Vsl ilanl na delo za skupne interese V narodni skupščini je med proračunsko debato iznesel g. narodni poslanec Josip Stažič nastopno: »Organizacija Jugoslovenskega učitelskega udruženja se nahaja v takih razmerah, da v>re kakor pekel. Danes so v upravi te organizacije ljtidje, za katere imam tu stvarne dokumeirte o njihovih moralnih kvalifikacijah, ki jih. nečem iznasati samo zaradi kulturnega škanda'la. Temu vprašanju se mora posvetdti posebna pažnja, da pride že ernkrat do miru v učiteljskih vrstah.« O priliki irazprave o šolstvu in prosveti v dravski banovini, je >na zadnjem zasedanju banovinskega sveta član b. sveta g. Kiihar iz Puconcev v Prekmurju obširno razpravljal o škodljivih posledicah, ker je Slovenija smatrala Prekmurje za kazensko kolonijo. S tcm je 'Prekmurje večkrat dobilo manjviredne in premalo narodne učiteilje. Navajal je celo zglede, ko učiteljica ni hotela govoriti na kraljev rojstni dian, 6eš da bi to storila lahko edino za Mussolinija, drugi je bil vohun, itd. V proračunski seji ljubljainBlkega občinsikega sveta je starosta Gasilske zveze občinski svetnik g. Turk predlagal, da se ukine dajatev stanarine učiteiljs+vu. V prvem primeru so se iznesli v naši zakonodajni zbornici tako itežki očitki o moralni kvalifikaciji funcionarjev naše organizačne centrale, da bi bilo nujno želeti takoj v skupščini pojasnil od strani narodnemu ueifdjstvu naklonjenih poslancev. V druigem primeru se generalizira antidinastično in protidržavno mišljenje učiteljstva. V tretjem primeru se odreka učiteljstvi! pravica do zakonito določenih službenih prejemkov. K>ritika vodistva organiza6ne centrale učiteljstva v narodni skupščini — napad na dinastično i«n državotvorno miselnost učiteljistva v banovinskem svetu — osporavanje pravic zakonito določenih službenih prejemkov v iljubljanskem občinskem svetu — so drastični dogodljaji zadnijih dni v naših najvidnejših, najbolj javnih, zakonodajnih, uredbodajnih in avtonomnih ustamovah diržave, banovine in občine. Iznešeni so bili na račun učiteljstva naTodnih šol težki očitki. Kdo izmed učiteljstva, pa 6e je tudi neorganiziranec, more izreči, da se to njega ne tiče? Stanovsko in organizačno zavedno učiteljstvo se dobro zaveda teižkih očitkov v vseh treh primerih. Mlačneže je zadel v živo vsaj drugi in tretji primer. Pristoprtost za očitek samo tretjega primera, odrekanja naših zakonito določenih prejemkov, pa imamo tako malo tovarišev in tovarišic, kakor more biti le posameznik — izmeček, naveden od člana b. sv. Kiiharja. Navedeni dogodki dajo misliti učiteljstvu. Saj je prizadet celo mlačni in indiferentni član našega stanu. Kako onemogočiti, ali ako to ni mogoče, vsaj takoj na mestu zavrniti nieutemeljene naipade in očitke na narodno učiteljstvo, odnosno na njega posamezne clane? Edina obramba je borbena aktivnost vsakega posameznega organiziranega člana našega stanu. z nastopom na javnih toriščih v vseh merodajnih korporacijah. kjer se neposredno ali posredno odloča, odnosno abravinava o našem stanu. Po vstopu v vse javne korporacije in ustanove, ter po odločnem nastopu v njih za naše skupne interese, moramo uspe+i in onemogočiti kvairne in neutemeljene očitke proti stanu in posameznikom. Pri tem moramo imeti v vidiku organizirano akcijo javnega udejstvovartja po lastnih stanovskih direktivah, ki nas imajo dovesti v stanovskem pogledu do uspehov naših kardinalnih zahtev: učiteljske stalnotsti, učiteljskih nameščanj, uredirtive disciplinskega postopka in materijaLniih dobrin. Abslinenca in neaktivnost na javnih po priščih v preteklosti sta nas dovajali do neuspehov, zato je organizacija v tem pogledu pričela dajati primerne načelne direktive. Nujno je želeti, da prav vsak član našega stanu sledi !klicu organizacije in nastopa v borbi za naše skupne stanovske koristi v korporacijah ter ustanovah po danih prilikah in lastnih zmožnostih. Žal, moramo konštatirati, da klicu organizacije po javnem udejstvovanju ne sledi dovoljno število učiteljstva. Glavme pogreške ineaiktivnosti pomembnega števila učiteljstva v javnih ustanovah in korporacijah, kjer se govori in odloča o našem stanu, so: komodnoist, omalovaževanje lastnih sposobnosti, zanašanje, odnosno prepuščanje dela sotovarišu, precenjevanje in zahteve pridobitve uspehov od vodstva organizacije, brez lastnega sodelovanja in ljubosumnost na uspehe sotovariša. Dogodi se pa tudi, da tovariš, ki se je v javnem udejstvovanju povzpel na vidno, vplivno im o učiteljsitivu odločujoče mesto, ne kaže več potrebne borbeniosti za stanovske initerese. Današnja, za vsakega posameznika občutna, gospodarska depresija imperativno zahteva borbo vsakcga organiziraniega poedinca v vseh merodaj-nih nestanovsikih javnih ustanovah s končnim ciljem, priboriti stanu in po- samezniku koristi, ki mu pripadajo kot narodnemu učitelju. 2e ob priliki občinskih volitev smo opozorili učiteljstvo na važnost udejstvovanja učiteljstva v najvažnejših, čeprav najnižjih gospodarskih, kultumih in socialnih edinicah, to je občinah. Vsak poedinec našega stanu se mora prebuditi in se mora zavedati dolžnosti, položaja in odgovornosti napram celemu stanu, da deluje v skladu z načelnimi stališči organizacije v posameznih stanovskih vprašanjih. Jasno je, da je s položajem in uspehi poedincev, pričenši od občine navzgor in v drugih vzporednih javnih korporacijah, v tesni zvezi tudi uspeh naših stanovskih teženj in materialnih prizadevanj. Le na lastno delo in moč se lahko zanašamo, kot naša najvažnejša argumenfca pri predlaganju naših moralnih in materialnih zahtev merodajnim odločujočim faktorjem. Situacija razmer, v katerih živimo, zahteva, da preidemo od borbe organizacije za naše zahteve in prava, do borbe vsakega poedinca, ki mora izven organizacije zastaviti v vseh korporacijah, ki danes odiočajo, ves svoj vpliv, da se te korporacije izrečejo za zahteve in stališča organiziranega uičteljsttva. Uvodni primeri kažejo dovolj jasno, da je že pozna ura, ki inias kliče v borbo tja, kjer se nastopa proti našim skupnim stanovskim interesom, in sicdr vsi za enega, eden za vse. Da ne bo prepozno, sledimo klicu predsednika sekcije: Vsem, ki se zavedate, da je uspeh, naših prizadevainj odvisen tudi od borbe izven okrilja stanovske organizacije, na javnem torišču in ste pripravljeni :tiudi v tem pogledu korakati v skupno enotno smer ter se boriti tudi tu za inrterese naroda in diržave ter s temi v zvezi za interese prosvete, šole in stanu, kličem: strelci, naprej, brez borbe ni zmage!