. risbe AŠ3 Odlomek amfore. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: temno siva, znotraj siva in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 8,4 × 10,6 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 8,6 c; teža: 105 g. 287 sek. 3, kv. 43, SE 147, št. risbe AŠ2 Piramidalna keramična utež. Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerjava, črne lise; žganje: nepopol- no oksidacijsko. Vel.: 6,8 × 12,3 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 105 g. 288 sek. 3, kv. 43, SE 147, št. risbe D486 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopol- no oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 2,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 4 g. 256 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 283 284 285 286 287 288 289 290 283 SE 104, 284 SE 159, 285 SE 136, 286–288 SE 147, 289 SE 107, 290 SE 1118; merilo 1 : 3. 257 291 sek. 3, kv. 44b, SE 1118, št. risbe D496 žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 5,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: Odlomek dna in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost 14,7 cm; teža: 18 g. lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi 298 sek. 6, kv. 70, SE 258, št. risbe AŠ206 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 10,4 cm; db.: vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 1−1 cm; pr. d.: 14 cm; teža: 452 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor-Jama za soho (SE 1121) java; žganje: oksidacijsko; okras: na prehodu dna v ostenje poševna žlebova. Vel.: 4,2 × 3,9 cm; db.: 1 cm; teža: 26 g. 292 sek. 3, kv. 44b, SE 1121, št. risbe D492 299 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar-sek. 6, kv. 74, SE 226, št. risbe AŠ254 Odlomek ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost ske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde-brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: sivordeča, siva; oksidacijsko. Vel.: 2,2 × 1,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 2 g. žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 7,1 cm; db.: 4,8 cm; 293 sek. 3, kv. 44b, SE 1121, št. risbe D490 teža: 186 g. Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 300 lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo-sek. 6, kv. 74, SE 226, št. risbe AŠ253 Odlomek sklede ali noge posode. Prostoročna izdelava; zr-vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); rumenorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,2 × obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: sivorjava; 4,7 cm; db.: 2,2 cm; teža: 29 g. žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 2,4 cm; ohr. v.: 2,8 cm; db.: 294 sek. 3, kv. 44b, SE 1121, št. risbe D491 0,5 cm; teža: 3 g. Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-301 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava sek. 6, kv. 74, SE 226, št. risbe AŠ406 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna-površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, siva; vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 1,9 × 2,2 cm; db.: 0,6 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: teža: 4 g. redukcijsko; okras: na ramenu aplicirana bradavica/držaj. Vel.: Stavba št. 6 (jame za sohe SE 218, SE 219, ohr. v.: 5,8 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 36 cm; teža: 92 g. SE 258, SE 226, SE 236, SE 225, SE 227 in 302 sek. 6, kv. 74, SE 226, št. risbe AŠ252 skupek keramike SE 204) Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-295 sek. 6, kv. 74, SE 218, št. risbe AŠ204 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomki sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske površine: brisanje; trdota: mehka; prežgan. Vel.: ohr. v.: 1,4 cm; gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava db.: 0,7 cm; pr. u.: 14,7 cm; teža: 5 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; žganje: 303 sek. 6, kv. 71a, SE 236, št. risbe AŠ241 nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 11,8 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; 19,4 cm; pr. d.: 7,6 cm; teža: 429 g. zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, že- lezovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,4 × 4,8 cm; db.: 1,35 cm; teža: 59 g. 304 sek. 6, kv. 71a, SE 263, št. risbe AŠ240 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjavosiva; žganje: oksidacijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoravni niz vtisnjenih krožcev, pod njim viseči trikotniki 296 iz treh vrezanih črt, ki so na spodnji strani sek. 6, kv. 74, SE 219, št. risbe AŠ249 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zamejeni z vtisnjenimi pikicami. Vel.: 3,2 × zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi 6,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 8 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo 305 sek. 6, kv. 74, SE 225, št. risbe AŠ205 sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 3,3 cm; db.: 0,6 cm; Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- teža: 6 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 297 oksidi); trdota: mehka; barva: siva; okras: pod ustjem vodora- sek. 6, kv. 74, SE 219, št. risbe AŠ248 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- ven trak, sestavljen iz dveh parov vrezanih črt in niza vtisnje- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); nih pikic med njima; površina je izprana. Vel.: ohr. v.: 3,6 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; db.: 0,5 cm; pr. u.: 11,1 cm; teža: 7 g. 258 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 291 293 292 294 295 296 297 298 299 300 301 303 302 304 305 291 SE 1118, 292–294 SE 1121, 295 SE 218, 296–297 SE 219, 298 SE 258, 299–302 SE 226, 303–304 SE 236, 305 SE 225: merilo 1 : 3. 259 306 sek. 6, kv. 71, SE 227, št. risbe AŠ251 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,4 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 9,8 cm; teža: 5 g. 307 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ514 Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,1 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 28,4 cm; teža: 38 g. 308 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ517 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčle- njeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,5 × 5,9 cm; db.: 1 cm; teža: 30 g. 309 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ513a Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,9 × 5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 22 g. 310 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ515 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- nordeča, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6 × 5,5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 42 g. 311 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ518 Odlomek ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; prežgan. Vel.: 5,2 × 11 cm; db.: 4,3 cm; teža: 173 g. 312 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe AŠ516 Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- ne: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: v.: 2,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. 22 cm; teža: 71 g. 313 sek. 6, kv. 72−73, SE 204, št. risbe D552 Odlomki pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča, siva in rjava; žganje: nepopolno oksida- cijsko; površina je delno izprana. Vel.: v.: 44 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 25cm; pr. d.: 15,3cm; teža: 2869 g. 260 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 307 306 308 309 310 311 312 313 306 SE 227, 307–313 SE 204; merilo 1 : 3. 261 Jama za soho ob stavbi št. 6 (SE 1250) 321 sek. 6, kv. 75 in 97, SE 202, št. risbe AŠ457 Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 3,2 cm; db.: 1,4 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: teža: 17 g. 314 sek. 6, kv. 74, SE 1250, št. risbe AŠ455 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: v.: 2,3 cm; pr. 1,7 in 2,8 cm; pr.: 322 sek. 6, kv. 75 in 97, SE 202, št. risbe AŠ458 0,5 cm; teža: 15 g. Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Tlak ob stavbi št. 6 (SE 201) čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; 315 žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,1 × 2,9 cm; db.: 1,1 cm; sek. 6, kv. 69, SE 201, št. risbe D543b teža: 11 g. Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Skupek keramike pod tlakom SE 202 (SE 217) obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava, 323 sek. 6, kv. 75, SE 217, št. risbe AŠ506 sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 6,6 cm; Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost db.: 1 cm; pr. u.: 29,8 cm; teža: 130 g. lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi 316 sek. 6, kv. 69, SE 201, št. risbe D541 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- Odlomki lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: java, temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava zgornji tretjini razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: ohr. površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj v.: 7,4 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 15,6 cm; teža: 160 g. sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji 324 sek. 6, kv. 75, SE 217, št. risbe AŠ507 tretjini ostenja razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: v.: Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; 21,2 cm; db.: 0,85 cm; pr. u.: 18 cm; pr. d.: 9,1 cm; teža: 299 g. zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 317 sek. 6, kv. 69, SE 201, št. risbe D543a železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; barva: rumenordeča, znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 5 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 13,8 cm; teža: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; 322 g. barva: svetlo sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 6,3 cm; Jama ob stavbi št. 6 (SE 241) ohr. v.: 5,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 41 g. 318 sek. 6, kv. 69, SE 201, št. risbe AŠ175 325 sek. 6, kv. 100, SE 241, št. risbe AŠ505 Piramidalna keramična utež. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rume- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: norjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 3,6 cm; v.: 5,2 cm; pr.: rumenordeča, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. 0,5 cm; teža: 56 g. Vel.: ohr. v.: 3,1 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 16 cm; teža: 288 g. 319 sek. 6, kv. 69, SE 201, št. risbe D542 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 7,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 14,5 cm; teža: 599 g. Tlak ob stavbi št. 6 (SE 202) 320 sek. 6, kv. 75 in 97, SE 202, št. risbe AŠ456 Odlomki ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksi- dacijsko; okras: na ramenu vodoravna vrezana črta, spodaj cikcak, sestavljen iz treh vrezanih črt obrobljen z drobnimi vtisnjenimi jamicami. Vel.: 2,3 × 6,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 10 g. 262 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 314 315 316 317 318 319 320 321 322 323 324 325 314 SE 1250, 315–319 SE 201, 320–322 SE 202, 323–324 SE 217, 325 SE 241; merilo 1 : 3. 263 Jarek ob stavbi št. 6 (SE 211) 334 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ469 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- žganje: oksidacijsko. Vel.: 6 × 3,6 cm; ohr. v.: 3 cm; db.: 1 cm; zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: teža: 27 g. 326 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ465 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: ohr. v.: 7,6 cm; 335 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ467 db.: 0,6 cm; pr. u.: 21,4cm; teža: 80 g. Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 3,5 cm; db.: 1,4 cm; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, teža: 28 g. železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; Stavba št. 7 (jama za soho SE 285) 327 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ468 ne: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj siva; ske gline: fina (sljuda, kremen, keramika); obdelava površi- barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: pod ramenom razčlenjeno vodoravno plastično rebro. 336 sek. 5, kv. 111, SE 285, št. risbe AŠ400 Vel.:,7 × 5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 21 g. Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-328 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ466 vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: pod ustjem odtis prsta. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: Vel.: 5,2 × 5,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 26 g. redukcijsko. Vel.: 4,9 × 5,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 24 g. 337 sek. 5, kv. 111, SE 285, št. risbe AŠ399 329 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ464 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomki ustja in ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prosto- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno trda; barva: siva, znotraj rdečerjava; žganje: oksidacijsko/re- vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,2 × 5,6 cm; db.: 1,2 cm; dukcijsko; okras: vodoravna niza drobnih odtisnjenih krožcev teža: 41 g. na ustju in na prehodu v rame. Vel.: ohr. v.: 14 cm; db.: 0,6 cm; 338 sek. 5, kv. 111, SE 285, št. risbe AŠ398 pr. u.: 18,6 cm; teža: 155 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-330 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ471 vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, železovi oksidi); Odlomek kolenčastega ročaja posode. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva rumenorde- zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, ča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,4 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 1,2 cm; pr. d.: 13,1 cm; teža: 534 g. barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 3,9 cm; Skupek keramike ob stavbi št. 7 (SE 289) db.: 3,2 cm; teža: 35 g. 331 339 sek. 5, kv. 80, SE 289, št. risbe AŠ420 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ470a Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume-sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 5,2 cm; norjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,9 cm; db.: 0,9 cm; ohr. v.: 4,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 34 g. pr. d.: 13,2 cm; teža: 92 g. 332 340 sek. 5, kv. 80, SE 289, št. risbe AŠ419 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ470 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3 × 5,3 cm; barva: temno siva, rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: db.: 0,9 cm; teža: 17 g. 3 × 4,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 13 g. 333 sek. 6, kv. 97 in 104, SE 211, št. risbe AŠ472 Odlomki vrha in ostenja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na vrhu razčlenjeno plastično rebro. Vel.: v.: 13,1 cm; db.: 0,8 cm; pr. 19,6 cm; teža: 148 g. 264 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 326 327 329 330 328 331 333 332 335 334 336 338 337 339 340 326–335 SE 211, 336–338 SE 285, 339–340 SE 289; merilo 1 : 3. 265 Stavba št. 8 (skupek keramike SE 277) 348 sek. 6, kv. 104, SE 213, št. risbe AŠ459 341 sek. 5, kv. 94, SE 277, št. risbe AŠ509 lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomki ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja skodelice. Prostoročna izdelava; zr- obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidacijsko. Vel.: 11,2 × 13,2 cm; db.: 7,4 cm; teža: 818 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva, rdečerumene lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 9 cm; teža: 13 g. 342 sek. 5, kv. 94, SE 277, št. risbe AŠ508 Odlomek ustja, ostenja in dna plitve ovalno oblikovane poso- de – svetilke? Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: zelo trda; barva: sivorjava in siva, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: pod ustjem del držaja. Vel.: 7,7 × 7,4 cm; v.: 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 72 g. 343 349 sek. 6, kv. 104, SE 249, št. risbe AŠ454 sek. 5, kv. 94, SE 277, št. risbe AŠ453 Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdela-Odlomek stožčastega keramičnega vretenca. Prostoročna va; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; svetlo rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: v barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,1 cm; višini držaja razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,5 × pr. 3,2 cm; teža: 5 g. 6,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 83 g. Jama ob stavbi št. 8 (SE 265) 350 sek. 5, kv. 106, SE 268, št. risbe AŠ408 344 sek. 5, kv. 94, SE 265, št. risbe AŠ473 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivor- površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: java, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju redukcijsko. Vel.: ohr. v.: 13 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 14,4 cm; razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 2,4 × 3 cm; db.: teža: 167 g. 0,8 cm; teža: 7 g. SE 249, SE 268, SE 270) Odlomek ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- 345 Stavba št. 9 (jame za sohe SE 325, SE 213, 351 sek. 5, kv. 106, SE 270, št. risbe AŠ396 sek. 9, kv. 124, SE 325, št. risbe AŠ334 mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, poliranje; Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- trdota: trda; barva: temno siva, znotraj sivorjava; žganje: vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidacijsko/redukcijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeče- vodoravna žlebova. Vel.: 12 × 10,9 cm; db.: 1 cm; teža: 162 g. rumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,8 cm; pr. u.: 32 cm; teža: 46 g. 352 sek. 5, kv. 106, SE 270, št. risbe AŠ397 Odlomek posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost 346 sek. 9, kv. 124, SE 325, št. risbe AŠ335 lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdela- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost va površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, temno lončarske gline: drobna (sljuda, keramika); obdelava površine: siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 6,5 cm; db.: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepo- 0,9 cm; teža: 45 g. polno oksidacijsko; okras: razčlenjeno na ostenju vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,5 × 4,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 21 g. 347 sek. 6, kv. 104, SE 213, št. risbe AŠ211 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 10,6 × 10,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 125 g. 266 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 351 352 341–343 SE 277, 344 SE 265, 345–346 SE 325, 347–348 SE 213, 349 SE 249, 350 SE 268, 351–352 SE 270; merilo 1 : 3. 267 Jama ob stavbi št. 9 (SE 212) Skupek keramike (SE 342) 353 sek. 6, kv. 104, SE 212, št. risbe AŠ410 358 sek. 8, kv. 147, SE 342, št. risbe AŠ337 Odlomek ostenja posode z delom držaja. Prostoročna izde- Odlomki ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zr- lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj rjavorumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: znotraj svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro z držajem. okras: na ramenu vrezan lestvičast okras na zgornji strani Vel.: 6,4 × 16 cm; db.: 0,8 cm; teža: 146 g. zamejen z nizom drobnih vtisnjenih pikic. Vel.: 7,5 × 18,5 cm; 354 ohr. v.: 8,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. 23,6 cm; teža: 110 g. sek. 6, kv. 104, SE 212, št. risbe AŠ210 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,1 × 3,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 27 g. 355 sek. 6, kv. 104, SE 212, št. risbe AŠ411 Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava 359 sek. 8, kv. 147, SE 342, št. risbe AŠ366 površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča, sive Odlomki ustja, ostenja in dna lonca. Prostoročna izdelava; lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 6,6 cm; db.: zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen; keramika, 2,8 cm; teža: 32 g. železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; bar- Jama ob stavbi št. 9 (SE 248) va: svetlo rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca gladko vodoravno plastično rebro z 356 sek. 6, kv. 104, SE 248, št. risbe AŠ452 držaji. Vel.: v.: 24,6 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: 24 cm; pr. d.: 9 cm; Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; teža: 1872 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksi- di); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 7,9 × 7,2 cm; db.: 1 cm; teža: 55 g. 357 sek. 6, kv. 104, SE 248, št. risbe AŠ451 Odlomek ostenja lonca posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: siva; okras: razčlenjeno na ostenju vodoravno plastično rebro; prežgan. Vel.: 4,5 × 6,7 cm; teža: 22 g. 268 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 354 353 355 356 357 358 359 353–355 SE 212, 356–357 SE 248, 358–359 SE 342; merilo 1 : 3. 269 Tlak (SE 326) 368 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ189 Odlomek ustja in ostenja majhne sklede. Prostoročna izdelava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi sivorjava, rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,3 × oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; 2,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 13 g. 360 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ284 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 12,4 cm; teža: 14 g. 369 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ148 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi nordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,2 × 4,2 cm; db.: 1,1 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo teža: 23 g. 361 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ188 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- rjavosiva, znotraj rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacij- sko. Vel.: 5,8 × 5,1 cm; db.: 1 cm; teža: 34 g. 370 sek. 8, kv. 147, SE 326, št. risbe AŠ166 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- vršine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,7 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenor- 21,6 cm; teža: 33 g. 362 sek. 8, kv. 118 in 119, SE 326, št. risbe AŠ119 gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava po- Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske java, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. 371 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ187 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- norjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 7 cm; db.: zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 0,7 cm; teža: 25 g. 363 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ280 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- sivorjava, znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacij- sko. Vel.: ohr. v.: 6,8 cm; db.: 1,4 cm; pr. u.: 15,5 cm; teža: 77 g. 372 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ285 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika); žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,3 × 4,7 cm; db.: 0,7 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdeč- teža: 18 g. 364 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ318 vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- kastorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,9 × 4,3 cm; db.: 0,9 cm; teža: 33 g. 373 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ320 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo Vel.: 4,1 × 3,9 cm; ohr. v.: 3,45 cm; db.: 1 cm; teža: 16 g. 365 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ282 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 9,3 × 7,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 58 g. 374 sek. 8, kv. 118−119, SE 326, št. risbe AŠ118 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumeno- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 3,6 cm; db.: 0,5 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: teža: 7 g. 366 sek. 8, kv. 118−119 in 140, SE 326, št. risbe AŠ122 vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 16,7 cm; teža: 13 g. 367 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ132 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 20,2 cm; teža: 13 g. 270 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 360 361 362 363 364 365 366 367 368 369 371 370 372 374 373 SE 326, merilo 1 : 3. 271 375 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ153 383 sek. 8, kv. 117, SE 326, št. risbe AŠ161 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek skodelice. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdela- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume- va površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj norjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 3,1 cm; svetlo siva; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: db.: 0,6 cm; teža: 5 g. ohr. v.: 5,7 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 6,9 cm; teža: 17 g. 376 sek. 8, kv. 118−119 in 140, SE 326, št. risbe AŠ124 384 sek. 8, kv. 141 in 146, SE 326, št. risbe AŠ336 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, znotraj oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeče- rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 3,5 cm; db.: rumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 7,4 cm; 0,8 cm; teža: 11 g. db.: 0,7 cm; pr. u.: 21,7 cm; teža: 95 g. 377 sek. 8, kv. 117, SE 326, št. risbe AŠ163 385 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ287 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); ob- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečeru- žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,2 × 3,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 5 g. mena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,5 × 7,5 cm; db.: 378 0,5 cm; teža: 34 g. sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ186 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- 386 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ286 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,4 × 4,6 cm; db.: 1 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno teža: 28 g. rjava, znotraj rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 379 ohr. v.: 5,5 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 21 cm; teža: 53 g. sek. 8, kv. 147, SE 326, št. risbe AŠ191 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 387 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ308 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika); oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 3,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 4 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rjava, 380 znotraj rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 10,4 × sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ283 10 cm; db.: 1,3 cm; teža: 236 g. Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: zelo fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj siva in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/ redukcijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3,3 × 5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 16 g. 381 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ288 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 20,2 cm; teža: 38 g. 382 sek. 8, kv. 146, SE 326, št. risbe AŠ179 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva in rdečerjave lise, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: ohr. v.: 6,5 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 27 cm; teža: 96 g. 272 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 375 376 377 378 379 380 381 382 383 384 385 387 386 SE 326, merilo 1 : 3. 273 388 sek. 8, kv. 147, SE 326, št. risbe AŠ184 zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Vel.: 4,9 × 5,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 36 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 397 sek. 8, kv. 118−119 in 140, SE 326, št. risbe AŠ120 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno Odlomek ostenja posode z delom ročaja. Prostoročna izde-siva in sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi 4 cm; db.: 1,7 cm; pr. u.: 24,2 cm; teža: 70 g. oksidi); trdota: trda; barva: siva; okras: na ramenu razčlenjeno 389 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ130 vodoravno plastično rebro; prežgan. Vel.: 5,2 × 3,9 cm; db.: Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- 0,6 cm; teža: 20 g. navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 398 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ298 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava, Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,6 × 5,8 cm; čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava db.: 1,8 cm; teža: 45 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj 390 sek. 8, kv. 118, SE 326, št. risbe AŠ193 svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,1 × vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 4,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 21 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo 399 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ297 sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,6 cm; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost pr. u.: 19,8 cm; teža: 13 g. lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 391 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ128 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,9 × obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: svetlo rume- 5,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 21 g. norjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4 cm; db.: 0,9 cm; pr. 400 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ155 u.: 20,4 cm; teža: 19 g. Odlomek ostenja lonca posode. Prostoročna izdelava; zr-392 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ129 navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika); obdelava žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; žganje: plastično rebro. Vel.: 6,4 × 5,3 cm; db.: 1 cm; teža: 36 g. oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 7,3 cm; db.: 1 cm; teža: 48 g. 401 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ183 393 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ152 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, sivorjava; žganje: redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5 × 5,5 cm; vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,4 × 3,7 cm; db.: 0,6 cm; db.: 1,2 cm; teža: 27 g. teža: 14 g. 394 sek. 8, kv. /, SE 326, št. risbe AŠ338 402 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ310 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: niz in rdečerjava (rebro); žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: drobnih vtisnjenih jamic na ustju, pod njim vodoravna vrezana na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,7 × črta. Vel.: 5,2 × 4,8 cm; db.: 1 cm; teža: 37 g. 7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 45 g. 395 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ149 403 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ190 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,9 × 2,8 cm; db.: 0,7 cm; siva; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na teža: 8 g. ramenu vrezana vodoravna črta, pod njo cikcak črta. Vel.: 2,9 396 × 2,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ281 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na 274 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 388 389 390 391 392 393 394 395 396 397 398 400 399 401 403 402 SE 326, merilo 1 : 3. 275 404 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ156 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: ru- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost menordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); aplicirana bradavica. Vel.: 3,8 × 3,7 cm; ohr. v.: 2,65 cm; db.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava 0,75 cm; teža: 13 g. in temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na oste- 414 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ303 nju bradavica. Vel.: 3,5 × 3,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 12 g. Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna iz-405 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ321 delava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, kera- Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; mika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi barva: rumenorjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo Vel.: ohr. v.: 2,6 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 9 cm; teža: 77 g. rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. 415 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ135 Vel.: 4,3 × 8,7 cm; db.: 0,45 cm; teža: 45 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-406 sek. 8, kv. 118, SE 326, št. risbe AŠ194 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek držaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi čerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 3,8 cm; db.: 1 cm; pr. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- d.: 7,9 cm; teža: 35 g. čerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 4,4 cm; 416 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ181 db.: 2,5 cm; teža: 19 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-407 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ332 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); čerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,6 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: zelo bledo db.: 0,6 cm; pr. d.: 9,8 cm; teža: 35 g. rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju nav- 417 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ197 pični žlebovi in vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,3 × 4,7 cm; Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-db.: 1,5 cm; teža: 19 g. vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele-408 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ126 zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- bledo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); 3 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 7,6 cm; teža: 33 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; 418 sek. 8, kv. 147, SE 326, št. risbe AŠ192 žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,9 × 4,5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 38 g. Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-409 sek. 8, kv. 140, SE 326, št. risbe AŠ299 vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ostenja posode z ročajem. Prostoročna izdelava; zr- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva in navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 4 cm; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; db.: 0,5 cm; pr. d.: 8,2 cm; teža: 66 g. žganje: redukcijsko. Vel.: 6,3 × 6,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: 59 g. 419 sek. 8, kv. 118, SE 326, št. risbe AŠ176 410 sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ125 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; žganje: površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: v.: 3,6 cm; pr. 8 cm; pr.: 4 cm; oksidacijsko. Vel.: 5,7 × 3,5 cm; db.: 1,9 cm; teža: 43 g. teža: 41 g. 411 sek. 8, kv. 119 in 140, SE 326, št. risbe AŠ322 420 sek. 8, kv. 118, SE 326, št. risbe AŠ180 Odlomek noge posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek piramidalne keramične uteži. Prostoročna izdelava; lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksi- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumeno- redukcijsko. Vel.: 3,6 × 4,1 cm; db.: 2,1 cm; teža: 26 g. siva, rumenordeče lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 412 ohr. v.: 6 cm; š.: 1,6−2,8 cm; db.: 5,2 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 98 g. sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ319 Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske 421 sek. 8, kv. 118, SE 326, št. risbe AŠ177 gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- Piramidalna keramična utež. Prostoročna izdelava; zrnavost ne: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: nepo- lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- polno oksidacijsko. Vel.: 6,2 × 3,1 cm; db.: 0,8 cm; teža: 18 g. lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rjavorumena; 413 žganje: oksidacijsko; okras: odtis prsta na zgornji ploskvi. Vel.: sek. 8, kv. 119, SE 326, št. risbe AŠ331 v.: 5,2 cm; š.: 1,5−3,9 cm; db.: 4,3 cm; pr.: 0,2 cm; teža: 75 g. Odlomek ustja in ostenja pokrova. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 276 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 404 405 406 407 409 408 410 411 412 413 414 415 416 418 417 420 421 419 SE 326, merilo 1 : 3. 277 422 sek. 8, kv. 141, SE 326, št. risbe AŠ117 Jama (SE 403) Odlomek stožčastega keramičnega vretenca. Prostoročna lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomki lonca z ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- 429 sek. 10, kv. 195, SE 403, št. risbe DS1 1,5 cm; pr. 3,7 cm; pr.: 0,6 cm; teža: 15 g. delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, rdeče siva, svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini 423 sek. 8, kv. 117, SE 326, št. risbe AŠ178 lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: v.: 16,5 cm; Odlomek stožčastega keramičnega vretenca. Prostoročna db.: 0,7 cm; pr. u.: 18,2 cm; pr. d.: 11,2 cm; teža: 1069 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva; prežgan. Vel.: ohr. v.: 2,8 cm; pr. 4 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 8 g. Jama (SE 326) 424 sek. 8, kv. 169, SE 327, št. risbe AŠ222 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 9 g. 425 sek. 8, kv. 169, SE 327, št. risbe AŠ223 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 4 cm; db.: 430 sek. 10, kv. 195, SE 403, št. risbe DS2 0,6 cm; teža: 8 g. Odlomki ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost Skupek keramike (SE 332) lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železo- vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 426 sek. 8, kv. 142, SE 332, št. risbe AŠ363 rdečerumena, rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- zgornji tretjini pitosa razčlenjeno vodoravno plastično rebro; čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površina je v veliki meri izprana. Vel.: ohr. v.: 29,5 cm; db.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj 1 cm; pr. u.: 29,1 cm; teža: 996 g. zelo bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na vratu trije vodoravni vrezi. Vel.: 5,7 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 11 g. 427 sek. 8, kv. 142, SE 332, št. risbe AŠ362 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 8 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 13,3 cm; teža: 731 g. Jama (SE 306) 428 sek. 9, kv. 156, SE 306, št. risbe AŠ98 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gli- ne: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: v.: 4 cm; db.: 3,1 cm; pr. 9,6 cm; pr.: 4,8 cm; teža: 66 g. 278 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 422 423 424 425 426 427 429 428 430 422–423 SE 326, 424–425 SE 327, 426–427 SE 332, 428 SE 306, 429–430 SE 403; merilo 1 : 3. 279 Groblja (SE 623) 438 sek. Z−2, kv. 17, SE 623, št. risbe AŠ165 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žga-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; nje: oksidacijsko; okras: na vrhu vrezan krožec 431 sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ223 lava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Piramidalna keramična utež. Prostoročna izde-žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,4 × 4,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 26 g. z jamico na sredini. Vel.: v.: 13,8 cm; db.: zgoraj 432 5 cm, spodaj 8 cm; pr.: 1,1 cm; teža: 679 g. sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ224 Odlomek ustja in ostenja lonca z ročajem. Prostoročna izde- lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno 15,5 cm; teža: 46 g. siva; žganje: redukcijsko. Vel.: ohr. v.: 7,3 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 439 sek. Z−2, kv. 17, SE 623, št. risbe AŠ166 Piramidalna keramična utež. Prostoročna 433 sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ219 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost keramika, železovi oksidi); obdelava površine: lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: v.: 5,6 cm; žganje: nepopolno oksidacijsko; psevdovrvičast okras: dve db.: zgoraj 1,7 cm, spodaj 3,5 cm; pr.: 0,55 cm; vodoravni črti. Vel.: 2,6 × 3,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. teža: 64 g. 434 sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ220 Jama (SE 1688) Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksi- 440 sek. Z−1, kv. 40, SE 1688, št. risbe AŠ293 di); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; Odlomek stožčastega keramičnega vretenca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno poševno lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: plastično rebro. Vel.: 3,7 × 3,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 15 g. svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: v.: 435 sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ225 2,8 cm; pr. 1,5 in 2,7 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 11 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 441 sek. Z−1, kv. 40, SE 1688, št. risbe AŠ320 lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna, lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava znotraj sivorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: re- okras: na prehodu iz vratu v rame vodoravni trak dukcijsko; okras: na ramenu vodoraven trak vrezanih črt, med vrezanega cikcaka med vodoravnima vrezoma. katerimi je niz drobnih okroglih vtisnjenih krožcev. Vel.: 1,5 × Vel.: 6 × 3,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 22 g. 1,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: >1 g. 436 sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ226 Jama (SE 1679) Odlomek ustja in ostenja posode z nastavkom za ročaj. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, 442 sek. Z−2, kv. 39−40, SE 1679, št. risbe AŠ238 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; trda; barva: rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,3 × 7,2 cm; db.: zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi 0,85 cm; teža: 27 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo 437 sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,6 cm; sek. Z−2, kv. 40−41 in 16−17, SE 623, št. risbe AŠ221 pr. u.: 18,7 cm; teža: 9 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- Stavba št. 10 (jami za soho SE 637 in SE 698) delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, 443 znotraj rdeča; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ostenju sek. Z−1, kv. 33, SE 698, št. risbe AŠ269 Odlomek ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- vodoravni vrezi. Vel.: 1,3 × 2,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 2 g. čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: ohr. v.: 15,6 cm; pr. 27,5 cm; teža: 320 g. 444 sek. Z−2, kv. 21, SE 637, št. risbe AŠ176 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 4,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 17 g. 280 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 431 432 433 434 436 435 437 438 439 440 441 442 443 444 431–439 SE 625, 440–441 SE 1688, 442 SE 1679, 443 SE 698, 444 SE 637; merilo 1 : 3. 281 Jama za soho ob stavbi št. 10 (SE 639) 445 sek. Z−1, kv. 6, SE 639, št. risbe AŠ276b Odlomki ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava, temno sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu snopi poševnih vrezov; neka- teri odlomki so sekundarno prežgani. Vel.: ohr. v.: 20,1 cm; db.: 0,7−0,9 cm; pr. 46 cm; teža: 380 g. 446 sek. Z−1, kv. 6, SE 639, št. risbe AŠ276 Odlomki pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje, spodnji del posode hrapavljenje; trdota: trda; barva: temno siva, siva in bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame dva vodoravna žlebova in razčlenjeno plastično rebro na trebuhu; večina odlomkov je sekundarno prežganih. Vel.: v.: 49,5 cm; db.: 0,9−1,3 cm; pr. u.: 37,2 cm; pr. d.: 15,6 cm; teža: 1680 g. 282 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 445 446 SE 639, merilo 1 : 2. 283 Plast ob stavbi št. 10 (SE 620) Jama za soho ob stavbah št. 10 in št. 11 447 (SE 1670) sek. Z−1, kv. 5 in 24, SE 620, št. risbe AŠ282 Odlomek pekve. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske 453 sek. Z−2, kv. 8, SE 1670, št. risbe AŠ217 gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo plastično rebro. Vel.: ohr. v.: 5,7 cm; db.: 1,1 cm; pr. 34,7 cm; rumenosiva; žganje: oksidacijsko; okras: pod ustjem vodorav- teža: 93 g. na žlebova, pod njima niz okroglih vtisnjenih krožcev. Vel.: 2,4 448 × 2,6 cm; db.: 0,3 cm; teža: 1 g. sek. Z−1, kv. 24, SE 620, št. risbe AŠ98 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerumena, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno polkrožno plastično rebro. Vel.: ohr. v.: 5,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 20 g. 449 sek. Z−1, kv. 5, SE 620, št. risbe AŠ78 Odlomek ustja in ostenja pokrova/pekve. Prostoročna izde- lava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj rdečerumena in siva; žganje: nepopolno oksi- dacijsko/redukcijsko; okras: na vrhu razčlenjena koncentrična plastična rebra. Vel.: 2,9 × 3,9 cm; db.: 0, 6 cm; pr. 13,5 cm; teža: 8 g. Groblja ob stavbah št. 10 in št. 11 (SE 634) 450 sek. Z−2, kv. 8−9, SE 634, št. risbe AŠ180 Odlomek ustja in ostenja skleda. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjavosiva; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3 × 5,4 cm; db.: 0, 6 cm; teža: 18 g. 451 sek. Z−2, kv. 21, SE 634, št. risbe AŠ179 Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; tr- dota: trda; barva: svetlo rume- norjava, sive lise, znotraj rjava z temno sivimi lisami; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu ustja in vodoravno plastično rebro na zgornji tretjini lonca. Ohr. v.: 10,4 cm; db.: 0, 8 cm; pr. u.: 21,4 cm; teža: 180 g. 452 sek. Z−2, kv. 8−9 in 20−21, SE 634, št. risbe AŠ303 Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 35,7 cm; teža: 167 g. 284 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 447 448 449 450 451 452 453 447–449 SE 620, 450–452 SE 634, 453 SE 1670; merilo 1 : 3. 285 Stavba št. 11 (jame za sohe SE 1619, SE 1656, skupek keramike SE 629 in jama SE 633) 454 sek. Z−2, kv. 21, SE 1619, št. risbe AŠ242 Odlomki ustja, ostenja in dna vrča s presegajočim ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. V.: 13,1 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17 cm; pr. d.: 8 cm; teža: 424 g. 457 sek. Z−2, kv. 20, SE 1656, št. risbe AŠ209 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivordeča, rdeča, znotraj rdeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,6 × 5,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 28 g. 458 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 633, št. risbe AŠ246 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava in 455 siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,6 × 4,6 cm; db.: sek. Z−2, kv. 21, SE 1619, št. risbe AŠ243 0,9 cm; teža: 24 g. Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- 459 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 633, št. risbe AŠ247 vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomki sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gli- rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksida- ne: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: cijsko; okras: na spodnji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. plastično rebro. Ohr. v.: 16,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 25,6 cm; V.: 6,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 13,2 cm; pr. d.: 5,4 cm; teža: teža: 351 g. 120 g. 460 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 633, št. risbe AŠ244 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna; žganje: redukcij- sko; pod ramenom psevdovrvičast okras v dveh vzporednih vodoravnih vrstah. Vel.: 3,1 × 3,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 5 g. 456 sek. Z−2, kv. 37, SE 629, št. risbe AŠ197 Odlomki lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: oksida- cijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. V.: 17,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,2 cm; pr. d.: 11,4 cm; teža: 1244 g. 286 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 454 455 SE 1619 (jama za stojko) 456 457 458 459 460 454–455 SE 1619, 456 SE 629, 457 SE 1656, 458–460 SE 633; merilo 1 : 3. 287 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost SE 632) lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde-Jama za soho (SE 1661) 461 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 633, št. risbe AŠ245 Stavba št. 12 (jama za soho SE 1661 in jama lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivo rdečerumena, temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji 468 sek. Z2, kv. 38, 44, SE 1661, št. risbe AŠ239b tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: Jagoda iz oranžnega stekla. Vel.: pr. 0,57 cm; db.: 5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 13,9 cm; teža: 22 g. 0,34 cm; teža: <1 g. 462 sek. Z−2, kv. 37, SE 633, št. risbe AŠ148 Jama (SE 632) Keramična kroglica. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- 469 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 632, št. risbe AŠ298 ne: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- V.: 2,5 cm; db.: 2,7 cm; teža: 15 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 463 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; sek. Z−2, kv. 37, SE 633, št. risbe AŠ146 žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na Bikonično keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost ustju in ramenu. Ohr. v.: 4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 22 cm; teža: lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdela- 30 g. va površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 470 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 632, št. risbe AŠ300 2,8 cm; pr. 4,1 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 36 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 464 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi sek. Z−2, kv. 37, SE 633, št. risbe AŠ147 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek stožčastega keramičnega vretenca. Prostoročna trda; barva: temno siva, znotraj svetlo izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, rdečerjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; okras: na ostenju poševni vrezi. Vel.: 6,9 × trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksida-6,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 39 g. cijsko. V.: 3,1 cm; pr. 4,6 in 1,9 cm; pr.: 0,7 cm; 465 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost sek. Z−2, kv. 35−36, SE 633, št. risbe AŠ248 lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- teža: 22 g. 471 sek. Z−2, kv. 35−36, SE 632, št. risbe AŠ299 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: ru- rdečerjava, znotraj rdečerumena; žganje: nepopolno oksida- cijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno menorjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. plastično rebro. Ohr. v.: 8,44 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 21,2 cm; Ohr. v.: 5,8 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 12 cm; teža: 136 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- teža: 56 g. Jama na presečišču stavb št. 11 in št. 12 (SE 1611) 466 sek. Z−2, kv. 37, SE 1611, št. risbe AŠ171 Odlomek kladivaste sekire z luknjo iz serpenti- nita. Vel.: 7,4 × 4,2 cm; db.: 2,9 cm; teža: 123 g. Jama ob stavbah št. 11 in št. 12 (SE 1600) 467 sek. Z−2, kv. 45, SE 1600, št. risbe AŠ281 Odlomek kolenčastega ročaja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,6 × 3 cm; db.: 2,2 cm; teža: 18 g. 288 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 462 463 464 461 465 466 467 468 469 470 471 462–465 SE 633, 466 SE 1611, 467 SE 1600, 468 SE 1661, 469–471 SE 632; merilo 1 : 3. 289 SE 656, SE 681 in jama SE 666) Tolkač iz sive kamnine. Vel.: 9,6 × 9,2 cm; db.: 6,1 cm; teža: 767 g. 472 Stavba št. 13 (jame za sohe SE 684, SE 687, 479 sek. Z−1, kv. 35, SE 666, št. risbe AŠ301 risbe AŠ285 sek. Z−1, kv. 47, SE 684, št. Plast na območju stavbe št. 13 (SE 617) Odlomki skodele. Prostoročna 480 sek. Z−1, kv. 36, SE 617, št. risbe AŠ274 izdelava; zrnavost lončarske gline: Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- drobna (sljuda, keramika, železovi vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); oksidi); obdelava površine: brisanje; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; trdota: trda; barva: svetlo rume- žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5 cm; db.: 0,65 cm; pr. norjava, znotraj sivorjava; žganje: u.: 24,4 cm; teža: 28 g. nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno 481 sek. Z−1, kv. 48, SE 617, št. risbe D634 plastično rebro. Ohr. v.: 12,8 cm; db.: Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; 0,8 cm; pr. u.: 21,5 cm; teža: 160 g. zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo 473 sek. Z−1, kv. 47, SE 687, št. risbe AŠ290 temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,5 cm; pr. Odlomki skodelice. Prostoročna izdelava; u.: 13,3 cm; teža: 11 g. zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 482 sek. Z−1, kv. 33, SE 617, št. risbe AŠ272 trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksida- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost cijsko; okras: na ramenu niz kratkih poševnih lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi vrezov. Ohr. v.: 5,7 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- 8,8 cm; teža: 23 g. nordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 23,8 cm; teža: 23 g. 474 sek. Z−1, kv. 35, SE 656, št. risbe AŠ283 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; 483 sek. Z−1, kv. 33, SE 617, št. risbe AŠ273 zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 5,3 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava, 12,5 cm; teža: 17 g. znotraj sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,7 × 8,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 70 g. 475 sek. Z−1, kv. 47, SE 681, št. risbe AŠ289 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksida- cijsko; okras: na ostenju vodoraven trak, sestavljen iz dveh vrezov in niza vtisnjenih krožcev. Vel.: 1,5 × 1,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: > 1 g. 476 sek. Z−1, kv. 35, SE 666, št. risbe AŠ149 Keramična kroglica. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- norjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: pr. 1,9 cm; teža: 6 g. 477 sek. Z−1, kv. 35, SE 666, št. risbe AŠ150 Kroglasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 2,65 cm; pr. 3,6 cm; pr.: 0,6 cm; teža: 31 g. 478 sek. Z−1, kv. 35, SE 666, št. risbe AŠ151 Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume- norjava; žganje: oksidacijsko. V.: 2,65 cm; pr. 3,6 in 2,2 cm; pr.: 0,65 cm; teža: 27 g. 290 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 472 473 475 474 476 477 478 479 480 481 483 482 472 SE 684, 473 SE 687, 474 SE 656, 475 SE 681, 476–479 SE 666; 480–483 SE 617; merilo 1 : 3. 291 484 sek. Z−1, kv. 47, SE 617, št. risbe AŠ52 490 sek. Z−1, kv. 48, SE 617, št. risbe D635 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, ke- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeče- ramika, železovi oksidi); obdelava površine: rumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,5 cm; db.: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; 0,8 cm; pr. u.: 25,6 cm; teža: 55 g. žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 4 cm; pr. 485 11,35 cm; pr.: 3 cm; teža: 148 g. sek. Z−1, kv. 34, SE 617, št. risbe AŠ271 Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- 491 sek. Z−1, kv. 34, SE 617, št. risbe AŠ167 vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomki svitka. Prostoročna izdelava; rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, tretjini razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 12,4 cm; keramika, železovi oksidi); obdelava db.: 1,1 cm; pr. u.: 35 cm; teža: 209 g. površine: brisanje; trdota: mehka; bar- va: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 4 cm; pr. 11,3 cm; pr.: 4,3 cm; teža: 299 g. 486 sek. Z−1, kv. 33, SE 617, št. risbe AŠ75 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava; žganje: oksidacijsko; okras: odtisi nohtov na robu ustju in vodoravno razčlenjeno plastično rebro na zgornji tretjini lonca. Ohr. v.: 6,6 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 11,8 cm; teža: 52 g. 487 sek. Z−1, kv. 49, SE 617, št. risbe AŠ143 Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj svetlo rdeča; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. V.: 2,8 cm; pr. 3,8 in 2,35 cm; pr.: 0,65 cm; teža: 40 g. 488 sek. Z−1, kv. 48, SE 617, št. risbe AŠ144 Bikonično keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 2,7 cm; pr. 3,3 cm; pr.: 0,55 cm; teža: 20 g. 489 sek. Z−1, kv. 33, SE 617, št. risbe AŠ270 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- java, znotraj bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 6,7 cm; teža: 168 g. 292 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 484 485 486 487 488 489 491 490 SE 617, merilo 1 : 3. 293 Skupek keramike med stavbami št. 10−13 (SE 678) 492 sek. Z−1, kv. 35, SE 678, št. risbe D672 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 11,6 cm; teža: 291 g. Skupek keramike med stavbami št. 10−13 (SE 677) 493 sek. Z−1, kv. 36, SE 677, št. risbe AŠ318 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,2 cm; db.: 0,85 cm; pr. d.: 14,4 cm; teža: 301 g. Groblja na območju stavbe št. 10 in št. 13 (SE 614) 494 sek. Z−1, kv. 23, SE 614, št. risbe AŠ195 Odlomek sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- ne: brisanje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava, siva, znotraj bledo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 11,8 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 29,4 cm; pr. d.: 10,5 cm; teža: 412 g. 495 sek. Z−1, kv. 23, SE 614, št. risbe AŠ194 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, blede lise, znotraj bledo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 11,7 cm; db.: 1,2 cm; pr. u.: 30 cm; teža: 218 g. 496 sek. Z−1, kv. 22, SE 614, št. risbe AŠ106 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj zelo bledo rdečerjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ramenu poševni vrezi. Vel.: 4,2 × 4,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. 497 sek. Z−1, kv. 22, SE 614, št. risbe AŠ105 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vtisnjene jamice na robu ustja in razčlenjeno vodoravno plastično rebro na zgornji tretjini lonca. Ohr. v.: 8,3 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 15 cm; teža: 79 g. 498 sek. Z−1, kv. 23, SE 614, št. risbe AŠ193 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,9 × 8,5 cm; db.: 1 cm; teža: 59 g. 294 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 492 493 494 495 497 496 498 492 SE 678, 493 SE 677, 494–498 SE 614; merilo 1 : 3. 295 Jama ob stavbi št. 13 (SE 667) 506 sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ110 Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca. Prostoročna obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: sivorjava; izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 3,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 14 g. lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 507 499 sek. Z−1, kv. 48, SE 667, št. risbe AŠ145 vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- bledo rjava; žganje: oksidacijsko. V.: 2,9 cm; pr. 4,5 cm; pr.: sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ304 0,9 cm; teža: 12 g. Odlomek noge posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- menorjava, rdečerumene lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 1,3 cm; pr.: 8,1 cm; teža: 34 g. zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 508 500 sek. Z−1, kv. 48, SE 667, št. risbe AŠ284 obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo ru- lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); bledo rjava, rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ311 v.: 7,85 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 40,7 cm; teža: 153 g. Odlomek ustja in ostenja skodelice. Prostoročna izdelava; Jama (SE 641) zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno 501 siva in rdečerumene lise, znotraj svetlo siva in rdečerumene sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ305 lise; žganje: redukcijsko; delno prežgan. Ohr. v.: 5,7 cm; db.: Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- 0,5 cm; pr. u.: 5,8 cm; teža: 13 g. vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žga- 509 sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ307 nje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,6 cm; db.: 0,85 cm; pr. u.: 39,6 cm; Odlomek keramičnega pokrovčka. Prostoročna izdelava; zr- teža: 86 g. navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 502 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ309 siva, znotraj bledo rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost db.: 0,8 cm; pr. 5,2 cm; teža: 25 g. lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro, pod njim motiv girland izveden z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel.: 3,7 × 5,1 cm; db.: 0,8 cm; teža: 21 g. 503 sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ308 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na oste- nju razčlenjeno vodoravno plastično rebro, pod njim motiv valovnice izveden z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel.: 5,4 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 19 g. 504 sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ306 Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivorjava, znotraj rumenorjava; žganje: oksidacijsko/ redukcijsko. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 11,2 cm; teža: 209 g. 505 sek. Z−2, kv. 4, SE 641, št. risbe AŠ310 Odlomki ostenja pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kre- men, železovi oksidi); obdelava površine: poliranje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu tri vzporedne vodoravne vrezane črte in dve cikcak vrezani črti s sledovi bele inkrustacije. Vel.: 6,2 × 9,2 cm; db.: 0,4−0,6 cm; teža: 23 g. 296 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 499 500 501 499-500 503 502 504 505 506 508 509 507 499–500 SE 667, 501–509 SE 641; merilo 1 : 3. 297 Jama med stavbama št. 13 in 14 (SE 689) 517 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ173 510 sek. Z−1, kv. 48, SE 689, št. risbe AŠ291 1873 g. Tolkač iz serpentinita. Vel.: 19 × 11,1 cm; db.: 6,2 cm; teža: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava 518 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ142 površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidacijsko; okras: na ostenju krožna ali polkrožna odtisa ali lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- žiga s sledovi inkrustacije, pod njima vzporedni navpični vrezi. lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: Vel.: 0,7 × 1,5 cm; db.: 0,3 cm; teža: >1 g. oksidacijsko. V.: 2,2 cm; pr. 3,4 in 1,2 cm; pr.: 0,6 cm; teža: 16 g. Groblja med stavbami št. 10, 13 in 14 Jarek, ki preseka stavbo št. 14 (SE 611) (SE 608) 519 sek. Z−1, kv. 50, SE 611, št. 511 risbe AŠ132=AŠ133 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ69 Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; Odlomki ustja in ostenja lonca. zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, Prostoročna izdelava; zrnavost železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; lončarske gline: fina (sljuda, barva: bledo rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; keramika, železovi oksidi); okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: obdelava površine: brisanje; 8,2 × 10,6 cm; db.: 1,1 cm; pr. 36,7 cm; teža: 104 g. trdota: trda; barva: rdečerjava in sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji 512 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ68 tretjini razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 7,7 cm; Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- db.: 0,8 cm; pr. u.: 16,5 cm; teža: 82 g. vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca gladko vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,7 × 4,9 cm; db.: 1 cm; teža: 42 g. 513 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ174 Odlomek ostenja posode. Prostoročna iz- delava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; na vratu psevdovrvičast okras: vodoraven trak, pod njim girlande. Vel.: 5,5 × 5,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 33 g. 514 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe AŠ67 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na vratu vodoravni vrez, pod njim niz majhnih vtisnjenih krožcev. Vel.: 2,6 × 3,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 6 g. 515 sek. Z−1, kv. 32, SE 608, št. risbe D629 Odlomek vbočenega dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,45 cm; pr. d.: 5 cm; teža: 18 g. 516 sek. Z−1, kv. 33, SE 608, št. risbe AŠ60 Odlomek ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 7,6 × 5,5 cm; db.: 3,3 cm; pr.: 1,8 cm; teža: 91 g. 298 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 510 511 512 513 514 515 517 516 518 519 510 SE 689, 511–518 SE 608, 519 SE 611; 511 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 299 Stavba št. 14 (jame za sohe SE 1649c, SE 1649, SE 1649d, SE 1649a, SE 622, SE 1649b, SE 621, SE 615, SE 646, SE 653 in skupek keramike SE 607) 520 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649, št. risbe AŠ675a Odlomek ustja in ostenja posode s stožčastim vratom. Prosto- ročna izdelava; prežgan in deformiran. Ohr. v.: 14,5 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 28,6 cm; teža: 567 g. 521 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649, št. risbe AŠ326 Odlomki sklede z vbočenim dnom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksi- di); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; prežgana. V.: 7,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 19,5 cm; pr. d.: 7 cm; teža: 369 g. 522 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649, št. risbe AŠ675b Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; prež- gan in deformiran. Ohr. v.: 6,9 cm; db.: 1,1 cm; pr. d.: 15,1 cm; teža: 696 g. 523 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649d, št. risbe AŠ325 Odlomki pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksi- dacijsko; okras: na ramenu navpična plastična gladka rebra, nad njimi vodoravna kanelura; na trebuhu vodoraven držaj; delno prežgana. V.: 52 cm; db.: 0,7−1,1 cm; pr. d.: 17,5 cm; pr. u.: 31 cm; teža: 3555g. 300 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 520 521 522 523 520–522 SE 1649, 523 SE 1649d; 523 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 301 524 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649d, št. risbe AŠ324 526 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649c, št. risbe AŠ323 Odlomek ustja in ostenja skodele. Prostoročna izdelava; Odlomki sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava kremen, keramika, železovi oksidi); površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacij- obdelava površine: brisanje; trdota: sko; okras: vodoraven vertikalno preluknjan držaj. V.: 10 cm; trda; barva: rumenordeča; žganje: oksi- db.: 0,6 cm; pr. u.: 22,2 cm; pr. d.: 8 cm; teža: 315 g. dacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,5 × 8,1 cm; db.: 0,8 cm; teža: 81 g. 525 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649d, št. risbe AŠ325a Odlomki ustja in ostenja skode- le. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdela- va površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava, siva in temno 527 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649a, št. risbe AŠ329 siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; Odlomki pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); delno prežgan. Vel.: 10,2 × 9,8 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, zelo db.: 0,4−0,6 cm; pr. u.: 20,2 cm; teža: temno sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na 85 g. spodnji tretjini pitosa razčlenjeno rahlo valovito plastično rebro z vodoravnim držajem. Ohr. v.: 44,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 14,8 cm; teža: cca 6300 g. 302 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 524 525 526 527 524–525 SE 1649d, 526 SE 1649c, 527 SE 1649a; merilo 1 : 3. 303 528 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ214 Odlomki ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena in rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini razčlenjeno vodoravno plastično rebro z vodoravnim držajem. Ohr. v.: 26 cm; db.: 1 cm; pr. 39,8 cm; teža: 701 g. 529 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ216 Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerume- na; žganje: oksidacijsko; okras: odtisi prsta na ustju, na zgornji tretjini pitosa razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 9,7 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 36,4 cm; teža: 86 g. 530 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ214a Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- ne: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: oksida- cijsko. Ohr. v.: 6,3 cm; db.: 0,9 cm; pr. 30,8 cm; teža: 81 g. 531 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ215 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 8,4 × 4,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 18,3 cm; teža: 38 g. 532 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ214b Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorumena; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 9,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 15,1 cm; teža: 103 g. 304 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 528 529 530 531 532 SE 622, merilo 1 : 3. 305 533 sek. Z−1, kv. 50, SE 622, št. risbe AŠ213 538 sek. Z−1, kv. 51, SE 621, št. risbe AŠ190 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; prežgan in deformiran.Vel.: 10,1 × oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: 12,7 cm; ohr. v.: 9,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 57 g. bledo rdečerumena, sive lise, znotraj rdečerumena; žganje: 534 nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu ustju in sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649b, št. risbe AŠ327 Odlomek ustja in ostenja lonca. ca. Vel.: ohr. v.: 10,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 22,4 cm; teža: 92 g. razčlenjeno vodoravno plastično rebro na zgornji tretjini lon- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 539 sek. Z−1, kv. 51, SE 621, št. risbe AŠ630 kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomki ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; trdota: obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva; okras: gladko vodoravno rebro. Vel.: 12,7 trda; barva: rdečerumena; žganje: × 18 cm; db.: 1 cm; teža: 301 g. nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno ra- hlo valovito plastično rebro. Ohr. v.: 8,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 14,3 cm; teža: 80 g. 535 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649b, št. risbe AŠ328 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); trdota: trda; barva: siva; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro; prežgan. Vel.: 8,7 × 7,6 cm; db.: 1,2 cm; teža: 87 g. 536 sek. Z−1, kv. 51a, SE 1649b, št. risbe D676 Odlomek prežganega stenskega ometa z odtisi vej in luknjo. Vel.: 16,6 × 10,3 cm; db.: 7 cm; teža: 500 g. 537 sek. Z−1, kv. 51, SE 607 (odlomki tudi iz SE 615), št. risbe AŠ191 = AŠ218 Odlomki ustja in ostenja amfore s stožčastim vratom. Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: siva, svetlo siva in svetlo rdeča; okras: na notranji strani ustja niz vtisnjenih krožcev in vrezana cikcak črta, prehod iz vratu v rame krasijo vodoraven trak, sestavljen iz dveh cikcak vrezanih črt, dveh ravnih vrezanih črt, med katerima poteka niz drobnih vtisnjenih krožcev, bradavica in snopi navpičnih vrezov z vtisi drobnih krožcev po sredini; prežgana. Vel.: ohr. v.: 16 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 22,8 cm; teža: 2280 g. 306 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 533 534 536 535 537 b c a 538 539 533 SE 622, 534–536 SE 1649b, 537 SE 607, 538–539 SE 621; merilo 1 : 3. 307 540 sek. Z−1, kv. 51, SE 615, št. risbe AŠ192 Odlomek dna in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: db.: 0,7 cm; pr. d.: 10,5 cm; teža: 380 g. 541 sek. Z−1, kv. 51, SE 615, št. risbe AŠ168 Odlomek majhnega svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: bledo rumena; žganje: oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 6,3 cm; pr.: 2 cm; teža: 39 g. 542 sek. Z−1, kv. 50, SE 646, št. risbe AŠ188 Odlomek vbočenega dna skodelice. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjavosiva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 1,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. d.: 3,2 cm; teža: 14 g. 543 sek. Z−1, kv. 50, SE 646, št. risbe AŠ189 Odlomek ostenja posode z dvakrat preluknjanim držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 4,5 × 5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 17 g. 544 sek. Z−1, kv. 50, SE 653, št. risbe AŠ186 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena, sivorjave lise, znotraj svetlo sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 11,6 cm; db.: 1,2 cm; pr. d.: 15,6 cm; teža: 249 g. Skupek keramike ob stavbi št. 14 (SE 606) 545 sek. Z−1, kv. 50, SE 606, št. risbe AŠ279 = AŠ280 = D628 Odlomki ustja, ostenja in dna lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerumena, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksida- cijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. V.: 28 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 26,1 cm; pr. d.: 11,6 cm; teža: 540 g. 308 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 540 541 542 543 544 545 540–541 SE 615, 542–543 SE 646, 544 SE 653, 545 SE 606; merilo 1 : 3. 309 Jama znotraj stavbe št. 14 (SE 1649f) rebro na zgornji tretjini pitosa. Ohr. v.: 16,9 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 31,5 cm; teža: 236 g. 546 sek. Z−1, kv. 50a, SE 1649f, št. risbe AŠ321 Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca. Prostoročna 552 sek. Z−1, kv. 53, SE 642, št. risbe AŠ163 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina Odlomek ostenja cedila. Prostoročna izdelava; zrna-(sljuda, keramika, železovi oksidi); obdela- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi va površine: brisanje; trdota: trda; barva: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; rdečerumena, sive lise; žganje: nepopolno barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,7 × oksidacijsko. V.: 3,3 cm; pr. u.: 4,9 cm; pr.: 2,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 6 g. 1,6 cm; teža: 39 g. 553 sek. 12, kv. 257b, SE 523, št. risbe AŠ107 547 Odlomki ognjiščne koze. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- sek. Z−1, kv. 50a, SE 1649f, št. risbe AŠ322 Odlomek kroglastega keramičnega vretenca. Prostoročna čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oksidacijsko. Ohr. v.: 18 cm; ohr. š.: 11,8 cm; db.: 7,8 cm; teža: bledo rumena in svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. 917 g. V.: 3,5 cm; pr. u.: 6,4 cm; pr.: 2,4 cm; teža: 25 g. Stavba št. 15 (jame za sohe SE 522, 612a, SE 628, SE 642 in SE 523) 548 sek. 12, kv. 257b, SE 522, št. risbe AŠ108 Odlomek sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; delno prežgan. Ohr. v.: 9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 35,4 cm; teža: 306 g. 549 sek. Z−1, kv. 53a, SE 612a, št. risbe AŠ184 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, sledovi črne usedline, znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,5 × 4,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 20,7; teža: 33 g. 550 sek. Z−1, kv. 53, SE 628, št. risbe AŠ185 Odlomek ustja in ostenja skodelice s pre- segajočim ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kera- mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 8,4 × 5,7 cm; db.: 0,4 cm; teža: 41 g. 551 sek. Z−1, kv. 53, SE 601, št. risbe AŠ183 Odlomki ustja in oste- nja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, kera- mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: poševni odtisi na ustju in razčlenjeno vodoravno plastično 310 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 547 546 548 550 549 551 552 553 546–547 SE 1649f, 548 SE 522, 549 SE 612a, 550 SE 628, 551 SE 601, 552 SE 642, 553 SE 523; merilo 1 : 3. 311 Groblja ob stavbi št. 15 (SE 604) 561 sek. Z1, kv. 52, SE 602, št. risbe AŠ140 Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obde- žganje: oksidacijsko. V.: 3,7 cm; pr. 4,4 in 2,5 cm; pr.: 0,8 cm; lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, teža: 63 g. 554 sek. Z1, kv. 52, SE 604, št. risbe AŠ112 lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost rumenordeče lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,4 × 562 sek. Z1, kv. 28, SE 602, št. risbe AŠ172 4,3 cm; ohr. v.: 4,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 26 g. Tolkač iz sivozelene kamnine. Vel.: 20,8 × 10 cm; db.: 5,5 cm; 555 Groblja severno od stavbe št. 15 (SE 603) sek. Z1, kv. 53, SE 610, št. risbe AŠ157 563 Groblja ob stavbi št. 15 (SE 610) teža: 1731 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost sek. Z1, kv. 28, SE 603, št. risbe AŠ182 lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); siva, znotraj rumenordeča; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoraven trak, sestavljen žganje: oksidacijsko; okras: pod ustjem poševni vrezi, morda iz treh vrezov, in dvojna valovnica pod njim. Vel.: 3,7 × 4,2 cm; viseči trikotniki. Vel.: 4,7 × 4,1 cm; db.: 1 cm; teža: 17 g. db.: 1 cm; teža: 17 g. 564 sek. Z1, kv. 28, SE 603, št. risbe AŠ181 556 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; sek. Z1, kv. 53, SE 610, št. risbe AŠ159 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, barva: zelo temno siva, zunaj rumenorjave lise; žganje: nepo- znotraj rumenordeča; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: polno oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno na ostenju vodoraven trak, sestavljen iz niza vtisnjenih krožcev plastično rebro. Vel.: 7,7 × 5,3 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 22,8 cm; in dveh psevdovrvičastih črt. Vel.: 3,3 × 4,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 44 g. teža: 9 g. 557 sek. Z1, kv. 53, SE 610, št. risbe AŠ160 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: na vratu dva poševna vreza. Vel.: 4,1 × 5,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 10 g. 558 sek. Z1, kv. 53, SE 610, št. risbe AŠ158 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoraven trak, sestavljen iz treh vrezanih črt z inkrustacijo. Vel.: 1,5 × 2,5 cm; db.: 0,3 cm; teža: 0,5 g. Groblja ob stavbi št. 15 (SE 602) 559 sek. Z1, kv. 29, SE 602, št. risbe AŠ86 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 69 g. 560 sek. Z1, kv. 29, SE 602, št. risbe AŠ85 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,7 × 8,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 55 g. 312 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 554 555 556 557 558 559 562 560 561 564 563 554 SE 604, 555–558 SE 610, 559–562 SE 602, 563–564 SE 603; merilo 1 : 3. 313 Jama za soho ob stavbi št. 15 (SE 524) oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. 565 sek. 12, kv. 227a, SE 524, št. risbe AŠ97 v.: 2,8 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 14,3 cm; teža: 10 g. Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 572 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe AŠ110 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost temno rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); db.: 0,9 cm; pr. u.: 28,4 cm; teža: 64 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: Jami ob stavbi št. 15 (SE 520/2 in oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno SE 520/3) 573 plastično rebro. Vel.: 5,1 × 4,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D560 566 sek. 12, kv. 227b, SE 520 II, št. risbe D571 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na spodnji žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,1 razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,6 × 3,1 cm; db.: × 7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 53 g. 0,6 cm; teža: 9 g. 574 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D559 567 sek. 12, kv. 227b, SE 520 II, št. risbe D557 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ustja in ostenja skodele. Prostoročna izdelava; zrna- čarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: svetlo znotraj temno sivorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: rjavosiva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,5 × 5,7 cm; na zgornji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. db.: 0,6 cm; teža: 31 g. Vel.: 5,7 × 7,1 cm; db.: 1,2 cm; teža: 67 g. 568 sek. 12, kv. 227b, SE 520 II, št. risbe D557_2 575 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D564 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava ske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava in siva; žganje: površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: ne- nepopolno oksidacijsko; okras: na vratu dva vzporedna vodo- popolno oksidacijsko; okras: kanelure na zgornjem delu ročaja. ravna vreza in poševen vrez pod njima. Vel.: 3,2 × 2,2 cm; db.: Vel.: 5,2 × 5,5 cm; db.: 2,2 cm; teža: 51 g. 0,6 cm; teža: 4 g. 576 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D572 569 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe AŠ112 Odlomek ročaja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; čarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 6,4 cm; db.: 1,8 cm; teža: 61 g. 4,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 12 cm; teža: 21 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- ske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obde- 570 ramenom razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: barva: svetlo rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: pod 577 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D558_2 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe AŠ109 lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, sivorjava; žganje: Odlomki lonca z ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu gladko vodoravno čarske gline: fina (slju- plastično rebro. Vel.: 5,7 × 4,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 31 g. lava površine: brisanje; Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); trdota: trda; barva: železovi oksidi); obde-da, kremen, keramika, 578 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D561 siva, znotraj svetlo siva obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rdečerja- va; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,7 cm; in temno siva; žganje: pr. d.: 10,5 cm; teža: 46 g. nepopolno oksidacij- sko/redukcijsko. Ohr. 579 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, v.: 14 cm; db.: 0,8 cm; št. risbe AŠ113 pr. u.: 19,2 cm; teža: Tolkač iz serpentinita. Vel.: 9,9 × 6,6 cm; 232 g. db.: 2,3 cm; teža: 269 g. 571 sek. 12, kv. 227b, SE 520 III, št. risbe D563 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi 314 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 565 567 566 568 569 570 571 572 573 574 575 576 579 577 578 565 SE 524, 566–568 SE 520 II, 569–579 SE 520 III; merilo 1 : 3. 315 Groblja ob stavbi št. 15 (SE 519) 588 sek. 12, kv. 257a in 258a, SE 521, št. risbe D569 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); sivorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 5,9 × 6,6 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, rdečerja- db.: 1,2 cm; teža: 49 g. 580 sek. 12, kv. 227b, SE 519, št. risbe D556_2 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- va; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu poševni vrezi. Vel.: 2,6 × 3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 7 g. 589 sek. 12, kv. 257a in 258a, SE 521, št. risbe D570 Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); nordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini posode obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rumenordeča; razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,8 × 5,4 cm; db.: 581 sek. 12, kv. 227b, SE 519, št. risbe D556 lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno 1,3 cm; teža: 70 g. plastično rebro. Ohr. v.: 13,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 8,8 cm; Groblja ob stavbi št. 15 (SE 501) teža: 430 g. 582 sek. 12, kv. 227b, SE 519, št. risbe D565 590 sek. 12, kv. 257, SE 501, št. risbe AŠ78 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: bledo površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 9,4 cm; db.: 0,9 cm; pr. oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: d.: 11 cm; teža: 585 g. 7,8 × 5,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 23 g. Groblja ob stavbi št. 15 (SE 521) 591 sek. 12, kv. 227, 257, SE 501, št. risbe AŠ69 583 sek. 12, kv. 257a in 258b, SE 521, št. risbe AŠ104 navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenjem skodele. Prostoročna izdelava; zr- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi žganje: oksidacijsko; okras: pod ustjem razčlenjeno vodoravno oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo plastično rebro. Vel.: 5,7 × 6,8 cm; db.: 1 cm; teža: 43 g. rumenosiva; žganje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3 × 4,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. 592 sek. 12, kv. 227, 257, SE 501, št. risbe AŠ71 584 sek. 12, kv. 257a in 258b, SE 521, št. risbe AŠ103 ske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Odlomek sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske brisanje; trdota: mehka; barva: rumenorjava, znotraj siva; gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdela- žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 3 × 3,2 cm; db.: 0,4 cm; va površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: teža: 5 g. redukcijsko. Ohr. v.: 7,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 21,8 cm; teža: 105 g. 593 sek. 12, kv. 227, 257, SE 501, št. risbe AŠ72 585 sek. 12, kv. 257a in 258b, SE 521, št. risbe D568 lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča, lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: na ostenju oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,3 × 5,6 cm; db.: nordeča, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; 0,7 cm; teža: 23 g. okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5 × 5,4 cm; db.: 1,1 cm; teža: 35 g. 594 sek. 12, kv. 257, SE 501, št. risbe AŠ79 586 sek. 12, kv. 227a, SE 521, št. risbe AŠ98 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rumenorjava; gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 3 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,1 cm; db.: 1,3 cm; teža: 53 g. 595 sek. 12, kv. 257, SE 501, št. risbe AŠ80 587 sek. 12, kv. 227a, SE 521, št. risbe AŠ99 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost površine: brisanje, na notranji površini glajenje; trdota: mehka; lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- barva: siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 3,4 cm; db.: 1,3 cm; pr. lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjavosiva; žganje: u.: 31 cm; teža: 55 g. oksidacijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoraven trak, sestavljen iz treh brazdastih vrezov in poševni vrezi pod njim. Vel.: 5,2 × 4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 17 g. 316 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 580 581 582 584 585 583 586 589 587 588 590 591 592 593 595 594 580–582 SE 519, 583–589 SE 521, 590–595 SE 501; merilo 1 : 3. 317 Groblja ob stavbi št. 16 (SE 500) rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 6,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 34 g. 596 sek. 12, kv. 223, SE 500, št. risbe AŠ73 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; 604 sek. 17, kv. 270 in 277, SE 371, št. risbe AŠ356 zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi Odlomek ostenja amfore. Prostoročna izdelava; zrnavost oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); znotraj svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žga- Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 31,6 cm; teža: 46 g. nje: oksidacijsko. Vel.: 6,9 × 5,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 34 g. 597 605 sek. 17, kv. 270 in 277, SE 371, št. risbe AŠ361 sek. 12, kv. 197, SE 500, št. risbe AŠ65 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca z ostrim predme- rumenorjava, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. tom razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 3,7 cm; Ohr. v.: 1,7 cm; db.: 1,1 cm; pr. d.: 10 cm; teža: 50 g. db.: 0,7 cm; pr. u.: 11,8 cm; teža: 27 g. Stavba št. 17 (jame za sohe SE 423, SE 425, 598 sek. 12, kv. 200, SE 500, št. risbe AŠ66 SE 428 in SE 422) Odlomek ustja in ostenja pokrova. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); 606 sek. 15, kv. 260, SE 423, št. risbe AŠ218 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume- Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); norjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 4,8 cm; db.: 0,7 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: teža: 12 g. redukcijsko. Vel.: 3,7 × 3,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 9 g. Skupek keramike ob stavbi št. 16 (SE 512) 607 sek. 15, kv. 260, SE 423, št. risbe AŠ219 599 sek. 12, kv. 197a, SE 512, št. risbe AŠ102 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek dna in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidi); obdelava površine: brisanje, znotraj glajenje; trdota: oksidacijsko. Vel.: 4,8 × 3,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. × 9,4 cm; ohr. v.: 14 cm; db.: 0,7 cm; teža: 183 g. Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 600 tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 14,9 trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: oksidacijsko; na spodnji 608 sek. 15, kv. 288, SE 425, št. risbe AŠ214 sek. 12, kv. 197a, SE 512, št. risbe D582 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- va: zelo temno siva, znotraj bledo rjava; žganje: oksidacijsko/ vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; rebro z vodoravnim držajem. Vel.: 6,6 × 9 cm; db.: 1 cm; teža: žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. d.: 9,2 cm; 59 g. teža: 71 g. 609 sek. 15, kv. 287, SE 428, št. risbe AŠ215 601 sek. 12, kv. 197a, SE 512, št. risbe D587 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, znotraj rjavkasta; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 3,6 × znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5 × 7,7 cm; 3,7 cm; db.: 0,6 cm; teža: 9 g. db.: 0,7 cm; teža: 31 g. 610 sek. 15, kv. 287, SE 428, št. risbe AŠ217 602 sek. 12, kv. 197a, SE 512, št. risbe AŠ106 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Svitek. Prostoročna izdelava; zrnavost čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, ke- površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksi- ramika, železovi oksidi); obdelava površine: dacijsko; okras: na ostenju vodoraven niz vtisnjenih krožcev. brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: Vel.: 2 × 4,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 7 g. 2,7 cm; teža: 44 g. oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 5,7 cm; pr.: 611 sek. 15, kv. 259, SE 422, št. risbe AŠ205 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- Groblja (SE 371) ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava 603 sek. 17, kv. 270 in 277, SE 371, št. risbe AŠ357 siva; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 2,8 × površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj Odlomek ustja z ostenjem skodele. Prostoročna izdelava; 2,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 5 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele-zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 318 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 596 597 598 599 600 601 602 603 604 605 608 606 607 609 610 611 596–598 SE 500, 599–602 SE 512, 603–605 SE 371, 606–607 SE 423, 608 SE 425, 609–610 SE 428, 611 SE 422; merilo 1 : 3. 319 612 sek. 15, kv. 259, SE 422, št. risbe AŠ204 Groblja (SE 837) Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 616 sek. vzhod, kv. 49, SE 837, št. risbe AŠ226 0,4 cm; pr. 18,2 cm; teža: 44 g. sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prsta na robu ustju. Vel.: 2,9 × 4,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. 613 sek. 15, kv. 259, SE 422, št. risbe AŠ206 Jama za soho (SE 836) vreza, nad njima snopi vrezov v cikcaku. Ohr. v.: 7 cm; db.: lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj redukcijsko; okras: na maksimalnem obodu dva vodoravna Odlomek ostenja posode z ročajem. Prostoročna izdelava; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost barva: siva in rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,5 × zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, 617 sek. vzhod, kv. 31, SE 836, št. risbe AŠ230 4,7 cm; db.: 1,1 cm; teža: 42 g. lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- Skupek keramike ob stavbi št. 17 (SE 410) žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prsta na robu ustju. Vel.: 4,9 × 7,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 48 g. 614 sek. 15, kv. 319, SE 410, št. risbe AŠ233 Odlomki ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, rume- nordeče lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 14,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 21,6 cm; teža: 245 g. 615 sek. 15, kv. 319, SE 410, št. risbe AŠ232 Odlomki pitosa s stožčastim vratom. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zunaj temno siva, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na preho- du iz vratu v rame so prisekane stožčaste bradavice. Ohr. v.: 34 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 22,6 cm; teža: 2143 g. 320 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 612 614 613 615 616 617 612–613 SE 422, 614–615 SE 410, 616 SE 837, 617 SE 836; merilo 1 : 3. 321 Skupek keramike (SE 1152) 618 sek. 19, kv. 379, SE 1152, št. risbe AŠ19 Odlomek dna in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava, znotraj rjavosiva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 8,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 16,2 cm; teža: 2114 g. Groblja (SE 707) 619 sek. 22, kv. 386, 387, SE 707, št. risbe AŠ33a Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: bledo sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,35 cm; db.: 1,2 cm; pr. d.: 18,4 cm; teža: 119 g. 620 sek. 22, kv. 386, 387, SE 707, št. risbe AŠ33a Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 16,6 cm; teža: 486 g. Skupek keramike ob stavbi št. 19 (SE 708) 621 sek. 22, kv. 411, SE 708, št. risbe AŠ47b Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rde- čerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 8,4 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 34,5 cm; teža: 115 g. Skupek keramike ob stavbi št. 19 (SE 706) 622 sek. 22, kv. 410, SE 706, št. risbe PN4 Tolkač iz kamnine zelo bledo rjave barve s sledovi rabe. Vel.: 12,4 × 11,5 × 5,6 cm; teža: 1097 g. 623 sek. 22, kv. 410, SE 706, št. risbe AŠ268 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: 1,3 cm; pr. d.: 11,9 cm; teža: 75 g. 322 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 618 619 620 621 622 623 618 SE 1152, 619–620 SE 707, 621 SE 708, 622–623 SE 706; merilo 1 : 3. 323 624 sek. 22, kv. 410, SE 706, št. risbe AŠ267 626 sek. 22, kv. 410, SE 706, št. risbe AŠ269 Odlomek sklede z izrazito izvihanim ustjem in klekastim Odlomki ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- ostenjem. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina čarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. znotraj rumenorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: Ohr. v.: 7 cm; db.: 0,45 cm; pr. u.: 28,4 cm; teža: 153 g. vodoravni držaj na spodnji tretjini pitosa. Ohr. v.: 26,8 cm; db.: 625 0,8 cm; teža: 1538 g. sek. 22, kv. 410, SE 706, št. risbe AŠ270 Odlomki pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: na notranji površini posode in na zunanji od ustja do razčlenjenega plastičnega rebra brisanje, med razčlenjenim plastičnim rebrom in dnom hrapavljenje; trdota: trda; barva: temno rdečerjava, rjava in temno siva, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini pitosa razčlenjeno vodoravno plastično rebro z vodoravnim držajem. Ohr. v.: 51 cm; db.: 0,7 cm; pr. 58 cm; pr. d.: 17,4 cm; teža: cca. 11100 g. 324 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 624 625 626 SE 706; 624 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 325 Skupek keramike ob stavbi št. 19 (SE 702) 627 sek. 22, kv. 442, SE 702, št. risbe PN1 Odlomek kamnite sekire iz serpentinita. Ohr. v.: 8 × 5,6 cm; db.: 3,4 cm; teža: 199 g. 628 sek. 22, kv. 442, SE 702, št. risbe AŠ382a Odlomki pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: na notranji površini posode brisanje, na zunanji hrapavljenje; trdota: trda; barva: rumenororjava in rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini pitosa razčlenjeno vodoravno plastično rebro, pod njim vodo- raven držaj. V.: 47 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 39,2 cm; pr. d.: 19 cm; teža: cca. 8900 g. 326 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 627 628 SE 702, merilo 1 : 3. 327 Jama ob stavbi št. 20 (SE 800) 629 sek. 24, kv. 503, SE 800, št. risbe AŠ382a Odlomki pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, rdečerjava, siva, bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; na prehodu iz vratu v rame bradavice, na trebuhu vodoravni držaji. Pitos je delno ožgan. V.: 46,3 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 27,6 cm; pr. d.: 16,5 cm; teža: 564 g. Groblja (SE 818) 630 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ219 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 11,8 × 10,2 cm; db.: 1 cm; teža: 149 g. 328 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 629 630 629 SE 800, 630 SE 818; merilo 1 : 3. 329 631 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ217 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,4 × 6,7 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 18,7 cm; teža: 43 g. 632 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ221 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rume- norjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 8,9 × 13,2 cm; db.: 1,1 cm; teža: 152 g. 633 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ220 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 12,7 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 21,2 cm; teža: 250 g. 634 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ196 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,3 cm; db.: 1,1 cm; pr. d.: 17,6 cm; teža: 123 g. 635 sek. 26, kv. 460a, SE 818, št. risbe AŠ218 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 7,4 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 92 g. Skupek keramike ob stavbi št. 21 (SE 718) 636 sek. 24, kv. 632, SE 718, št. risbe AŠ283 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 8,5 × 11,9 cm; ohr. v.: 6,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. 29 cm; teža: 118 g. 330 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 631 632 633 634 635 636 631–635 SE 818, 636 SE 718; merilo 1 : 3. 331 Skupek keramike ob stavbi št. 21 (SE 720) Groblja ob stavbi št. 21 (SE 671) 637 sek. 24, kv. 632, SE 720, št. risbe AŠ280 644 sek. 31, kv. 616, SE 671, št. risbe AŠ123 Odlomek lonca z ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja skodelice. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železo- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na redukcijsko. Vel.: 6 × 5 cm; db.: 0,4 cm; teža: 42 g. zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. V.: 12,3 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 17,4 cm; pr. d.: 10 cm; teža: 237 g. 638 sek. 24, kv. 632, SE 720, št. risbe AŠ281 Odlomek ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 9,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 40,6 cm; teža: 268 g. Groblja ob stavbi št. 21 (SE 714) 639 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714, št. risbe AŠ279b Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava, znotraj rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 23,6 cm; teža: 30 g. 640 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714, št. risbe AŠ279a Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žga- nje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 18 cm; teža: 51 g. 641 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714, št. risbe AŠ279c Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,25 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 17,5 cm; teža: 23 g. 642 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714, št. risbe AŠ282 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenorjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,4 × 5,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 29 g. 643 sek. 34, kv. 649, 662, SE 714, št. risbe AŠ351 Tolkač iz kvarcita. Vel.: 11 × 8,5 cm; db.: 6 cm; teža: 730 g. 332 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 637 638 639 640 641 643 642 644 637–638 SE 720, 639–643 SE 714, 644 SE 671; merilo 1 : 3. 333 Jama ob stavbi št. 21 (SE 670) 651 sek. 36, kv. 687, SE 830, št. risbe PN18 Odlomek ostenja skodelice. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: 2 cm; pr.: 0,45 cm; pr. 1,4−2,9 cm; teža: 12 g. 645 sek. 31, kv. 616, SE 670, št. risbe AŠ122 vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Stožčasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrna- oksidacijsko. Vel.: 4,8 × 4 cm; db.: 0,3 cm; teža: 17 g. 646 sek. 31, kv. 616, SE 670, št. risbe AŠ121 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- Odlomka ustja in ostenja lonca. Pro- 652 sek. 36, kv. 687, SE 830, št. risbe AŠ195 gline: fina (sljuda, keramika, železovi sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 1,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. oksidi); obdelava površine: brisanje; d.: 8,8 cm; teža: 51 g. trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj Naplavinska plast (SE 903) storočna izdelava; zrnavost lončarske oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenje- 653 sek. 44, kv. 902, SE 903, št. risbe PN65 no vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon-7,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,5 cm; teža: 69 g. čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Jama (SE 825) površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 2,8 cm; db.: 0,6 cm; 647 sek. 36, kv. 687, SE 825, št. teža: 5 g. risbe AŠ193 654 sek. 44, kv. 890, SE 903, št. risbe PN62 Odlomki vrča. Prostoročna izdelava; Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar-zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, ske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava kremen, keramika, železovi oksidi); površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko. Vel.: 4,55 × 4,8 cm; db.: 1 cm; teža: 22 g. trda; barva: temno siva in rjava; žga- navpične kanelure na trebuhu. Ohr. v.: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 14,4 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 13,4 cm; nje: nepopolno oksidacijsko; okras: 655 sek. 44, kv. 890, SE 903, št. risbe PN64 teža: 146 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Jama (SE 826) rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 4,4 × 4,3 cm; db.: 648 sek. 36, kv. 687, SE 826, št. risbe AŠ206 0,8 cm; teža: 20 g. Odlomek sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske 656 sek. 44, kv. 893, SE 903, št. risbe PN68 gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- šine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: čarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava povr- nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 7,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: šine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno 21,2 cm; teža: 79 g. oksidacijsko. Vel.: 4,9 × 3,1 cm; db.: 0,4 cm; teža: 12 g. 649 sek. 36, kv. 687, SE 826, št. risbe AŠ205 Naplavinska plast (SE 901) Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečeru- Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- mena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,5 × 3,7 cm; db.: vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 657 sek. 44, kv. 894, SE 901, št. risbe PN44 0,6 cm; pr. u.: 17,1 cm; teža: 22 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi Jama (SE 830) sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 4,3 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 22,2 cm; teža: 16 g. 650 sek. 36, kv. 687, SE 830, št. risbe AŠ194 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 27 g. 334 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 646 645 647 648 649 650 651 652 656 653 655 654 657 645–646 SE 670, 647 SE 825, 648–649 SE 826, 650–652 SE 830, 653–656 SE 903, 657 SE 901; merilo 1 : 3. 335 Jama s pitosom (SE 832) 658 sek. 38, kv. 770, SE 832, št. risbe PITOS Odlomki pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj in na notranji površini rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/ redukcijsko; na ramenih sta dve luknji, pri čemer je ena zama- šena s keramičnim čepom rjave barve, na trebuhu vodoravni držaji. V.: 66,3 cm; db.: 0,7−1 cm; pr. u.: 41 cm; pr. d.: 20,9 cm; pr. čepa: 8,5cm; teža: ni tehtano. Skupek keramike (SE 900) 659 sek. 45, kv. 875, SE 900, št. risbe PN40 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacij- sko. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. 20 cm; teža: 11 g. 660 sek. 45, kv. 875, SE 900, št. risbe PN42 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,25 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 9,7 cm; teža: 41 g. 661 sek. 45, kv. 875, SE 900, št. risbe PN39 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,1 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 15,7 cm; teža: 15 g. 662 sek. 45, kv. 875, SE 900, št. risbe PN41 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenih in trebuhu poševne kanelure. Ohr. v.: 7,6 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: 26 cm; teža: 107 g. 336 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 658 659 660 661 662 658 SE 832, 659–662 SE 900; 658 merilo 1 : 5, ostalo merilo 1 : 3. 337 Skupek keramike (SE S1238) Kulturna plast (Električni vod) 663 sek. S26, kv. 3837, SE S1238, št. risbe AŠ98 667 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ6 Odlomki ustja in ostenja pitosa. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, znotraj in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prsta na svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,1 × robu ustju in razčlenjeno vodoravno plastično rebro na zgornji 4,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 14 g. teža: 428 g. tretjini pitosa. Vel.: 21,4 × 18,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 40,8 cm; 668 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ13 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 5,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. 669 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ10 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,5 × 4,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 19 g. 670 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ8 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- šine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 7,1 cm; pr.: 2,4 cm; teža: 25 g. 664 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- Električni vod, jama 1, št. risbe AŠ3 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Kroglasto keramično vretence. Prostoročna izdelava; zrnavost površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; Jama 1 (Električni vod) 671 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ7 lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini poso- lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj de razčlenjeni vodoravni plastični rebri. Vel.: 5,8 × 4,7 cm; db.: siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 3 cm; pr. 2,2−3,7 cm; 0,6 cm; teža: 22 g. pr.: 0,8 cm; teža: 19 g. 665 672 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ11 Električni vod, jama 1, št. risbe AŠ5 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,4 × zgornji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. 8,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 72 g. Vel.: 5,1 × 4,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 28 g. Jama 2 (Električni vod) 673 Električni vod, kulturna plast, št. risbe AŠ4 Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; zr- 666 navost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, že- Električni vod, jama 2, št. risbe AŠ14 Odlomek pekve z ročajem. Prostoročna izdelava; zrnavost lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); ob- sivorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: delava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; razčlenjeno plastično rebro z držajem. Vel.: 5,3 × 5,6 cm; db.: žganje: oksidacijsko; okras: na robu vrha so odtisi prsta. Ohr. 0,9 cm; teža: 38 g. v.: 8,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 12,5 cm; teža: 519 g. 338 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 663 665 664 666 667 668 669 670 673 671 672 663 SE S1238, 664–665 električni vod, jama 1, 666 električni vod, jama 2, 667–673 električni vod, brez oznake SE; merilo 1 : 3. 339 Kulturna plast ob prazgodovinski poti barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 7 cm; db.: (SE S12) 1,1 cm; teža: 37 g. 674 683 sek. S24, kv. 3540, SE S12, št. risbe AŠ243 sek. S24, kv. 3529, SE S12, št. risbe AŠ230 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar-Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna-ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo redukcijsko; okras: poševna vrezana črta. Vel.: 2,5 × 2,3 cm; rjava; žganje: oksidacijsko. db.: 0,5 cm; teža: 3 g. Vel.: 3,4 × 5,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 20 g. 684 sek. S25, kv. 3565, SE S12, št. risbe AŠ72 675 sek. S24, kv. 3529, SE S12, št. risbe AŠ238 Odlomki ostenja posode z ročajem. Prosto-Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zrna-ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rume-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: norjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Ohr. v.: svetlo rdeča, rjava in temno siva; žganje: 3,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17,9 cm; teža: 16 g. nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,7 × 6,6 cm; db.: 676 0,7 cm; teža: 56 g. sek. S25, kv. 3557, SE S12, št. risbe AŠ97 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 685 sek. S24, kv. 3499, SE S12, št. risbe AŠ213 čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo ru- lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); menorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,9 × 4,5 cm; db.: 1 cm; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; teža: 11 g. žganje: oksidacijsko; okras: na vratu vodoravne kanelure. Ohr. 677 v.: 4,4 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 18,8 cm; teža: 19 g. sek. S25, kv. 3560, SE S12, št. risbe AŠ67 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 686 sek. S25, kv. 3605, SE S12, št. risbe AŠ96 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ostenja skodele. Prostoročna izdelava; zrnavost površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo rdečerjava; lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,7 × 3,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; 678 žganje: redukcijsko. Vel.: 3,6 × 5,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 14 g. sek. S24, kv. 3500, SE S12, št. risbe AŠ214 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 687 sek. S24, kv. 3495, SE S12, št. risbe AŠ208 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksi- čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava dacijsko. Vel.: 3 × 3,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 10 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepo- 679 polno oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno sek. S24, kv. 3495, SE S12, št. risbe AŠ209 plastično rebro. Vel.: 5,7 × 5,1 cm; db.: 1 cm; teža: 32 g. Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- vost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi 688 sek. S24, kv. 3529, SE S12, št. risbe AŠ231 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 4 × lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 6,4 cm; db.: 1 cm; teža: 36 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno 680 siva, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko/redukcij- sek. S24, kv. 3500, SE S12, št. risbe AŠ215 sko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; Vel.: 3,3 × 1,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: 3 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 689 sek. S24, kv. 3527, SE S12, št. risbe AŠ514 rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4 × 3,1 cm; db.: 1 cm; Odlomek ostenja posode z držajem. Prostoročna izdelava; teža: 13 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- 681 zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sek. S24, kv. 3470, SE S12, št. risbe AŠ207a rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,9 × 3 cm; db.: Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 0,6 cm; teža: 10 g. čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žga- 690 sek. S25, kv. 3556, SE S12, št. risbe AŠ74 nje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 3,3 × 2,9 cm; db.: 0,7 cm; Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost teža: 10 g. lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obde- 682 lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna, znotraj siva; sek. S24, kv. 3440, SE S12, št. risbe AŠ502 žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ostenju Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; vtisnjeni krožci. Vel.: 3 × 2,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 5 g. zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 340 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 674 675 676 677 678 679 680 681 684 682 683 685 687 686 688 690 689 SE S12; 690 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 341 691 sek. S24, kv. 3440, SE S12, št. risbe AŠ503 699 sek. S7, kv. 783, SE S10, št. risbe AŠ78 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna; žganje: površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rjava in siva; žganje: redukcijsko; okras: na ostenju vodoravna cikcak vrezana črta, nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 4,1 cm; db.: 0,9; teža: 39 g. × 3,2 cm; db.: 0,5 cm; teža: 8 g. nad njo vodoraven in navpičen niz vtisnjenih krožcev. Vel.: 3,5 700 sek. S7, kv. 1121, SE S10, št. risbe AŠ72 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- 692 sek. S25, kv. /, SE S12, št. risbe AŠ86 ske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj temno siva; žganje: lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 4,9 cm; db.: 0,8; teža: 20 g. 2,7 cm; db.: 0,4 cm; teža: 30 g. Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- čarske gline: fina (sljuda, organski ostanki, keramika, železovi 693 redukcijsko; okras: na ramenu navpični žlebovi. Vel.: 2,3 × obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna; žganje: 701 sek. 7, kv. 783, SE S10, št. risbe AŠ49 sek. S24, kv. 3476, SE S12, št. risbe AŠ512 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost siva in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); ostenju aplicirana bradavica. Vel.: 2,2 × 3,3 cm; db.: 0,7; teža: obdelava površine: poliranje; trdota: trda; barva: zelo temno 16 g. Vel.: 1,7 × 2,4 cm; db.: 0,3 cm; teža: < 1 g. siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu navpični kaneluri. 702 sek. S7, kv. 607, SE S10, št. risbe AŠ57 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost 694 sek. S24, kv. 3504, SE S12, št. risbe AŠ222 lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,5 × žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 15,8 cm; 3,3 cm; db.: 0,7; teža: 9 g. teža: 87 g. 703 sek. S7, kv. 607, SE S10, št. risbe AŠ56 695 sek. S25, kv. 3586, SE S12, št. risbe AŠ88 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna- lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, na notranji obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: površini svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcij- redukcijsko. Ohr. v.: 3,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 12 cm; teža: sko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. 40 g. Vel.: 4,5 × 4,5 cm; db.: 0,8; teža: 28 g. Kulturna plast (SE S10) 704 sek. S7, kv. 782, SE S10, št. risbe AŠ64 696 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- sek. S7, kv. 607, SE S10, št. risbe AŠ60 navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, organski delci, oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastič- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; no rebro. Vel.: 3,7 × 2,6 cm; db.: 1 cm; teža: 22 g. barva: rjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 705 Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava; zr- površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerjava; žganje: čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava 4,8 cm; db.: 0,9; teža: 29 g. sek. S7, kv. 957, SE S10, št. risbe AŠ84 697 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost sek. S7, kv. 783, SE S10, št. risbe AŠ55 čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); siva, znotraj in na notranji površini bledo rjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ra-oksidacijsko; okras: vodoravna kanelura na ustju in ramenih. menu snop poševnih vrezov. Vel.: 3,9 × 2,9 cm; Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava Vel.: 4,2 × 2,1 cm; db.: 0,9; teža: 18 g. db.: 0,6 cm; teža: 10 g. 698 sek. S7, kv. 1128, SE S10, št. risbe AŠ63 706 sek. S7, kv. 1291, SE S10, št. risbe AŠ51 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr-Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: zelo fina (sljuda, organski ostanki, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerjava oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,6 × 2,5 cm; db.: bledo rjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacij-0,4; teža: 8 g. sko; okras: na ramenu poševne kanelure. Vel.: 3 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 14 g. 342 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 691 693 692 694 695 696 697 698 699 700 701 703 702 704 705 706 691–695 SE S12, 696–706 SE S10; 691–693 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 343 707 sek. S7, kv. 860, SE S10, št. risbe AŠ54 11.1.4 Najdbe rimskodobne in mlajše Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost rabe prostora lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava Jama (SE 674) površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju dve skupini poševnih vrezov, 714 sek. Z2, kv. 46, SE 674, št. risbe AŠ286 morda viseča trikotnika. Vel.: 3,4 × 2,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: Trinožnik – odlomek navznoter zapognjenega ustja s kaneli-14 g. ranim ostenjem lečastega trupa (rimsko obdobje). Kuhinjska 708 sek. S7, kv. 1283, SE S10, št. risbe AŠ74 keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrna-gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: barva: črn prelom, površina temno rjava in zelo temno siva; redukcijsko. Vel.: 5,2 × 3,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. žganje: redukcijsko; vodoraven glavničast okras in vodoravne 709 kanelure. Ohr. v.: 4,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 31,6 cm; teža: 29 g. sek. S7, kv. 1192, SE S10, št. risbe AŠ77 Odlomek dna in ostenja posode. Prostoročna izdelava; 715 sek. Z2, kv. 46, SE 674, št. risbe AŠ287 zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdo- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, bje). Kuhinjska keramika. znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 6,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 36 g. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske gline: fina Kulturna plast (SE S11) (sljuda, organske primesi; železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 710 zelo temno siv prelom, površina sivorjava, temno siva; žganje: sek. S18, kv. 2435, SE S11, št. risbe AŠ63 redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; vodoraven Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- glavničast okras. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 28,8 cm; čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); teža: 42 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,1 × 4,8 cm; db.: 1 cm; teža: 19 g. 716 sek. Z2, kv. 46, SE 674, št. risbe AŠ288 711 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska sek. S18, kv. 2517, SE S11, št. risbe AŠ59 keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske gline: Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lon- fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjiča- čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); va keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; zelo temno siv prelom, zunanja površina rumenkasto rjava, žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. sive lise, notranja površina temno rjava; žganje: redukcijsko 712 sek. S18, kv. 2321, SE S11, št. risbe AŠ67 z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; vodoraven glavničast Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost okras. Ohr. v.: 8,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 14,7 cm; teža: 57 g. žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 2,1 cm; db.: 0,4 cm; Odlomek bronastega predmeta. Vel.: 4,2 × 0,9 × 0,23 cm; teža: 3 g. teža: 2 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); 717 sek. Z2, kv. 46, SE 674, št. risbe AŠ288b 713 sek. S18, kv. 2520, SE S11, št. risbe AŠ58 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: poliranje; trdo- ta: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcij- sko; okras: na ostenju vodoravni žlebovi. Vel.: 2,9 × 2 cm; db.: 0,5 cm; teža: 3 g. 344 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 707 708 709 710 711 712 713 714 715 716 717 709 SE S10, 710–713 SE S11, 714–717 SE 674; 717 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 345 Jama (SE 1683) 723 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ251 organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika redukcijsko; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: (drobne pore); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 0,4 cm; pr. u.: 19 cm; teža: 60 g. zelo temno siva; žganje: redukcijsko; vodoraven glavničast 724 okras in vodoravne kanelure. V ostenju je luknja, ki je zamaše- sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ252 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska na s čepom iz apnenčaste mase ali gipsa. Ohr. v.: 4,4 cm; db.: keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske gline: 0,7 cm; pr. u.: 34,4 cm; teža: 54 g. drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno 719 sek. Z2, kv. 11, SE 1683, št. risbe AŠ240 luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Krožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Nami- barva: zelo temno siva, zunanja površina temno rjava, notra- zna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr1a; zrna- Trinožnik – odlomek navznoter zapognjenega ustja z narebre- drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno nim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, barva: zelo temno siva, bp. Zelo temno siva do rjava; žganje: 718 sek. Z2, kv. 11, SE 1683, št. risbe AŠ312 keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska obdelava površine: brisanje; dodelava površine: rdeč premaz db.: 0,6 cm; pr. u.: 16 cm; teža: 54 g. na NP; trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena in temno siva 725 na ZP; žganje: oksidacijsko, ožgana ZP zaradi uporabe. Ohr. sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ253 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska vost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); fero v končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 5,8 cm; nja površina rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmos- v.: 3,95 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: 23 cm; teža: 26 g. gosti droben kremen, železovi oksidi); obdelava površine: končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 6,5 cm; db.: brisanje; trdota: trda; barva: zunanja površina oker, prelom 0,6 cm; pr. u.: 22 cm; teža: 101 g. črn; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; 726 okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ266 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- 15,9 cm; teža: 12 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; KK2/1; zrnavost lončarske 721 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ261 gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno Skleda ali trinožnik – odlomek ustja S-oblike z ostenjem luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; barva: zunanja površina temno siva, notranja površina in KK4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, Trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko ob- va keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK7; zrnavost črn prelom, zunanja površina svetlo rjava, notranja površina lončarske gline: drobna (gosta drobna in fina sljuda, zmerno temno rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v 720 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ264 fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjiča- keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske gline: lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 6,35 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: zunanja površina sivkasto rjava do črna; žganje: redukcijsko; 12,6 cm; teža: 35 g. vodoraven rahel glavničast okras in vodoravne kanelure. Ohr. 727 železovi oksidi); luknjičava keramika (drobne pore); obde- siva; žganje: nepopolno oksidacijsko, menjavanje atmosfere; robovi preloma rdečkasto rumena, v jedru preloma svetlo v.: 5,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,2 cm; teža: 35 g. sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ267 Lonec – odlomek zgornjega dela posode; del izvihanega in fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo luknjičava odebeljenega ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika (drobne pore); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika. Izdelava na vretenu; KK4/7; zrnavost lončarske trda; barva: temno siva, notranja površina rdečkasto rjava do 722 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ250 keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske gline: Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska gline: drobna (obilna fina in drobna sljuda, organske primesi, temno rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v železovi oksidi); močno luknjičava keramika (drobne pore); končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 5,2 cm; db.: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: v jedru pre- 0,7 cm; pr. u.: 16,6 cm; teža: 52 g. loma siva; robovi svetlo rjavi, površina rjava do temno siva; 728 žganje: redukcijsko z menjavanjem atmosfere v končni fazi; sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ268 Lonec – odlomek ustja ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost lončarske gline: 17 cm; teža: 266 g. fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 5,8 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 13,6 cm; teža: 67 g. 346 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 718 719 720 721 722 723 724 725 726 727 728 SE 1683, merilo 1 : 3. 347 729 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ258 trda; barva: površina temno Večji lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Ku- siva, v prelomu svetlo siva; sledi hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK7; zrnavost lončarske temno sivega premaza; žganje: gline: drobna (na površini obilna sljuda, redko do zmerno redukcijsko z dimljenjem; okras: gosti kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; zunaj vodoravni niz kratkih nav-trdota: trda; barva: temno siva, površina zelo temno siva; pičnih vrezov – pas koleščkanja, žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 5,1 cm; db.: 1,4 cm; pr. u.: 21,5 cm; znotraj na dnu posode pa gra-teža: 100 g. fit. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,7 cm; 730 pr. noge: 7,5 cm; teža: 135 g. sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ255 Pokrov – odlomki vrha z ostenjem in prstanastim držajem 735 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ257 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Lonec ali vrč – odlomek ostenja posode na ramenu in pre- KK4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, organske hodu v vrat z grafitom v kurzivi (rimsko obdobje). Namizna primesi, železovi oksidi); keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost lončarske gline: rahlo luknjičava kerami- fina (na površini oblina fina sljuda, redka drobna in groba ka; obdelava površine: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: brisanje; trdota: trda; barva: mehka; barva: rdečkasto rumena, v jedru preloma siva; žga- zelo temno siva, površi- nje: nepopolno oksidacijsko; okras: vrezan grafit. Vel.: 4,3 × na svetlo rjava, sive lise; 7,6 cm; db.: 1,1 cm; teža: 36 g. žganje: redukcijsko; okras: 736 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ249 vrezan grafit (x). Ohr. v.: Lonec – odlomki ravnega dna z ostenjem posode (rimsko ob-5,9 cm; db.: 0,6−0,8 cm; pr. dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost držaja: 4,6 cm; teža: 184 g. lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); 731 sek. Z2, kv. 11, SE 1683, št. risbe AŠ259 luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Nami- barva: zelo temno siva, zunanja površina bledo rjava, notranja zna keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost lončarske površina temno rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko gline: zelo fina (fina sljuda, redka drobna keramika, železovi atmosfero v končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo 9,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 11,8 cm; teža: 319 g. bledo rjava do temno siva, v jedru preloma siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; prežgano. Ohr. v.: 2,1 cm; db.: 0,7 cm; pr.: 23,4 cm; teža: 64 g. 732 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ254 Lonček – odlomki zakrnelega ustja tre- bušastega trupa in ravnega dna (rimsko obdobje). Fina kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost lončarske gline: fina (zmerno gosto fina in drobna sljuda, droben kremen, železovi oksidi); obdela- va površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, zunanja površina temno siva; žganje: redukcijsko z dimljenjem; okras: vodoravne 737 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ260 kanelure. V.: 11,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: Piramidalna utež – odlomek (rimsko obdobje). Prostoročna 7,5 cm; pr. d.: 3,7 cm; teža: 108 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (fina sljuda, zmerno Lonec ali lonček – odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 8,9 × 7,3 cm; db.: 4,2 cm; pr.: obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrna- 1,9 cm; teža: 321 g. vost lončarske gline: fina (redka fina sljuda, drobne organske 738 733 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ262 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo gosti do redki drobni in grobi delci kremen, keramika, železovi primesi, železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ256 površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava, prelom Skleda ali vrč – odlomek dna s prstanasto nogo (rimsko ob- siv; žganje: redukcijsko; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: dobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost 3,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 7,7 cm; teža: 7 g. lončarske gline: fina (obilna fina sljuda, gosta drobna zrnca 734 sek. Z2, kv. 11, SE 1683, št. risbe AŠ235 trdota: trda; barva: svetlo rumenkasto rjava, površina siva; keramike, železovih oksidov); obdelava površine: brisanje; Skodela – odlomek spodnjega dela posode na prstanast nogi žganje: oksidacijsko, prežgano. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na d.: 10,8 cm; teža: 83 g. vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, organske primesi, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 348 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 729 730 731 732 733 734 735 736 737 738 SE 1683, merilo 1 : 3. 349 739 sek. Z2, kv. 11, 18, SE 1683, št. risbe AŠ265 drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava Melnica – odlomek dna z ostenjem (rimsko obdobje). Glazi- keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: ble- rana keramika. Izdelava na vretenu; Gl1; zrnavost lončarske do rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; vodoraven gline: fina (redka sljuda, kremen, železovi oksidi); kremenčev glavničast okras. Ohr. v.: 4,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 14,2 cm; pesek na notranji površini; trdota: mehka; barva: rumenkasto teža: 22 g. rdeča, notranja površina in notranji rob preloma svetlo siva; 746 sek. Z2, kv. 13−14, 15−16, SE 624, št. risbe AŠ232 slabo ohranjena olivno zelena glazura na NP. Vel.: 6,7 × 5 cm; Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-db.: 1,1−2,3 cm; teža: 265 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Groblja (SE 1669) drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 740 sek. Z2, kv. 10, SE 1669, št. risbe AŠ313 sivkasto rjava, površina bledo rjava; žganje: redukcijsko z oksi-Pokrov – odlomek vrha z ostenjem in delom prstanastega dacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 4,3 cm; db.: 0,6 cm; držaja (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vre-pr. u.: 24,2 cm; teža: 35 g. tenu; KK4; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske 747 primesi, kremen, železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; sek. Z2, kv. 13, SE 624, št. risbe AŠ231 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črn prelom, ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: zunanja površina temno sivorjava, notranja površina bledo drobna (sljuda, keramika, organske primesi, železovi oksidi); rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,2 × 6,7 cm; ohr. luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; v.: 3,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 41 g. barva: sivkasto rjava, notranja 741 sek. Z2, kv. 10, SE 1669, št. risbe AŠ317 površina rdeča; žganje: reduk-Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Izdela-cijsko z oksidacijsko atmosfero va na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, v končni fazi; okras: vodoravno železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; glavničenje. Ohr. v.: 5,8 cm; db.: barva: bledo rumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 11,6 cm; teža: 59 g. 0,6 cm; pr. u.: 16 cm; teža: 83 g. Jama (SE 1685) 742 sek. Z2, kv. 10, SE 1669, št. risbe AŠ236 748 Fin lonec ali vrč − odlomek spodnjega dela posode, pre-sek. Z2, kv. 16−17, SE 1685, št. risbe AŠ239b oblikovanega dna z ostenjem posode in grafitom (rimsko Odlomek jagode iz temno modrega stekla. Vel.: pr. obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost 0,33 cm; notranji pr. 0,17 cm; db. 0,07 cm; teža: <1 g. rumena, v jedru preloma rjavkasto siva; žganje: nepopolno Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: oksidacijsko; okras: vrezan grafit na zunanji površini ostenja. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečkasto lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); 749 sek. Z2, kv. 16−17, SE 1685, št. risbe AŠ239 Ohr. v.: 4,15 cm; db.: 0,7 cm; pr. d.: 6,4 cm; teža: 79 g. drobna(sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Groblja (SE 624) zelo bledo rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 14,8 cm; teža: 15 g. 743 sek. Z2, kv. 13, SE 624, št. risbe AŠ229 Trinožnik – odlomek navznoter izvlečenega ravnega ustja s Jama (SE 1681) kaneliranim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska kerami- 750 sek. Z2, kv. 39, SE 1681, št. risbe AŠ237 ka. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: drobna Skleda – odlomek ustja z ostenjem. Izdelava na vretenu; (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, površina luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; dodelava svetlo sivkasto rjava; žganje: redukcijsko z površine: glineni premaz; trdota: trda; barva: siva, sledovi oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: črnega premaza; redukcijsko. Ohr. v.: 5 cm; db.: 1 cm; pr. u.: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 35,2 cm; teža: 57 g. 0,75 cm; pr. d.: 30,4 cm; teža: 26 g. Jama (SE 1662) 744 sek. Z2, kv. 13, SE 624, št. risbe AŠ228 Skleda – odlomek navznoter zapognjenega ustja z ostenjem 751 sek. Z2, kv. 38, SE 1662, št. risbe AŠ178 (rimsko obdobje). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske Lonec – odlomek ustja z ostenjem (poznorimsko obdobje/sre- gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava dnji vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); trdota: bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; trda; barva: sivorjava na površini, v prelomu zelo temno siva; db.: 0,9 cm; pr. u.: 24,4 cm; teža: 22 g. žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju. Ohr. 745 v.: 4,3 cm; db.: 0,5−0,7 cm; pr. u.: 22 cm; teža: 40 g. sek. Z2, kv. 13, SE 624, št. risbe AŠ230 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: 350 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 740 739 741 742 743 744 745 746 747 748 749 750 751 739 SE 1683, 740–742 SE 1669, 743–747 SE 624, 748–749 SE 1685, 750 SE 1681, 751 SE 1662; 748 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 351 Jama (SE 1678) 756 sek. Z2, kv. 44, SE 640, št. risbe AŠ114b Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). Trda zom?). Izdelava na vretenu, morda v kalupu; AS C; zrnavost kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava trdota: mehka; barva: bledo rdečkasto rumena; žganje: oksi- 752 sek. Z2, kv. 43, SE 1678, št. risbe AŠ212 (rimsko obdobje). Afriška sigilata C ali namizna (s prema- Globok krožnik ali skleda Hayes 50 − odlomek dna z ostenjem keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: 3 trda; barva: dacijsko; izprana površina. Ohr. v.: 3,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: temno siva, površina rjava; žganje: redukcijsko; okras: vrezi in 19,5 cm; teža: 136 g. odtisi. Vel.: 4,1 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 5 g. 757 sek. Z2, kv. 44, SE 640, št. risbe AŠ114 Groblja (SE 640) Vrč – odlomka ostenja z 753 ročajem (rimsko obdobje). sek. Z2, kv. 44, SE 640, št. risbe AŠ177 Namizna keramika. Izdela-Skleda – odlomek odebeljenega ustja z bikoničnim trupom va na vretenu; N1; zrnavost in rebrom (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. lončarske gline: zelo fina Izdelava na vretenu; NPr 2; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi (redka sljuda, železovi oksidi); trdota: trda; barva: siva, sledovi oksidi); trdota: mehka; zelo temno sivega premaza; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: barva: bledo rdečkasto 4,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 23,2 cm; teža: 26 g. rumena; žganje: oksidacij-754 sek. Z2, kv. 44, SE 640, št. risbe AŠ113 sko; površina izprana. Vel.: Krožnik – odlomek ustja z ostenjem in dnom (rimsko obdo-12,8 × 10,3 cm; db.: 0,6 cm; bje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; teža: 130 g. NPr1a; zrnavost lončarske gline: zelo fina (obila fina sljuda, Groblja (SE 616) redka do zmerna zrnca kremena, železovi oksidi); trdota: trda; barva: sivorjava, črn premaz; žganje: oksidacijsko, prežgano. 758 sek. Z1, kv. 49, SE 616, št. risbe AŠ97 Ohr. v.: 4,2 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 22,1 cm; pr. d.: 19 cm; teža: Pokrov – odlomek odebeljenega roba ustja z ostenjem 45 g. (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; 755 zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, že- sek. Z2, kv. 44, SE 640, št. risbe AŠ198 Ročka – odlomki izvihanega ustja z ostenjem, cilindričnim lezovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; vratom, rahlo bikoničnim ali hruškastim trupom in presega- trdota: trda; barva: temno siva; površina svetlo rjava; žganje: jočim ročajem ovalnega preseka (rimsko obdobje). Kuhinjska redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,6 cm; db.: 1,1 cm; pr.: 24,4 cm; (fina sljuda na površini, redka v prelomu, organske primesi, teža: 37 g. železovi oksidi); luknjičava keramika, verjetno zaradi izluženo- 759 sek. Z1, kv. 49, SE 616, št. risbe AŠ77 sti kalcijevega karbonata (drobne in fine; trdota: trda; barva: Pokrov – odlomek debeljenega roba ustja z ostenjem (rimsko oranžna površina, svetlo siv do bež prelom; žganje: nepo- obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost polno oksidacijsko oz. redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi fazi hlajenja; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 20 cm; db.: oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo- 0,7 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 521 g. ta: trda; barva: zelo bledo rjava, prelom siv; žganje: redukcij- sko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 1,1 cm; pr.: 23,5 cm; teža: 39 g. 760 sek. Z1, kv. 48, SE 616, št. risbe AŠ83 Fin lonec ali vrč – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončar- ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: roza; žganje: oksidacijsko; površina izprana. Ohr. v.: 4,6 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 13,7 cm; teža: 20 g. 352 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 752 753 754 755 756 757 758 759 760 752 SE 1678, 753–757 SE 640, 758–760 SE 616; merilo 1 : 3. 353 Groblja (SE 618) 767 sek. Z1, kv. 46, SE 618, št. risbe AŠ73 (redka fina sljuda, drobna zdrobljena keramika, železovi oksidi, atmosfero v končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: kremenčev pesek na notranji površini); trdota: mehka; barva: 6,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 16,6 cm; teža: 84 g. rdečkasto rumena, siva v jedru preloma; žganje: nepopolno 768 oksidacijsko; površina izprana. Ohr. v.: 5,1 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: sek. Z1, kv. 46, SE 618, št. risbe AŠ65 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- 26 cm; teža: 59 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske 762 sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ79 gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo Globok krožnik (PTS?) Drag. 31 – odlomek ustja luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; s koničnim ostenjem (rimsko obdobje). Galska barva: črn prelom, zunanja površina rdečerjava, notranja sigilata ali njen posnetek – namizna keramika s Melnica – odlomek zapognjenega ustja z notranjim žlebom drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava in rebrom ter ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika. keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Izdelava na vretenu; N1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina siva, bp. rumenkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko 761 sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ55 ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- 763 sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ64 ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika, predvsem na NP; 0,6 cm; pr. u.: 16,6 cm; teža: 30 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo 770 rjava, zunanja površina temno sivorjava; žganje: oksidacijsko sek. Z1, kv. 48, SE 618, št. risbe AŠ70 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska in redukcijsko v končni fazi ali dimljenje; okras: vodoravna keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina kanelura in glavničast okras. Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 21 cm; teža: 33 g. brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); trdota: trda; barva: 0,5 cm; pr. u.: 15,6 cm; teža: 42 g. oranžnordeča, sledovi rdečega premaza; žganje: oksidacijsko. 769 Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 10 g. sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ74 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-premazom. Izdelava na vretenu; GTS/NPr1; zrnavost lončarske končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 6,6 cm; db.: površina rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v 764 sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ54 3,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 11,5 cm; teža: 17 g. Skleda ali trinožnik – odlomek vodoravnega ustja z ostenjem Jama (SE 12) (rimsko obdobje?). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi 771 sek. K, kv. 1−7, SE 12, št. risbe AŠ41 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo Skleda ali trinožnik – odlomek izvihanega S ustja z okrašenim siva; površina siva; žganje: redukcijsko z dimljenjem. Ohr. v.: ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na 3,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 15,8 cm; teža: 23 g. vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 765 sek. Z1, kv. 47, SE 618, št. risbe AŠ53 železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površi- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (pozni srednji vek/novi ne: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, črn prelom; vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost znotraj organski ostanki; žganje: redukcijsko z oksidacijsko lončarske gline: drobna (redka sljuda, organske primesi, atmosfero med ohlajanjem; okras: vodoravni žlebovi na rame- železovi oksidi); močno luknjičava keramika z velikimi porami; nu. Ohr. v.: 4,7 cm; db.: 0,75 cm; pr. u.: 23 cm; teža: 36 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 16,3 cm; teža: 14 g. 766 sek. Z1, kv. 22, SE 618, št. risbe AŠ57 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK7 ali KK1; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika z drobnimi porami; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črn prelom, površina rdečkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 6,35 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 22,4 cm; teža: 99 g. 354 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 761 762 763 764 765 766 767 768 770 771 761–770 SE 618, 771 SE 12; merilo 1 : 3. 355 Jarek (SE 23) 778 sek. Vzhod, kv. 6–7, SE 834; št. risbe AŠ233/škatla 52, Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (prazgodovina). rimsko obdobje). Temna namizna keramika ali glajena kera- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, mika. Izdelava na vretenu; N2a; zrnavost lončarske gline: zelo kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- fina (fina sljuda, kremen); obdelava površine: brisanje; trdota: 772 sek. K, kv. 5−10, SE 23, št. risbe AŠ37 Lonček ali vrček – odlomek ravnega dna in ostenja (pozno dala na novo risat nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: trda; barva: siva, površina zelo temno siva; žganje: redukcijsko poševne kanelure. Vel.: 2,6 × 3 cm; db.: 0,65 cm; teža: 6 g. z dimljenjem. Ohr. v.: 5 cm; pr. d.: 18 cm. 773 sek. K, kv. 5−10, SE 23, št. risbe AŠ40 Plasti z najdbami iz različnih obdobij Pokrov – odlomek ustja z narebrenim ostenjem (rimsko obdo-Kulturna plast (SE S6) bje/srednji vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, žele- 779 sek. S5, kv. 813, SE S6, št. risbe AŠ36 zovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: Odlomek ustja in ostenja posode (zgodnja bronasta doba). brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcij- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, sko. Ohr. v.: 2 cm; db.: 0,65 cm; pr.: 17,8 cm; teža: 13 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 774 trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; sek. K, kv. 5−10, SE 23, št. risbe AŠ38 okras: vodoravni psevdovrvičasti trakovi tik pod Lonec – odlomka okrašenega ostenja (novi vek). Kuhinjska ustjem. Vel.: 2,5 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 4 g. keramika. Izdelava na vretenu; KK6a; zrnavost lončarske gline: fina in drobna (obilna sljuda, 780 sek. S2, kv. 247, SE S6, št. risbe AŠ174 kremen, železovi oksidi); obdelava Odlomek ustja in ostenjem posode (zgodnja ali srednja bro- površine: brisanje; trdota: trda; bar- nasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: va: temno siva, prelom siv; žganje: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri- redukcijsko; okras: koleščkasti odtisi. sanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, rdečerumena; žganje: Ohr. v.: 7,2 cm; db.: 0,85 cm; pr.: nepopolno oksidacijsko; okras: vrezi na robu ustju. Vel.: 1,35 × 13,4−26,3 cm; teža: 85 g. 3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 5 g. Jama (SE 834) 781 sek. S11, kv. 1486, SE S6, št. risbe AŠ40 775 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). sek. Vzhod, kv. 6–7, SE 834; št. risbe AŠ232/škatla 52, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, dala na novo risat kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Kroglast lonec ali skleda – odlomka zapognjenega ustja in nje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno ostenja (pozna antika/zgodnji srednji vek). Kuhinjska kerami- oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: ka. Izdelava prostoročno ali na počasnem vretenu, dodelava 3,4 × 4,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 19 g. gornjega dela posode in ustja; KK1; zelo porozna; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, kalcit); obdelava po- 782 sek. S5, kv. 658, SE S6, št. risbe AŠ30 vršine: brisanje; trdota: trda; barva: črna, površina zelo temno Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). siva; žganje: redukcijsko; okras: enotračna valovnica na izviha- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- nem ustju in večtračna valovnica na ramenu. Ohr. v.: 6,3 cm. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 776 brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: sek. Vzhod, kv. 6–7, SE 834; št. risbe AŠ231/škatla 52, dala na novo risat poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,6 × 4,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 10 g. Lonček – dobro ohranjen, odlomek izvihanega ustja z odre- zanim robom, jajčastega trupa (pozna antika). Kuhinjska kera- 783 sek. S16, kv. 2378, SE S6, št. risbe AŠ16 mika. Izdelava na počasnem vretenu, dodelava gornjega dela Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- posode in ustja; KK1; zelo porozna; zrnavost lončarske gline: storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- drobna (sljuda, kremen, kalcit); obdelava površine: brisanje; men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna, površina zelo temno sivkasto rjava; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno žganje: redukcijsko. Vel.: pr. u.: 17 cm; pr. d.: 7,4 cm. oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 777 3 × 4,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. sek. Vzhod, kv. 6–7, SE 834; št. risbe AŠ234/škatla 52, dala na novo risat 784 sek. S5, kv. 816, SE S6, št. risbe AŠ32 Pokrov – odlomek držaja in ostenja (pozno rimsko obdobje). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Temna namizna keramika ali glajena keramika. Izdelava na Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, vretenu; N2a; zrnavost lončarske gline: zelo fina (fina sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: površina zelo temno siva; žganje: redukcijsko z dimljenjem. tik pod ustjem vodoraven trak dveh Ohr. v.: 1,7 cm; pr. držaja: 5,4 cm. vrezanih črt, med njima niz vtisnjenih krožcev. Vel.: 2,2 × 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. 356 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 772 774 773 775 776 777 778 779 780 781 782 783 784 772–774 SE 623, 775–778 SE 834, 779–784 SE S6; merilo 1 : 3. 357 785 sek. S2, kv. 341, SE S6, št. risbe AŠ176 794 sek. S16, kv. 2375, SE S6, št. risbe AŠ15 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: va: bledo rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. trda; barva: temno sivorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno Vel.: 1,7 × 2,1 cm; db.: 0,4 cm; teža: 2 g. oksidacijsko. Vel.: 2,9 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 10 g. 786 sek. S2, kv. 470, SE S6, št. risbe AŠ144 795 sek. S2, kv. 248, SE S6, št. risbe AŠ126 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- trda; barva: temno rjavosiva, znotraj rjavosiva; žganje: oksida- nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,6 × cijsko. Ohr. v.: 3,65 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 22,4 cm; teža: 13 g. 3,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 5 g. 787 sek. S2, kv. 249, SE S6, št. risbe AŠ168 796 sek. S5, kv. 983, SE S6, št. risbe AŠ24 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 3,8 cm; db.: trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: 0,9 cm; teža: 15 g. odtisi nohta na robu ustju. Vel.: 2,5 × 2,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 788 5 g. sek. S2, kv. 472, SE S6, št. risbe AŠ143 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 797 sek. S11, kv. 1485, SE S6, št. risbe AŠ42 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glaje- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- nje; trdota: trda; barva: siva, znotraj rjavosiva; žganje: nepo- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; polno oksidacijsko. Vel.: 3,3 × 3,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 4 g. trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko; 789 okras: odtisi prsta na robu ustju. Vel.: 2 × 2,8 cm; db.: 0,7 cm; sek. S2, kv. 255, SE S6, št. risbe AŠ153 teža: 4 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 798 sek. S5, kv. 653, SE S6, št. risbe AŠ37 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). trda; barva: rjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksida- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, cijsko. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 21,8 cm; teža: 16 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 790 nje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj rumenorjava; žganje: sek. S2, kv. 331, SE S6, št. risbe AŠ107 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 3,9 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 15 cm; teža: 22 g. nepopolno oksidacijsko; pod ustjem vodoraven držaj. Ohr. v.: storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 799 sek. S16, kv. 2188, SE S6, št. risbe AŠ7 trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 2,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 9 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 791 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sek. S2, kv. 246, SE S6, št. risbe AŠ112 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- oksidacijsko. Ohr. v.: 3,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 16,8 cm; teža: nje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- 17 g. men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 800 trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. sek. S6, kv. 1166, SE S6, št. risbe AŠ7b Vel.: 2,4 × 2,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 4 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- 792 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, sek. S2, kv. 344, SE S6, št. risbe AŠ128 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). mehka; barva: svetlo rjava in siva; žganje: nepopolno oksida- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, cijsko. Vel.: 3,2 × 2,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 11 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-801 nje; trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: sek. S2, kv. 341, SE S6, št. risbe AŠ97 6,5 × 4,6 cm; db.: 1 cm; teža: 36 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). 793 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, sek. S2, kv. 483, SE S6, št. risbe AŠ178 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Vel.: 7,2 × 4,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 30 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4 × 3,8 cm; db.: 0,85 cm; teža: 14 g. 358 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 785 786 787 788 789 790 791 792 793 794 797 795 796 798 799 801 800 SE S6, merilo 1 : 3. 359 802 sek. S2, kv. 247, SE S6, št. risbe AŠ171 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,85 × Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 3,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 6 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 811 sek. S2, kv. 487, SE S6, št. risbe AŠ136 nje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, znotraj siva; žganje: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 4,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 19 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri-803 sek. S11, kv. 1627, SE S6, št. risbe AŠ41 sanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Vel.: 3,1 × 4,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 15 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 812 sek. S2, kv. 255, SE S6, št. risbe AŠ34 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: svetlo rumenorjava, znotraj temno siva; žganje: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 2,2 × 3,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 6 g. trda; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno 804 sek. S6, kv. 1167, SE S6, št. risbe AŠ5 oksidacijsko. Vel.: 2 × 2,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 4 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- 813 sek. S11, kv. 1485, SE S6, št. risbe AŠ16 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: sivordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-2,5 × 1,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: 4 g. nje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno 805 sek. S11, kv. 1470, SE S6, št. risbe AŠ12 oksidacijsko. Vel.: 2,2 × 2,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 4 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 814 sek. S11, kv. 1465, SE S6, št. risbe AŠ13 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,5 × keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 2,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 5 g. trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,3 × 3,2 cm; db.: 806 sek. S2, kv. 467, SE S6, št. risbe AŠ114 0,9 cm; teža: 8 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 815 sek. S2, kv. 484, SE S6, št. risbe AŠ138 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (slju-Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). da, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 0,45 cm; pr. u.: 14,1 cm; teža: 8 g. trda; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno 807 sek. S6, kv. 1147, SE S6, št. risbe AŠ32 oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 816 sek. S6, kv. 1149, SE S6, št. risbe AŠ23 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja z ostenjem posode (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: zelo bledo rjava in siva; žganje: nepopolno oksi-železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; dacijsko. Vel.: 5,3 × 4 cm; db.: 1 cm; teža: 19 g. barva: svetlo rjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. 808 sek. S6, kv. 1166, SE S6, št. risbe AŠ8 Vel.: 3,6 × 2,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 7 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 817 sek. S2, kv. 466, SE S6, št. risbe AŠ164 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek držaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-trda; barva: rdečerumena in temno siva; žganje: nepopolno lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oksidacijsko. Vel.: 3,1 × 2,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 5 g. svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2 × 809 sek. S6, kv. 1149, SE S6, št. risbe AŠ22 3,6 cm; db.: 2,1 cm; teža: 12 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 818 sek. S5, kv. 646, SE S6, št. risbe AŠ20 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek kolenčastega ročaja skodele (pozna bronasta doba). kremen, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, mehka; barva: rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,3 × 3,8 cm; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: db.: 1 cm; teža: 15 g. trda; barva: siva in rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; 810 sek. S2, kv. 457, SE S6, št. risbe AŠ175 okras: modelirano plastično rebro. Vel.: 5,3 × 3 cm; db.: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1,2 cm; teža: 22 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 360 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 802 804 803 805 806 807 808 809 811 810 812 813 814 815 816 817 818 SE S6, merilo 1 : 3. 361 819 sek. S5, kv. 651, SE S6, št. risbe AŠ25 barva: rdečerjava, znotraj temno sivorjava; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba?). Prosto- oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastič- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, no rebro. Vel.: 2,7 × 2,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 11 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 827 sek. S6, kv. 1328, SE S6, št. risbe AŠ36 trda; barva: sivorjav, temno siva; žganje: nepopolno oksidacij-Odlomek vrha pekve (pozna bronasta doba). Prostoročna sko; okras: na ostenju polmesečasta aplika. Vel.: 3,1 × 6,1 cm; izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, db.: 0,7 cm; teža: 24 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 820 sek. S2, kv. 467, SE S6, št. risbe AŠ135 trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: razčlenjeno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna plastično rebro na robu vrha pekve. Vel.: 2,4 × 4,7 cm; db.: izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, 0,8 cm; teža: 16 g. železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; 828 sek. S6, kv. 1168, SE S6, št. risbe AŠ28 barva: rdečerjava, znotraj svetlo rjava; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna oksidacijsko; okras: na ostenju gladko vodoravno plastično izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); rebro. Vel.: 5,9 × 4,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 27 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: 821 sek. S6, kv. 1169, SE S6, št. risbe AŠ21 nepopolno oksidacijsko; okras: na vratu razčlenjeno vodorav- Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna no plastično rebro. Vel.: 3,9 × 4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 14 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 829 sek. S6, kv. 1166, SE S6, št. risbe AŠ6 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna va: rdečerjava in temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi okras: gladko na ramenu vodoravno valovito plastično rebro, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno pod njim vodoravni žleb. Vel.: 5,2 × 4,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: siva in rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; na vratu 27 g. psevdovrvičast okras v dveh vzporednih vrstah. Vel.: 3,2 × 822 sek. S6, kv. 982, SE S6, št. risbe AŠ25 3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 830 sek. S11, kv. 1642, SE S6, št. risbe AŠ18 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, zogleneli Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-organski ostanki, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, trdota: mehka; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: na ostenju gladko vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,5 × 5 cm; trda; barva: zelo temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacij-db.: 0,8 cm; teža: 15 g. sko/redukcijsko; okras: na vratu poševni žlebovi. Vel.: 3,2 × 823 sek. S2, kv. 466, SE S6, št. risbe AŠ165 2,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 11 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 831 sek. S11, kv. 1485, SE S6, št. risbe AŠ15 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, rdečerumena, znotraj rjavosiva; žganje: redukcijsko/oksidacij-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sko; okras: na ostenju gladko vodoravno plastično rebro. Vel.: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na vratu poševni 3,8 × 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. vrezi. Vel.: 3,6 × 2,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 9 g. 824 sek. S2, kv. 255, SE S6, št. risbe AŠ177 832 sek. S2, kv. 331, SE S6, št. risbe AŠ15 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna na izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, žele-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju rjavosiva, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,7 × 6,7 cm; db.: okras: vodoravni vrezi. Vel.: 3,8 × 4,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 1,3 cm; teža: 50 g. 21 g. 825 sek. S2, kv. 340, SE S6, št. risbe AŠ101 833 sek. S11, kv. 1621, SE S6, št. risbe AŠ11 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba) Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju-na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: oksidacijsko; okras: trda; barva: zelo temno siva, znotraj rdečerumena; žganje: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,5 × oksidacijsko/redukcijsko; okras: na vratu dva vodoravna vreza, 4,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 18 g. pod njim dva cikcak vreza. Vel.: 2,5 × 3,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 826 5 g. sek. S2, kv. 466, SE S6, št. risbe AŠ163 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 362 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 819 820 821 822 824 823 825 826 827 828 829 830 831 832 833 SE S6, merilo 1 : 3. 363 834 sek. S5, kv. 643, SE S6, št. risbe AŠ5 841 sek. S5, kv. 816, SE S6, št. risbe AŠ31 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjavosiva; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. vodoravna vrezana črta, nad njo niz vtisnjenih jamic. Vel.: 2,9 Vel.: pr. 4,1 cm; pr.: 0,9 cm; pr. d.: 15,2 cm; teža: 50 g. × 4,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. 842 sek. S11, kv. 1642, SE S6, št. risbe AŠ17 835 sek. S2, kv. 344, SE S6, št. risbe AŠ166 Odlomek noge posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,1 cm; trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: db.: 1,3 cm; pr. 9,5 cm; teža: 12 g. šrafirani viseči trikotniki pod njim. Vel.: 4,3 × Stožčasto keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, 6,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 31 g. vodoraven trak, sestavljen iz treh črt, in nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu 843 sek. S2, kv. 333, SE S6, št. risbe AŠ99 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 836 sek. S2, kv. 470, SE S6, št. risbe AŠ166 barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; pr. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 2,3 in 3,6 cm; teža: 5 g. barva: svetlo rumenorjava, znotraj siva; žganje: Keramična kroglica (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi nepopolno oksidacijsko; okras: na vratu pet psev- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, 844 sek. S2, kv. 470, SE S6, št. risbe AŠ117 dovrvičastih črt in ena vrsta vtisnjenih pik. Vel.: 3,4 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. V.: 1,1 cm; pr. 1,4; teža: 1 g. × 3,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 5 g. 837 845 sek. S11, kv. 1464, SE S6, št. risbe PN14 sek. S16, kv. 2295, SE S6, št. risbe AŠ12 Sekira iz rjave kamnine (prazgodovina). V.: 3,2 × 1,4 cm; db.: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 0,5 cm; teža: 2 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 846 sek. S2, kv. 481, SE S6, št. risbe AŠ14 rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: na vratu vodoraven Klina z retušo iz bledo rjave kamnine (prazgodovina). trak, sestavljen iz petih nizov odtisov psevdovrvice in enega V.: 3,1 × 1,3 cm; db.: 0,3−0,65 cm; teža: <1g. niza okroglih drobnih jamic. Vel.: 6 × 4,5 cm; db.: 1 cm; teža: 33 g. 847 sek. S11, kv. 2282, SE S6, št. risbe PN11 Odbitek iz zelo bledo rjave kamnine (prazgodovina). V.: 1,2 × 838 sek. S2, kv. 331, SE S6, št. risbe AŠ108 1,7 cm; db. 0,15 cm; teža: 1 g. Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 848 sek. S16, kv. 2196, SE S6, št. risbe AŠ8 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja pokrova (novi vek). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika); trda; barva: rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva in svetlo oksidacijsko. Ohr. v.: 1,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 10,9 cm; teža: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 2,1 × 2,8 cm; db.: 14 g. 0,6 cm; teža: 6 g. 839 sek. S2, kv. 332, SE S6, št. risbe AŠ172 849 sek. S16, kv. /, SE S6, št. risbe AŠ17 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja krožnika (novi vek). Izdelava na vre- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, tenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika); kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. redukcijsko. Ohr. v.: 1,6 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 19 cm; teža: 13 g. Ohr. v.: 1,4 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 9 cm; teža: 48 g. 840 sek. S16, kv. 2296, SE S6, št. risbe AŠ13 Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava in temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: pr. 4,4 cm; pr.: 0,9 cm; teža: 46 g. 364 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 834 835 836 837 838 839 840 841 842 843 844 845 846 847 848 849 SE S6; 846–847 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 365 850 sek. 8, kv. 138, SE 3, št. risbe AŠ175 posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6 × Odlomek ostenja posode (zgodnja bakrena doba). Prostoroč- 3,9 cm; db.: 1 cm; teža: 39 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi 858 sek. 1, kv. 26, 27, SE 3, št. risbe D306 oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). bledo rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, ramenu in trebuhu tri vodoravni nizi kapljičastih odtisov. Vel.: 3 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-× 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 9 g. nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. 851 sek. 1, kv. 26, 27, SE 3, št. risbe D297 Ohr. v.: 5,25 cm; db.: 1,15 cm; pr. d.: 16 cm; teža: 71 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 859 sek. 1, kv. 28, 29, SE 3, št. risbe D308 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ročaja pekve (pozna bronasta doba). Prostoročna kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, nje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko. Vel.: 6,5 × 5,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 31 g. trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 8,4 × 3,8 cm; 852 sek. 1, kv. 32, SE 3, št. risbe D312 db.: 2,4 cm; teža: 96 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 860 sek. 1, kv. 25−30, SE 3, št. risbe AŠ3 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, barva: temno siva, znotraj rumenorjava; žganje: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: nje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; na ramenu vodoravni cikcak vrez. Vel.: 3,5 × okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično 3,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. rebro. Ohr. v.: 9,6 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 22,6 cm; teža: 285 g. 853 sek. 1, kv. 55, 56, SE 3, št. risbe D315 861 sek. 2, kv. 54, SE 3, št. risbe D403 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, že-na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,4 × 4,7 cm; trda; barva: temno rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopol-db.: 1,25 cm; teža: 29 g. no oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini posode razčlenjeno 854 sek. 1, kv. 26, 27, SE 3, št. risbe D307 vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,5 × 5,7 cm; db.: 0,8 cm; Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna teža: 34 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 862 sek. 2, kv. 19, SE 3, št. risbe D391 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 2,8 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, db.: 2,3 cm; teža: 30 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-855 sek. 1, kv. 26, 27, SE 3, št. risbe D302 nje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 6,2 × 5,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: 42 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, keramika, 863 sek. 2, kv. 35, SE 3, št. risbe D394 apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: rjava, znotraj črna; žganje: nepopolno oksida-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, cijsko; okras: na ramenu tri vodoravne kanelure, pod njimi kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri-poševne kanelure (trikotniki ali cikcak). Vel.: 7,3 × 10,6 cm; db.: sanje; trdota: trda; barva: oranžnorjava; žganje: nepopolno 1,1 cm; teža: 97 g. oksidacijsko. Vel.: 5,7 × 6,5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 40 g. 856 sek. 1, kv. 25, 30, SE 3, št. risbe AŠ2 864 sek. 2, kv. 54, SE 3, št. risbe D399 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (slju-lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: da, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; na barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,4 × 2,9 cm; ostenju psevdovrvičast okras, morda v obliki dvojne girlande. db.: 0,7 cm; teža: 6 g. Vel.: 3,9 × 6,3 cm; db.: 0,9 cm; teža: 25 g. 857 sek. 1, kv. 28, 29, SE 3, št. risbe D310 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini 366 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 850 851 853 852 854 855 856 857 858 859 860 861 862 863 864 SE 3, merilo 1 : 3. 367 865 sek. 2, kv. 53, SE 3, št. risbe D398 873 sek. 3, kv. 44, SE 3, št. risbe D3 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Piramidalna keramična utež (pozna brona-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- sta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: lončarske gline: fina (sljuda, železovi brisanje; trdota: trda; barva: temno rjava, znotraj siva; žganje: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 6 cm; db.: 1 cm; pr. d.: mehka; barva: rdečkasto rumena; žganje: 16,7 cm; teža: 25 g. oksidacijsko. Vel.: 12,4 × 7,3 × 8,1 cm; pr.: 866 1 cm; teža: 634 g. sek. 2, kv. 48, SE 3, št. risbe D395 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- 874 sek. 3, kv. 44, SE 3, št. risbe D1 lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomka ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna mehka; barva: siva, rjava; žganje: nepopolno izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, oksidacijsko; okras: na ostenju vrezani koncentrič- keramika, železovi oksidi); obdelava površi-ni trikotniki. Vel.: 3,1 × 3 cm; db.: 0,4 cm; teža: 3 g. ne: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, 867 znotraj sivorjava; žganje: oksidacijsko/reduk-sek. 3, kv. 45, SE 3, št. risbe D472 cijsko, okras: na vratu pasovi vodoravnih in Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). cikcak vrezov. Vel.: 4,7 × 5,2 cm; db.: 0,8 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, teža: 27 g. kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 875 sek. 3, kv. 46, SE 3, št. risbe D476 0,8 cm; pr. u.: 16,9 cm; teža: 21 g. Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). 868 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, sek. 3, kv. 44, SE 3, št. risbe D465 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- nje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksi- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- dacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; rebro z držajem. Vel.: 3,6 × 9,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 45 g. trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 31 g. 876 sek. 3, kv. 44b, SE 3, št. risbe D471 869 Odlomek ožganega stenskega ometa (pozna bronasta sek. 3, kv. 44, SE 3, št. risbe D467 doba?). Vel.: 6,1 × 5,2 × 4,5 cm; teža: 66 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro-storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- 877 sek. 3, kv. 44b, SE 3, št. risbe D468 men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Ohr. v.: 10,8 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 24,8 cm; teža: 124 g. trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. 870 v.: 6,7 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 11,9 cm; teža: 52 g. sek. 3, kv. 44, SE 3, št. risbe D463 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 878 sek. 3, kv. 45, SE 3, št. risbe D475 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Vel.: 7,8 × 10,3 cm; db.: 1,3 cm; teža: 136 g. trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. 871 v.: 5,12 cm; db.: 0,7 cm; pr. d.: 10 cm; teža: 33 g. sek. 3, kv. 45, SE 3, št. risbe D473 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 879 sek. 4 in 5, kv. 112, 89, SE 3, št. risbe AŠ439 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, žele- Odlomek ustja in ostenja pitosa (pozna bronasta doba). zovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,1 nje; trdota: trda; barva: temno rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. × 5,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 31 g. v.: 15,1 cm; db.: 1,2 cm; pr. u.: 44 cm; teža: 755 g. 872 sek. 3, kv. 44b, SE 3, št. risbe D469 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. 368 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 865 866 867 869 868 870 871 872 873 877 874 875 876 878 879 SE 3; 879 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 369 880 sek. 6, kv. 79, SE 3, št. risbe AŠ369 888 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ308 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: nje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,8 × 7,6 cm; db.: 5,1 × 3,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. 1,1 cm; teža: 84 g. 881 sek. 6, kv. 74, SE 3, št. risbe AŠ226 889 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ309 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- trda; barva: temno siva, znotraj rdečerjava; žganje: oksida- nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na cijsko/redukcijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. plastično rebro. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 15,4 cm; teža: Vel.: 6,1 × 8,4 cm; db.: 1,1 cm; teža: 69 g. 29 g. 890 sek. 6, kv. 97, SE 3, št. risbe AŠ314 882 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ351 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju polkrožno nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,1 × razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 5,3 × 5,3 cm; db.: 0,6 cm; 3,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. teža: 18 g. 883 sek. 6, kv. 70, SE 3, št. risbe AŠ225 891 sek. 6, kv. 75, SE 3, št. risbe AŠ323 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre-na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trdota: mehka; barva: siva, oranžne lise; žganje: nepopolno trda; barva: bledo rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: ostenju vzporedni razčlenjeni plastični rebri. Vel.: 4,3 × 4,4 cm; 4,2 × 6,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 23 g. db.: 0,9 cm; teža: 16 g. 884 sek. 6, kv. 73, SE 3, št. risbe AŠ358 892 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ312 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba?). Pro-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: trda; barva: bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: zelo temno siva, znotraj svetlo rdečerjava; žganje: oksidacij-6 cm; db.: 0,7 cm; pr. 23,8 cm; teža: 75 g. sko/redukcijsko; okras: na ostenju vodoraven trak šrafiranih 885 sek. 6, kv. 70, SE 3, št. risbe AŠ224 visečih trikotnikov. Vel.: 6,1 × 5,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 27 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 893 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ311 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, mehka; barva: siva, rdeče lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: V.: 4,7 × 7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 48 g. trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: 886 sek. 6, kv. 70, SE 3, št. risbe AŠ362 na ramenu tri vodoravne vrezane črte med dvema Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). nizoma vtisnjenih drobnih krožcev, v katerih so vi-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, dne sledi inkrustacije. Vel.: 5,2 × 3,9 cm; db.: 0,5 cm; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- teža: 12 g. nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 894 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ313 13,7 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 20,4 cm; teža: 391 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-887 sek. 6, kv. 73, SE 3, št. risbe AŠ360 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: tri vodoravne vrezane črte, zamejene z nizoma vtisnjenih brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,9 drobnih krožcev. Vel.: 2,8 × 2,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: 4 g. × 2,8 cm; db.: 0,3 cm; teža: 3 g. 370 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 880 881 882 884 883 885 886 887 888 889 890 891 892 893 894 SE 3, merilo 1 : 3. 371 895 sek. 6, kv. 75, SE 3, št. risbe AŠ320 903 sek. 7, kv. 116, SE 3, št. risbe AŠ225 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu tri vodoravne trdota: trda; barva: sivorjava, žganje: nepopolno oksidacijsko. vrezane črte, zgoraj in spodaj zamejene z nizom vtisnjenih Vel.: 3,1 × 4,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 13 g. drobnih krožcev. Vel.: 4,2 × 2,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 6 g. 904 sek. 7, kv. 115, SE 3, št. risbe AŠ267 896 sek. 6, kv. 73, SE 3, št. risbe AŠ329 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- barva: rdečerumena, znotraj rumenosiva; žganje: nepopolno va: siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu dva vodoravna oksidacijsko; okras: na vratu niz vtisnjenih krožcev. Vel.: 4,5 × vreza, pod njim poševni vrezi, morda šifrirani trikotniki. Vel.: 7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 30 g. 4,8 × 3,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. 905 sek. 7, kv. 116, SE 3, št. risbe AŠ228 897 sek. 6, kv. 96, SE 3, št. risbe AŠ365 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; bar- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivor- va: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: java; žganje: oksidacijsko; okras: vodoraven trak, sestavljen iz na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično treh vrezanih črt med dvema nizoma vtisnjenih jamic, pod tra- rebro. Vel.: 4,8 × 4,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 16 g. vtisnjenih jamic. Vel.: 4 × 3,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. kom se menjavajo navpični in poševni vrezi, obrobljeni z nizi 906 sek. 7, kv. 144, SE 3, št. risbe AŠ264 Odlomek ostenja pitosa (pozna bronasta doba). Prostoročna 898 sek. 6, kv. 74, SE 3, št. risbe AŠ227 izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, Odlomek okrašenega ostenja posode (pozna bronasta doba). železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: svetlo rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- okras: na spodnji tretjini pitosa razčlenjeno vodoravno plastič- nje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: na ra- no rebro. Vel.: 8,8 × 15,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 156 g. drobnih krožcev. Vel.: 2,4 × 1,9 cm; db.: 0,4 cm; teža: 2 g. menu dva vodoravna vreza, nad njim vodoraven niz vtisnjenih 907 sek. 7, kv. 116, SE 3, št. risbe AŠ227 Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 899 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ352 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen kerami- Odlomek posode z držajem (pozna bronasta doba). Prosto- ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,6 × 3,1 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; 1,5 cm; teža: 30 g. oksidacijsko. Vel.: 4,2 × 5,1 cm; db.: 1,4 cm; teža: 31 g. barva: svetlo rdečkastorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno 908 sek. 8, kv. 145, SE 3, št. risbe AŠ215 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 900 sek. 6, kv. 75, SE 3, št. risbe AŠ327 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina trda; barva: bledo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 5,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 20,8 cm; 75 g. sko. V.: 3,6 cm; pr. 1,6−3,9 cm; pr.: 0,6 cm; teža: 17 g. brisanje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava; žganje: oksidacij- 909 sek. 8, kv. 146, SE 3, št. risbe AŠ333 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 901 sek. 6, kv. 105, SE 3, št. risbe AŠ307 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Brus iz bledo rjave do svetlo sivorjave kamnine (pozna brona- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sta doba?). Vel.: 11,4 × 6 × 3,2 cm; teža: 313 g. trda; barva: zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 902 5,7 cm; db.: 0,73 cm; pr. u.: 21 cm; teža: 64 g. sek. 7, kv. 116, SE 3, št. risbe AŠ226 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,2 × 3,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 13 g. 372 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 895 896 897 898 899 900 901 902 905 903 904 906 907 908 909 SE 3, merilo 1 : 3. 373 910 sek. 8, kv. 142, SE 3, št. risbe AŠ199 918 sek. 8, kv. 117, SE 3, št. risbe AŠ195 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- trda; barva: temno sivorjava, rjava; žganje: nepopolno oksida- nje; trdota: trda; barva: rdečerjava in sivorjava; žganje: nepo- cijsko. Ohr. v.: 3,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 21,8 cm; teža: 11 g. polno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,3 cm; db.: 0,9 cm; teža: 56 g. 911 sek. 8, kv. 145, SE 3, št. risbe AŠ216 919 sek. 8, kv. 170d, SE 3, št. risbe D603 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja pitosa (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; trda; barva: rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. barva: rjavosiva, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: nepopol- Vel.: 4,3 × 3,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 10 g. no oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini pitosa razčlenjeno 912 vodoravno plastično rebro z držajem. Vel.: 11,4 × 13,1 cm; db.: sek. 8, kv. 165, SE 3, št. risbe AŠ103 1,9 cm; teža: 181 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 920 sek. 8, kv. 150, SE 3, št. risbe AŠ168 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek nizke votle noge in ostenja posode (pozna bronasta trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: poševne doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,2 × 3 cm; db.: 0,5 cm; (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- teža: 5 g. ne: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, temno sive lise; 913 žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,6 cm; db.: 0,7 cm; pr. sek. 8, kv. 165, SE 3, št. risbe AŠ104 7,8 cm; teža: 31 g. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 921 sek. 8, kv. 170d, SE 3, št. risbe D604 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek polne noge (pozna bronasta doba). Prostoroč- trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 3,4 cm; na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, db.: 0,9 cm; teža: 15 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 914 trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,1 cm; db.: sek. 8, kv. 169, SE 3, št. risbe AŠ88 2,9−3,9 cm; pr. 7,8 cm; teža: 68 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: bledo sivorumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,4 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 4 g. 915 sek. 8, kv. 170d, SE 3, št. risbe D602 Odlomek ustja, ostenja in dna sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- da, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 13,6 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 25,4 cm; pr. d.: 12,4 cm; teža: 297 g. 916 sek. 8, kv. 121, SE 3, št. risbe AŠ164 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopol- no oksidacijsko. Vel.: 3,3 × 4,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 25 g. 917 sek. 8, kv. 142, SE 3, št. risbe AŠ200 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 3,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 14 g. 374 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 910 911 912 913 916 914 915 918 917 920 919 921 SE 3, merilo 1 : 3. 375 922 sek. 9, kv. 124, SE 3, št. risbe AŠ34 930 sek. 11 (kolektor), kv. 157a, SE 3, št. risbe AŠ10 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja pokrova? (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno nje; dodelava površine: glineni premaz; trdota: trda; barva: oksidacijsko. Vel.: 5,5 × 4,9 cm; db.: 1,6 cm; teža: 46 g. rumenordeča, znotraj temno rjava z ostanki črnega premaza; 923 žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na vrhu razčlenjeno sek. 9, kv. 152, SE 3, št. risbe AŠ47 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 2,8 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 27,7 cm; vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami- teža: 118 g. ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 931 barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na vratu sek. 11 (kolektor), kv. 157a, SE 3, št. risbe AŠ7 vodoravni vrez, nad njim vodoraven niz vtisnjenih drobnih Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). krožcev. Vel.: 2,5 × 2,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 2 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 924 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sek. 9, kv. 156, SE 3, št. risbe AŠ41a Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prosto- tik pod ustjem aplicirana bradavica/držaj. Vel.: 2,3 × 4,1 cm; nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, db.: 0,65 cm; teža: 12 g. železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 932 rdečerjava, temno sivorjave lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. sek. 11 (kolektor), kv. 157a, SE 3, št. risbe AŠ9 Ohr. v.: 1,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 9,2 cm; teža: 27 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). 925 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, sek. 9, kv. 135, SE 3, št. risbe AŠ49 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna trdota: trda; barva: sivorjava, rdečerumene lise; žganje: oksi- kremen keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- dacijsko. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 16,8 cm; teža: 26 g. lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 933 sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju sek. 11, kv. 182b, SE 3, št. risbe AŠ62 razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 1,5 × 2,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- d.: 9,2 cm; teža: 7 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 926 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 10, kv. 171, SE 3, št. risbe AŠ50 Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 3,1 × 5,7 cm; db.: 1,1 cm; teža: 28 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 934 trdota: trda; barva: rjava, rumenordeče lise; žganje: nepopolno sek. 11, kv. 182b, SE 3, št. risbe AŠ59 oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 6,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 47 g. Odlomki ustja in ostenja pitosa s stožčastim vratom (pozna 927 bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske sek. 10, kv. 171a, SE 3, št. risbe AŠ43 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- brisanje; trdota: trda; barva: rume-lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: norjava, znotraj temno siva; žganje: zelo bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 1,9 × redukcijsko/oksidacijsko; okras: na Odlomek držaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna železovi oksidi); obdelava površine: gline: zelo fina (sljuda, keramika, 5,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 19 g. prehodu iz vratu v rame vodoravne 928 sek. 11 (kolektor), kv. 157a, SE 3, št. risbe AŠ6 kanelure na prehodu vratu v rame, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- pod njimi snopi navpičnih kane-storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, lur. Ohr. v.: 8,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 15,4−28 cm; teža: 107 g. trdota: trda; barva: temno rjava; žganje: nepopolno oksidacij- 935 sek. 11 (kolektor), kv. 157b, SE 3, št. risbe AŠ8 sko. Ohr. v.: 8,8 cm; db.: 0,65 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 75 g. Odlomek kolenčastega ročaja posode (pozna bronasta doba). 929 sek. 11 (kolektor), kv. 157a, SE 3, št. risbe AŠ11 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trdota: trda; barva: siva, znotraj rdečerjava in siva; žganje: re- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glaje- dukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 4,6 cm; db.: 2,8 cm; teža: 37 g. nje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj temno sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno valovito plastično rebro z držajem. Ohr. v.: 9,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 181 g. 376 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 922 923 924 925 926 927 928 929 932 930 931 933 934 935 SE 3, merilo 1 : 3. 377 936 sek. Z1, kv. 21, SE 3, št. risbe AŠ62 pod njim koncentrični trikotniki. Vel.: 5,5 × 6,1 cm; db.: 0,7 cm; Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- teža: 33 g. storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, 944 sek. Z2, kv. 37, SE 3, št. risbe AŠ33 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar-Odlomek ustja in ostenja lonca z ročajem (pozna bronasta va: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,7 cm; pr. doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina u.: 23 cm; teža: 19 g. (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 937 sek. Z1, kv. 20, SE 3, št. risbe AŠ17 trdota: trda; barva: bledo rjava, znotraj temno siva; žganje: re- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). dukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 5,5 × 5,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 33 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 945 sek. Z2, kv. 38, SE 3, št. risbe AŠ104 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna nje; trdota: trda; barva: rjava, temno sive lise; žganje: nepo-izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami-polno oksidacijsko. Ohr. v.: 4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 18,2 cm; ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; teža: 22 g. barva: zelo temno siva, znotraj siva; žganje: 938 sek. Z2, kv. 21, SE 3, št. risbe AŠ71 oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ostenju Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). vodoravna žlebova, pod njima snop navpičnih Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina vrezov. Vel.: 3,9 × 4,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- 16 g. ne: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno 946 sek. Z2, kv. 38, SE 3, št. risbe AŠ35 oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 4,7 × 3,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 15 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, 939 sek. Z2, kv. 45, SE 3, št. risbe AŠ102 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- va: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, na vratu dva vodoravna vreza, pod njima trojni cikcak vrezov kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- z inkrustacijo. Vel.: 3,8 × 2,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. nje; trdota: trda; barva: bledo rjava z rdečimi lisami; žganje: 947 sek. Z1, kv. 16, SE 3, št. risbe AŠ11 nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). ramenu. Vel.: 4,4 × 6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 29 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kerami-940 sek. Z2, kv. 39, SE 3, št. risbe AŠ61 ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ustja in ostenja majhne sklede (pozna bronasta barva: bledo rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo okras: na ostenju vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 4,7 cm; fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdo- db.: 0,8 cm; pr. u.: 14,6 cm; teža: 23 g. ta: trda; barva: rjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/ 948 sek. Z2, kv. 45, SE 3, št. risbe AŠ103 oksidacijsko; okras: trak gostih navpičnih kanelur na ustju in tik Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna pod njim. Vel.: 2,2 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 3 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, 941 sek. Z2, kv. 9, 19, SE 3, št. risbe AŠ211 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). va: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju vodoraven Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, trak, sestavljen iz niza odtisnjenih pik med vrezanima črtama, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- pod njim trojni cikcak vrezov. Vel.: 4,1 × 3,4 cm; db.: 0,75 cm; nje; trdota: trda; barva: rumenorjava, sive lise; žganje: nepo- teža: 11 g. polno oksidacijsko. Vel.: 7,1 × 6,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 62 g. 949 sek. Z2, kv. 12, SE 3, št. risbe AŠ241 942 sek. Z2, kv. 21, SE 3, št. risbe AŠ63 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečer-barva: sivorjava, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: nepopol- java, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacij-no oksidacijsko; okras: na ramenu navpične kanelure. Vel.: 5 × sko; na vratu psevdovrvičast okras. Vel.: 5,5 × 4,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 16 g. 4,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 22 g. 943 sek. Z2, kv. 38, SE 3, št. risbe AŠ107 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami- ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/ redukcijsko; okras: na vratu vodoraven trak vzporednih vrezov, 378 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 936 937 938 939 941 940 942 943 944 945 947 946 949 948 SE 3, merilo 1 : 3. 379 950 sek. Z2, kv. /, SE 3, št. risbe AŠ161 958 sek. Z1, kv. 25, SE 3, št. risbe AŠ56 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, žele- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: siva; žganje: redukcijsko; okras: na ostenju psevdovrvičast brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksi-okras. Vel.: 4,5 × 4,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 6 g. dacijsko; okras: trak treh vodoravnih vrezanih 951 črt z inkrustacijo pod ustjem. Vel.: 1,5 × 2,1 cm; sek. Z2, kv. /, SE 3, št. risbe AŠ38 db.: 0,4 cm; teža: 1 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 959 sek. Z1, kv. 25, SE 3, št. risbe AŠ155 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: svetlo rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksi- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, dacijsko; okras: na ramenu dva niza ovalnih vtisnjenih krožcev, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: pod njima niz okroglih vtisnjenih krožcev. Vel.: 3,6 × 2,4 cm; mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; db.: 0,5 cm; teža: 5 g. okras: vodoraven trak, sestavljen iz niza okroglih vtisnjenih 952 krožcev med dvema vodoravnima vrezanima črtama pod sek. Z2, kv. 37, SE 3, št. risbe AŠ138 ustjem. Vel.: 3,3 × 4,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. Odlomek držaja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, 960 sek. Z1, kv. 6, SE 3, št. risbe AŠ199 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: rumenordeča, sive lise; žganje: nepopolno oksida- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, cijsko. Vel.: 3,3 × 6,6 cm; db.: 2,3 cm; teža: 40 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 953 trda; barva: bledo rjava, sive in rdečkaste lise, znotraj svetlo sek. Z1, kv. 41, SE 3, št. risbe D648 Odlomek roba nizke noge in ostenja posode (pozna bronasta 0,8 cm; pr. u.: 37,3 cm; pr. d.: 6,6 cm; teža: 610 g. sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 16,2 cm; db.: doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 961 sek. Z2, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ72 brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). oksidacijsko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 1 cm; pr. 12 cm; teža: 107 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 954 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sek. Z2, kv. 13, SE 3, št. risbe AŠ196 Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bronasta navpičnih vrezov pod ustjem. Vel.: 3,6 × 3,5 cm; db.: 0,6 cm; nje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: snop doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina teža: 9 g. (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava po-962 vršine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; sek. Z1, kv. 25, SE 3, št. risbe AŠ156 žganje: redukcijsko. V.: 3 cm; pr. 2,2−4,4 cm; pr.: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 0,7 cm; teža: 36 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, ke- 955 ramika, železovi oksidi); obdelava površine: sek. Z1, kv. 53a, SE 3, št. risbe AŠ12 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, koncentrični trikotniki pod ustjem. Vel.: 3,8 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: × 4,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 18 g. mehka; barva: rdečerumena, sive lise; žganje: nepopolno 963 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). žganje: oksidacijsko; okras: viseči vrezani brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; oksidacijsko; delno prežgana. Vel.: 7,2 × 7,3 cm; ohr. v.: 5,7 cm; sek. Z1, kv. 29, SE 3, št. risbe AŠ23 db.: 0,6 cm; teža: 46 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 956 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, sek. Z1, kv. 23, SE 3, št. risbe D623 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3,15 × 4,2 cm; db.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 0,8 cm; teža: 13 g. trda; barva: svetlo sivorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacij- 964 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 18,2 cm; teža: 22 g. sek. Z1, kv. 22, SE 3, št. risbe AŠ58 957 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). sek. Z1, kv. 6, SE 3, št. risbe AŠ152 Odlomek ustja in ostenja skodelice (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina trda; barva: sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 4,15 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 12,8 cm; teža: 19 g. trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcij- sko; okras: na ramenu vodoraven niz ovalnih vti- snjenih krožcev z inkrustacijo. Vel.: 2,6 × 2,5 cm; db.: 0,35 cm; teža: 3 g. 380 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 950 951 954 953 952 955 956 957 959 958 960 961 962 963 964 SE 3, merilo 1 : 3. 381 965 sek. Z1, kv. 52, 53, SE 3, št. risbe AŠ96 oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini razčlenjeno vodoravno Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- plastično rebro. Vel.: 5,9 × 7,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 40 g. storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (kremen, 973 sek. Z1, kv. 29, SE 3, št. risbe AŠ24 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: 6 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; bar-1 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 50 g. va: zelo bledo rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko; 966 sek. Z1, kv. 51, SE 3, št. risbe AŠ94 okras: na ostenju razčlenjena plastična rebra, ki potekajo vo- Odlomek ustja in ostenja vrča ali amfore? (pozna bronasta doravno in navpično. Vel.: 4,6 × 5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 16 g. doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lon- 974 sek. Z1, kv. 29, SE 3, št. risbe AŠ53a čarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami-svetlo rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; vratu vrezana vodoravna cikcak črta. Vel.: 5 × barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu vrezi z 4,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: 20 g. inkrustacijo. Vel.: 2,9 × 3,45 cm; db.: 0,5 cm; teža: 4 g. 967 sek. Z1, kv. 23, SE 3, št. risbe D624 975 sek. Z1, kv. 47, SE 3, št. risbe AŠ93 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi oksidi); keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: trda; barva: rdeča, znotraj rjavosiva; žganje: nepopolno oksi-oksidacijsko; okras: na ostenju trak dveh vodoravnih vrezanih dacijsko; okras: odtisi prstov na robu ustja. Vel.: 4,9 × 6,6 cm; črt in dvojne vrezane girlande. Vel.: 2,5 × 1,1 cm; db.: 0,5 cm; db.: 1,4 cm; teža: 55 g. teža: 1 g. 968 sek. Z1, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ26 976 sek. Z1, kv. 25, SE 3, št. risbe D618 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, glajenje; trdota: nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,6 × trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. dvojni koncentrični vrezan trikotnik z inkrustacijo. Vel.: 2,6 × 969 sek. Z1, kv. 6, SE 3, št. risbe D614 3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 5 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 977 sek. Z1, kv. 3, SE 3, št. risbe D617 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje (metličasti sledovi); izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi trdota: trda; barva: rjavosiva; žganje: nepopolno oksidacijsko; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: siva, znotraj svetlo sivorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; 6,6 × 11,3 cm; db.: 1,2 cm; teža: 112 g. okras: na ramenu dvojni vrezan lestvičast okras, med 970 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ277 njim vrezana vodoravna črta in niz drobnih vtisnjenih Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). krožcev, izvedenih z orodjem v obliki cevčice. Vel.: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 4,9 × 4,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 978 sek. Z1, kv. 51, SE 3, št. risbe AŠ95 trda; barva: črna, znotraj siva; žganje: oksidacijsko/redukcij-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna sko; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi plastično rebro. Vel.: 7,4 × 8,4 cm; db.: 0,7− 0,9 cm; teža: 69 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo 971 sek. Z1, kv. 29, SE 3, št. risbe AŠ25 sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu vo-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna doravna vrezana črta, pod njo niz drobnih vtisnjenih izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- krožcev, nad njo pa snop vrezov. Vel.: 4,5 × 3,4 cm; mika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; db.: 0,65 cm; teža: 13 g. barva: zelo temno siva, znotraj svetlo sivorjava; žganje: oksi- 979 sek. Z2, kv. 41, SE 3, št. risbe AŠ153 dacijsko/redukcijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna plastično rebro. Vel.: 5,6 × 8,8 cm; db.: 1 cm; teža: 79 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železo-972 sek. Z1, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ27 vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu vodoraven izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi trak, sestavljen iz vodoravne vrezane črte in niza oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: mehka; barva: rdeče- vtisnjenih jamic, pod njim šrafirani trikotniki. Vel.: rumena, znotraj siva z rdečerumenimi lisami; žganje: nepopolno 3,4 × 3,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. 382 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 965 966 969 967 968 970 971 972 973 974 975 976 978 977 979 SE 3, merilo 1 : 3. 383 980 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ81 987 sek. Z1, kv. 29, SE 3, št. risbe AŠ22 Odlomek ostenja posode z delom ročaja (pozna bronasta Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: pod brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: ročajem trak, sestavljen iz dveh vodoravnih vrezanih črt in 4 cm; db.: 4,2 cm; teža: 65 g. 0,5 cm; teža: 11 g. niza vtisnjenih krožcev med njima. Vel.: 2,6 × 3,7 cm; db.: 988 sek. Z1, kv. 55, SE 3, št. risbe AŠ292 Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta 981 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ80 doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina Odlomki ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (keramika, železovi trdota: trda; barva: bledo sivorjava, znotraj temno siva; žganje: oksidi); obdelava površine: brisanje; redukcijsko/oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 1,4−3,3 cm; pr.: 0,7 cm; trdota: trda; barva: siva; žganje: teža: 17 g. izprana. Vel.: 9,5 × 9,1 cm; db.: (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. V.: 1 cm; 1,2 cm; teža: 131 g. pr. 4,6 cm; pr.: 0,9 cm; teža: 9 g. 982 sek. Z1, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ51 990 sek. Z1, kv. 25, SE 3, št. risbe AŠ141 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika); ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, z vtisnjenimi krožci v traku vodorav- Odlomek diskastega keramičnega vretenca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina nih črt in trojne girlande; površina psevdovrvičast okras v kombinaciji redukcijsko; okras: na ramenu 989 sek. Z2, kv. 41, SE 3, št. risbe AŠ154 znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, okras: vodoraven na ramenu niz vtisnjenih krožcev, nad njim trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 1,1−2,9 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 17 g. psevdovrvičast okras. Vel.: 2,2 × 2,7 cm; db.: 0,5 cm; teža: 3 g. 983 991 sek. Z1, kv. 51, SE 3, št. risbe AŠ170 sek. Z1, kv. 28, SE 3, št. risbe AŠ162 Odlomek rezila ploščate sekire iz serpentinita s Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna sledovi uporabe (pozna bronasta doba?). Vel.: izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 7,2 × 4,4 × 2,8 cm; teža: teža: 84 g. železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/redukcij- sko; na ramenu psevdovrvičast okras. Vel.: 3,1 × 4,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 8 g. 992 sek. Z1, kv. 22, SE 3, št. risbe AŠ137 984 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ82 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: va: zelo temno siva, znotraj siva; žganje: oksidacijsko/redukcij- brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno sko; okras: na ramenu trije vodoravni žlebovi, pod njimi snop oksidacijsko. Ohr. v.: 7 cm; db.: 1 cm; pr. d.: 16,2 cm; teža: 115 g. navpičnih vrezov. Vel.: 2,5 × 3,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. 985 993 sek. Z1, kv. 7, SE 3, št. risbe AŠ319 sek. Z1, kv. 7, SE 3, št. risbe AŠ111 Odlomek ročaja amfore (pozna bronasta Odlomek mlinskega kamna (mlajša železna doba/rimsko doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lon- obdobje?). Vel.: 14 × 17 × 14,2 cm; teža: 2778 g. čarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, 994 sek. Z1, kv. 53, SE 3, št. risbe AŠ169 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Izvrtek sekire iz serpentinita (pozna bronasta doba?). Ohr. v.: trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacij- 0,9 cm; pr.: 1,3 cm; teža: 3 g. sko. Vel.: 5,1 × 4,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 36 g. 986 sek. Z1, kv. 23, SE 3, št. risbe AŠ87 Odlomek ostenja posode, preoblikovanega v pokrovček (po- zna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zunaj temno siva, znotraj sivorjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 5,2 × 5,55 cm; db.: 0,7 cm; teža: 31 g. 384 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 981 980 983 982 984 985 986 987 988 990 991 989 992 993 994 SE 3; 994 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 385 995 sek. 12, kv. 197a, SE 3, št. risbe AŠ89 1003 sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe AŠ49 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- trda; barva: bledo rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,7 nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na × 7,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 37 g. zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. 996 Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 15,9 cm; teža: 19 g. sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe AŠ48 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 1004 sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe AŠ88 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kre- Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, trdota: trda; barva: zelo temno sivorjava; žganje: redukcijsko; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glaje- okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,2 cm; db.: 1,1 cm; pr. u.: 14,9 cm; teža: 53 g. v.: 3,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 15,9 cm; 21 g. 997 sek. 12, kv. 255, SE 3, št. risbe AŠ16 1005 sek. 12, kv. 256, SE 3, št. risbe AŠ47 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: sanje; trdota: trda; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na redukcijsko/oksidacijsko; okras: na ostenju štirje vodoravni zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. vrezi. Vel.: 5,7 × 7,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 25 g. Ohr. v.: 4,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 15 g. 998 sek. 12, kv. 199, SE 3, št. risbe AŠ27 1006 sek. 12, kv. 198, SE 3, št. risbe AŠ40 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: trda; barva: temno siva, znotraj sivorjava; žganje: oksidacijsko/ 2,8 × 3,7 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. redukcijsko. Vel.: 5,7 × 6 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 999 49 g. sek. 12, kv. 226, SE 3, št. risbe AŠ101 Odlomek ustja, ostenja in dna lonca(pozna bronasta doba). 1007 sek. 12, kv. 230, SE 3, št. risbe AŠ90 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, nje; trdota: trda; barva: rdečerjava in siva; žganje: nepopolno keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, polira- oksidacijsko; okras: na ramenu vodoraven držaj. V.: 17 cm; db.: nje; trdota: trda; barva: rjava, sive lise, znotraj zelo temno siva; 0,8 cm; pr. u.: 21,7 cm; pr. d.: 10,9 cm; teža: 281 g. žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,2 × 5 cm; db.: 0,5 cm; 1000 pr. u.: 13,8 cm; teža: 19 g. sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe D575 Odlomek ustja in ostenja posode. Prostoročna izdelava; zr- 1008 sek. 12, kv. 222, SE 3, št. risbe AŠ42 navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: na izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 3,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: 9 g. trda; barva: temno rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacij- 1001 sko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. sek. 12, kv. 228, SE 3, št. risbe AŠ57 Vel.: 3,9 × 4,6 cm; db.: 1,1 cm; teža: 28 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1009 sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe D573 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna trda; barva: sivorjava, zunaj rumenorjava; žganje: nepopolno izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 3,4 × 4,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 11 g. zelo temno siva, znotraj sivorjava; žganje: oksidacijsko/reduk- 1002 cijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoravni žlebovi. sek. 12, kv. 256, SE 3, št. risbe AŠ31 Vel.: 5,7 × 9,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 63 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 4,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 19 g. 386 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 995 996 997 999 998 1000 1001 1002 1003 1004 1005 1006 1007 1008 1009 SE 3, merilo 1 : 3. 387 1010 sek. 12, kv. 229, SE 3, št. risbe AŠ74 1018 sek. 12, kv. 227, SE 3, št. risbe AŠ41 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Stožčasto keramično vretence (pozna bronasta doba). Pro- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramik, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trda; barva: temno siva, znotraj siva; žganje: oksidacijsko/ trdota: trda; barva: zelo temno siva, rdeče lise; žganje: nepo- redukcijsko; na ostenju psevdovrvičast okras v obliki dveh polno oksidacijsko. V.: 2,5 cm; pr. 1,5−3,9 cm; pr.: 0,6 cm; teža: vodoravnih črt in dvojnega cikcaka. Vel.: 3,9 × 6,3 cm; db.: 30 g. 0,7 cm; teža: 14 g. 1019 sek. 12, kv. 198, SE 3, št. risbe D579 1011 sek. 12, kv. 228, SE 3, št. risbe AŠ56 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi kreme, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo znotraj glajenje; trdota: trda; barva: rdečerumena; žganje: temno siva, znotraj svetlo rjava; žganje: oksidacijsko/redukcij- oksidacijsko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 11 cm; teža: sko; okras: na vratu trojni vrezan cikcak. Vel.: 3,1 × 3,6 cm; db.: 45 g. 0,6 cm; teža: 8 g. 1020 sek. 12, kv. 227, SE 3, št. risbe D586 1012 sek. 12, kv. 256, SE 3, št. risbe AŠ46 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo trda; barva: rdečerjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacij- rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ramenu sko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 16,4 cm; teža: 183 g. Vel.: 2,8 × 2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 2 g. vodoravna vreza, pod njima vodoravni niz vtisnjenih krožcev. 1021 sek. 13, kv. 216, SE 3, št. risbe AŠ93 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1013 sek. 12, kv. 231, SE 3, št. risbe AŠ24 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, Odlomek ostenja z držajem posode (pozna bronasta doba). železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: siva, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacij- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sko; okras: na ostenju vodoravni niz vtisnjenih krožcev, nad trda; barva: svetlo rumenorjava, rdečerumene lise, znotraj njim vodoravna vrezana črta. Vel.: 2,6 × 3,1 cm; db.: 0,7 cm; siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 4,1 cm; db.: teža: 6 g. 0,8 cm; teža: 22 g. 1022 sek. 13, kv. 237, SE 3, št. risbe AŠ92 1014 sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe D574 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek držaja posode z dvema luknjicama (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trda; barva: rumenordeča, sivorjave lise; žganje: nepopolno trdota: trda; barva: bledo sivorjava, znotraj siva; žganje: re- oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: dukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 5,3 cm; db.: 1 cm; teža: 27 g. 2,1 × 4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 8 g. 1015 sek. 12, kv. 197, SE 3, št. risbe D581 Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: bledo rdečerjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 4,8 × 5,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 26 g. 1016 sek. 12, kv. 197b, SE 3, št. risbe D583 Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 5,5 × 2,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 15 g. 1017 sek. 12, kv. 230, SE 3, št. risbe AŠ23 Odlomek ustja in ostenja pokrova (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri- sanje; trdota: trda; barva: rjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 3,5 cm; db.: 1 cm; teža: 11 g. 388 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1010 1011 1012 1013 1015 1014 1016 1017 1018 1019 1020 1021 1022 SE 3, merilo 1 : 3. 389 1023 sek. 14, kv. 239, SE 3, št. risbe AŠ95 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; do- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). delava površina: glineni premaz; trdota: trda; barva: rdeče- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, rumena, sledovi črnega premaza; žganje: oksidacijsko; okras: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- na ramenu gladka polkrožna plastična rebra. Vel.: 8 × 4,7 cm; nje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. db.: 0,8 cm; teža: 70 g. Vel.: 3,5 × 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 21 g. 1032 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ175 1024 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ182 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,9 × 4,3 cm; db.: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,9 × 4,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: 15 g. 0,8 cm; teža: 13 g. 1025 sek. 15, kv. 286, SE 3, št. risbe AŠ118 1033 sek. 15, kv. 258, SE 3, št. risbe AŠ171 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerjava; žganje: nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na nepopolno oksidacijsko. Vel.: 7,4 × 7 cm; db.: 1 cm; teža: 66 g. ramenu vodoravna vreza, pod njima šrafiran trikotnik. Vel.: 2,8 1026 × 3,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. sek. 15, kv. 262, SE 3, št. risbe AŠ130 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1034 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ179 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, nje; trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 4,6 × 4,5 cm; db.: 1 cm; teža: 25 g. trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,6 × 4,1 cm; db.: 1027 0,5 cm; teža: 5 g. sek. 15, kv. 287, SE 3, št. risbe AŠ104 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 1035 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ183 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kre- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- × 3,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 25 g. nje; trdota: mehka; prežgan. Vel.: 3,6 × 4,8 cm; db.: 0,7 cm; 1028 teža: 14 g. sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ181 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1036 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ176 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 11 cm; teža: 39 g. nje; trdota: trda; barva: zunaj temno siva, znotraj siva; žganje: 1029 oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 2,8 × 3,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: sek. 15, kv. 262, SE 3, št. risbe AŠ129 9 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1037 sek. 15, kv. 286, SE 3, št. risbe AŠ116 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 2,6 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 18,5 cm; teža: 13 g. nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 1030 3,3 × 4,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 12 g. sek. 15, kv. 287, SE 3, št. risbe AŠ90 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- 1038 sek. 15, kv. 285, SE 3, št. risbe AŠ97 storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: vodoravne fasete na ramenu ter predrt držaj. Ohr. v.: 3,3 cm; trda; barva: svetlo rumenorjava, znotraj rumenordeča; žganje: db.: 0,7 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 38 g. nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,4 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 1031 28,4 cm; teža: 50 g. sek. 15, kv. 287, SE 3, št. risbe AŠ106/1 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 390 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1023 1024 1025 1026 1027 1028 1029 1030 1032 1033 1034 1031 1035 1036 1037 1038 SE 3, merilo 1 : 3. 391 1039 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ177 1047 sek. 15, kv. 288, SE 3, št. risbe AŠ149 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja pitosa (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,9 cm; trda; barva: zelo temno siva, znotraj rdečerjava; žganje: db.: 1,2 cm; pr. u.: 12,9 cm; teža: 33 g. oksidacijsko/redukcijsko; okras: na notranji strani ustja dve 1040 vodoravni faseti. Vel.: 8,2 × 9,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 150 g. sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ184 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1048 sek. 16, kv. 264, SE 3, št. risbe AŠ203 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: temno siva, znotraj svetlo rumenorjava; žganje: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 5,5 × 9,4 cm; db.: 1 cm; teža: trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; 49 g. okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro z 1041 držajem. Vel.: 3,7 × 6,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. sek. 15, kv. 262, SE 3, št. risbe AŠ131 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1049 sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ186 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Vel.: 5 × 4,4 cm; db.: 1 cm; teža: 22 g. trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu 1042 vodoraven trak poševnih vrezov. Vel.: 5,1 × 2,8 cm; db.: sek. 15, kv. 259, SE 3, št. risbe AŠ178 0,7 cm; teža: 10 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- 1050 sek. 15, kv. 290, SE 3, št. risbe AŠ156 da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, oksidacijsko. Vel.: 4,6 × 4,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 23 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1043 trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; sek. 15, kv. 292, SE 3, št. risbe AŠ99 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 0,6 cm; teža: 14 g. okras: na ramenu navpične kanelure. Vel.: 4 × 3,6 cm; db.: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1051 sek. 15, kv. 285, SE 3, št. risbe AŠ86 brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 1044 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 15, kv. 290, SE 3, št. risbe AŠ122 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). raven trak, sestavljen iz dveh vodoravnih vrezanih črt in niza trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu vodo- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, krožcev. Vel.: 2,9 × 2,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 5 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1052 trda; barva: rdečerjava, znotraj svetlo sivorjava; žganje: nepo-sek. 15, kv. 262, SE 3, št. risbe AŠ133 polno oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu ustju. Vel.: 2,7 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- × 4,5 cm; db.: 0,9 cm; teža: 12 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 1045 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 15, kv. 288, SE 3, št. risbe AŠ150 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). gladko vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,4 × 5,8 cm; db.: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 0,7 cm; teža: 25 g. na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, rebro. Vel.: 7,4 × 6 cm; db.: 1 cm; teža: 59 g. nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1053 sek. 15, kv. 289, SE 3, št. risbe AŠ113 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 1046 sek. 15, kv. 264, SE 3, št. risbe AŠ160 barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna na prehodu iz vratu v rame trak treh vodoravnih vrezanih črt. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- Vel.: 5,6 × 4,7 cm; db.: 1,1 cm; teža: 37 g. mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju vzporedni razčlenjeni plastični rebri. Vel.: 3,5 × 3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. 392 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1039 1040 1041 1042 1043 1044 1045 1047 1046 1049 1050 1048 1053 1052 1051 SE 3, merilo 1 : 3. 393 1054 sek. 15, kv. 317, SE 3, št. risbe AŠ92 1062 sek. 15, kv. 286, SE 3, št. risbe AŠ148 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: barva: temno siva, znotraj siva; žganje: oksidacijsko/redukcij- trda; barva: sivorjava in svetlo rumenorjava; žganje: nepopol- sko; okras: na ramenu vodoraven trak, sestavljen iz vodoravne no oksidacijsko. V.: 2,6 cm; pr. 1,3−3 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 30 g. njim poševni vrez. Vel.: 2,2 × 3,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. vrezane črte in niza vtisnjenih krožcev v obliki podkve, pod 1063 sek. 15, kv. 290, SE 3, št. risbe AŠ123 Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta 1055 sek. 15, kv. 262, SE 3, št. risbe AŠ135 doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi trdota: mehka; barva: svetlo rumenorjava, sive lise; žganje: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zunaj oksidacijsko; delno prežgan. Ohr. v.: 1,8 cm; pr. 3,7 cm; pr.: zelo temno siva, znotraj siva; žganje: oksidacijsko/redukcij- 0,4 cm; teža: 13 g. krožcev med njima. Vel.: 3,3 × 5,1 cm; db.: 0,5 cm; teža: 8 g. Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina 1056 ovalnih krožcev, dveh vrezanih črt in niza vtisnjenih okroglih sko; okras: na vratu vodoraven trak, sestavljen iz dveh nizov 1064 sek. 15, kv. 286, SE 3, št. risbe AŠ197 sek. 15, kv. 291, SE 3, št. risbe AŠ126 (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). ne: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rjava, znotraj temno Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Ohr. v.: 2,4 cm; pr.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1,2−3,7 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 5 g. oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 6,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 52 g. trda; barva: rumenorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno 1065 sek. 15, kv. 285, SE 3, št. risbe AŠ199 Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- 1057 sek. 15, kv. 261, SE 3, št. risbe AŠ161 ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Ohr. v.: 2,5 cm; pr.: 1,3−3 cm; pr.: 0,6 cm; teža: 6 g. oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 5,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 16 g. trda; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno 1066 sek. 16, kv. 299, SE 3, št. risbe AŠ257 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1058 sek. 15, kv. 318, SE 3, št. risbe AŠ111 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: oksidacijsko; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,9 × 3,6 cm; mehka; barva: bledo sivorjava in svetlo rumenorjava; žganje: db.: 0,7 cm; teža: 13 g. 79 g. nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5 × 3,2 cm; db.: 4,7 cm; teža: 1067 sek. 16, kv. 281, SE 3, št. risbe AŠ227 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1059 sek. 15, kv. 290, SE 3, št. risbe AŠ124 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševna kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kanelura na ustju in ramenu. Vel.: 2,6 × 4,3 cm; db.: 0,8 cm; nje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. teža: 10 g. Vel.: 3,3 × 3,4 cm; db.: 4,8 cm; teža: 54 g. 1068 sek. 16, kv. 268, SE 3, št. risbe AŠ273 1060 sek. 15, kv. 286, SE 3, št. risbe AŠ115 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek svitka (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure svetlo sivorjava; žganje: oksidacijsko. V.: 2,3 cm; db.: 2 cm; pr. na ustju in ramenu. Vel.: 2,5 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 11 g. 6,1 cm; teža: 25 g. 1069 sek. 16, kv. 268, SE 3, št. risbe AŠ274 1061 sek. 15, kv. 258, SE 3, št. risbe AŠ174 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek keramičnega vretenca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. V.: kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,9 × 2,6 cm; db.: 0,6 cm; 2,3 cm; pr. 5 cm; teža: 19 g. teža: 5 g. 394 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1054 1055 1056 1058 1057 1059 1060 1061 1062 1065 1063 1064 1066 1067 1068 1069 SE 3, merilo 1 : 3. 395 1070 sek. 16, kv. 283, SE 3, št. risbe AŠ168 1078 sek. 16, kv. 263, SE 3, št. risbe AŠ188 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek držaja s čepom za pritrditev na ostenje (pozna bro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- nasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- trdota: trda; barva: rdečerjava, sive lise; žganje: nepopolno šine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča, znotraj siva; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 4,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. redukcijsko/oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu držaja. 1071 Vel.: 2,7 × 4,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 30 g. sek. 16, kv. 296, SE 3, št. risbe AŠ142 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1079 sek. 16, kv. 294, SE 3, št. risbe AŠ79 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, trda; barva: siva in svetlo rjavosiva; žganje: nepopolno oksida- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: cijsko. Vel.: 3,8 × 4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 13 g. trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu 1072 poševne kanelure. Vel.: 3,4 × 3,1 cm; db.: 0,4 cm; teža: 9 g. sek. 16, kv. 296, SE 3, št. risbe AŠ269 Odlomek ustja in ostenjem lonca (pozna bronasta doba). 1080 sek. 16, kv. 282, SE 3, št. risbe AŠ189 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glaje- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksida- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: cijsko; okras: odtisi nohta na robu ustja. Vel.: 3,8 × 3,7 cm; db.: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: vodoraven 1,2 cm; teža: 16 g. trak poševnih vrezov na ramenu posode. Vel.: 3,4 × 3,8 cm; 1073 db.: 0,8 cm; teža: 17 g. sek. 16, kv. 315, SE 3, št. risbe AŠ83 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1081 sek. 16, kv. 295, SE 3, št. risbe AŠ190 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj siva; žganje: ne- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- popolno oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 3,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 11 g. va: temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; 1074 okras: na vratu vodoravna niza odtisa vrvice ter vodoravni niz sek. 16, kv. 293, SE 3, št. risbe AŠ140 vtisnjenih krožcev. Vel.: 4,3 × 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 20 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1082 sek. 16, kv. 278, SE 3, št. risbe AŠ72 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 5,4 cm; db.: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 1 cm; pr. u.: 23,4 cm; teža: 54 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1075 trda; barva: temno siva, znotraj rumenorjava in siva; žganje: sek. 16, kv. 278, SE 3, št. risbe AŠ271 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). ravna odtisa psevdovrvice in cikcak odtisi pod njima. Vel.: 4,1 nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na vratu dva vodo- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- × 6,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1083 brisanje; trdota: trda; barva: temno rumenorjava, znotraj siva; sek. 16, kv. 316, SE 3, št. risbe AŠ76 žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 5,7 × 6,8 cm; db.: 1 cm; Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna teža: 67 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 1076 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 16, kv. 298, SE 3, št. risbe AŠ351 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- dvema vodoravnima vrezoma, pod njim večtračna girlanda. lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Vel.: 3,8 × 4,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno 1084 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna trak, sestavljen iz vodoravnega niza odtisnjenih jamic med trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,9 × 5,3 cm; db.: 0,85 cm; sek. 16, kv. 265, SE 3, št. risbe AŠ201 teža: 32 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1077 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- sek. 16, kv. 265, SE 3, št. risbe AŠ223 Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). rdečerjava in siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,8 × lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- 3,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 9 g. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu držaja. Vel.: 3,6 × 7,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 51 g. 396 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1070 1071 1072 1073 1075 1074 1076 1077 1078 1081 1079 1080 1082 1083 1084 SE 3, merilo 1 : 3. 397 1085 sek. 16, kv. 283, SE 3, št. risbe AŠ212 1093 sek. 19, kv. 380, SE 3, št. risbe D525 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: va: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure 1,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. d.: 0,6 cm; teža: 16 g. na ustju in ramenu. Vel.: 2,1 × 2,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. 1086 sek. 16, kv. 293, SE 3, št. risbe AŠ141 1094 sek. 19, kv. 379, SE 3, št. risbe D522 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 7,8 cm; nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksida- db.: 0,9 cm; pr. d.: 12,9 cm; teža: 126 g. cijsko; okras: odtis prstov na robu ustju. Vel.: 4,2 × 5,7 cm; db.: 1087 0,9 cm; teža: 17 g. sek. 17, kv. 309, SE 3, št. risbe AŠ253 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1095 sek. 19, kv. 377, SE 3, št. risbe D520 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: svetlo rumenorjava, sive lise; žganje: nepopolno keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko; okras: na ostenju odtisi nohta v dveh vodoravnih trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: črtah. Vel.: 5,1 × 4,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 27 g. 4,3 × 5,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 23 g. 1088 sek. 17, kv. 301, SE 3, št. risbe AŠ275 1096 sek. 19, kv. 356, SE 3, št. risbe D514 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava; žganje: oksidacijsko; nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 4,1 × 3,2 cm; Vel.: 5,7 × 6,7 cm; db.: 1,3 cm; teža: 53 g. db.: 0,6 cm; teža: 16 g. 1089 sek. 17, kv. 271, SE 3, št. risbe AŠ350 Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacij- sko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro z držajem. Vel.: 4,3 × 7,1 cm; db.: 1 cm; teža: 38 g. T. 82 1090 sek. 19, kv. 380, SE 3, št. risbe D524 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtis prstov na robu ustja. Vel.: 3,4 × 3,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 10 g. 1091 sek. 19, kv. 377, SE 3, št. risbe D519 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,2 × 3,8 cm; db.: 0,4 cm; teža: 9 g. 1092 sek. 19, kv. 357, SE 3, št. risbe D517 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. 398 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1086 1085 1087 1089 1088 1090 1091 1092 1094 1093 1096 1095 SE 3, merilo 1 : 3. 399 1097 sek. 19, kv. 374, SE 3, št. risbe AŠ550 oksidacijsko; okras: na ostenju navpični žlebovi. Vel.: 2,3 × Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 4,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, 1105 sek. 19, kv. 346, SE 3, št. risbe D512 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, žele-v.: 4,8 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 9,9 cm; teža: 28 g. zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: 1098 sek. 19, kv. 377, SE 3, št. risbe D518 rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3 × 2,3 cm; Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). db.: 0,7 cm; teža: 9 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1106 sek. 19, kv. 327, SE 3, št. risbe AŠ528 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri-Odlomek ustja in ostenja pokrova (pozna bronasta doba). sanje; trdota: trda; barva: rjava, sive lise; žganje: nepopolno Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, oksidacijsko. Vel.: 5 × 9,4 cm; db.: 1,3 cm; teža: 68 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1099 sek. 19, kv. 380, SE 3, št. risbe D526 trda; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 8 cm; Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba?). db.: 1 cm; teža: 61 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo groba 1107 sek. 20, kv. 332, SE 3, št. risbe AŠ549 (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). glajenje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, znotraj siva; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 5,2 cm; db.: 1 cm; keramika, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-teža: 33 g. nje; trdota: trda; barva: temno rumenordeča, siva; žganje: ne-1100 sek. 19, kv. 380, SE 3, št. risbe D527 popolno oksidacijsko. Vel.: 5 × 5,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 35 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). 1108 sek. 20, kv. 340, SE 3, št. risbe AŠ541 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ustja in ostenja pokrova (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, sanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-3,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 16,8 cm; teža: 18 g. nje; trdota: trda; barva: temno sivorjava; žganje: oksidacijsko. 1101 sek. 19, kv. 327, SE 3, št. risbe D510 Vel.: 3,7 × 5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 23 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1109 sek. 20, kv. 332, SE 3, št. risbe AŠ549 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bronasta keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: doba). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: trda; barva temno siva, znotraj rjava in siva; žganje: nepo-fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava po-polno oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ramenu vodoravna vršine: brisanje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: žlebova. Vel.: 4 × 3,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 16 g. oksidacijsko. Ohr. v.: 2,2 cm; pr. 3,9 cm; pr.: 0,3 cm; teža: 8 g. 1102 sek. 19, kv. 327, SE 3, št. risbe AŠ510 1110 sek. 43, kv. 820, SE 3, št. risbe AŠ364 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen); trda; barva: temno siva, znotraj rjava in siva; žganje: nepopol-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; no oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ramenu dve vodoravni žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,95 cm; pr. u.: 21 cm; vrezani črti, med njima trije okrogli vtisnjeni krožci. Vel.: 3,6 × teža: 61 g. 5,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: 15 g. 1103 1111 sek. 9, kv. 153, SE 3, št. risbe AŠ44 sek. 19, kv. 328, SE 3, št. risbe AŠ521 Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča-izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen); oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na vratu dva vodoravna niza siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,3 × 4,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: vtisnjenih ovalnih krožcev, pod njima vodoravna vrezana teža: 10 g. črta in niz vtisnjenih okroglih krožcev. Vel.: 3,2 × 4,4 cm; db.: 0,4 cm; teža: 7 g. 1104 sek. 19, kv. 377, SE 3, št. risbe D521 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno 400 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1097 1098 1099 1100 1101 1102 1103 1106 1104 1107 1105 1108 1109 1110 1111 SE 3, merilo 1 : 3. 401 1112 sek. 1 (kolektor), kv. 25−30, SE 3, št. risbe AŠ1 1119 sek. 10, kv. 190, SE 3, št. risbe AŠ26 Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- Lonec – odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdo- ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: bri- lončarske gline: zelo fina (sljuda, organske primesi, železovi sanje; trdota: trda; barva: temno siva; površina siva do rjava; oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo- žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Vel.: ta: trda; barva: temno siv prelom, površina bledo rjava; žga- 3,1 × 3,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 9 g. nje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: 1113 vodoravni žlebovi. Vel.: 3,6 × 3,9 cm; db.: 0,4 cm; teža: 6 g. sek. 6, kv. 96, SE 3, št. risbe AŠ367 Krožnik PTS Consp. 40 ali AS Hayes 44 – odlomek vodorav- 1120 sek. 10, kv. 190, SE 3, št. risbe AŠ18 nega ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika Pokrov – odlomek kljukastega ustja z okrašenim ostenjem (s premazom). Izdelava na vretenu; NP pr.; zrnavost lončarske (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; gline: zelo fina (redka zrnca; sljuda, keramika, železovi oksidi); KK4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske prime- trdota: mehka; barva: siva, notranja površina zelo temno si, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava siva; premaz verjetno ni ohranjen; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: 2,9 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 25,2 cm; teža: 22 g. redukcijsko; navpičen glavničast okras, pod njim vodoravni 1114 žlebovi. Vel.: 4,3 × 4,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 14 g. sek. 8, kv. 196, SE 3, št. risbe AŠ91 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- 1121 sek. 11, kv. 177, SE 3, št. risbe AŠ17 ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Trinožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Ku- drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava temno siva; površina svetlo rumenkasto rjava; žganje: reduk- keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo cijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 3,2 cm; temno siv prelom, površina zelo bledo rjava; žganje redukcij- db.: 0,5 cm; pr. u.: 15,6 cm; teža: 20 g. sko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Vel.: 2,5 × 2,5 cm; 1115 db.: 0,7 cm; teža: 7 g. sek. 8, kv. 142, SE 3, št. risbe AŠ201 Pokrov – odlomek kljukastega ustja z okrašenim ostenjem 1122 sek. K, kv. 9, SE 3, št. risbe AŠ25 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Krožnik – odlomek ustja z ostenjem in dnom (rimsko obdo- KK4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, bje). Namizna keramika s premazom. Prostoročna izdelava; železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika po površini; obdela- zrnavost lončarske gline: fina (obilna sljuda, redka keramika, va površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno sivorjava železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; površina, črn prelom; žganje: redukcijsko; glavničast okras. barva: rdečkasto rumena, lise; žganje: oksidacijsko; prežgano; Vel.: 3,2 × 2,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 10 g. sledi premaza na notranji površini. Ohr. v.: 4,4 cm; db.: 1 cm; 1116 pr. u.: 23,6 cm; teža: 40 g. sek. 8, kv. 123, SE 3, št. risbe AŠ97 Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Ku- 1123 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ28 hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončar- Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- ske gline: drobna (sljuda, železovi oksidi); močno luknjičava ska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost lončarske keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črn gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava prelom; površina svetlo rjava; žganje: redukcijsko z oksida- površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, sive cijsko atmosfero pri ohlajanju. Vel.: 3,4 × 4,7 cm; db.: 0,6 cm; lise; žganje: nedoločeno, prežgano. Ohr. v.: 4,3 cm; db.: 1 cm; teža: 9 g. pr. u.: 27 cm; teža: 33 g. 1117 sek. 9, kv. 124, SE 3, št. risbe AŠ17 1124 sek. K, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ24 Trinožnik – odlomek navznoter zapognjenega ustja s kanelira- Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- nim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6a; zrnavost na vretenu; KK4; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, or- lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); ganske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; temno površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno sivorjava bp, črn siva bp; žganje: redukcijsko z dimljenjem; okras: vodoravna prelom; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,4 × 3,7 cm; db.: 0,9 cm; žlebljena črta. Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 29,6 cm; teža: teža: 7 g. 29 g. 1118 sek. 9, kv. 124, SE 3, št. risbe AŠ18 1125 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ3 Balzamarij ali vrček – odlomek ustja z ozkim cilindričnim Trinožnik – odlomek ustja s kaneliranim ostenjem (rimsko vratom (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrna- vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (zelo redka sljuda, vost lončarske gline: fina in drobna (zmerni do gosti vključki železovi oksidi); trdota: trda; barva: oranžna; žganje: oksidacij- sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; sko. Ohr. v.: 1,9 cm; db.: 0,2 cm; teža: 3 g. trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; okras: vodoravni žlebovi. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 29,3 cm; teža: 37 g. 402 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1122 1121 1123 1124 1125 SE 3, merilo 1 : 3. 403 1126 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ29 1133 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ22 Skleda – odlomek ustja z ostenjem (novi vek). Kuhinjska kera- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- mika. Izdelava na vretenu; KK5, zrnavost lončarske gline: fina ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno trdota: trda; barva: bledo rdečkastorjava; siva v jedru; žganje: luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; redukcijsko z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem; Ohr. v.: barva: zelo temno siva zp, prelom siv, robovi rdečkasto rjavi; 3,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 33 cm; teža: 47 g. žganje: redukcijsko/oksidacijsko/redukcijsko. Ohr. v.: 2,4 cm; 1127 db.: 0,8 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 12 g. sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ12 Skleda ali pokrov – odlomek odebeljenega ustja z ostenjem 1134 sek. K, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ1 (novi vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrna- Lonec – odlomek ustja s kaneliranim ostenjem (rimsko ob- vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrna- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečkasto vost lončarske gline: drobna (obilni vključki: sljuda, kremen, rumena np, temno siva zp, siv prelom; žganje: redukcijsko železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: zelo trda; z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem. Ohr. v.: 3 cm; db.: barva: siv prelom, rdečkasto rjavi robovi, temno sive lise in 0,4 cm; pr. u.: 37,4 cm; teža: 31 g. bledo rjava bp; žganje: nepopolno oksidacijsko z menjava- 1128 njem atmosfere; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,5 cm; sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ15 db.: 0,7 cm; pr. u.: 21,4 cm; teža: 36 g. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost 1135 sek. K, kv. 7, SE 3, št. risbe AŠ23 lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); ob- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjavosiva; ska keramika. Izdelava na vretenu; KK4, zrnavost lončarske žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure, gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo metličast okras v obliki polkrožnih črt; sledovi črne usedline na luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; zunanji površini, verjetno organski ostanki. Ohr. v.: 5,5 cm; db.: barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,75 cm; 0,8 cm; pr. u.: 29,2 cm; teža: 75 g. db.: 0,7 cm; pr. u.: 17,9 cm; teža: 19 g. 1129 sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ14 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK2; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 32,4 cm; teža: 51 g. 1130 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ9 Skleda ali trinožnik – odlomek vodoravnega ustja z rahlo narebrenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (zelo fini do fini obilni vkjučki: sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava po- vršine: brisanje; trdota: trda; barva: bp zelo temno siva, robovi svetlo rjav, siv prelom; žganje: redukcijsko z menjavo atmosfere. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,55 cm; pr. u.: 23,2 cm; teža: 38 g. 1131 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ7 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo- ta: trda; barva: svetlo rdečkasto rjava bp, črn prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 14,4 cm; teža: 21 g. 1132 sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ13 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1a; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno rjavosiva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 21 cm; teža: 22 g. 404 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1126 1127 1128 1129 1130 1131 1132 1133 1134 1135 SE 3, merilo 1 : 3. 405 1136 sek. K, kv. 9, SE 3, št. risbe AŠ26 1143 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ32 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska Pokrov – odlomek roba s kaneliranim ostenjem (rimsko ob- keramika. Izdelava na vretenu; KK1b; zrnavost lončarske gline: dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost fina (sljuda, organske primesi); močno luknjičava keramika; lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava; oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; žganje: oksidacijsko ali prežgano. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,6 cm; trdota: trda; barva: rjava bp, črn prelom; žganje: redukcijsko pr. u.: 19,7 cm; 16 g. z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem; okras: vodoravne 1137 kanelure. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 19 cm; teža: 18 g. sek. K, kv. 8, SE 3, št. risbe AŠ21 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska 1144 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ2 keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1, zrnavost lončarske luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno barva: bledo sivorjava zp, temno rjavosiv prelom in np; žga- luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; nje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem. Ohr. barva: zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko ali prežgano. Ohr. v.: 2 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 18,7 cm; teža: 17 g. v.: 3,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 19,2 cm; teža: 22 g. 1138 sek. K, kv. 19, SE 3, št. risbe AŠ30 1145 sek. K, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ6 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska Pokrov – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Na- keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: mizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava ke- gline: zelo fina (redka sljuda, železovi oksidi); obdelava povr- ramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oker šine: brisanje; trdota: mehka; barva: zelo bledo rumenorjava; bp, zelo temno siv prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko žganje: nepopolno oksidacijsko; prežgano. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: atmosfero med ohlajanjem. Ohr. v.: 1,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 0,5 cm; pr. u.: 20,8 cm; 15 g. 18,2 cm; teža: 9 g. 1146 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ33 1139 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ34 Pokrov – odlomek roba s kaneliranim ostenjem (rimsko obdo- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske gline: lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo luknjičava luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko; okras: vodoravni temno rjavosiva zp, rjava, v jedru temno siva; žganje: redukcij- kaneluri. Ohr. v.: 1,8 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 17,8 cm; teža: 11 g. sko z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem. Ohr. v.: 1,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 13,85 cm; teža: 10 g. 1140 sek. K, kv. 10, SE 3, št. risbe AŠ20 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, dodelava površine: smolnat pre- maz; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, črn premaz; žganje: oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 46 g. 1141 sek. K, kv. 4, SE 3, št. risbe AŠ5 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlorjava bp, prelom zelo temno siv; žganje: redukcij- sko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju. Ohr. v.: 2,6 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 18,4 cm; teža: 29 g. 1142 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ8 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, prelom siv; žganje: redukcijsko; okras: vodoravna vreza pod vratom. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 32,8 cm; teža: 89 g. 406 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1145 1146 SE 3, merilo 1 : 3. 407 1147 sek. K, kv. 9, SE 3, št. risbe AŠ27 1154 sek. K, kv. 7, SE 3, št. risbe AŠ19 Pokrov – odlomek roba z narebrenim ostenjem (rimsko ob- Utež – odlomek manjše uteži piramidalne oblike (rimsko ob- dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost dobje). Prostoročna izdelava; N1, zrnavost lončarske gline: fina lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisa- trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena; žganje: oksidacijsko. nje; trdota: trda; barva: rumenorjava bp, sive lise, črn prelom; Vel.: 4,7 × 4,1 × 3,8 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 64 g. 23,2 cm; teža: 17 g. Trinožnik ali skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; 1148 okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 1,8 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero med ohlajanjem; 1155 sek. Z2, kv. 46, SE 3, št. risbe AŠ89 sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ16 zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, že- Pokrov – odlomek vodoravnega roba ustja z ostenjem (rimsko lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6, svetlo rumenkasto rjava; žganje: oksidacijsko; okras: vodorav- zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); ne kanelure. Ohr. v.: 3,8 cm; db.: 0,85 cm; pr. u.: 27,8 cm; teža: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; 28 g. teža: 14 g. žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 17,8 cm; 1156 sek. Z2, kv. 44, SE 3, št. risbe AŠ32 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Izdela- 1149 sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ11 va na vretenu; KK6; zrnavost lončarske gline: drobna (obilna Lonec – odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdo- sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost trdota: trda; barva: zunanja površina zelo temno siva, notranja lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); ob- površina temno siva, prelom siv; žganje: redukcijsko z dimlje- delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva bp, njem; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,8 cm; db.: 0,8 cm; prelom siv; žganje: redukcijsko z dimljenjem; okras: vodoravni pr. u.: 26,5 cm; teža: 134 g. teža: 15 g. odtis koleščka. Vel.: 4,6 × 4,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 17,8 cm; 1157 sek. Z2, kv. 44, SE 3, št. risbe AŠ31 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- 1150 sek. K, kv. 5, SE 3, št. risbe AŠ36 bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost Odlomek dna z okrašenim ostenjem posode (rimsko obdo- lončarske gline: drobna (obilna sljuda, organske primesi, že- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost lezovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: lončarske gline: fina (drobna sljuda, organske primesi, železovi brisanje; trdota: trda; barva: siva, površina rjava z bledo rjavimi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo lisami; žganje: nepopolno oksidacijsko; vodoraven glavni- temno siva; žganje: redukcijsko; metličast okras v obliki vodo- čast okras na ramenu; verjetno prežgano. Ohr. v.: 4 cm; db.: ravnih in navpičnih snopov. Ohr. v.: 4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 0,7 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 27 g. 8 cm; teža: 16 g. 1151 sek. K, kv. 6, SE 3, št. risbe AŠ44 Čaša – odlomek dna z ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr1; zrnavost lončarske gline: zelo fina (redka sljuda, železovi oksidi); ob- delava površine: brisanje; dodelava površine: premaz na zp; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, sledovi rdečega premaza na zp; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,7 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 4 cm; teža: 77 g. 1152 sek. K, kv. 2, SE 3, št. risbe AŠ17 Utež – odlomek, piramidalne oblike (rimsko obdobje). Prosto- ročna izdelava; N1; zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena bp, temno siv prelom; žga- nje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 10 × 6,4 × 5 cm; pr.: 1 cm; teža: 291 g. 1153 sek. K, kv. 3, SE 3, št. risbe AŠ18 Utež – odlomek, piramidalne oblike (rimsko obdobje). Prosto- ročna izdelava; N1, zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena; žganje: nepopolno oksida- cijsko. Vel.: 4,7 × 5,2 × 3,7 cm; pr.: 1,1 cm; teža: 96 g. 408 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1147 1148 1149 1150 1151 1152 1153 1154 1155 1156 1157 SE 3, merilo 1 : 3. 409 1158 sek. Z2, kv. 44, SE 3, št. risbe AŠ30 1164 sek. Z2, kv. 44, SE 3, št. risbe AŠ29 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska Pokrov – odlomek ustja z narebrenim ostenjem (rimsko ob- keramika. Izdelava na vretenu; KK2; zrnavost lončarske gline: dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost zelo fina (redka sljuda, organske primesi, železovi oksidi); lončarske gline: zelo fina (redka fina sljuda, redke drobne močno luknjičava keramika; luknjičava keramika; obdelava organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; površine: brisanje; trdota: trda; barva: siv prelom, površina obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: prelom siv zelo bledo rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfe- do črn, površina rumenkasto rjava do siva; žganje: redukcij- ro v končni fazi; verjetno prežgano. Vel.: 5,5 × 3,8 cm; db.: sko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: vodoravne 0,55 cm; teža: 20 g. kanelure; verjetno prežgano. Ohr. v.: 2,85 cm; db.: 0,7 cm; pr.: 1159 15cm; teža: 14 g. sek. Z2, kv. 20, SE 3, št. risbe AŠ15 Lonec – odlomek okrašenega ostenja (rimsko obdobje). 1165 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ40 Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1 ali KK7; zrnavost Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisa- gline: fina (redka sljuda, organske primesi, železovi oksidi); nje; trdota: trda; barva: črn prelom, zunanja površina rdeč- močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; kasto rjava do temno siva; žganje: redukcijsko z oksidacijsko trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,3 × atmosfero v končni fazi; glavničast okras na trupu. Vel.: 6,4 × 2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 4 g. 6,3 cm; db.: 0,8 cm; pr.: 24,2 cm; teža: 24 g. 1166 sek. Z2, kv. 18, SE 3, št. risbe AŠ207 1160 sek. Z2, kv. 20, SE 3, št. risbe AŠ16 Skleda – odlomek odebeljenega ustja z ostenjem (rimsko ob- Lonec – odlomek okrašenega ostenja (rimsko obdobje). Ku- dobje). Namizna keramika (s premazom). Izdelava na vretenu; hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost lončarske zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksi- gline: fina (zmerno gosta sljuda, kremen, železovi oksidi); di); obdelava površine: brisanje; trdota: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: prelom siv, trda; barva: siva, površina temno siva, površina temno siva; žganje: redukcijsko in dimljenje v končni morda premaz; žganje: redukcijsko. fazi; okras: vodoravni nizi odtisov koleščka. Vel.: 6,6 × 5,2 cm; Vel.: 3,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 23,6 cm; db.: 0,4 cm; teža: 21 g. teža: 26 g. 1161 sek. Z2, kv. 38, SE 3, št. risbe AŠ36 1167 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ43 Melnica – odlomek ravnega dna z ostenjem posode (rim- Skleda ali krožnik – odlomek ustja z ostenjem (RIM ali praz- sko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N5; godovina). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost zrnavost lončarske gline: drobna (zmerno gosta fina sljuda, lončarske gline: zelo fina (obilna sljuda, redke organske pri- redek grob kremen, zmerno gosta drobna do groba kerami- mesi, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; ka, glinenci); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: barva: temno siva; žganje: nedoločljivo; prežgano. Vel.: 5,9 × rdečkasto rumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; na notranji 5,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 33 g. 0,7 cm; pr. d.: 10,9 cm; teža: 297 g. površini dodan grob presek (do 4 mm). Ohr. v.: 5,5 cm; db.: 1168 sek. Z2, kv. 36, SE 3, št. risbe AŠ296 Krožnik – odlomek ustja z ostenjem z odebelitvijo pod sredino 1162 sek. Z2, kv. 19−20, SE 3, št. risbe AŠ66 višine posode in ravnim dnom (rimsko obdobje). Namizna ke- Pokrov – odlomek gornjega dela stožčastega trupa z držajem ramika (s premazom). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske (rimsko obdobje). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); obdelava šine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, površina temno siva; površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, površina žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,4 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 22,7 cm; svetlo rumenkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko pr. d.: 18,7 cm; teža: 194 g. 4,8 cm; teža: 93 g. atmosfero v končni fazi Ohr. v.: 4,6 cm; db.: 0,6 cm; pr. držaja: 1169 sek. Z1, kv. 23, SE 3, št. risbe AŠ88 Trinožnik – odlomek ustja s kaneliranim ostenjem (rimsko 1163 sek. Z2, kv. 44, SE 3, št. risbe AŠ28 obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost Pokrov – odlomek gornjega dela stožčastega trupa z držajem lončarske gline: fina (sljuda, kremenčev pesek, organske pri- (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; mesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: KK1; zrnavost lončarske gline: zelo fina (redka fina sljuda, brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, temno siva; žganje: drobne organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava nepopolno oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure. Vel.: 3,4 × keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, 3,7 cm; ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,75 cm; teža: 14 g. površina zelo bledo rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; verjetno prežgano. Ohr. v.: 4,2 cm; db.: 0,7 cm; pr. držaja: 4,4 cm; teža: 41 g. 410 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1158 1159 1160 1161 1162 1163 1164 1165 1166 1167 1168 1169 SE 3, merilo 1 : 3. 411 1170 sek. Z1, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ4 1176 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ47 Skleda ali trinožnik – odlomek odrezanega ustja s cilindričnim Skleda, trinožnik ali pokrov – odlomek ustja z ostenjem bikoničnim trupom (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Izdelava na vretenu; KK7/5, zrnavost lončarske gline: gro- KK8; zrnavost lončarske gline: drobna (zmerno gosti drobna ba (obilna drobna in groba sljuda, kremen, železovi oksidi); do groba sljuda, kremen, železovi oksidi; glinenci); obdelava obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo siva, površina siva, notranja površina svetlo sivkasto rjava; žganje: redukcij- zelo bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko sko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 13,3 cm; teža: 41 g. 0,9 cm; pr. u.: 31,6 cm; teža: 44 g. 1171 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ101 1177 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ100 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremenčev pesek, železovi oksidi); lončarske gline: fina (sljuda, organske obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, primesi, železovi oksidi); luknjičava površina bledo rjava in siva; žganje: redukcijsko z oksidacijsko keramika; obdelava površine: brisa-atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 5,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: nje; trdota: trda; barva: temno siva; 33,6 cm; teža: 66 g. žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 1172 0,65 cm; pr. u.: 27,7 cm; teža: 34 g. sek. Z1, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ5 Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem 1178 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ37 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Na- KK2; zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, organske mizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obde- gline: zelo fina (obilna sljuda, redka keramika, železovi oksidi); lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siv prelom, obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečkasto površina bledo rjava, sive lise; žganje: redukcijsko z oksida- rumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,55 cm; pr. cijsko atmosfero v končni fazi; vodoraven metličast okras u.: 24,4 cm; teža: teža: 15 g. in vodoravne kanelure. Ohr. v.: 6,45 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 14,9 cm; teža: 83 g. 1173 sek. Z2, kv. 17, SE 3, št. risbe AŠ201 Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, žele- zovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj svetlo siva; žganje: nepopolno oksidacijsko/re- dukcijsko; glavničast okras in vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,75 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 37,4 cm; teža: 50 g. 1174 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ38 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: bri- sanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, notranja površina sivkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; metličast okras. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 21,6 cm; teža: 22 g. 1175 sek. Z1, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ3 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo- ta: trda; barva: zunanja površina temno siva, notranja površina rjava, črn prelom; žganje: nepopolno oksidacijsko; glavničast okras. Ohr. v.: 4,3 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 22,4 cm; teža: 46 g. 412 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1170 1171 1172 1173 1174 1175 1176 1177 1178 1179 SE 3, merilo 1 : 3. 413 1179 sek. Z1, kv. 49, SE 3, št. risbe AŠ164 1186 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ99 Odlomek gagatne ali steklene zapestnice črne barve, D prese- Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- ka (rimsko obdobje). Vel.: 1,45 × 0,8 × 0,6 cm; teža: ok. 0,5 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: 1180 fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); luknjičava keramika; sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ41 Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Na- površina svetlo sivkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacij- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, mizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske sko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 3,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: gline: zelo fina (redka fina sljuda, drobna keramika, železovi 37,5 cm; teža: 40 g. oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 21,2 cm; teža: 15 g. 1181 sek. Z2, kv. 14, SE 3, št. risbe AŠ206 Melnica – odlomek vodoravno zapognjenega ustja z no- tranjim rebrom in ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo ble- do rjava, notranja površina in robovi siva; žganje: redukcijsko in oksidacij- sko v končni fazi. Ohr. v.: 2,35 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 23,8 cm; teža: 40 g. 1182 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ9 Skleda (PTS Drag. 44) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika (s premazom). Izdelava na vretenu; N1/NPr1; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: roza, rdečkasto rumene lise; premaz ni ohranjen, rahlo prežgano; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,3 × 6,5 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 23,8 cm; teža: 31 g. 1183 sek. Z1, kv. 47, SE 3, št. risbe AŠ90 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončar- ske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 5,7 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 29,8 cm; teža: 100 g. 1184 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ10 = 42 Skleda – odlomek navznoter zavihanega ustja z ostenjem (rim ali novi vek). Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost lončarske gli- ne: drobna (obilna sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,6 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 33,8 cm; teža: 207 g. 1185 sek. Z2, kv. 21, SE 3, št. risbe AŠ108 Trinožnik – odlomek ustja z narebrenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko; glavničast okras in vodoravne kanelure. Ohr. v.: 3,85 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 31,9 cm; teža: 44 g. 414 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1180 1181 1182 1183 1184 1185 1186 SE 3, merilo 1 : 3. 415 1187 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ44 trda; barva: svetlo siva površina, roza prelom; površina izprana. Lonec – odlomek ustja z ostenjem (novi vek). Izdelava na vrete- Ohr. v.: 6,5 cm; db.: 1,4 cm; pr. u.: 24,8 cm; teža: 244 g. nu; KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (redka sljuda, organske 1194 sek. Z2, kv. 13, SE 3, št. risbe AŠ84 primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: reduk-keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: drob-cijsko. Ohr. v.: 3,2 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 20,6 cm; teža: 18 g. na (sljuda, organske primesi); luknjičava keramika; obdelava 1188 sek. Z1, kv. 24, SE 3, št. risbe AŠ92 površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, površina zelo ble- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- do rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fazi. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 9,8 cm; teža: 40 g. drobna (sljuda, kremen pesek, keramika, železovi oksidi); 1195 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ38 luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska barva: temno siva; površina bledo rdečkasto rumena; žganje: keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: (sljuda, kremen, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava 4,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 18,6 cm; teža: 34 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, površina siv-1189 sek. Z2, kv. 14, SE 3, št. risbe AŠ204 kasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- fazi. Ohr. v.: 5,1 cm; db.: 0,85 cm; pr. u.: 12,8 cm; teža: 40 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: 1196 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ46 drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava Pokrov – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Nami-keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; zna keramika. Izdelava na vretenu; N4; zrnavost lončarske površina sivkasto rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. gline: fina ( obilna fina sljuda, redki drobni kremen, keramika); v.: 4,6 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 15,6 cm; teža: 21 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenkasto 1190 sek. Z2, kv. 17, SE 3, št. risbe AŠ200 rdeča površina, prelom temno siv; žganje: redukcijsko z oksi- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- dacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,6 cm; pr. ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: u.: 14,2 cm; teža: 21 g. drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava 1197 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ45 keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Na-temno siva; površina zelo bledo mizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske rjava; žganje: redukcijsko z oksidacij-gline: fina (zmerno gosta sljuda, redka keramika, železovi sko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: 4,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 14,7 cm; bledo rdečkasto rumena do temno siva; žganje: oksidacijsko; teža: 19 g. prežgano. Ohr. v.: 2 cm; db.: 0,3 cm; pr. u.: 22,6 cm; teža: 16 g. 1191 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ49 1198 sek. Z1, kv. 47, SE 3, št. risbe AŠ8 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo-Pokrov – odlomek vrha s stožčastim ostenjem in držajem bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK7; zrnavost (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; lončarske gline: fina (obilna drobna in fina sljuda, redek drobni KK1; zrnavost lončarske gline: zelo fina (obilna sljuda, redke kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; trda; barva: črn prelom, zunanja površina rjava do temno siva, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, notranja površina svetlo rjavkasto siva; žganje: redukcijsko; površina temno rjava do oranžna; žganje: redukcijsko z oksi-vodoraven in poševen metličast okras. Ohr. v.: 5,8 cm; db.: dacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 5,3 cm; db.: 0,7 cm; 1−0,35 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 69 g. pr. držaja: 5,4 cm; teža: 127 g. 1192 sek. Z1, kv. 24, SE 3, št. risbe AŠ1 1199 sek. Z1, kv. 48, SE 3, št. risbe AŠ39 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo-Pokrov – odlomek vrha z ostenjem in s preluknjanim držajem bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; lončarske gline: drobna (gosta sljuda, kremen, keramika, KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (redka sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; organske primesi, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; barva: rdečkasto rjava, površina siva do temno siva; žganje: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno oksidacijsko; okras: poševni glavničast okras na ramenu, na siva, površina temno rjava; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,5 cm; vratu vodoravne kanelure. Ohr. v.: 7,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: db.: 0,7 cm; pr. držaja: 4,1 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 57 g. 16,8 cm; teža: 69 g. 1193 1200 sek. Z2, kv. 14, SE 3, št. risbe AŠ205 sek. Z1, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ2 Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK9; zrnavost lončar-gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); luknjičava ske gline: groba (obilna drobna in groba srebrna in zlata sljuda, keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: obilen grob kremen, redka keramika, železovi oksidi); trdota: zelo bledo rjava; žganje: oksidacijsko ali prežgano; okras: pas valovnice. Vel.: 5,8 × 4,7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 29 g. 416 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1187 1188 1189 1190 1191 1192 1193 1194 1195 1196 1197 1199 1198 1200 SE 3, merilo 1 : 3. 417 1201 sek. Z1, kv. 35, SE 3, št. risbe AŠ6 redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: Odlomek nizke noge z ostenjem posode (rimsko obdobje). 2,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17 cm; teža: 22 g. Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N2; zrnavost lon- 1208 sek. 12, kv. 254, SE 3, št. risbe AŠ61 čarske gline: zelo fina (zmerna zelo fina sljuda, redka drobna Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: ska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost lončarske mehka; barva: svetlo siva; žganje: redukcijsko, površina izpra-gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava na. Ohr. v.: 1,7 cm; db.: 0,8 cm; pr.: 10 cm; teža: 45 g. keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo 1202 sek. Z1, kv. 34, SE 3, št. risbe AŠ50 temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 1,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. Lonec – odlomek ravnega dna z okrašenim ostenjem (rimsko u.: 20 cm; 4 g. obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; med 1209 sek. 13 in 14, kv. 238, 239, SE 3, št. risbe AŠ100 KK1 in KK4; zrnavost lončarske gline: drobna (zmerno gosta Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-do obilna fina sljuda, drobni kremen, železovi oksidi); rahlo ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske luknjičava keramika na NP; obdelava površine: brisanje; trdota: gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava trda; barva: temno siva, zunanja površina rdečkasto rumena; keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; temno siv prelom, površina svetlo rjavosiva; žganje redukcij-okras: vodoravne črte metličastega okrasa, pas glavničenja sko. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 20,6 cm; teža: 37 g. v obliki navpičnih črt. Ohr. v.: 8,8 cm; db.: 0,8−1,2 cm; pr. d.: 16,6 cm; teža: 207 g. 1210 sek. 14, kv. 239, SE 3, št. risbe AŠ96 1203 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- sek. Z2, kv. 11, SE 3, št. risbe AŠ208 ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske Skleda – odlomek dna z nizko prstanasto nogo in ostenjem gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno posode (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vre- luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; tenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi barva: zelo temno siva, površina svetlo rjava; žganje: reduk- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo cijsko z oksidacijo v končni fazi. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: 1 cm; pr.: u.: 17,8 cm; teža: 16 g. 8,3 cm; teža: 60 g. 1204 1211 sek. 15, kv. 289, SE 3, št. risbe AŠ85 sek. Z2, kv. 9, 19, SE 3, št. risbe AŠ210 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska Trinožnik – odlomek noge in dela dna z ostenjem (rimsko keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost drobna (sljuda, organske primesi); močno luknjičava kerami-lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava ka; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: površina površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo siva, površina rumenkasto rdeča, prelom temno siv; žganje: redukcijsko z temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 5,5 cm; db.: 0,6 cm; oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,6 cm; pr.: 10,6 cm; teža: 61 g. pr. u.: 12,8 cm; teža: 19 g. 1205 sek. 14, kv. 209, SE 3, št. risbe D598 1212 sek. 15, kv. 290, SE 3, št. risbe AŠ121 Trinožnik – odlomek ustja s kaneliranim ostenjem (rimsko ob-Trinožnik – odlomek ustja s kaneliranim ostenjem (rimsko dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zr-lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); navost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, organske primesi, močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo-železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: ta: trda; barva: zelo temno siv prelom, površina bledo rjava do brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv prelom, zunanja siva; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; površina sivorjava, notranja površina bledo rjava; žganje: reduk-okras: dva vodoravna žlebova. Vel.: 3,2 × 5,4 cm; db.: 0,7 cm; cijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: vodoravne teža: 19 g. kanelure. Vel.: 3 × 5,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 17 g. 1206 sek. 12, kv. 230, SE 3, št. risbe AŠ52 1213 sek. 15, kv. 318, SE 3, št. risbe AŠ109 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko ob-keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: dobje/srednji vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno luknjiča-KK1/4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, va keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava po-zelo temno siv prelom, površina svetlo rumenorjava; žganje: vršine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Vel.: 2,9 × redukcijsko. Vel.: 3 × 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 7 g. 4,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. 1207 sek. 14, kv. 209, SE 3, št. risbe D597 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: fina (redka sljuda, kremen, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: površina bledo rjava, zelo temno siva v prelomu; žganje: 418 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1201 1202 1203 1204 1205 1206 1207 1209 1208 1210 1211 1212 1213 SE 3, merilo 1 : 3. 419 1214 sek. 16, kv. 278, SE 3, št. risbe AŠ237 1221 sek. 16, kv. 295, SE 3, št. risbe AŠ74 Trinožnik – odlomek ustja z narebrenim ostenjem (rimsko ob- Odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Kuhinj- dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost ska keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske lončarske gline: fina (obilna fina sljuda, obilna fina in drobna gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika, železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo površine: brisanje; trdota: trda; barva: siv prelom, površina temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2 cm; db.: 0,6 cm; pr. rdečkasto rumena; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmos- u.: 13 cm; teža: 9 g. kanelure. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 16,2 cm; teža: 16 g. fero v končni fazi; okras: vodoravni plastični rebri oz. široke 1222 sek. 16, kv. 279, SE 3, št. risbe AŠ238 Lonec tipa Auerberg − odlomek ustja z ostenjem posode 1215 sek. 16, kv. 314, SE 3, št. risbe AŠ82 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Skleda ali pokrov – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdo- KK4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, bje?). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisa- lončarske gline: fina (obilna fina sljuda, redka keramika, žele- nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 2,6 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 12 cm; teža: 9 g. 0,9 cm; teža: 14 g. rdečkasto rumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 4,2 cm; db.: 1223 sek. 16, kv. 316, SE 3, št. risbe AŠ77 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- 1216 sek. 16, kv. 278, SE 3, št. risbe AŠ236 ska keramika. Izdelava na vretenu; KK 4/1; zrnavost lončarske Krožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Nami- gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); močno zna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; N1c; zrnavost luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; lončarske gline: fina (obilna fina sljuda, redki drobni kremen, barva: zelo temno siva; zunanja površina oker; žganje: reduk- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; dode- cijsko. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 18 g. siva; žganje: oksidacijsko; ožgana ZP zaradi uporabe. Vel.: 4,4 Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, × 5,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 31 g. maza; trdota: trda; barva: oker, zunanja površina zelo temno lava površine: na zgodnji polovici ZP sledi črno ožganega pre- 1224 sek. 16, kv. 295, SE 3, št. risbe AŠ225 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- 1217 sek. 16, kv. 296, SE 3, št. risbe AŠ143 va: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,4 × 3,1 cm; db.: Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- 0,8 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 8 g. oksidi); luknjičava keramika (drobne pore); obdelava površine: Lonec − odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdo- bje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1b; zrnavost brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv prelom, zunanja lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost 1225 sek. 16, kv. 296, SE 3, št. risbe AŠ145 površina svetlo rjava do zelo temno siva, notranja površina lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: rumenkasto rdeča, siva v jedru preloma. Vel.: temno rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v 2,7 × 4,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 10,5 cm; teža: 16 g. končni fazi; vodoraven glavničast okras in vodoravne kanelure. Ohr. v.: 7,7 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 17,6; teža: 87 g. 1226 sek. 16, kv. 281, SE 3, št. risbe AŠ71 1218 Odlomek okrašenega ostenja posode, vrča ali lonca (rim- sek. 16, kv. 297, SE 3, št. risbe AŠ259 sko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na Lonec – odlomek zapognjenega ustja z ostenjem (novi vek). vretenu; NPr1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (zmerna Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5 var.; zrnavost fina sljuda, redki železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; lončarske gline: drobna (obilna fina in drobna sljuda, obilni trdota: trda; barva: rdečkasto rumena, siva v jedru preloma drobni in grobi delci kremena, keramika, železovi oksidi); ob- sledovi rdečega premaza na ZP; žganje: nepopolno oksida- delava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rumenor- cijsko; okras: pas koleščkanja; vodoravni nizi kratkih poševnih java; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 34 g. vrezanih črt. Vel.: 3,1 × 3,5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 8 g. 1219 sek. 16, kv. 295, SE 3, št. risbe AŠ226 1227 sek. 16, kv. 295, SE 3, št. risbe AŠ193 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Izdelava Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,6 cm; db.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; do- 0,8 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 5 g. delava površine: glineni premaz; trdota: trda; barva: rdeče- 1220 rumena, rdeč premaz; žganje: oksidacijsko; okras: vodoraven sek. 16, kv. 282, SE 3, št. risbe AŠ80 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Kuhinjska kera- dvema valovnicama. Vel.: 3,9 × 3,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 8 g. trak, sestavljen iz treh nizov kratkih poševnih vrezanih črt med mika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv prelom, površina temno rjava; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,7 × 5,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: 10 g. 420 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1214 1215 1216 1217 1218 1219 1220 1221 1222 1223 1224 1226 1227 1225 SE 3, merilo 1 : 3. 421 1228 sek. 16, kv. 299, SE 3, št. risbe AŠ255 1234 sek. 19, kv. 328, SE 3, št. risbe D522 Vrč ali lonec − odlomek okrašenega ostenja posode (rim- Lonec ali ročka – odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko sko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrna- vretenu; NPr1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (fina sljuda, vost lončarske gline: zelo fina (redka sljuda, keramika, železovi redka železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; dodelava oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: površine: rdeč premaz na ZP; trdota: trda; barva: rumenkasto rdečkasto rumena, siva v jedru preloma; žganje: nepopolno rdeča, siva v jedru preloma; žganje: oksidacijsko; okras: vodo- oksidacijsko. Vel.: 2,6 × 3,3 cm; db.: 0,4 cm; teža: 7 g. 0,4 cm; teža: 4 g. Ista posoda kot AŠ 243 – kat. št. 1232. ravni in vrez ali žig v obliki črke omega. Vel.: 2,3 × 2,5 cm; db.: 1235 sek. 19, kv. 355, SE 3, št. risbe Dr28 Odlomek ustja z ostenjem posode (srednji/novi vek). Kuhinjska 1229 sek. 16, kv. 315, SE 3, št. risbe AŠ84 keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske gline: Skleda − odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko ob- fina (sljuda, organske primesi); luknjičava keramika; obdelava dobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: NPr2b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (redka fina sljuda redukcijsko. Vel.: 2,5 × 5,7 cm; db.: 0,75 cm; teža: 14 g. šine: zelo temno siv premaz; trdota: trda; barva: prelom roza; Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode (novi vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončar- površina zelo temno siva; žganje: oksidacijsko in redukcijsko v železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; dodelava povr-v prelomu, obilna po površini, zelo redka drobna keramika, 1236 sek. 19, kv. 348, SE 3, št. risbe Dr27 drugem delu žganja; okras: vodoraven pas koleščkanja, sesta- ske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava povr- šine: brisanje; trdota: trda; barva: črn prelom zunanja površina vljen iz treh nizov poševnih vrezanih črtic. Vel.: 2,3 × 3,5 cm; bež, notranja površina zelo temno siva; žganje: redukcijsko/ db.: 0,5 cm; teža: 8 g. oksidacijsko v končni fazi; okras: vodoravna kanelura. Vel.: 3,8 1230 sek. 17, kv. 270, SE 3, št. risbe AŠ250 × 4,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. zelo fina (sljuda, redki železovi oksidi); dodelava površine: Odlomek okrašenega ostenja posode (novi vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6 var.; zrnavost lončarske rdeč premaz; trdota: mehka; barva: rumenkasto rdeča; žganje: galska sigilata. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Skleda– odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Italska ali 1237 sek. 19, kv. 375, SE 3, št. risbe AŠ562 oksidacijsko; kanelura pod ustjem. Vel.: 4,9 × 3,3 cm; db.: gline: drobna (zmerno gosti fina in drobna sljuda, droben kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 0,4 cm; teža: 10 g. trda; barva: temno siva, robovi bledo sivi, površina zelo temno 1231 sek. 17, kv. 276, SE 3, št. risbe AŠ247 siva; žganje: redukcijsko z menjavo atmosfere v oksidacijsko Odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Izdelava in končno redukcijsko; okras: vodoraven trak, sestavljen iz na vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi treh nizov vtisnjenih trikotnih jamic s koleščkanjem, pod njim oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo vrezana enotračna valovnica. Vel.: 3,1 × 3,7 cm; db.: 0,6 cm; rumenorjava, svetlo siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: teža: 10 g. 2,9 × 5,4 cm; db.: 0,4 cm; teža: 15 g. 1238 sek. 19, kv. 327, SE 3, št. risbe AŠ527 1232 sek. 17, kv. 301, SE 3, št. risbe AŠ243 Pokrov – odlomek roba z narebrenim z ostenjem (rimsko Vrč ali lonec − odlomek okrašenega ostenja posode (rim- obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zr- sko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na navost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, organske primesi, vretenu; NPr1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (fina sljuda, železovi oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: redka keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv prelom, površina dodelava površine: rdeč premaz na ZP; trdota: trda; barva: rjava, temno sive lise; žganje: redukcijsko; okras: vodoravne rumenkasto rdeča, siva v jedru preloma; sledovi rdečega kanelure. Vel.: 2,9 × 15,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 23 g. črtic in polkrožna vrezana črta – enotračna valovnica. Vel.: 3,5 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, × 3,4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. Ista posoda kot AŠ 255 – kat. žleb, pod njim vodoraven niz iz kratkih navpičnih vrezanih premaza; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vodoraven 1239 sek. 19, kv. 380, SE 3, št. risbe D551 št. 1228. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, zelo temno siva; žganje: nepopolno oksi- 1233 sek. 18, kv. 276, SE 3, št. risbe AŠ270 dacijsko. Vel.: 3,2 × 2,6 cm; db.: 0,5 cm; 2rU: 13,7 cm; teža: 16 g. Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). Ku- Kulturna plast (SE 3A) hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4 var.; zrnavost lon- čarske gline: zelo fina (fina sljuda obilna po površini, železovi 1240 sek. 24, kv. 451, SE 3A, št. risbe AŠ37 oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (pozna brona- trdota: trda; barva: bledo rjava, bp. sivkasto rjava; žganje: ne- sta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina popolno oksidacijsko; koleščkast okras v obliki treh vodoravnih (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; nizov. Vel.: 2,6 × 2,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 4 g. trdota: trda; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne kanelure. Vel.: 2,3 × 3,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. 422 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1228 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1236 1235 1237 1238 1240 1239 1228–1239 SE 3, 1240 SE 3A; merilo 1 : 3. 423 1241 sek. 34, kv. 632, SE 3A, št. risbe AŠ189 1248 sek. 22, kv. 437, SE 3A, gl. 45–50 cm; št. risbe S131A/ Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom držaja (pozna škatla 47, dano na novo risat bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske Skleda – odlomek ustja S−oblike in ostenja (rimsko obdo- gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorde- lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi); obdelava ča, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 10,4 × površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rjava; žganje: 8,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 77 g. redukcijsko; okras: tri vodoravne kanelure. Ohr. v.: 4,1 cm; pr. 1242 u.: 24,6 cm. sek. 31, kv. 604, SE 3A, št. risbe AŠ130 Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). 1249 sek. 34, kv. 662, SE 3A, št. risbe AŠ213 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, organske primesi); 5,2 × 5,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 33 g. obdelava površine: brisanje; luknjičava keramika; trdota: trda; 1243 barva: siva, površina bledo rjava; žganje: redukcijsko z oksida- sek. 42, kv. 810, SE 3A, št. risbe AŠ315a cijsko atmosfero v končni fazi; okras: dva vodoravna žlebova, Odlomek okrašenega ostenja posode (pozna bronasta doba). pod njimi glavničast okras. Ohr. v.: 6,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 22 cm; teža: 78 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: bledo sivorjava; žganje: oksidacijsko; 1250 sek. 31, kv. 615, SE 3A, št. risbe AŠ126 psevdovrvičast okras. Vel.: 3,8 × 3,1 cm; db.: 1,5 cm; teža: 23 g. Lonec – odlomek ustja z notranjo stopnico in ostenjem (rim- 1244 sko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; sek. 31, kv. 618, SE 3A, št. risbe AŠ128 zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, žele- Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Namizna zovi oksidi, redka bela zrnca kalcita ali kremena); luknjičava keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr 1; zrnavost keramika po površini; trdota: trda; barva: svetlo rjava površina, lončarske gline: fina (redka sljuda, keramika, železovi oksidi); zelo temno siv prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, sive lise, ostanki rdečega atmosfero pri ohlajanju; okras: vodoravno metličenje. Ohr. v.: premaza na zunanji površini; žganje: oksidacijsko; prežgano. 4,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 28 g. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 15,4 cm; teža: 15 g. 1245 1251 sek. 31, kv. 618, SE 3A, št. risbe AŠ127 sek. 39, kv. 766, SE 3A, št. risbe PN19 Trinožnik – odlomek ravnega ustja z lečastim ostenjem (rimsko Bronasta kolenčasta fibula, motiv volčjega zoba, vrezan na obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrna-glavi, brez igle (rimsko obdobje). Vel.: 3,8 × 2,4 × 2 cm; teža: vost lončarske gline: drobna (apnenec, droben in zmeren do 16 g. gost, sljuda redka organske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika po površini; trdota: trda; barva: rjava površina in sive lise, črn prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju; okras: dve vodoravni kaneluri, vodoravno metli- čenje. Ohr. v.: 4,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 32,8 cm; teža: 30 g. 1246 sek. 25, kv. 497, SE 3A, št. risbe AŠ128b Odlomek železne podkve za parklarje (srednji/novi vek). Vel.: 9,7 × 4,3 × 2,3 cm; teža: 69 g. 1247 sek. 22, kv. 437, SE 3A, gl. 45–50 cm; št. risbe S131A/ škatla 47, dano na novo risat Krožnik – odlomek ustja in ostenja (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr 1; zrnavost lončarske gline: fina; trdota: mehka; barva: bledo rjava; zuna- nja površina temno siva; rdeč premaz na NP in zgornjem delu ZP; žganje: oksidacijsko; ožgana ZP zaradi uporabe. Vel.: š. 3,3 cm; v. 3,2 cm. 424 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1241 1242 1244 1243 1246 1245 1248 1247 1249 1250 1251 SE 3A, 1245–1246 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 425 1252 sek. 45, kv. 882, SE 3A, PN 43, gl. 30–46 cm; št. risbe 1258 sek. 24, kv. 466, SE 1/SE 3A, gl. 25−30cm; št. risbe R15/škatla 55 AŠ42, nova R4/škatla 50 Skleda – odlomek ostenja s pasovi koleščkanja (rimsko ob- Skleda, PTS Drag. 44 – odlomek ustja in ostenja z rebrom dobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava NPr1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (redka fina sljuda, na vretenu; TSTP; zrnavost lončarske gline: zelo fina; trdota: drobna zdrobljena keramika, železovi oksidi); obdelava površi- mehka; barva: temno siva, rob siv, površina temno siva; sledi ne: brisanje; trdota: mehka; barva: roza na robovih in siva v zelo temno sivega premaza na ZP; žganje: redukcijsko. Vel.: š. jedru preloma; rdeč premaz; žganje: nepopolno oksidacijsko. 5 cm; v. 2,8 cm. Vel.: š. 4,6 cm; ohr. v. 4,5 cm; teža: 8 g. 1259 sek. 25, kv. 499, SE 1/SE 3A, gl. 25−30 cm; št. risbe 1253 sek. 43, kv. 817, SE 3A, št. risbe AŠ348 AŠ75, nova R12 Skleda − odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- Krožnik Consp. 39–42 – odlomek prstanastega dna in ostenja bje). Namizna keramika (s premazom). Izdelava na vretenu; N2/ z nizko nogico (rimsko obdobje). Poznopadska sigilata. NPr2; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, redka keramika, že- Izdelava na vretenu; TSTP; zrnavost lončarske gline: zelo fina; lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: trdota: mehka; barva: rumenkasto/svetlo rdeča; rdeč premaz; siva; žganje: redukcijsko; okras: vodoraven pas koleščkanja. Ohr. žganje: oksidacijsko; okras: koncentrični žleb na NP dna. Vel.: v.: 4,3 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 16,6 cm; teža: 14 g. d. 5,8 cm; š. 6 cm; pr. d. 8,5 cm. 1254 sek. 35, kv. 672, SE 3A, št. risbe AŠ240 1260 sek. 38, kv. 516, SE 1/SE 3A, gl. 25–60 cm; št. risbe Skleda – odlomek izvihanega S−ustja z okrašenim ostenjem AŠ165, (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Skleda, Drag. 31 – odlomek ustja in ostenja (rimsko obdobje). zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, žele- Galska sigilata. Izdelava na vretenu; GTS; zrnavost lončarske zovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; gline: zelo fina; trdota: trda; barva: roza rdeča; rdeč premaz; trdota: trda; barva: temno siva; površina oker; žganje: reduk- žganje: oksidacijsko. Vel.: š. 4 cm; v. 2,5 cm. kanelure na ramenu. Vel.: 3,7 × 3,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 16 g. Ornica (SE 1) cijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: vodoravne Ornica (SE 1) ali kulturna plast (SE 3A) 1261 sek. 1 (kolektor), kv. 29, SE 1, št. risbe AŠ5 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1255 sek. vzhod, kv. 37, SE 1/SE 3A, št. risbe R13/škatla 82 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Krožnik, Consp. 20.4 – odlomek ostenja (rimsko obdobje). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-Poznopadska sigilata. Izdelava na vretenu; TSTP; zrnavost nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: lončarske gline: zelo fina; trdota: mehka; barva: roza/svetlo poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3,6 × 4,9 cm; db.: rdeča; rdeč premaz; žganje: oksidacijsko. Vel.: d. 3,2 cm. 0,6 cm; teža: 15 g. 1256 sek. 20, kv. 271, SE 1/SE 3A, gl. 35–45 cm; št. risbe 1262 sek. 1, kv. 26, SE 1, št. risbe D263 S80A ali 205, nova R19/škatla 46 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Krožnik PTS Consp. 18 – odlomek ustja in ostenja (rimsko ob- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, dobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: NPr1b; zrnavost lončarske gline: zelo fina (redki drobni vključki trda; barva: svetlo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: zdrobljene keramike, železovi oksidi, sljuda); trdota: mehka; 4,1 × 4,6 cm; db.: 0,75 cm; teža: 13 g. barva: roza, v jedru siva; rdeč premaz ohranjen na ZP; žganje: oksidacijsko. Vel.: v. 3 cm; š. 4,4 cm. 1263 sek. 1, kv. 30, SE 1, št. risbe D269 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1257 sek. 23, kv. 431, SE 1/SE 3A, gl. 30−40 cm; št. risbe Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, S83B, nova R21/škatla 46 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Krožnik – odlomek ustja in ostenja (rimsko obdobje). Namizna nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr1a; zrnavost redukcijsko; okras: poševne kanelure na lončarske gline: zelo fina (redki vključki, obilna fina sljuda); ustju in ostenju. Vel.: 2,4 × 4,5 cm; db.: prežgano; trdota: mehka; barva: roza, zunanja površina 0,7 cm; teža: 9 g. temno rjava; rdeč premaz na NP, na ZP ožgan na črno zaradi uporabe; žganje: oksidacijsko. Vel.: š. 5 cm; v. 4,3 cm; pr. u 21,5 cm; pr. d. 18 cm. 426 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1252 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1260 1259 1262 1261 1263 1252–1253 SE 3a, 1254–1260 SE 3/SE 1, 1261–1263 SE 1; merilo 1 : 3. 427 1264 sek. 1, kv. 31, SE 1, št. risbe D278 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,7 × 3,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 14 g. 1265 sek. 1, kv. 53, SE 1, št. risbe D280 Odlomek ročaja pekve (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 6,6 × 4,2 cm; db.: 1,4 cm; teža: 44 g. 1266 1272 sek. 2, kv. 35, SE 1, št. risbe D364 sek. 1, kv. 30, SE 1, št. risbe D272 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, apnenec, železovi oksidi); obdelava po- nje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. vršine: glajenje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: Vel.: 5,2 × 5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 32 g. nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,8 × 5,7 cm; db.: 1,1 cm; teža: 41 g. 1267 sek. 1, kv. 31, SE 1, št. risbe D275 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1273 sek. 2, kv. 35, SE 1, št. risbe D363 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kerami- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- 3,5 × 3,2 cm; db.: 0,95 cm; teža: 12 g. va: rjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3,8 × 1,7 cm; db.: 0,8 cm; 1268 sek. 1, kv. 30, SE 1, št. risbe D270 teža: 6 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1274 sek. 2, kv. 54, SE 1, št. risbe D386 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). mehka; barva: sivooranžna; žganje: nepopolno oksidacijsko; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 3,4 × 4,1 cm; db.: 1 cm; teža: 67 g. trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 3 × 4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 10 g. 1269 sek. 1, kv. 27, SE 1, št. risbe D264 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1275 sek. 2, kv. 38, SE 1, št. risbe D367 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Odlomek ustja in ostenja majhne sklede (pozna bronasta železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, poliranje; trdota: doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo trda; barva: rjava, temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, okras: na ostenju vodoraven žleb, pod njim dva vzporedna poliranje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. poševna žlebova. Vel.: 3,9 × 2,5 cm; db.: 1,1 cm; teža: 10 g. v.: 3,35 cm; db.: 0,3 cm; pr. u.: 9,9 cm; teža: 5 g. 1270 1276 sek. 2, kv. 11, SE 1, št. risbe D347 sek. 1, kv. 31, SE 1, št. risbe D277 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj svetlo rjava; žganje: oksidacij- trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. sko/redukcijsko; okras: na prehodu iz vratu v rame vodoravni Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 16 cm; teža: 20 g. žlebovi. Vel.: 3,3 × 6,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 23 g. 1277 sek. 2, kv. 21, SE 1, št. risbe D353 1271 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). sek. 1, kv. 30, SE 1, št. risbe AŠ4 Odlomki ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (slju- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (kremen, da, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4 cm; db.: 0,5 cm; pr. trda; barva: rumenorjava, svetlo rdeče in temno sive lise; žga- u.: 16,2 cm; teža: 30 g. nje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 19,7 cm; db.: 0,6−1,2 cm; pr. u.: 28,7 cm; teža: 557 g. 428 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1265 1264 1266 1267 1268 1269 1271 1270 1272 1273 1274 1275 1276 1277 SE 1, merilo 1 : 3. 429 1278 sek. 2, kv. 52, SE 1, št. risbe D383 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: sivorjava, zunaj oranžnorjava; žganje: nepopol- no oksidacijsko. Vel.: 8,2 × 7,9 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 16,2 cm; teža: 69 g. 1279 sek. 2, kv. 35, SE 1, št. risbe D361 Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- 1286 sek. 4, kv. 88, SE 1, št. risbe AŠ402 da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, znotraj temno siva; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: snop navpičnih žlebov keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: nad držajem. Vel.: 10 × 12,3 cm; db.: 1,2 cm; teža: 292 g. trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,9 cm; db.: 1280 sek. 2, kv. 52, SE 1, št. risbe D379 0,5 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 29 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1287 sek. 4, kv. 88, SE 1, št. risbe AŠ403 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, žele-Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: okras: na ostenju dva vodoravna vreza, pod trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,8 × 4,9 cm; njim cikcak vrez. Vel.: 3,1 × 2,9 cm; db.: 1 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 15 g. teža: 12 g. 1288 sek. 4, kv. 88, SE 1, št. risbe AŠ426 1281 sek. 2, kv. 38, SE 1, št. risbe D349 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdela-trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: va površine: brisanje; trdota: trda; barva: 6,6 × 7,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 52 g. rdeče rumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 1289 2,65 cm; pr. 3,8 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 33 g. sek. 4, kv. 60, SE 1, št. risbe AŠ438 1282 Odlomek svitka (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; sek. 2, kv. 35, SE 1, št. risbe D362 doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo rumenorjava, rdeče lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: groba (sljuda, kremen, keramika, apnenec, železovi oksidi); pr. 7,6 cm; pr.: 2,2 cm; teža: 27 g. obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: sivorjava; žga- 1290 Odlomek ostenja posode s predrtim držajem (pozna bronasta zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- nje: oksidacijsko. Vel.: 7 × 6,9 cm; db.: 1,7 cm; teža: 128 g. sek. 4, kv. 88, SE 1, št. risbe AŠ405 1283 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- sek. 3, kv. 16, SE 1, št. risbe D441 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina trda; barva: sivorjava, rumenordeče lise; žganje: nepopolno (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, poliranje; oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastič- trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. V.: 7 cm; no rebro. Vel.: 6,4 × 10,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 59 g. Odlomek majhne sklede/skodelice (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- nasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava povr- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; šine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj zelo temno barva: rumenorjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/ siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 2,5 × 2,4 cm; db.: oksidacijsko; okras: na ramenu snopi poševnih vrezov. Vel.: 4,7 0,6 cm; teža: 6 g. 1284 1291 sek. 4, kv. 88, SE 1, št. risbe AŠ404 sek. 3, kv. 43, SE 1, št. risbe D451 Odlomek ostenja posode s predrtim držajem (pozna bro-db.: 0,5 cm; pr. u.: 10,4 cm; pr. d.: 2,7 cm; teža: 40 g. 1285 1292 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ269 sek. 3, kv. 42, SE 1, št. risbe D537 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). × 5,6 cm; db.: 0,8 cm; teža: 33 g. Tolkač iz serpentinita s sledovi uporabe (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, doba). Vel.: 11,4 × 8,5 × 5,2 cm; teža: 730 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glaje- nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 7,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 52 g. 430 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1278 1279 1280 1282 1283 1281 1285 1284 1286 1287 1288 1289 1290 1292 1291 SE 1, merilo 1 : 3. 431 1293 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ270 1301 sek. 5, kv. 65, SE 1, št. risbe AŠ120 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: bledo rumenorjava; žganje: nepopolno oksida- trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. cijsko. Vel.: 8,5 × 8,9 cm; db.: 1,3 cm; teža: 109 g. Vel.: 4,7 × 4,6 cm; db.: 1 cm; teža: 26 g. 1294 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ259 1302 sek. 5, kv. 94, SE 1, št. risbe AŠ178 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja, ostenja in dna sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, da, kremen, keramik, železovi oksidi a); obdelava površine: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, znotraj temno rjava; nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 5,2 × 6,2 cm; db.: 0,6 cm; 8,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 24 cm; pr. d.: 8,8 cm; teža: 123 g. teža: 27 g. 1303 sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe AŠ159 1295 sek. 5, kv. 65, SE 1, št. risbe AŠ189 Odlomek majhne sklede/skodelice (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (slju- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (kremen, da, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: barva: rjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Ohr. trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju v.: 5,6 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 10,25 cm; pr. d.: 4 cm; teža: 25 g. 0,8 cm; teža: 20 g. razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,5 × 3,8 cm; db.: 1304 sek. 5, kv. 80, SE 1, št. risbe AŠ176 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1296 sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe AŠ180 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 0,4 cm; pr. u.: 23,6 cm; teža: 9 g. 5,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 9,9 cm; teža: 28 g. Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1297 na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Ohr. v.: trda; barva: svetlo rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: 1305 sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe AŠ278 sek. 5, kv. 82, SE 1, št. risbe AŠ318 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). nje; trdota: mehka; barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepo- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, polno oksidacijsko. Ohr. v.: 8,5 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 31,2 cm; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: gla- teža: 202 g. jenje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 6,3 × 5,1 cm; db.: 1 cm; teža: 40 g. 1298 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ123 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 8,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,8 cm; teža: 59 g. 1299 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ256 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 2,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 19,2 cm; teža: 10 g. 1300 sek. 5, kv. 65, SE 1, št. risbe AŠ139 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 13,4 cm; teža: 8 g. 432 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1293 1294 1295 1296 1297 1298 1299 1300 1302 1301 1303 1304 1305 SE 1, merilo 1 : 3. 433 1306 sek. 5, kv. 80, SE 1, št. risbe AŠ247 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,2 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 21,4 cm; teža: 57 g. 1307 sek. 5, kv. 82, SE 1, št. risbe AŠ186 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 7,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: 71 g. 1308 sek. 5, kv. 80, SE 1, št. risbe AŠ177 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,9 × 4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 15 g. 1309 sek. 5, kv. 89, SE 1, št. risbe AŠ201 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: temno rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 6,5 cm; db.: 1,2 cm; pr. u.: 39,8 cm; teža: 130 g. 1310 sek. 5, kv. 90, SE 1, št. risbe D538 Odlomki ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, zunaj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini lonca razčlenjeno vodo- ravno plastično rebro. Vel.: 8,6 × 15,2 cm; ohr. v.: 18, 2 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 40 cm; teža: 230 g. 1311 sek. 5, kv. 92, SE 1, št. risbe AŠ170 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: bledo rdeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 5,1 cm; db.: 0,3−0,5 cm; pr. u.: 13,4 cm; teža: 14 g. 1312 sek. 5, kv. 111, SE 1, št. risbe AŠ260 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenorjava, znotraj sivorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 15 g. 434 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 SE 1, merilo 1 : 3. 435 1313 sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe AŠ291 1321 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ413 Odlomek ustja in ostenja skodelice (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,9 × 2,2 cm; db.: barva: rumenordeča, znotraj siva; žganje: nepopolno oksida- 0,4 cm; pr. u.: 13,8 cm; teža: 3 g. cijsko; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno 1314 plastično rebro. Vel.: 5,1 × 6,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 33 g. sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ162 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1322 sek. 5, kv. 82, SE 1, št. risbe AŠ130 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 0,8 cm; pr. u.: 10,7 cm; teža: 14 g. barva: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; 1315 okras: na maksimalnem obodu psevdovrvičast okras v obliki sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ267 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 28 g. koncentričnih trikotnikov. Vel.: 4,5 × 5,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1323 sek. 5, kv. 63, SE 1, št. risbe AŠ185 mehka; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3 × 4 cm; Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). db.: 0,5 cm; pr. u.: 10,7 cm; teža: 8 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- 1316 da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: sek. 5, kv. 80, SE 1, št. risbe AŠ232 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). okras: na ostenju z držajem prekinjeno razčlenjeno vodoravno brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- plastično rebro. Vel.: 4,5 × 3,4 cm; db.: 1,1 cm; teža: 22 g. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1324 brisanje; trdota: trda; barva: temno siva, znotraj rjava; žganje: sek. 5, kv. 82, SE 1, št. risbe AŠ187 oksidacijsko/redukcijsko; okras: na vratu poševni vrez, nad Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna njim trikotnik. Vel.: 3,5 × 3,2 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, keramika, že- 1317 lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ161 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,8 × 7,5 cm; db.: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini posode storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kre- 0,8 cm; teža: 76 g. men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 1325 trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na sek. 5, kv. 65, SE 1, št. risbe AŠ119 zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Ohr. v.: 5,2 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 39 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1318 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ412 = AŠ415 = AŠ416 Odlomki ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Prosto- tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na spodnji ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kre- 12,2 × 10,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 173 g. men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; 1326 trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopolno sek. 5, kv. 109, SE 1, št. risbe AŠ151 oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini razčlenjeno vodoravno Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). plastično rebro. Ohr. v.: 9,5 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 17,2 cm; teža: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (slju- 56 g. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1319 brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe AŠ298 oksidacijsko. Vel.: 6,2 × 7,1 cm; db.: 1,1 cm; teža: 96 g. Odlomek ustja in ostenja lonca(pozna bronasta doba). Prosto- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksida- cijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 7,9 × 4,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 42 g. 1320 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ125 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- va: rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,7 × 5,2 cm; db.: 1,2 cm; teža: 44 g. 436 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1313 1315 1314 1317 1316 1318 1319 1320 1321 1322 1324 1323 1325 1326 SE 1, merilo 1 : 3. 437 1327 sek. 5, kv. 112, SE 1, št. risbe AŠ246 1335 sek. 6, kv. 68, SE 1, št. risbe AŠ70 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- na izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- trda; barva: siva, rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: va: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,6 cm; db.: 0,7 cm; na maksimalnem obodu vodoravno razčlenjeno plastično pr. u.: 21,2 cm; teža: 16 g. rebro. Vel.: 13,4 × 7,7 cm; db.: 0,8 cm; teža: 149 g. 1336 sek. 6, kv. 69, SE 1, št. risbe AŠ86 1328 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ282 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,8 × 6,6 cm; db.: 0,6 cm; 2,6 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17,3 cm; teža: 14 g. teža: 29 g. 1337 sek. 6, kv. 69, SE 1, št. risbe AŠ87 1329 sek. 5, kv. 90, SE 1, št. risbe D539 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomki vrha in ostenja pekve z ročajem (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: glajenje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,9 × 4,7 cm; db.: Ohr. v.: 7,8 cm; db.: 1 cm; teža: 279 g. 0,7 cm; pr. u.: 17,3 cm; teža: 13 g. 1330 sek. 5, kv. 94, SE 1, št. risbe AŠ339 1338 sek. 6, kv. 72, SE 1, št. risbe AŠ392 Odlomki svitka (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, gline: fina (sljuda, keramika, železovi keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidi); obdelava površine: brisanje; trda; barva: temno siva, znotraj svetlo sivorjava; žganje: nepo- trdota: mehka; barva: bledo rumenorjava; polno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in rame- žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: pr. nu. Vel.: 3,3 × 5,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17,3 cm; teža: 20 g. 6,9 cm; pr.: 3,2 cm; teža: 55 g. 1339 sek. 6, kv. 105, SE 1, št. risbe AŠ64 1331 sek. 5, kv. 110, SE 1, št. risbe AŠ169 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 7,6 × 5 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 91 g. 0,7 cm; pr. u.: 19,4 cm; teža: 44 g. 1332 sek. 5, kv. 61, SE 1, št. risbe AŠ124 Odlomek držaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,1 × 10,3 cm; db.: 3,6 cm; teža: 124 g. 1333 sek. 5, kv. 82, SE 1, št. risbe AŠ361 Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: mehka; barva: siva, svetlo rdeča; prežgana. Vel.: 8,8 × 6,7 × 7 cm; teža: 265 g. 1334 sek. 5, kv. 80, SE 1, št. risbe AŠ231 Glajeno orodje iz amfibolita (pozna bronasta doba?). Vel.: 11,5 × 4,6 × 1,3 cm; teža: 134 g. 438 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1327 1328 1330 1329 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1337 1339 1338 SE 1, merilo 1 : 3. 439 1340 sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ55 1348 sek. 6, kv. 102, SE 1, št. risbe AŠ50 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: gla- trda barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3 × 4 cm; db.: jenje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: oksidacij- 0,8 cm; teža: 11 g. sko; okras: na spodnji tretjini posode razčlenjeno vodoravno 1341 plastično rebro z držajem. Vel.: 5,9 × 9,1 cm; db.: 0,9 cm; teža: sek. 6, kv. 72, SE 1, št. risbe AŠ38 60 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1349 sek. 6, kv. 101, SE 1, št. risbe AŠ385 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna mehka; barva: bledo rdečerjava, znotraj siva; žganje: nepopol- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, žele- no oksidacijsko. Vel.: 3 × 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 5 g. zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 1342 sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini posode sek. 6, kv. 71a, SE 1, št. risbe AŠ215 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 5,9 cm; db.: 0,8 cm; teža: 20 g. vzporedni razčlenjeni vodoravni plastični rebri. Vel.: 4,9 × Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1350 sek. 6, kv. 69, SE 1, št. risbe AŠ91 mehka; barva: siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 0,5 cm; pr. u.: 12,5 cm; teža: 12 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- 1343 lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sek. 6, kv. 96, SE 1, št. risbe AŠ75 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). vzporedni gladki vodoravni plastični rebri. Vel.: 4,2 × 3,2 cm; bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na ostenju Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, db.: 0,8 cm; teža: 13 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1351 mehka; barva: bledo rjava; žganje: oksidacijsko; okras: odtisi sek. 6, kv. 98, SE 1, št. risbe AŠ44 prstov na robu ustju. Vel.: 2,6 × 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1344 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, apnenec, kera- sek. 6, kv. 100, SE 1, št. risbe AŠ1 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- se vodoravno in poševno razčlenjeni plastično rebro. Vel.: 4 × da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 11 g. brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava, znotraj siva; žganje: 1352 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). barva: rdeča; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju stikajoči mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu ustju. Vel.: sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ57 3,2 × 5,4 cm; db.: 1,4 cm; teža: 32 g. Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). 1345 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ52 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 4,4 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kera- × 5,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 51 g. mika, železovi oksidi) obdelava površine: glajenje; trdota: trda; 1353 barva: zelo temno siva, zunaj rdečerjava; žganje: nepopolno sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ58 oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodo- Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). ravno plastično rebro. Ohr. v.: 5,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 32 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1346 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sek. 6, kv. 71, SE 1, št. risbe AŠ371 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 58 g. nje; trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,2 × Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1354 sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ63 glajenje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: nepopolno Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). oksidacijsko. Vel.: 7,3 × 4,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 50 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1347 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ56 Odlomek ostenja pitosa z držajem (pozna bronasta doba). 3,2 × 2,2 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 25 g. mehka; barva: bledo sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,9 × Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1355 sek. 6, kv. 72, SE 1, št. risbe AŠ40 nje; trdota: mehka; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini pitosa razčlenjeno izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- vodoravno plastično rebro z držajem. Vel.: 7,8 × 10,3 cm; db.: lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 0,9 cm; teža: 131 g. rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju navpičen snop vrezanih črt na obeh straneh obrobljen z nizom vtisnjenih drobnih krožcev. Vel.: 2,5 × 2,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 4 g. 440 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1340 1341 1342 1345 1343 1344 1347 1346 1348 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 SE 1, merilo 1 : 3. 441 1356 sek. 5, kv. 79, SE 1, št. risbe AŠ235 glajenje; trdota: trda; barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepo- Odlomek glajenega orodja iz serpentinita (pozna bronasta polno oksidacijsko. Ohr. v.: 5 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 18,1 cm; doba?). Vel.: 3,7 × 6,6 × 1,3 cm; teža: 39 g. teža: 24 g. 1357 sek. 6, kv. 70, SE 1, št. risbe AŠ62 1366 sek. 8, kv. 120, SE 1, št. risbe AŠ74 Odlomek glajenega orodja iz serpentinita (pozna bronasta Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- doba?). Vel.: 7,2 × 4,5 × 2,8 cm; teža: 190 g. storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, 1358 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. 6, kv. 74, SE 1, št. risbe AŠ395 Odlomek glajenega orodja iz gnajsa (?) (pozna bronasta 1,1 cm; pr. u.: 18,8 cm; teža: 31 g. trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,6 cm; db.: doba?). Vel.: 11,2 × 4,4 cm; db.: 1,2 cm; teža: 131 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri- bledo sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu snop 1359 sek. 7, kv. 143, SE 1, št. risbe AŠ231 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1367 sek. 8, kv. 116, SE 1, št. risbe AŠ173 sanje; trdota: trda; barva: rjava, žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: ali trak poševnih vrezov, pod njim vodoravni vrez in poševni 4,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 21,8 cm; teža: 51 g. vrez. Vel.: 2,4 × 3,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. 1360 sek. 7, kv. 143, SE 1, št. risbe AŠ232 1368 sek. 8, kv. 122, SE 1, št. risbe AŠ111 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lon-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: čarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); trda; barva: sivorjava, siva, žganje: nepopolno oksidacijsko. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 18,2 cm; teža: 13 g. temno siva, znotraj siva; žganje: redukcijsko; okras: poševne 1361 kanelure na ostenju. Vel.: 3,1 × 3,8 cm; db.: 0,4 cm; teža: 4 g. sek. 8, kv. 122, SE 1, št. risbe AŠ110 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 0,7 cm; pr. u.: 19,8 cm; teža: 11 g. sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: kanelure, en rob okrašen Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ročaja pekve (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1369 sek. 8, kv. 122, SE 1, št. risbe AŠ114 1362 z drobnimi poševnimi vrezi. Vel.: 6 × 4 cm; db.: 1,4 cm; teža: sek. 8, kv. 138, SE 1, št. risbe AŠ85 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 39 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu razčle- njeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,2 × 5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. 1363 sek. 8, kv. 121, SE 1, št. risbe AŠ93 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- men, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva in rumenordeča; žganje: nepopol- no oksidacijsko; okras: na ramenu razčlenjeno vodoravno plastično rebro, pod njim razčle- njeno plastično rebro v obliki girlande. Ohr. v.: 5,5 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,6 cm; teža: 26 g. 1364 sek. 8, kv. 121, SE 1, št. risbe AŠ94 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva, rdečerumene lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 3,4 × 3,5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 11 g. 1365 sek. 8, kv. 138, SE 1, št. risbe AŠ83 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 442 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1358 1357 1356 1359 1360 1361 1362 1363 1364 1365 1366 1369 1367 1368 SE 1, merilo 1 : 3. 443 1370 sek. 8, kv. 122, SE 1, št. risbe AŠ115 1378 sek. 9, kv. 163, SE 1, št. risbe AŠ7 Odlomek vrha in ostenja pekve z ročajem (pozna bronasta Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. nje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava; žganje: nepopolno Vel.: 5,5 × 7,1 cm; db.: 1,1 cm; teža: 54 g. oksidacijsko. Vel.: 4,2 × 6,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 44 g. 1371 sek. 8, kv. 138, SE 1, št. risbe AŠ82 1379 sek. 9, kv. 162, SE 1, št. risbe AŠ28 Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; nje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. barva: rjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. Ohr. v.: 4,5 cm; db.: 0,9 cm; pr. d.: 10,3 cm; teža: 49 g. v.: 5,8 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 23,6 cm; teža: 39 g. 1372 sek. 8, kv. 120, SE 1, št. risbe AŠ73 1380 sek. 10, kv. 195, SE 1, št. risbe AŠ56 Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacij- Vel.: 5,1 × 3,2 × 6,6 cm; teža: 69 g. sko. Vel.: 4,2 × 2,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. 1373 sek. 8, kv. 147, SE 1, št. risbe AŠ79 1381 sek. 10, kv. 191, SE 1, št. risbe AŠ31 Brus iz kremenovega peščenjaka (pozna bronasta Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). doba?). Vel.: 8,4 × 3,6 × 1,6 cm; teža: 71 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. 1382 sek. 10, kv. 193, SE 1, št. risbe AŠ23 1374 Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). sek. 9, kv. 128, SE 1, št. risbe AŠ54 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (kremen, mehka; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1,9 × 2,9 × 4,1 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 23 g. trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: pošev- ne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 2,9 cm; db.: 0,7 cm; pr. 1383 sek. 10, kv. 191, SE 1, št. risbe AŠ31 u.: 15,9 cm; teža: 13 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1375 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- sek. 9, kv. 132, SE 1, št. risbe AŠ30 da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ustja in ostenja skodele (pozna bronasta doba). brisanje; trdota: trda; barva: rdeča, siva; žganje: nepopolno Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 4,1 × 4 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. nje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,4 × 3,4 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 11,4 cm; teža: 13 g. 1376 sek. 9, kv. 128, SE 1, št. risbe AŠ55 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 19,2 cm; teža: 14 g. 1377 sek. 9, kv. 162, SE 1, št. risbe AŠ29 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdečerjava, sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 4,3 cm; db.: 1 cm; pr. u.: 11,4 cm; teža: 23 g. 444 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1370 1371 1372 1374 1373 1375 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1383 1382 SE 1, merilo 1 : 3. 445 1384 sek. 11, kv. 183, SE 1, št. risbe AŠ12 1392 sek. Z1/Z2, kv. 28, SE 1, št. risbe AŠ139 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bro- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, nasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na ramenu obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: vodoraven niz drobnih vtisnjenih jamic, ki je spodaj in zgoraj za- rumenordeča; žganje: oksidacijsko. V.: 3,5 cm; pr. mejen s cikcakasto črto. Vel.: 2,5 × 2,9 cm; db.: 0,7 cm; teža: 5 g. 2,1−3,9 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 49 g. 1385 sek. 11, kv. 183, SE 1, št. risbe AŠ11 1393 sek. 12, kv. 227b, SE 1, št. risbe AŠ86 Odlomek ustja in ostenja livarskega lončka (pozna bronasta Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površi- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: ne: brisanje; trdota: trda; barva: rdeča, znotraj rjava; žganje: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: poševne nepopolno oksidacijsko; na odlomku so vidni sledovi brona. kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 4,1 × 5,4 cm; db.: 0,6 cm; Vel.: 4,4 × 4,2 cm; db.: 1,1 cm; teža: 26 g. teža: 23 g. 1386 sek. 11, kv. 182a, SE 1, št. risbe AŠ44 1394 sek. 12, kv. 197b, SE 1, št. risbe D678 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: nje; trdota: trda; barva: sivorjava, znotraj svetlo rumenorjava; brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: nepopolno žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: odtisi prstov na robu oksidacijsko. Vel.: 6,1 × 3,9 cm; db.: 1,2 cm; teža: 35 g. ustju. Vel.: 3,6 × 6,2 cm; db.: 1 cm; teža: 30 g. 1395 sek. 12, kv. 227, SE 1, št. risbe AŠ85 1387 sek. 11, kv. 182b, SE 1, št. risbe AŠ52 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno oksidacij- trda; barva: rumenordeča, znotraj rjava; žganje: nepopolno sko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 3,2 × oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastič- 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 17 g. no rebro. Vel.: 5,9 × 5,5 cm; db.: 1 cm; teža: 44 g. 1396 sek. 12, kv. 227a, SE 1, št. risbe AŠ87 1388 sek. 11, kv. 182a, SE 1, št. risbe AŠ46 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek vbočenega dna in ostenja posode, verjetno skodelice Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončar- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- ske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: redukcijsko. 3,9 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 19,6cm; teža: 43 g. Ohr. v.: 1,2 cm; db.: 0,5 cm; pr. d.: 2,9 cm; teža: 16 g. 1397 sek. 12, kv. 227, SE 1, št. risbe D584 1389 sek. 11, kv. 186, SE 1, št. risbe AŠ36 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, lezovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; barva: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na spodnji tretjini trda; barva: rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,4 × 3,2 cm; pr. 1,4−4,5 cm; pr.: 0,4 cm; teža: 36 g. 7,7 cm; db.: 1 cm; teža: 52 g. 1390 sek. Z1, kv. 28, SE 1, št. risbe AŠ612 1398 sek. 12, kv. 254, SE 1, št. risbe AŠ4 Odlomek ostenja posode s predrtim ročajem (pozna bronasta Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, siva; žganje: redukcijsko/ temno siva; žganje: redukcijsko; okras: na vratu niz vtisnjenih oksidacijsko. Vel.: 3,6 × 4,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 27 g. drobnih krožcev. Vel.: 4,6 × 6,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 20 g. 1391 sek. Z1, kv. 28, SE 1, št. risbe AŠ295 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/ redukcijsko; okras: na ostenju dve vrezani vodoravni črti, pod njima dve vrezani poševni črti. Vel.: 2 × 1,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 1 g. 446 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1385 1384 1386 1387 1388 1390 1389 1391 1392 1393 1394 1395 1396 1397 1398 SE 1, merilo 1 : 3. 447 1399 sek. 12, kv. 254, SE 1, št. risbe AŠ2 vtisnjenih drobnih krožcev narejena več črtna girlanda, valov- Stožčasto keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- nica ali krog. Vel.: 6,5 × 6 cm; db.: 0,9−1,4 cm; teža: 58 g. ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, 1407 sek. 16, kv. /, SE 1, št. risbe AŠ230 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). barva: rjava, temno sive lise; žganje: nepopolno oksidacijsko. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, V.: 2,8 cm; pr. 2,5−3,8 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 49 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1400 sek. 12, kv. 257, SE 1, št. risbe AŠ17 trda; barva: zelo temno siva, znotraj svetlo rumenorjava; žga- Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto- nje: oksidacijsko/redukcijsko. Vel.: 7,3 × 4,2 cm; db.: 0,7 cm; ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramik, teža: 51 g. železovi oksidi a); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 1408 sek. 17, kv. 294, SE 1, št. risbe AŠ246 barva: zelo bledo rjava, znotraj siva; žganje: redukcijsko/oksi-Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna dacijsko. V.: 2,4 cm; pr. 1,5−3,5 cm; pr.: 0,7 cm; teža: 19 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železo-1401 sek. 12, kv. 197b, SE 1, št. risbe D679 vi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomek svitka (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,7 × 2,3 cm; db.: 1,4 cm; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, žele- teža: 12 g. zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 1409 sek. 19, kv. 378, SE 1, št. risbe D505 rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko. V.: 3,4 cm; pr. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba?). Prostoroč-10,6 cm; pr.: 3,1 cm; teža: 41 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1402 sek. 13, kv. 235, SE 1, št. risbe AŠ84 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na ramenu tri Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, vodoravni vrezi. Vel.: 5 × 7,2 cm; db.: 0,8 cm; teža: 29 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1410 sek. 19, kv. 378, SE 1, št. risbe D508 trda; barva: siva; žganje: redukcijsko; okras: poševni žlebovi na Odlomek držaja posode (pozna bronasta doba?). Prostoročna vratu in ramenu. Vel.: 2,1 × 3,6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1403 sek. 13, kv. 232, SE 1, št. risbe AŠ58 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: Odlomek ustja z ostenjem posode (pozna bronasta doba). trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 3,3 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, db.: 2,6 cm; teža: 22 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1411 sek. 19, kv. 378, SE 1, št. risbe D506 trda; barva: rumenordeča, znotraj siva; žganje: nepopolno Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna oksidacijsko; okras: drobni vrezi na robu ustju. Vel.: 3,3 × izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera-3,5 cm; db.: 0,8 cm; teža: 13 g. mika, apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 1404 sek. 13, kv. 250, SE 1, št. risbe AŠ114 trdota: trda; barva: temno rjava; žganje: oksidacijsko; okras: Odlomek piramidalne keramične uteži (pozna bronasta doba). kanelure na vrhu ročaja. Vel.: 6,3 × 3,4 cm; db.: 1,4 cm; teža: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 35 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1412 sek. 19, kv. 379, SE 1, št. risbe D507 nje; trdota – mehka; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Piramidalne keramična utež (pozna bronasta doba). Prosto-Vel.: 6,8 × 4,6 × 5,6 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 13 g. ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kre-1405 sek. 15, kv. 285, SE 1, št. risbe AŠ67 men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 5,8 × Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (slju- 3,3 × 2,55 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 36 g. da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: 1413 sek. 25, kv. 457, SE 1, št. risbe PN17 brisanje; trdota: trda; barva: zunaj rumenorjava, znotraj siva; Kamniti odbitek/jedro (pozna bronasta doba?). Vel.: 2,1 × žganje: nepopolno oksidacijsko. Vel.: 4,1 × 3,3 cm; db.: 0,6 cm; 2 cm; db.: 0,85 cm; teža: 4 g. teža: 16 g. 1406 1414 sek. 38, kv. 20, SE 1, št. risbe PN17 sek. 15, kv. /, SE 1, št. risbe AŠ228 Bikonično keramično vretence (pozna bronasta doba). Prosto-Odlomek ostenja posode (po-ročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, zna bronasta doba). Prostoročna železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; izdelava; zrnavost lončarske gline: barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. zelo fina (sljuda, kremen, keramika, V.: 3,1 cm; pr. 2,9−5,2 cm; pr.: 0,7 cm; železovi oksidi); obdelava povr-teža: 73 g. šine: brisanje; trdota: trda; barva: zunaj črna, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/redukcijsko; okras: na ostenju psevdovrvičasto in z nizom 448 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1399 1401 1400 1404 1402 1403 1405 1406 1407 1408 1410 1409 1411 1412 1414 1413 SE 1; 1413 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 449 1415 sek. S28, kv. 4070, SE S1, št. risbe AŠ522 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: sivorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, okras: na ostenju lestvičast okras in vodoravna vrezana črta. kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; dode- Vel.: 3 × 4 cm; db.: 0,9 cm; teža: 11 g. lava površine: glineni premaz; trdota: trda; barva: temno siva; 1424 sek. S27, kv. 3823, SE S1, št. risbe AŠ23 žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 13,5 cm; Odlomek ročaja pekve (pozna bronasta doba). Prostoroč-teža: 8 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 1416 sek. S28, kv. 4139, SE S1, št. risbe AŠ528 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 6,8 × 4 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, db.: 2 cm; teža: 77 g. kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1425 sek. S27, kv. 3862, SE S1, št. risbe AŠ22 nje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-3,8 × 3,7 cm; db.: 0,6 cm; teža: 15 g. na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, 1417 sek. S28, kv. 4153, SE S1, št. risbe AŠ534 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: bledo rdečerjava; žganje: oksidacijsko; okras: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, razčlenjeno na ostenju vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,8 × kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 2,8 cm; db.: 0,8 cm; teža: 11 g. nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: 1426 sek. S26, kv. 3744, SE S1 št. risbe AŠ118 na ramenu poševna kanelura. Vel.: 3,2 × 3,1 cm; db.: 0,3 cm; Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). teža: 4 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1418 sek. S27, kv. 3925, SE S1, št. risbe AŠ29 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bronasta barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,5 × 3,3 cm; doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina db.: 0,5 cm; teža: 16 g. (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 1427 sek. S26, kv. 3786, SE S1, št. risbe AŠ94 trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; žganje: nepopolno oksida-Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). cijsko. V.: 3,3 cm; pr. 1,3−3,3 cm; pr.: 0,4 cm; teža: 6 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1419 sek. S27, kv. 3955, SE S1, št. risbe AŠ31 kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta mehka; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno oksidacij- doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina sko. Vel.: 5 × 5,2 cm; db.: 1 cm; teža: 15 g. (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 1428 sek. S26, kv. 3757, SE S1, št. risbe AŠ95 trdota: trda; barva: rjava; žganje: oksidacijsko. V.: 3,11 cm; pr. Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). 1,4−4,1 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 12 g. Prostoročna izdelava; svetlo siva barva; na držaju odtisi; prež-1420 sek. S27, kv. 3899, SE S1, št. risbe AŠ27 gan. Vel.: 4 × 2,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 1429 sek. S26, kv. 3732, SE S1, št. risbe AŠ112 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, ke-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-ramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, žganje: redukcijsko. Vel.: 4,2 × 5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 18 g. organski delci, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; 1421 sek. S27, kv. 3925, SE S1, št. risbe AŠ28 trdota: mehka; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksida- Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). cijsko; okras: na ramenu gladko vodoravno plastično rebro. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Vel.: 6,5 × 4,6 cm; db.: 1,1 cm; teža: 28 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1430 sek. S26, kv. 3710, SE S1, št. risbe AŠ108 trda; barva: sivorjava, znotraj rdečkastorjava in siva; žganje: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 3,1 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, žele-18,8 cm; teža: 14 g. zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: 1422 sek. S27, kv. 3895, SE S1, št. risbe AŠ26 svetlo rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). oksidacijsko; okras: na ostenju trije vodoravni vrezi in poševni Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, vrez. Vel.: 4,4 × 3,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 22 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1431 sek. S26, kv. 3739, SE S1, št. risbe AŠ130 trda; barva: bledo rdeča, znotraj temno siva; žganje: redukcij-Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna sko/oksidacijsko. Vel.: 5,4 × 4,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: 30 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, 1423 sek. S27, kv. 3966, SE S1, št. risbe AŠ33 kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, na ostenju plastično rebro. Vel.: 4,4 × 3,4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 22 g. 450 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1415 1416 1417 1418 1420 1419 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1428 1427 1429 1430 1431 SE S1, merilo 1 : 3. 451 1432 sek. S25, kv. 3568, SE S1, št. risbe PN13 1441 sek. S16, kv. 2167, SE S1, št. risbe AŠ5 Odbitek/jedro iz kamna rjave barve (pozna bronasta doba). Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bronasta Vel.: 1,9 × 1,3 × 0,9 cm; teža: 3 g. doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna 1433 (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: sek. S25, kv. 3597, SE S1, št. risbe R27 − nova Odbitek/jedro iz kamna rjave barve (pozna bronasta doba). sko; okras: na zgornji ploskvi navpični vrezi. Ohr. v.: 2,2 cm; pr. brisanje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacij- Vel.: 3,1 × 2,9 × 1,4 cm. 1,8−3,8 cm; pr.: 0,8 cm; teža: 11 g. 1434 sek. S23, kv. 3219, SE S1, št. risbe AŠ122 1442 sek. S15, kv. 1848, SE S1, št. risbe AŠ72 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja majhne sklede (pozna bronasta Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: (sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: mehka; barva: rde-mehka; barva: rjava, siva; nepopolno oksidacijsko; okras: čerumena in siva; okras: pod ustjem vodoraven trak, sestavljen vodoravne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 4 × 3 cm; db.: iz dveh vrezanih črt in niza vtisnjenih drobnih krožcev med 0,4 cm; teža: 17 g. njima; prežgan. Vel.: 3 × 2,8 cm; db.: 0,4 cm; teža: 3 g. 1435 sek. S23, kv. 3195, SE S1, št. risbe AŠ102 1443 sek. S15, kv. 742, SE S1, št. risbe AŠ76 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja skleda (pozna bronasta doba). Pro-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; mehka; barva: rjava, temno siva; nepopolno oksidacijsko. Vel.: trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko. 3,8 × 3,7 cm; db.: 0,4−0,6 cm; teža: 21 g. Vel.: 3,2 × 3,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 15 g. 1436 sek. S23, kv. 3205, SE S1, št. risbe AŠ120 1444 sek. S15, kv. 1719, SE S1, št. risbe AŠ74 Odlomek bikoničnega keramičnega vretenca (pozna bronasta Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, (sljuda, keramika, organski delci, železovi oksidi); obdelava po-kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-vršine: brisanje; trdota: mehka; barva: rjava, znotraj tudi siva; nje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. nepopolno oksidacijsko. Vel.: pr. 3,3 cm; teža: 7 g. Vel.: 3 × 4,7 cm; db.: 1,1 cm; teža: 24 g. 1437 sek. S23, kv. 3286, SE S1, št. risbe AŠ124 1445 sek. S15, kv. 1403, SE S1, št. risbe AŠ75 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kremen, železovi oksidi); trdota: trda; barva: rjava, siva; nepo-keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: polno oksidacijsko; površina izprana. Vel.: 4,3 × 4,1 cm; db.: trda; barva: svetlo rumenorjava; žganje: oksidacijsko; okras: na 0,6 cm; teža: 22 g. vratu vodoravni žlebovi in poševni žleb. Vel.: 2,7 × 2,6 cm; db.: 1438 sek. S22, kv. /, SE S1, št. risbe AŠ78 0,7 cm; teža: 7 g. Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1446 sek. S14, kv. 1695, SE S1, št. risbe AŠ58 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, nje; trdota: trda; barva: svetlo rumenorjava, siva; nepopolno keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: trda; barva: sivorjava, znotraj rdečkastorjava; žganje: nepopol-2,3 × 3,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 6 g. no oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 2,2 cm; db.: 0,9 cm; teža: 6 g. 1439 sek. S22, kv. 3001, SE S1, št. risbe AŠ62 1447 sek. S14, kv. 1517, SE S1, št. risbe AŠ55 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa-kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri-nje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcijsko. sanje; trdota: trda; barva: oranžnorjava; žganje: oksidacijsko; Vel.: 2,3 × 3,8 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. okras: odtisi prsta na robu ustju. Vel.: 2,7 × 3 cm; db.: 0,6 cm; 1440 sek. S22, kv. /, SE S1, št. risbe AŠ64 teža: 4 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1448 sek. S14, kv. 1517, SE S1, št. risbe AŠ54 izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami-Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: svetlo rjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/ keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: oksidacijsko; okras: na ostenju vodoravna žlebova. Vel.: 2,5 × trda; barva: rdečerumena, znotraj siva; žganje: nepopolno 2,3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 4 g. oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 3,4 cm; db.: 0,4 cm; teža: 6 g. 452 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1432 1433 1434 1435 1437 1436 1439 1438 1440 1442 1441 1443 1444 1445 1446 1447 1448 SE S1; 1432, 1433 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 453 1449 sek. S14, kv. 1724, SE S1, št. risbe AŠ56 1458 sek. S11, kv. 1487, SE S1, št. risbe AŠ33 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva, znotraj svetlo rdeča; žganje: oksi- trda; barva: svetlo rjava, rumenordeča, znotraj temno siva; dacijsko/redukcijsko; okras: vodoravne fasete na ramenu. Vel.: žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: 5,4 × 7 cm; db.: 1 cm; 2,8 × 2,3 cm; db.: 0,4 cm; teža: 8 g. teža: 35 g. 1450 sek. S14, kv. 1880, SE S1, št. risbe AŠ40 1459 sek. S11, kv. 1637, SE S1, št. risbe AŠ6 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava in rdečerjava; žganje: nepopolno oksida- trda; barva: svetlo rdečkastorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: cijsko; okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,8 × 3 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 18 cm; teža: 18 g. 2,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. 1460 sek. S11, kv. 1643, SE S1, št. risbe AŠ50 1451 sek. S14, kv. 1872, SE S1, št. risbe R28 − nova Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Izvrtek sekire iz dacita (?) (pozna bronasta doba). V.: 3,8 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, pr.: 0,8−1,1 cm. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1452 trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,4 × sek. S13, kv. 1820, SE S1, št. risbe AŠ84 4,4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. Odlomek stožčastega keramičnega vretenca (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina 1461 sek. S11, kv. 2051, SE S1, št. risbe AŠ37 (sljuda, kremen, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: temno rumenordeča, sive lise; žganje: redukcijsko/ Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, oksidacijsko. Ohr. v.: 2,3 cm; pr. 2,7−4 cm; pr.: 0,5 cm; teža: 12 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1453 trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 1,7 × 2,2 cm; sek. S13, kv. 1736, SE S1, št. risbe AŠ74 db.: 0,4 cm; teža: 2 g. Odlomek ustja in ostenj posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1462 sek. S11, kv. 1794, SE S1, št. risbe AŠ30 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna nje; trdota: trda; barva: temno sivorjava; žganje: redukcijsko; izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- okras: pod ustjem vodoravni držaj. Vel.: 2,7 × 2,9 cm; db.: mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 0,5 cm; teža: 5 g. barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; okras: na ostenju 1454 razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 4,5 × 5,6 cm; db.: sek. S13, kv. 1818, SE S1, št. risbe AŠ85 0,8 cm; teža: 20 g. Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1463 sek. S11, kv. 1465, SE S1, št. risbe AŠ54 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- nje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, Ohr. v.: 4,6 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: 11,5 cm; teža: 22 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1455 trda; barva: rdečerumena; žganje: nepopolno oksidacijsko; sek. S11, kv. 1624, SE S1, št. risbe AŠ45 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). 3,5 × 4,6 cm; db.: 1,1 cm; teža: 22 g. okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1464 sek. S11, kv. 1771, SE S1, št. risbe AŠ43 nje; trdota: trda; barva: rumenordeča, siva; žganje: nepopolno Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna oksidacijsko. Vel.: 2,8 × 2,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1456 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: sek. S11, kv. 2076, SE S1, št. risbe AŠ46 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). sko; okras: na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. trda; barva: rdečkastorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacij- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Vel.: 4,8 × 3,9 cm; db.: 0,9 cm; teža: 18 g. keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 1465 trda; barva: rjavosiva, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. sek. S11, kv. 2051, SE S1, št. risbe AŠ36 Ohr. v.: 2,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 23,7 cm; teža: 13 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1457 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, sek. S11, kv. 1486, SE S1, št. risbe AŠ8 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). trda; barva: rdeča, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 2,9 × keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: 3,4 cm; db.: 0,8 cm; teža: 12 g. trda; barva: rumenordeča; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Ohr. v.: 2,2 × 3,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 10 g. 454 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1449 1450 1451 1453 1454 1452 1455 1457 1456 1458 1459 1462 1460 1461 1463 1464 1465 SE S1; 1451 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 455 1466 sek. S11, kv. 1922, SE S1, št. risbe AŠ48 1474 sek. S7, kv. 962, SE S1, št. risbe AŠ73 Odlomek ročaja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: glajenje; trdota: železovi oksidi); obdelava površine: zunaj poliranje, znotraj trda; barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: gladko brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. plastično rebro na vrhu ročaja. Vel.: 6 × 4 cm; db.: 1,9 cm; Vel.: 5,6 × 2,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: 15 g. teža: 35 g. 1475 sek. S7, kv. 689, SE S1, št. risbe AŠ48 1467 sek. S11, kv. 1471, SE S1, št. risbe AŠ56 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; bar- keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: va: temno siva, bledo rjavo; žganje: nepopolno oksidacijsko. trda; barva: temno rdečerjava, znotraj zelo temno siva; Vel.: 3,2 × 3,7 cm; db.: 0,6−0,7 cm; teža: 21 g. teža: 28 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 1468 vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,3 × 5,4 cm; db.: 0,85 cm; žganje: redukcijsko/oksidacijsko; okras: na ostenju razčlenjeno 1476 sek. S7, kv. 861, SE S1, št. risbe AŠ59 sek. S11, kv. 1622, SE S1, št. risbe AŠ51 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Odlomek ostenja posode z držajem (pozna bronasta doba). barva: bledo rjava; oksidacijsko; okras: na vratu vrezi. Vel.: 3,6 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, × 2,7 cm; db.: 0,4−0,6 cm; teža: 5 g. oksidacijsko. Vel.: 3,6 × 4,5 cm; db.: 1 cm; teža: 26 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kremen, 1469 nje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- 1477 sek. S7, kv. 1029, SE S1, št. risbe AŠ47 sek. S9, kv. 714, SE S1, št. risbe AŠ77 keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna trda; barva: bledo rjava, temno siva; nepopolno oksidacijsko; izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- okras: na zgornji tretjini posode razčlenjeno plastično rebro. mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Vel.: 5 × 3,8 cm; db.: 0,9 cm; teža: 30 g. × 4,3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 25 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, 1470 tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 5,1 barva: rdečerumena; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji 1478 sek. S7, kv. 1125, SE S1, št. risbe AŠ67 sek. S9, kv. 721, SE S1, št. risbe AŠ47 nezgoreli organski delci, železovi oksidi); obdelava površine: Odlomek ostenja cedila (pozna bronasta doba). brisanje; trdota: mehka; barva: svetlo rjava, znotraj siva; žga- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: nje: nepopolno oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini posode zelo fina (sljuda, železovi oksidi); obdelava povr- razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 8,9 × 3,5 cm; db.: šine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; 0,7 cm; teža: 41 g. teža: 1 g. žganje: redukcijsko. Vel.: 1,9 × 1,6 cm; db.: 0,4 cm; 1479 sek. S7, kv. 1025, SE S1, št. risbe AŠ52 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- 1471 sek. S9, kv. 1259, SE S1, št. risbe AŠ50 na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: rdečerjava, znotraj temno siva; žganje: nepopolno oksi- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- dacijsko; okras: na ostenju gladko vodoravno plastično rebro. nje; trdota: trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: Vel.: 4,5 × 3,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 23 g. 3,1 × 3,8 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. 1480 sek. S7, kv. 1027, SE S1, št. risbe AŠ40 1472 sek. S8, kv. 1827, SE S1, št. risbe AŠ82 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: zelo bledo rjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksi- trda; barva: zelo temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacij- dacijsko; okras: na ramenu vodoravni vrezi. Vel.: 3,5 × 3,5 cm; sko/redukcijsko. Vel.: 3,9 × 3,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 15 g. db.: 0,7 cm; teža: 17 g. 1473 sek. S7, kv. 1027, SE S1, št. risbe AŠ38 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (slju- da, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,5 × 2,9 cm; db.: 0,6 cm; teža: 15 g. 456 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1466 1467 1468 1469 1471 1470 1472 1473 1474 1475 1477 1476 1478 1479 1480 SE S1, merilo 1 : 3. 457 1481 sek. S6, kv. 1307, SE S1, št. risbe AŠ15 1489 sek. S5, kv. 826, SE S1, št. risbe AŠ13 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- nje; trdota: trda; barva: zelo bledo rjava in temno siva; žganje: nje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: nepopolno oksidacijsko; površina delno izprana. Vel.: 3,2 × 3,7 × 4 cm; db.: 1,5 cm; teža: 19 g. 2,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 14 g. 1490 sek. S5, kv. 823, SE S1, št. risbe AŠ9 1482 sek. S6, kv. 1330, SE S1, št. risbe AŠ16 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, že- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: apnenec, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: rdečerumena, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: trda; barva: siva in rdečesiva; žganje: nepopolno oksidacijsko. na ostenju razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 2,8 × Vel.: 3,5 × 3,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 15 g. 5,2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 13 g. 1483 sek. S6, kv. 1332, SE S1, št. risbe AŠ19 1491 sek. S5, kv. 816, SE S1, št. risbe AŠ10 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoroč- izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, na izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko; okras: na zgornji na zgornji tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično tretjini posode razčlenjeno vodoravno plastično rebro. Vel.: 3,7 rebro. Vel.: 4,2 × 3,5 cm; db.: 0,6 cm; teža: 24 g. × 4,6 cm; db.: 0,9 cm; teža: 20 g. 1484 sek. S6, kv. 1004, SE S1, št. risbe AŠ17 1492 sek. S5, kv. 987, SE S1, št. risbe AŠ19 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, organski Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, ostanki, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdo- kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- ta: trda; barva: temno siva; žganje: nepopolno oksidacijsko, nje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko. okras: na ostenju vodoravni in poševni vrezi v obliki lestvice, Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,85 cm; pr. d.: 9,2 cm; teža: 30 g. 25 g. nad njimi poševni vrez. Vel.: 2,8 × 3,9 cm; db.: 1,9 cm; teža: 1493 sek. S5, kv. 1001, SE S1, št. risbe AŠ28 Odlomek ostenja posode z ročajem (pozna bronasta doba). 1485 sek. S6, kv. 1326, SE S1, št. risbe AŠ01 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek polovalnega keramičnega vretenca (pozna bronasta kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,5 (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: × 4,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 31 g. 36 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, 1486 nepopolno oksidacijsko. Vel.: pr. 2,7−3,1 cm; pr.: 0,6 cm; teža: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerjava in rdečesiva; žganje: 1494 sek. S5, kv. 1472, SE S1, št. risbe AŠ29 sek. S6, kv. 1326, SE S1, št. risbe AŠ03 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, glajenje; trdota: Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). trda; barva: zelo temno siva, znotraj oranžnorjava; žganje: Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, oksidacijsko/redukcijsko; okras: na vratu vodoravni vrezi. Vel.: kremen, keramika, železovi oksidi); površine: izprana; trdota: 2,7 × 4,2 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. dacijsko. Vel.: 6−6,9 cm; db.: 1,1 cm; pr. d.: 11,2 cm; teža: 66 g. trda; barva: rdečerjava in rdečesiva; žganje: nepopolno oksi- 1495 sek. S5, kv. 1150, SE S1, št. risbe AŠ23 Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna 1487 sek. S5, kv. 831, SE S1, št. risbe AŠ21 izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, kera- Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). mika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, barva: temno siva, rdeče lise, znotraj rjava; žganje: nepopolno kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: bri- oksidacijsko; okras: na vratu vodoravni vrezi. Vel.: 2,6 × 3,1 cm; sanje; trdota: trda; barva: rjavorumena; žganje: oksidacijsko; db.: 1 cm; teža: 8 g. db.: 0,5 cm; pr. u.: 22 cm; teža: 16 g. okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Ohr. v.: 3,6 cm; 1496 sek. S2, kv. 329, SE S1, št. risbe AŠ161 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). 1488 sek. S5, kv. 1152, SE S1, št. risbe AŠ22 Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, nje; trdota: trda; barva: rumenordeča; žganje: oksidacijsko; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- okras: poševne kanelure na ustju in ramenu. Vel.: 2,4 × 5,1 cm; nje; trdota: trda; barva: rdeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. db.: 0,6 cm; teža: 9 g. Vel.: 4,9 × 4,8 cm; db.: 1,1 cm; teža: 29 g. 458 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1481 1483 1482 1484 1485 1486 1487 1488 1489 1490 1493 1492 1491 1494 1495 1496 SE S1, merilo 1 : 3. 459 1497 sek. S2, kv. 475, SE S1, št. risbe AŠ183 1504 sek. S28, kv. 4145, SE 1, št. risbe AŠ533 Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča- železovi oksidi); obdelava površine: brisanje, glajenje; trdota: snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen, trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,1 × 3,6 cm; železovi oksidi); obdelava površine: db.: 0,5 cm; teža: 7 g. brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: 1498 redukcijsko. Ohr. v.: 2,8 cm; db.: 0,5 cm; pr. sek. S2, kv. 454, SE S1, št. risbe AŠ181 u.: 15,5 cm; teža: 21 g. Odlomek dna in ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, že- 1505 sek. S28, kv. 4139, SE 1, št. risbe AŠ526 lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: Odlomek dna in ostenja lonca (mlajša železna doba). Prosto- siva, znotraj zelo bledo rjava; žganje: nepopolno oksidacijsko. ročna izdelava in dodelava na počasnem vretenu; zrnavost Ohr. v.: 1,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. d.: 8,1 cm; teža: 14 g. lončarske gline: fina (grafit, kremen, železovi oksidi); obdelava 1499 površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: oksidacij- sek. S2, kv. 482, SE S1, št. risbe AŠ155 Odlomek ustja in ostenja posode (pozna bronasta doba). db.: 0,5 cm; pr. d.: 16,1 cm; teža: 59 g. sko; okras: navpične kanelure/žlebovi na dnu. Ohr. v.: 1,7 cm; Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: groba (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: zunaj 1506 sek. 11, kv. 185, SE 1, št. risbe AŠ7 brisanje, znotraj glajenje; trdota: trda; barva: rumenordeča, Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša znotraj sivorumenordeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča- Vel.: 5,8 × 7 cm; db.: 0,9 cm; teža: 56 g. snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen, 1500 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; sek. S2, kv. 256, SE S1, št. risbe AŠ115 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). Pro- 0,5 cm; teža: 11 g. barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,2 × 3,8 cm; db.: storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kre- men, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; T. 103 trdota: trda; barva: svetlo sivorjava; žganje: oksidacijsko; okras: 1507 sek. 1, kv. 14, 15, SE 1, PN 1, št. risbe AŠ7 na ostenju vodoravna vreza. Vel.: 3,1 × 2,6 cm; db.: 0,6 cm; Dvoročajna skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem po- teža: 18 g. sode (rimsko obdobje). Glazirana keramika. Izdelava na vre- 1501 tenu; Gl1; zrnavost lončarske gline: zelo fina (zelo fina zmerno sek. S2, kv. 247, SE S1, št. risbe AŠ180 gosta sljuda na površini, redki drobni železovi oksidi); trdota: Odlomek ostenja posode (pozna bronasta doba). Prostoročna mehka; barva: siv prelom, rumenkasto rdeča np, olivno zelena izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, kerami- glazura na zp; žganje: redukcijsko, v končni fazi oksidacijska ka, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; atmosfera; okras: vodoravni žlebovi, med njimi pasovi kolešč- barva: zelo temno siva, znotraj rjava; žganje: oksidacijsko/ kanja (trikotni vtisi). Vel.: 4,7 × 3,8 cm; db.: 0,4 cm; teža: 11 g. redukcijsko; okras: na vratu vodoravni vrezi, nad njim več črtni vrezani trikotnik ali cikcak. Vel.: 2,8 × 3,7 cm; db.: 0,6 cm; teža: 1508 sek. 3, kv. 43a, SE 1, št. risbe Dr4 6 g. Skleda ali trinožnik – odlomek ustja S-oblike z ostenjem poso- 1502 de (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; sek. 9, kv. 161, SE 1, št. risbe AŠ24 KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (keramika, sljuda, žele- Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša zovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča- trdota: trda; barva: zelo temno siva; površina svetlo siva; žga- snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen, nje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdo- vodoravne kanelure. Vel.: 5 × 6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 29 g. ta: trda; barva: zelo temno siva; žganje: redukcij- sko. Vel.: 2,4 × 2,9 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. 1509 sek. 4, kv. 38, SE 1, št. risbe AŠ297 1503 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- sek. 9, kv. 132, SE 1, št. risbe AŠ2 bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4a; zrnavost Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljenim ustjem (mlajša lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); železna doba). Prostoročna izdelava in dodelava na poča- luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; snem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (grafit, kremen, barva: zelo temno siva, notranja površina sivkasto rjava; železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; žganje: redukcijsko; glavničast okras v obliki polkrožnih trakov. barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,7 × 3,8 cm; db.: Ohr. v.: 5,3 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 16,4 cm; teža: 29 g. 0,5 cm; teža: 10 g. 460 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1505 1507 1506 1508 1509 1497–1501 SE S1, 1502–1509 SE 1; merilo 1 : 3. 461 1510 sek. 5, kv. 94, SE 1, št. risbe AŠ136 1517 sek. 5, kv. 110, SE 1, št. risbe AŠ306 Krožnik − odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Lonec – odlomek okrašenega ostenja (rimsko obdobje). Ku- Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr hinjska keramika. Izdelava na vretenu;KK1, zrnavost lončarske 1a; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); moč- oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: no luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: rumenkasto rdeča, sledovi rdečega premaza; žganje: oksida- trda; barva: bledo rjava bp, zelo temno siv prelom; žganje: cijsko. Vel.: 2,9 × 4,1 cm; db.: 0,7 cm; teža: 6 g. redukcijsko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju; vodoraven 1511 metličast okras. Vel.: 5,5 × 5,6 cm; db.: 0,7 cm; teža: 24 g. sek. 5, kv. 93, SE 1, št. risbe AŠ228 Trinožnik – odlomek ravnega ustja z narebrenim ostenjem 1518 sek. 5, kv. 110, SE 1, št. risbe AŠ304 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Na- KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (zelo redka sljuda, mizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske keramika, organske primesi, železovi oksidi); zelo luknjičava gline: fina (obilna sljuda po površini, redki drobni kremen, keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: bledo rjava bp, siv prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko trda; barva: temno siva, znotraj svetlo siva; žganje: oksidacij- atmosfero pri ohlajanju; okras: vodoravne kanelure. Vel.: 3,1 × sko, prežgano. Ohr. v.: 1,8 cm; db.: 0,6 cm; pr.: 16,8 cm; teža: 6,1 cm; db.: 0,6 cm; teža: 25 g. 21 g. 1512 sek. 5, kv. 94, SE 1, št. risbe AŠ390 1519 sek. 6, kv. 96, SE 1, št. risbe AŠ82 Lonec – odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Kuhinj- Trinožnik – odlomek ustja z narebrenim ostenjem posode ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, keramika, or- brisanje; trdota: zelo trda; barva: rumeno−rdeča, siv prelom; ganske primesi, železovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,3 cm; pr. površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; žganje: u.: 18,8 cm; teža: 11 g. nepopolno oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure. Vel.: 2,8 × 1513 3,7 cm; db.: 0,9 cm; pr.: 16,8 cm; teža: 12 g. sek. 5, kv. 94, SE 1, št. risbe AŠ391 Lonec – odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Kuhinj- 1520 sek. 6, kv. 104, SE 1, št. risbe AŠ94 ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: Skleda – odlomek ustja z ostenjem (srednji/novi vek). Ku- fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- hinjska keramika. Izdelava na hitrem vretenu; KK6; zrnavost nje; trdota: zelo trda; barva: svetlo rumenosiva površina, rdeč- lončarske gline: fina (drobna sljuda, kremen, železovi oksidi); kasto rjav prelom; žganje: oksidacijsko z redukcijsko atmosfero obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva zp, pri ohlajanju. Vel.: 3 × 4,5 cm; db.: 0,7 cm; teža: 15 g. svetlo siva np, črn prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko 1514 atmosfero pri ohlajanju. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,8 cm; pr. u.: sek. 5, kv. 95, SE 1, št. risbe AŠ375 10,5 cm; teža: 34 g. Lonec – odlomek visečega ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, 1521 sek. 6, kv. 96, SE 1, št. risbe AŠ78 kremen, keramika, železovi oksidi); luknjičava keramika; obde- Krožnik – odlomek ustja z ostenjem in dnom (srednji/novi lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zunanja površina vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost oranžna, notranja površina temno rjava, prelom temno siv; lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obde- žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: vodoravni žlebovi. Vel.: lava površine: brisanje; trdota: trda; barva: površina temno 2,9 × 2,8 cm; db.: 0,3 cm; teža: 6 g. sivorjava, črn prelom; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,1 × 3,4 cm; 1515 db.: 1 cm; teža: 23 g. sek. 5, kv. 92, SE 1, št. risbe AŠ363 Lonec – odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). 1522 sek. 6, kv. 100, SE 1, št. risbe AŠ6 Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK3; zrnavost lončar- Pokrov – odlomek roba z narebrenim ostenjem (rimsko ob- ske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava dobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno rjav prelom, zelo lončarske gline: zelo fina (obilna sljuda, organske primesi, temno siva površina; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 2,2 cm; db.: železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; 0,6 cm; pr. u.: 14,8 cm; teža: 20 g. barva: svetlo rjava do temno siva; žganje: oksidacijsko; okras: 1516 vodoravne kanelure. Vel.: 7,1 × 6,8 cm; db.: 1,6 cm; teža: 44 g. sek. 5, kv. 110, SE 1, št. risbe AŠ305 Shrambeni lonec – odlomek vodoravnega ustja z okrašenim 1523 sek. 6, kv. 104, SE 1, št. risbe AŠ95 ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- vretenu; N3; zrnavost lončarske gline: fina (obilna sljuda na bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost površini, obilen droben kremen, keramika, železovi oksidi); lončarske gline: fina (redka sljuda, organske primesi, železovi obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rume- oksidi); rahlo luknjičava; obdelava površine: brisanje; trdota: norjava; žganje: oksidacijsko; metličast okras. Vel.: 5,1 × 5 cm; trda; barva: zelo temno siva, površina rjava; žganje: redukcij- db.: 0,9 cm; teža: 24 g. sko; okras: vodoravni žlebovi. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 17 cm; teža: 14 g. 462 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1510 1511 1512 1513 1514 1515 1516 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 SE 1, merilo 1 : 3. 463 1524 sek. 8, kv. 146, SE 1, št. risbe AŠ146 1531 sek. 9, kv. 130, SE 1, št. risbe AŠ3 Odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Kuhinj- Lonec ali vrč – odlomek dna z ostenjem posode (novi vek). ska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost lončarske Namizna ali kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK3; gline: drobna (redka sljuda, organske primesi, obilni železovi zrnavost lončarske gline: drobna (zmerni drobni vključki: oksidi in apnenec); trdota: trda; barva: temno rjava površina, sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: črn prelom; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 5,2 cm; db.: 0,6 cm; pr. brisanje; trdota: trda; barva: sivorjav prelom in zp, np svetlo u.: 28,4 cm; teža: 51 g. rdeča; žganje: nepopolno oksidacijsko. Ohr. v.: 1,9 cm; pr. d.: 1525 6,4 cm; teža: 93 g. sek. 8, kv. 156, SE 1, št. risbe AŠ60 Skleda ali trinožnik – odlomek okrašenega ostenja (rimsko 1532 sek. 9 (kolektor), kv. 157a, SE 1, št. risbe AŠ4 obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost Krožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- lončarske gline: fina (sljuda, keramika, organske primesi, že- bje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost lezovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: lončarske gline: zelo fina (obilna sljuda, zelo redki kremen, površina rjava, prelom siv; žganje: redukcijsko z oksidacijsko keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: atmosfero v končni fazi; okras: vodoravni žlebovi. Ohr. v.: trda; barva: svetlo rjava; žganje: oksidacijsko; okras: vodoravni 3,8 cm; db.: 0,6 cm; pr.: 16,6 cm; teža: 17 g. vrezi. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 17,6 cm; teža: 45 g. 1526 sek. 8, kv. 156, SE 1, št. risbe AŠ145 1533 sek. 12, kv. 200, SE 1, št. risbe AŠ14 Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). Izde- Odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Kuhinj- lava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, železovi ska keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zrnavost lončarske oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo bledo rjava, znotraj svetlo sivorjava; žganje: nepopolno oksi- luknjičava keramika; obdelava površine: glajenje; trdota: trda; dacijsko; okras: vodoraven trak kratkih poševnih vrezov. Vel.: barva: zelo temno siva, notranja površina oker; žganje: re- 4,7 × 6,4 cm; db.: 1 cm; teža: 40 g. dukcijsko; okras: trije vodoravni žlebovi. Vel.: 2,7 × 3,7 cm; db.: 1527 0,8 cm; teža: 9 g. sek. 9, kv. 130a, SE 1, št. risbe AŠ172 Trinožnik − odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode 1534 sek. 12, kv. 225, SE 1, št. risbe AŠ10 (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Lonec ali čaša – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdo- zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, žele- bje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost zovi oksidi); luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; lončarske gline: fina (redka sljuda, keramika, železovi oksidi); trdota: trda; barva: temno siva; površina oker; žganje: reduk- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rdeča, cijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: vodoravne površina rumenkasto rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,1 × kanelure. Vel.: 2,8 × 2 cm; db.: 0,7 cm; teža: 12 g. 2,5 cm; db.: 0,4 cm; teža: 4 g. 1528 sek. 9, kv. 133, SE 1, št. risbe AŠ35 1535 sek. 12, kv. 226, SE 1, št. risbe AŠ1 Skleda ali trinožnik – odlomek zapognjenega ustja S oblike Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: drobna (redka lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); sljuda, železovi oksidi, apnenec); močno luknjičava keramika; luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava barva: zelo temno siva, notranja površina svetlo rjava; žganje: bp, črn prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero redukcijsko; okras: tri vodoravne kanelure. Ohr. v.: 2,7 cm; db.: pri ohlajanju; okras: 3 vodoravni žlebovi. Ohr. v.: 3,9 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 15,5 cm; teža: 7 g. 0,8 cm; teža: 37 g. 1536 sek. 12, kv. 201, SE 1, št. risbe AŠ9 1529 sek. 9, kv. 133, SE 1, št. risbe AŠ36 Fin lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Pokrov – odlomek roba z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr1; ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost lončarske zrnavost lončarske gline: fina (redka fina sljuda, redka do gline: drobna (sljuda, železovi oksidi); močno luknjičava kera- zmerna fina in drobna keramika, železovi oksidi); obdelava mika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo površine: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena, rjava zp, črn prelom; žganje: redukcijsko. Vel.: 3,1 × 3 cm; db.: rdeč premaz na ZP; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 3,3 cm; db.: 0,6 cm; teža: 6 g. 0,4 cm; pr. u.: 8,4 cm; teža: 9 g. 1530 sek. 9, kv. 127, SE 1, št. risbe AŠ20 1537 sek. 12, kv. 225, SE 1, št. risbe AŠ11 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj- Lonec – odlomek zakrnelega ustja z ostenjem (pozni rim ali ska keramika. Izdelava na vretenu; KK5; zrnavost lončarske pozna antika). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; gline: drobna (zelo obilni fini in drobni sljuda, drobni kremen, zrnavost lončarske gline: fina (redke sljuda, organske prime- železovi oksidi); trdota: trda; barva: svetlo sivorjava do črna; si, železovi oksidi); luknjičava keramika (redke grobe pore); žganje: oksidacijsko; okras: vodoravne kanelure na vratu; pre- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno žgano zaradi uporabe na ognju. Ohr. v.: 6,2 cm; db.: 0,5 cm; sivorjava; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 4,4 cm; db.: 0,8 cm; pr. pr. u.: 15,2 cm; teža: 46 g. u.: 10,8 cm; teža: 11 g. 464 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1524 1525 1526 1527 1528 1530 1529 1531 1532 1534 1533 1537 1536 1535 SE 1, merilo 1 : 3. 465 1538 sek. 12, kv. 201, SE 1, št. risbe AŠ8 pasovi koleščkanja iz nizov vtisnjenih jamic, pod njim vodorav- Lonec – odlomek čašastega ustja z ostenjem (rimsko ob- ni žleb. Vel.: 4,6 × 4 cm; db.: 0,6 cm; teža: 13 g. dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost 1545 sek. 13, kv. 236, SE 1, št. risbe AŠ35 lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode (rimsko obdo-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črna; žganje: bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost redukcijsko; vodoraven na žleb na zp ustja. Ohr. v.: 1,8 cm; db.: lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi 0,4 cm; pr. u.: 16,4 cm; teža: 5 g. oksidi); močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisa-1539 sek. 12, kv. 201, SE 1, št. risbe AŠ7 nje; trdota: trda; barva: siv prelom, površina zelo bledo rjava; Odlomek vodoravno zapognjenega ustja z ostenjem posode žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; (novi vek). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost okras: dva vodoravna žlebova. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. lončarske gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava u.: 14,5 cm; teža: 13 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: bledo rumenkasto rjava, 1546 sek. 14, kv. 240, SE 1, št. risbe D599 zunanja površina temno siva, ožgana?; žganje: oksidacijsko, Skleda ali pokrov – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdo-dimljeno v končni fazi. Ohr. v.: 1,4 cm; db.: 0,3 cm; pr. u.: bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1/4; zrnavost 8,95 cm; teža: 3 g. lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); 1540 sek. 13, kv. 217, SE 1, št. risbe AŠ37 rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: Lonec – odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Kuhinj- trda; barva: zelo temno siv prelom, površina sivorjava; žganje: ska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Vel.: 3,7 × drobna (sljuda, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava 3 cm; db.: 0,7 cm; teža: 10 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siva; žganje: 1547 sek. 13, kv. 237, SE 1, št. risbe AŠ64 redukcijsko. Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 14,5 cm; teža: Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-13 g. ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske 1541 sek. 13, kv. 233, SE 1, št. risbe AŠ63 gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava Odlomek ustja z ostenjem posode (rimsko obdobje). Kuhinj- keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske temno siv prelom, površina zelo bledo rjava; žganje: nepo- gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); luknjičava polno oksidacijsko. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 15,5 cm; keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: črn teža: 14 g. prelom, bp. rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero 1548 sek. 14, kv. 245, SE 1, št. risbe AŠ94 v končni fazi. Vel.: 2,6 × 4,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: 7 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje?). Kuhinj-1542 sek. 13, kv. 233, SE 1, št. risbe AŠ62 ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske Skleda ali trinožnik – odlomek ustja z ostenjem (rimsko ob- gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); rahlo dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); barva: zelo temno siv prelom, površina rumenorjava; žganje: rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi. Ohr. v.: trda; barva: zelo temno siv prelom, površina rdečkasto rume- 3,4 cm; db.: 1,3 cm; pr. u.: 25,2 cm; teža: 57 g. na, temno sive lise; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmos- 1549 sek. 15, kv. 288, SE 1, št. risbe AŠ137 fero v končni fazi; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 2,9 cm; Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode (rimsko ob-db.: 0,8 cm; teža: 15 g. dobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na vretenu; 1543 sek. 13, kv. 237, SE 1, št. risbe D595 NPr2b; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika, žele- Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode (rimsko ob- zovi oksidi); obdelava površine: brisanje; dodelava površine: dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost črn premaz na NP; trdota: trda; barva: v jedru preloma temno lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); siva, na robovih svetlo rozarjava, površina zelo temno siva; luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; žganje: menjavanje atmosfere, redukcijsko, oksidacijsko in barva: zelo temno siv prelom, površina bledo rjava; žganje: nato redukcijsko. Ohr. v.: 2,1 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 6,3 cm; redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni fazi; okras: niz teža: 28 g. kratkih poševnih vtisnjenih jamic na zunanji strani ustja. Vel.: 1550 sek. 15, kv. 288, SE 1, št. risbe AŠ138 3,2 × 4 cm; db.: 0,7 cm; teža: 14 g. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinj-1544 sek. 13, kv. 203, SE 1, št. risbe AŠ43 ska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske Odlomek okrašenega ostenja posode (rimsko obdobje). Ku- gline: fina (sljuda, keramika, organske primesi, železovi oksidi); hinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK6; zrnavost lončarske močno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdo- gline: fina (sljuda, kremen, železovi oksidi); obdelava površine: ta: trda; barva: rdečerumena; žganje: redukcijsko z oksida- brisanje; trdota: trda; barva: temno siva v jedru, robovi svetlo cijsko atmosfero v končni fazi. Vel.: 3,6 × 3,1 cm; db.: 0,8 cm; siva, zunanja površina zelo temno siva; žganje: redukcijsko teža: 11 g. z menjavanjem atmosfere v oksidacijsko/redukcijsko; okras: 466 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1538 1539 1540 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1550 1549 SE 1, merilo 1 : 3. 467 1551 sek. 16, kv. 279, SE 1, št. risbe AŠ202 1558 sek. 19, kv. 361, SE 1, št. risbe AŠ536 Lonec – odlomek visečega trikotnega ustja z ostenjem (pozni Pokrov – odlomek vrha z ostenjem in prstanastim držajem srednji vek/novi vek). Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lon- (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Slabo ohranjeno. čarske gline: drobna (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: svetlo rjava kremen, keramika); obdelava površine: glajenje; trdota: trda; zp, zelo temno siv prelom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko barva: zelo temno siv prelom, robovi zelo bledo rjava, bp. atmosfero pri ohlajanju. Ohr. v.: 2,5 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: temno siva; žganje: menjavanje atmosfere, redukcijsko z oksi- 16,8 cm; teža: 13 g. dacijsko atmosfero in dimljenjem v končni fazi. Ohr. v.: 0,9 cm; 1552 db.: 1 cm; pr. d.: 5,2 cm; teža: 54 g. sek. 16, kv. 279, SE 1, št. risbe AŠ263 Trinožnik – odlomek dna z ostenjem in delom noge (rimsko 1559 sek. 20, kv. 372, SE 1, št. risbe AŠ551 obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4/1; zr- Pokrov – odlomek vrha z držajem (rimsko obdobje). Namizna navost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi keramika. Izdelava na vretenu; N1; zrnavost lončarske gline: oksidi); rahlo luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; fina (redka sljuda, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv prelom, površina temno trdota: trda; barva: roza do rjava; žganje: oksidacijsko; prežga- rjava; žganje: redukcijsko. Vel.: 4,5 × 6,4 cm; db.: 0,9 cm; teža: no. Ohr. v.: 2 cm; db.: 0,6 cm; pr.: 3,3 cm; teža: 20 g. 35 g. 1560 sek. 20, kv. 372, SE 1, št. risbe AŠ546 1553 sek. 16, kv. 282, SE 1, št. risbe AŠ68 Skleda ali pokrov – odlomek navzven preoblikovanega ustja Pokrov – odlomek roba z narebrenim ostenjem (rimsko ob- z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost vretenu; KK3; zrnavost lončarske gline: fina (redka fina sljuda, lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi, železovi oksidi); redki grobi delci kremena, do 3 mm); obdelava površine: bri- obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv sanje; trdota: trda; barva: temno siv prelom, notranja površina prelom,, notranja površina temno sivorjava; žganje: redukcij- sivorjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero kratko v sko; okras: vodoravne kanelure. Vel.: 3,5 × 4,7 cm; db.: 0,5 cm; končni fazi. Vel.: 3 × 3,8 cm; db.: 1 cm; teža: 16 g. teža: 12 g. 1561 sek. 20, kv. 360, SE 1, št. risbe AŠ544 1554 sek. 16, kv. 280, SE 1, št. risbe AŠ205 Skleda ali krožnik – odlomek nizke prstanaste noge z dnom Pokrov – odlomek roba s kaneliranim ostenjem (rimsko obdo- posode (rimsko obdobje). Namizna keramika s premazom. bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK4; zrnavost Izdelava na vretenu; NPr1b; zrnavost lončarske gline: fina lončarske gline: drobna (sljuda, železovi oksidi); luknjičava (zmerna fina sljuda po površini, redki drobni do grobi delci ke- keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo ramike); obdelava površine: brisanje; dodelava površine: rdeč temno sivorjava, bp, črn prelom; žganje: redukcijsko; okras: premaz; trdota: trda; barva: roza, v jedru svetlo siva, sledovi vodoravne kanelure. Vel.: 4,4 × 3,7 cm; db.: 0,7 cm; teža: 11 g. rdečega premaza na zp; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 1,5 cm; 1555 db.: 0,8 cm; pr. d.: 14,9 cm; teža: 35 g. sek. 17, kv. 303, SE 1, št. risbe AŠ91 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- 1562 sek. 20, kv. 368, SE 1, gl. 15−25 cm; št. risbe S93 ali bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost lončar- 235/škatla 46, dano na novo risat ske gline: fina (sljuda, kremen, organske primesi); luknjičava Skleda (PTS) – odlomek prstanastega dna in ostenja (rimsko keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: obdobje). Namizna keramika (s premazom). Izdelava na temno siva; površina bledo rjava; žganje: redukcijsko z oksi- vretenu; N2/NPr2; zrnavost lončarske gline: fina (redki vključki dacijsko atmosfero v končni fazi; vodoraven glavničast okras. drobni in groba zrnca zdrobljene keramike in/ali železovi Ohr. v.: 3,65 cm; db.: 0,5 cm; pr. u.: 12,7 cm; teža: 19 g. oksidi, sljuda); trdota: trda; barva: siva, zunanja površina te- 1556 mno siva; mogoče sledi premaza; žganje: redukcijsko. Vel.: d. sek. 19, kv. 342, SE 1, št. risbe AŠ519 4,6 cm; š. 4 cm; pr. d. 10 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: 1563 sek. 22, kv. 417, SE 1, gl. 0–20 cm; št. risbe S136/škatla fina (sljuda, organske primesi); luknjičava keramika; obdelava 47, dano na novo risat površine: brisanje; trdota: trda; barva: črn prelom, površina Skleda, verjetno Drag. 37 – odlomek prstanastega dna in svetlo rumenkasto rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko ostenja (rimsko obdobje). Galska sigilata. Izdelava na vretenu atmosfero v končni fazi. Vel.: 5,1 × 3 cm; db.: 0,8 cm; teža: 11 g. in v kalupu; GTS; zrnavost lončarske gline: zelo fina; trdota: 1557 trda; barva: svetlo rdeča; slabo ohranjen rdeč premaz; žganje: sek. 19, kv. 324, SE 1, št. risbe Dr5 oksidacijsko. Vel.: d. 4,2 cm; pr. d. 8,4 cm. Trinožnik – odlomek dna z nogo (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske gline: 1564 sek. 27, kv. 532, SE 1, gl. 25–60 cm; št. risbe AŠ106/ fina (sljuda, železovi oksidi); močno luknjičava keramika; škatla 51, dano na novo risat obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno siv Skleda, Drag. 37 – odlomek ustja in ostenja z reliefnim okra- prelom, površina svetlo rjava; žganje: redukcijsko z oksidacij- som (rimsko obdobje). Galska sigilata. Izdelava na vretenu in sko atmosfero v končni fazi. Vel.: 7,2 × 8,6 cm; ohr. v.: 5,5 cm; kalupu; GTS; zrnavost lončarske gline: zelo fina; trdota: trda; db. noge: 1,1 cm; teža: 72 g. barva: rdeča; rdeč premaz; žganje: oksidacijsko. Vel.: š. 7,2 cm; v. 2,5 cm in vel. š. 4,2 cm; v. 4 cm. 468 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1551 1552 1553 1554 1555 1556 1557 1558 1559 1560 1561 1562 1563 1564 SE 1, merilo 1 : 3. 469 1565 sek. 27, kv. 508, SE 1, št. risbe PN11 vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika); Pfennig – nerazpoznaven (druga polovica 18. stoletja). Vel.: trdota: trda; barva: rdečkasto rumena; površina sivkasto rjava; db.: 0,1 cm; pr.: 1,9 cm; teža: 1 g. žganje: oksidacijsko, verjetno ožgano zaradi uporabe; sledi 1566 premaza?. Vel.: 4,8 × 3,3 cm; db.: 1,1 cm; teža: 19 g. sek. 29, kv. 519, SE 1, št. risbe PN24 Dioklecijanov denarius argen- 1574 sek. 32, kv. /, SE 1, št. risbe AŠ131 teus z upodobitvijo vseh štirih Lonec – odlomek izvihanega ustja z ostenjem (rimsko obdobje). sovladarjev pred vrati trdnjave Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK1; zrnavost lončarske na reverju. Vel.: db.: 0,15 cm; pr.: gline: fina (sljuda, organske primesi, kalcit); luknjičava keramika 1,8 cm; teža: 2 g. po površini; trdota: mehka; barva: bledo rjava površina, črn pre- 1567 lom; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmosfero pri ohlajanju. sek. 29, kv. 520, SE 1, gl. 15−25 cm; št. risbe AŠ 179/ Ohr. v.: 3,5 cm; db.: 0,9 cm; pr. u.: 19,4 cm; teža: 25 g. škatla 52 Auerberg lonec Lonec tipa Auerberg – odlomek trikotnega ustja z ostenjem 1575 sek. 34, kv. 666, SE 1, PN 13, gl. 0−10 cm; št. risbe (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; AŠ225/škatla 46, dano na novo risat KK4/1; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda); luknjičava Skleda, Drag. 37 – odlomek ustja in ostenja s slabo vidnim keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: reliefnim okrasom (rimsko obdobje). Galska sigilata. Izdelava zelo temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: ? cm; db.: ? cm. na vretenu in v kalupu; GTS; zrnavost lončarske gline: zelo fina; 1568 trdota: trda; barva: oranžnordeča; slabo ohranjen rdeč premaz; sek. 28, kv. 526, SE 1, št. risbe PN10 Bronast prstan z gemo iz prosojnega rdečega stekla, polkro- jajčni niz nad frizom. Vel.: d. 5,8 cm; š. 5 cm. žganje: oksidacijsko; okras: zelo zlizan/posnet reliefni okras, žne oblike z ravno gornjo površino; ki je vstavljena v okroglo predrtino (novi vek, 16.−17. stoletje). Vel.: pr. geme 0,5 cm; pr. 1576 sek. 38, kv. 769, SE 1, gl. 15−25 cm; št. risbe AŠ188/ v. 2,2 cm; notranji pr. 1,7 cm; teža: 2 g. škatla 52, dano na novo risat 1569 Krožnik – odlomek ustja in ostenja (rimsko obdobje). Namizna sek. 31, kv. 622, SE 1, št. risbe AŠ136 keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr2a; zrnavost Pokrov – odlomek enostavnega roba z zvončastim ostenjem lončarske gline: fina (obilna fina sljuda; redki do zmerni drobni (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; vključki železovih oksidov, zdrobljene keramike); trdota: trda; N1; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda po površini, drobna rahlo raskava površina; barva: siva, površina temno siva; slabo zrnca keramika redka do zmerna); trdota: mehka; barva: roza; ohranjen zelo temno siv premaz; žganje: redukcijsko. Vel.: pr. u. žganje: oksidacijsko; prežgano. Ohr. v.: 3 cm; db.: 0,7 cm; pr.: 24 cm. 23,3 cm; teža: 63 g. 1570 1577 sek. 38, kv. 780, SE 1, gl. 10−20 cm; št. risbe AŠ 170/ sek. 31, kv. 605, SE 1, št. risbe AŠ120 škatla 52, nove risbe Trinožnik – odlomek dna z ostenjem in nogo (rimsko ob- Krožnik – odlomek ustja in ostenja (rimsko obdobje). Namizna dobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; zrnavost keramika s premazom. Izdelava na vretenu; NPr1a; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, organske primesi); lončarske gline: fina (obilna fina sljuda); obdelava površine: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: oker; žganje: brisanje; trdota: mehka; barva: rdečkasto rumena do rjava; rdeč nepopolno oksidacijsko ali prežgano. Vel.: 5,5 × 7,6 cm; db.: premaz na NP in zgornjem delu ZP; žganje: oksidacijsko; ožga- 0,9 cm; teža: 55 g. na ZP zaradi uporabe. Ohr. v.: 3,6 cm; pr. u.: 26 cm. 1571 sek. 31, kv. 605, SE 1, št. risbe AŠ119 1578 sek. 45, kv. 874, SE 1, PN 1, gl. 15–30 cm; št. risbe ?/ Melnica – odlomek izvihanega ustja z notranjim rebrom in škatla 55 ostenjem (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na Čaša ali vrč – odlomek dna z izvlečeno prstanasto nogo; narav- vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, keramika), na no modrikasto pihano steklo (rimsko obdobje). Vel.: pr. d. 4 cm; notranji strani je v steno posode vtisnjen kremenčev pesek; teža: 3 g. obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečkasto rumena; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 4,1 cm; db.: 0,9 cm; pr.: 1579 sek. S28, kv. 4139, SE S1, št. risbe AŠ529 24,8 cm; teža: 102 g. Skleda ali krožnik – odlomek nizke prstanaste noge z delom 1572 dna in ostenja (rimsko obdobje). Namizna keramika (s prema- sek. 31, kv. 586, SE 1, št. risbe AŠ116 zom). Izdelava na vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, Vrč – odlomek okrašenega ustja z ostenjem in delom ročaja keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; (rimsko obdobje). Namizna keramika. Izdelava na vretenu; N1; žganje: redukcijsko. Ohr. v.: 1,8 cm; db.: 0,8 cm; pr. d.: 9 cm; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika); obdelava teža: 18 g. površine: brisanje; trdota: trda; barva: roza; žganje: oksidacij- sko; okras: koncentrične kanelure na ustju. Ohr. v.: 2,4 cm; db.: 1580 sek. S28, kv. 4110, SE S1, št. risbe AŠ525 0,4 cm; pr. u.: 8,8 cm; teža: 15 g. Pokrov – odlomek ustja z ostenjem (rimsko obdobje). Namizna 1573 keramika. Izdelava na vretenu; N1a; zrnavost lončarske gline: sek. 32, kv. 608, SE 1, št. risbe AŠ125 zelo fina (obilna sljuda); obdelava površine: brisanje; trdota: Krožnik – odlomek ustja z ostenjem in ravnim dnom (rim- trda; barva: rumenkasto rdeča; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,3 × sko obdobje). Namizna keramika s premazom. Izdelava na 4,3 cm; db.: 0,5 cm; teža: 12 g. 470 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1567 1568 1569 1570 1572 1571 1573 1574 1575 1576 1577 1578 1579 SE 1; 1568, 1578 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 471 1581 sek. S27, kv. 3994, SE S1, št. risbe AŠ35 1589 sek. 8, kv. 223, SE 1, št. risbe AŠ20 Trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, organske primesi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno luknjičava keramika; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,9 × 2,2 cm; db.: 0,4 cm; teža: barva: svetlo rjava; žganje: redukcijsko z oksidacijsko atmos- 4 g. db.: 0,9 cm; teža: 20 g. fero v končni fazi; okras: vodoravni žlebovi. Vel.: 3,5 × 4,7 cm; 1590 sek. 8, kv. 215, SE 1, št. risbe AŠ32b Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na 1582 sek. S9, kv. 1104, SE S1, št. risbe AŠ88 hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); Odlomek keramičnega predmeta, morda strešnika z grafitom obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo bledo in predrtino (srednji ali novi vek). Prostoročna izdelava; zrna- rjava, znotraj temno siva; žganje: redukcijsko/oksidacijsko. Vel.: vost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, železovi oksidi); 2,4 × 4,1 cm; db.: 0,3 cm; teža: 8 g. barva); žganje: oksidacijsko; okras: vrezan grafit prečrtan krog Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); okoli predrtine. Vel.: 6,9 × 4,9 cm; db.: 1,4 cm; teža: 60 g. trda; barva: bledo rjava, na notranji površini ožgano (siva slabo pregnetena masa; obdelava površine: brisanje; trdota: 1591 sek. 8, kv. 223, SE 1, št. risbe AŠ21 obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: rdečerumena; 1583 sek. S14, kv. 2012, SE S1, št. risbe AŠ44 žganje: oksidacijsko. Vel.: 2,6 × 3,5 cm; db.: 0,5 cm; teža: 9 g. siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 5,9 × 5,8 cm; db.: 0,5 cm; teža: obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 1,9 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 13,2 cm; 43 g. teža: 6 g. 1584 sek. 3, kv. 13, SE 1, št. risbe D546 1593 sek. 8, kv. 250, SE 1, št. risbe AŠ59 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda); hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda); luknjičava keramika; Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); obdelava površine: brisanje; trdota: mehka; barva: zelo temno (rimsko obdobje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; Lonec tipa Auerberg – odlomek trikotnega ustja z ostenjem 1592 sek. 8, kv. 219, SE 1, št. risbe AŠ38 strani – prozorna glazura; trdota: trda; barva: svetlo rjava; obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno obdelava površine: brisanje; dodelava površine na notranji žganje: oksidacijsko. Vel.: Ohr. v.: 3,7 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 1,2 cm; db.: 0,3 cm; pr. u.: 20 cm; teža: 7 g. 18,6 cm; teža: 19 g. 1585 1594 sek. 18, kv. 282, SE 1, št. risbe D548 sek. 3, kv. 43, SE 1, št. risbe D547 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda); ob-obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: siva; žganje: delava površine: brisanje; dodelava površine – sledovi glazure; redukcijsko. Vel.: 2,1 × 2,2 cm; db.: 0,5 cm; teža: 7 g. trdota: trda; barva: zelo bledo rjava, zelena glazura; žganje: oksidacijsko. Vel.: 3,8 × 3,6 cm; db.: 0,6 cm; teža: 8 g. 1595 sek. 8, kv. 223, SE 1, št. risbe AŠ19 1586 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na sek. 5, kv. 106, SE 1, št. risbe AŠ194 hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen); Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: zelo temno hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,5 × 2,6 cm; db.: 0,3 cm; teža: keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: 4 g. sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: 2,3 cm; db.: 0,3 cm; pr. u.: 14 cm; teža: 6 g. 1587 sek. 6, kv. 75, SE 1, št. risbe AŠ18 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko; okras: vodoravne kanelure. Ohr. v.: 3,4 cm; db.: 0,6 cm; pr. u.: 18 cm; teža: 16 g. 1588 sek. 5, kv. 65, SE 1, št. risbe AŠ140 Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: fina (sljuda, kremen, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: temno siva; žganje: redukcijsko. Vel.: 2,8 × 2,1 cm; db.: 0,3 cm; teža: 3 g. 472 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1582 1580 1581 1583 1584 1585 1586 1587 1588 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 SE 1, merilo 1 : 3. 473 1596 sek. 18, kv. 282, SE 1, št. risbe D549 fazi redukcijsko; vodoraven glavničast okras. Ohr. v.: 6,7 cm; Odlomek ustja z ostenjem posode (novi vek). Izdelava na db.: 0,55 cm; pr. u.: 15 cm; teža: 39 g. hitrem vretenu; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1604 sek. Z2, kv. 8, 9, 20, 21, SE 634, št. risbe AŠ294 kremen, keramika); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; Vrč, steklenica ali lonec – odlomek profiliranega ročaja in oste-barva: sivorjava, znotraj siva; žganje: nepopolno oksidacijsko. nja iz pihanega stekla, naravne zelenkasto modrikaste barve Vel.: 3,4 × 6 cm; db.: 0,5 cm; teža: 28 g. (rimsko obdobje). Vel.: 2,9 × 5,2 cm; db.: 0,5 cm; teža: 28 g. 1597 sek. 37, kv. 703, SE 1, Prazgodovinske najdbe v rimskodobnih št. risbe PN15 stratigrafskih enotah Odlomek obeska avstrijskega cesarstva iz bakrene zlitine (18./prva polovica 19. 1605 sek. Z2, kv. 14, SE 624, št. risbe AŠ227 stoletja?). Vel.: 3,4 × 6 cm; db.: 0,5 cm; Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). teža: 28 g. Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: fina (slju- da, kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivorjava, siva; žganje: nepopolno oksidacijsko; okras: poševne kanelure na ustju in rameni ter navpičen držaj. Vel.: 4,2 × 4,3 cm; db.: 0,7 cm; pr. u.: 11,6 cm; teža: 25 g. 1598 1606 sek. Z2, kv. 13−16, SE 624, št. risbe sek. 44, kv. 908, SE 1, št. risbe PN03 Pokrov – odlomek držaja (novi vek). Ohr. v.: 2,7 cm; db.: AŠ233 0,65 cm; pr. 3,6 cm; teža: 25 g. Odlomka ustja in ostenja lonca (pozna bro- Neznan kontekst nasta doba). Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, kremen, 1599 keramika, železovi oksidi); obdelava površi-sek. 16, kv. /, SE /, št. risbe AŠ235 Odlomek dna z izvihano nogo posodo iz pihanega stekla, ne: brisanje; trdota: trda; barva: rjava, siva; žganje: nepopolno intenzivno obarvano pihano, temno modre barve (rimsko oksidacijsko; okras: na zgornji tretjini lonca razčlenjeno vodo- obdobje?). Vel.: 2,5 × 1,1 cm; pr.: 12,3 cm; teža: 13 g. ravno plastično rebro. Vel.: 6 × 6,2 cm; db.: 1 cm; teža: 43 g. 1600 1607 sek. Z2, kv. 10, SE 1669, št. risbe sek. 36, kv. 723, SE /, št. risbe AŠ293b Železni žebelj (novi vek?). Vel.: 14,4 × 3,6 cm; db.: do 0,9 cm; AŠ314 teža: 13 g. Odlomek ostenja posode (pozna bronasta SE 146 – recentna repnica lončarske gline: zelo fina (sljuda, keramika, doba?). Prostoročna izdelava; zrnavost 1601 sek. S5, kv. 658, SE S146, št. risbe AŠ39 železovi oksidi); obdelava površine: brisanje; Odlomek ustja in ostenja sklede (pozna bronasta doba). Pro- trdota: trda; barva: temno siva, znotraj sve-storočna izdelava; zrnavost lončarske gline: zelo fina (sljuda, tlo rumenorjava; žganje: nepopolno oksidacijsko/redukcijsko; kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- okras: na ostenju vrezi in vtisnjen krožec. Vel.: 4,5 × 3,7 cm; nje; trdota: trda; barva: sivorjava; žganje: oksidacijsko. Ohr. v.: db.: 0,7 cm; teža: 14 g. 4,5 cm; db.: 0,4 cm; pr. u.: 13,5 cm; teža: 12 g. Rimskodobne najdbe v prazgodovinskih 1608 sek. Z2, kv. 13−16, SE 624, št. risbe AŠ234 Odlomek ustja in ostenja lonca (pozna bronasta doba). stratigrafskih enotah Prostoročna izdelava; zrnavost lončarske gline: drobna (sljuda, 1602 kremen, keramika, železovi oksidi); obdelava površine: brisa- sek. Z−2, kv. 8−9 in 20−21, SE 634, št. risbe AŠ302 kroglastim ostenjem posode (rimsko obdobje). Namizna 106 g. keramika (s premazom). Prostoročna izdelava; zrnavost lon-1609 čarske gline: fina (sljuda, keramika, železovi oksidi); obdelava sek. Z2, kv. 46, SE 674, št. risbe AŠ175 Obdelan kamen sive barve s stranskima okroglima poglo-Skleda PTS Drag. 40 – odlomek profiliranega ustja s pol- oksidacijsko. Ohr. v.: 8,7 cm; db.: 1,05 cm; pr. u.: 22,8 cm; teža: nje; trdota: trda; barva: rdečerjava, siva; žganje: nepopolno površine: brisanje; trdota: trda; barva: sivkasto rjava; žganje: oksidacijsko; okras: vodoravna žlebova, pod njima pas kolešč- bitvama (prazgodovina). Vel.: 7,5 × 7 cm; db.: 4,5 cm; teža: kanja; prežgano. Vel.: 2,3 × 2,5 cm; db.: 0, 5 cm; teža: 4 g. 344 g. 1603 sek. Z1, kv. 36, SE 617, št. risbe AŠ275 Rimska najdba v neznanem kontekstu lončarske gline: drobna (sljuda, kremen); obdelava površine: Krožnik Consp. 18.2 – odlomek ustja in ostenja. Padska sigilata B. Izdelava na vretenu; PS B; zrnavost lončarske gline: zelo brisanje; trdota: trda; barva: temno sivkasto rjava do črna, bje). Kuhinjska keramika. Izdelava na vretenu; KK5/7; zrnavost Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (rimsko obdo- 1610 sek. 18/14, SE podiranje S profila notranja površina svetlo rjava; žganje: oksidacijsko in v končni fina; trdota: mehka; barva: roza/svetlo rdeča; rdeč premaz v sledeh; žganje: oksidacijsko. Vel.: š. 3,8 cm. 474 Pobrežje v Mariboru, AAS 123, 2025 1596 1597 1600 1598 1599 1601 1602 1603 1604 1605 1606 1607 1608 1609 1596–1598 SE 1, 1599–1600 SE /, 1601 SE 146, 1603 SE 617, 1602, 1604 SE 634, 1605–1606, 1608 SE 624, 1607 SE 1669, 1609 SE 674; 1597–1600 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 475