Marec 2013 brezplačno 01/2013 Štorski občan Spoštovane občanke! V prvih pomladnih dneh praznujete svoja praznika: dan žena in materinski dan. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, se spomnimo, da so se ženske za vlogo, ki jo imajo danes v družbi, morale boriti in da so v velikem delu sveta, predvsem državah tretjega sveta, osnovne pravice žensk in deklet še vedno grobo kršene oziroma sploh ne obstajajo. Ženske so imeli v zgodovini različno vlogo. Če je bila pred sto leti ženska predvsem mama in gospodinja, se danes ta vloga širi na vedno več družbenih področij. Ženske ste mame, delavke, podjetnice, političarke, znanstvenice, vojakinje, celo astronavtke. Praktično ni več poklica, ki je veljal za »moškega«, ki ga ne bi zmogle opravljati tudi ženske. S spremenjeno vlogo ženske v družbi pa se spreminjajo tudi vloge moških in s tem celotne družine. Danes tako večini moških ni izpod časti zamenjati otroku plenice, posesati stanovanja ali pripraviti kosila, vedno več je tudi očetov, ki koristijo porodniški dopust. Kako se bodo te vloge razvijale v prihodnje, bo pokazal čas. Drugi praznik, ki ga praznujete 25. marca, pa je materinski dan. To je krščanski praznik, ki v ospredje postavi žensko kot mamo. Tisto, ki da novo življenje. Če boste vprašali katerokoli žensko, bodisi delavko za tekočim trakom bodisi znanstvenico, katera je tista družbena vloga, ki ji je najljubša v življenju, bo odgovor zagotovo vloga mame. Zakaj? Zato, ker otrokovega objema in besed »Mami, rad te imam!« ni mogoče nadomestiti z nobenim nazivom ali denarjem tega sveta. Drage žene, mame in dekleta. Ob vaših praznikih vam iskreno čestitam. Miran Jurkošek, župan Spoštovane matere, drage žene! Slovenski pregovor pravi, da žena podpira v hiši tri vogale, mož pa samo enega. Žena, ki je dobra gospodinja in mati, je torej sreča vsake družine in steber človeške družbe. Hišo pa lahko podpira le močan in neomajen steber. Če je žena vztrajna, resna in dovolj izkušena, lahko rečemo, da so njene vrednote nad vsemi vrednotami tega sveta. Prava mati pa zmore pri otrocih doseči več kakor katerikoli profesor z najvišjimi titulami. Dobra mati lahko že v najnežnejši mladosti otroka vpliva na njegov razum in značaj, na ves poznejši razvoj in na njegovo srce. Posebno vrsto ljubezni dajete otrokom že z materinim mlekom in jim z radostjo stojite ob strani, ko spoznavajo ta svet. Ostanite dostojne žene in ljubeče matere. Ob prazniku pa veliko lepega. Odbor za izdajo časopisa Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI/OBVESTILA....................................................................................... 4 ZGODILO SE JE....................................................................................................................12 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................18 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................21 KMETUJMO SKUPAJ............................................................................................................24 SREBRNE NITI......................................................................................................................25 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................28 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................30 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................31 VABILA................................................................................................................................33 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju pričakujemo vaše prispevke do 5. 5. 2013. Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorirala: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA Proračun za leto 2013 13. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 19. 12. 2012, ob 16.30 uri v veliki sejni sobi občine Štore Občinski svet je na 13. redni seji 19. 12. 2012 sprejel proračuna za leto 2013. Osnutek proračuna je bil obravnavan na predhodni seji 4. 12. 2013. Pred drugo obravnavo na občinskem svetu sta osnutek obravnavala nadzorni odbor občine Štore in odbor za finance in občinsko premoženje. S sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ se je znižala primerna poraba, ki predstavlja glavni prihodek občine, namenjen za izvajanje tekočih nalog. Primerna poraba se je v primerjavi z letom 2012 znižala za 26.335 EUR, tako da znaša v letu 2013 višina dohodnine 2.228.966 EUR. Proračuna občine Štore za leto 2013 je sestavljeni v naslednji strukturi: Oblika prihodka Davčni prihodki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki Transferni prihodki Skupaj: Višina v EUR 2.516.641,00 184.710,00 546.332,00 1.099.456,00 4.347.139,00 Oblika odhodka Tekoči odhodki Tekoči transferi Investicijski odhodki Investicijski transferji Skupaj: Višina v EUR 257.379,00 1.054.861,00 1.665.474,00 6.680,00 2.984.394,00 Načrtovani so naslednji večji investicijski projekti, ki so v večini sofinancirani iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije: - ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas−Pečovje v vrednosti 63.000 EUR, - investicijsko vzdrževanje ceste v Kompolah (ureditev kanalizacije in ceste na odseku proti Gorici) v vrednosti 80.000 EUR, - obnova kulturnega doma Štore v vrednosti 640.000 EUR, - ureditev večnamenskega prostora v Prožinski vasi v vrednosti 38.000 EUR, - ureditev športnega parka pri OŠ Štore v vrednosti 398.000 EUR. V proračunu 2013 načrtujemo odplačilo v preteklih letih najetih kreditov in odplačilo dolga iz naslova poroštev v višini 716.675 EUR. 4 DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 12. redne seje občinskega sveta; 2. Predlog imenovanja: predstavnikov občine v svetu zavoda osnovne šole Štore, kandidata občine Štore za člana nadzornega sveta v družbi Vodovod – kanalizacija d.o.o., kandidata občine Štore za člana nadzornega sveta v družbi Simbio d.o.o.; 3. Predlog Odloka o proračunu občine Štore za leto 2013; 4. Predlog znižanja ekonomske cene vrtca Lipa; 5. Predlog Sklepa o povečanju vrednosti točke za odmero NUSZ; 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet je na 13. redni seji dne 19. 12. 2012: - potrdil zapisnik 12. redne seje občinskega sveta, - potrdil imenovanje: a) predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda OŠ Štore, in sicer Betko Vrbovšek, Leonido Cmok in Dušana Volavška, b) Marjana Doberška za kandidata za člana nadzornega sveta v družbi Vodovod – kanalizacija d.o.o., c) Gorana Blatnjaka za kandidata za člana nadzornega sveta v družbi Simbio d.o.o., - sprejel Odlok o proračunu občine Štore za leto 2013, - sprejel Sklep o financiranju političnih strank v občini Štore, - sprejel Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2013, - sprejel Sklep o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v vrtcu Lipa, - sprejel Sklep o povečanju vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. MAREC 2013 Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2013 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna). 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2013 znaša 7.590 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: - društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (ne na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti). 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem območju in vključujejo občane s stalnim prebivališčem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore, - da so registrirani, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumenta- cijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www. store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2013. Šteje, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: OSTALA DRUŠTVA 2013«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore oziroma na tel. št. 03/780 38 46. Občina Štore Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) občina Štore objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2013 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2013 znaša 16.100 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: - kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, - druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpiMAREC 2013 sa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2013. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2013«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780 38 46. Občina Štore 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore za leto 2013 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov za leto 2013 znaša 2.500 EUR. 3. Izvajalci socialnih in humanitarnih programov so lahko: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, - društva na področju zdravstva, socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva, ter humanitarne organizacije. 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Štore, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih, 5. 6. 7. 8. 9. - da občini vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12). Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2013. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: SOCIALNI IN HUMANITARNI PROGRAMI 2013«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore, oziroma na tel. št. 03/780 38 46. Občina Štore Razpis za kresovanje na Lipi Občina Štore objavlja javni razpis za organizacijo kresovanja na Lipi. Vsi zainteresirani naj oddajo vlogo do petka, 22. 3. 2013, in sicer na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore. V vlogi naj navedejo program prireditve in predvidene stroške. Občina Štore bo med prispelimi prijavami izbrala najugodnejšega ponudnika glede na kvaliteto izvedbe in stroške. Izbranemu organizatorju bo krila del stroškov organizacije in glasbe. Številka: 215-0001/2013 - 1 Datum: 27. 2. 2013 Občina Štore 6 MAREC 2013 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 110/02 – ZGO-1 in 15/03 – ZOPA) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja občina Štore Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2013 1. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2013 iz sredstev proračuna občine Štore. 2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred drugimi izvajalci programov športa v občini. 3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti: športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, velike mednarodne, državne, občinske in medobčinske športne prireditve, delovanje društev na lokalni ravni. 4. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 26.300 EUR. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Štore, da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost. 6. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti: izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 19. 4. 2013. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS ŠPORT 2013«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 10. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780 38 46 Občina Štore Delovni čas pošte v Štorah V naši občini smo pred dobrim letom dobili v prostorih trgovskega centra Mercator v naselju Lipa zelo lepo pošto. Je na odlični lokaciji, s prijaznimi in marljivimi poštnimi uslužbenci, vendar z nenavadnim oziroma za nas, krajane občine Štore, skoraj ponižujočim delovnim časom. Da je pošta zaprta sredi dneva, od 10.30 do 14.30, je milo rečeno absurd brez primere. Marsikateri občan, ki dela skoraj ves dan, praktično ne pride do pošte. Ne potenciram zadeve, vendar takšno je resnično stanje. Pošta je poleg zdravstvenega doma, lekarne, šole, vrtca, trgovine in knjižnice izjemno pomembna ustanova za vsak kraj. Razumem vodilne na pošti, ki težijo k zmanjševanju stroškov obratovanja na nekaterih poštah. Vendar je občina Štore dovolj velika in pomembna, da si njeni krajani zaslužimo takšen poštni urad, ki bo odprt od 8. ure zjutraj do 18. ure popoldan. To ni samo moje osebno mnenje, temveč mnenje večine krajanov Štor. Pišem namreč tudi v njihovem imenu. Srečko Križanec MAREC 2013 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Nove cene pri odvajanju odpadnih voda C pa je, da se dviguje podtalnica, s čimer se večajo zaloge vode v podtalju. Kaj lahko storimo sami, da ne bi plačevali te storitve? Temu stroškov se je moč izogniti, če je odpadna padavinska voda speljana v ponikanje ali zbiralnik vode, ki se uporablja za zalivanje. V sklopu vzdrževanja kanalizacijskega sistema bomo na terenu preverjali tudi izvedbo sistema odvajanja odpadne padavinske vode s streh in ob tem ljudem svetovali, kako si lahko uredijo zadrževanje ali ponikovanje padavinske odpadne vode. eljsko javno podjetje Vodovod-kanalizacija je s prvim januarjem uveljavilo nove cene pri zaračunavanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Zneski na položnicah se pri večini uporabnikov njihovih storitev niso spremenili, z izjemo tistih uporabnikov, ki imajo odpadno padavinsko vodo s streh speljano neposredno v javno kanalizacijo. Zakaj se je začelo zaračunavati odpadno padavinsko vodo s streh, kaj lahko občani storijo sami, da ne bi plačevali tega stroška in še na druga podobna vprašanja je odgovarjal direktor javnega podjetja Kako se obračuna odvajanje padavinskih Vodovod-kanalizacija mag. Marko Cvikl. voda? Obračuna se glede na velikost strehe uporabZakaj je Vodovod-kanalizacija začela ob- Z novim načinom obračuna (predpisanem v nika storitev in glede na to, ali je padavinska pravilniku) pa se strošek odvajanja odpadnih odpadna voda s strehe speljana v kanalizacijo računavati padavinsko vodo s streh? Obračun padavinske vode določa republiški voda obračuna posebej in glede na dejansko neposredno ali z zadrževanjem. V primeru, da predpis, in sicer Pravilnik o metodologiji za povzročene stroške. Ta strošek je odvisen od padavinska voda s streh ni speljana v kanalioblikovanje cen storitev obveznih občinskih velikosti strehe uporabnika storitev in od zacijo, se ta storitev ne zaračunava. gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. tega, ali je padavinska odpadna voda s strehe Kdo določa cene storitev? l. št. 63/2009), in sedaj tudi nova Uredba o speljana v kanalizacijo neposredno ali z zadr- Predlog pripravi javno podjetje, o predlogu metodologiji za oblikovanje cen storitev ob- ževanjem. pa nato odločajo pristojni občinski organi. veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. št. 87/2012). Strošek od- Kakšen je cilj obračunavanja te storitve? Ali bodo to storitev zaračunale tudi druge vajanja padavinskih voda s streh so sicer upo- Cilj zaračunavanje te storitve je, da se poveča občine? rabniki plačevali že prej, vendar je bil vkalku- poplavna varnost, saj s tem, ko spodbujamo Da, tudi druge občine morajo spremeniti liran v strošek odvajanja odpadnih voda in ljudi, da padavinsko vodo speljejo v zadrže- način obračuna in začeti posebej zaračunase je prerazporedil med vse uporabnike, ne valne bazene ali v ponikanje le-te oz. zadrže- vati storitev odvajanja odpadnih padavinskih glede na to, koliko stroškov v zvezi z odvaja- vanje na površini, ta voda potrebuje več časa, voda. Rok po uredbi je največ 15 mesecev. njem padavinskih voda dejansko povzročajo. da pride do vodotokov. Drugi pozitivni učinek Kaj konkretno v številkah pomenijo nove cene za povprečno veliko enodružinsko stanovanjsko hišo? Povprečna kvadratura strehe znaša 120 m² in to pomeni cca. 6 EUR za plačilo odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh brez urejenega zadrževanja ali ponikovanja teh voda oz. cca. 3 EUR, če je urejeno zadrževanje padavinskih voda s streh. Če pa je urejeno ponikovanje padavinskih voda, torej da padavinske vode niso speljane ne neposredno v javno kanalizacijo in ne v zadrževalni bazen, pa se ne plača nič. Helena Kojnik 8 MAREC 2013 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Vandalizem v Štorah V lanskem letu je bila povsem na novo urejena Pot po Štorah, ki je bila opremljena z novimi koši za smeti, usmerjevalnimi in informativnimi tablami, klopcami, itd. Žal ugotavljamo, da nekaterim ne ustreza urejen videz naše občine, zato se poslužujejo vandalizma in uničujejo našo skupno imetje. S tem povzročajo škodo vsem občanom, saj bi sredstva, ki jih bomo porabili za popravilo poškodovanih predmetov ali nakup novih, lahko porabili za kak drug namen. Prav tako ugotavljamo, da so na športnih igriščih pogosto razbite steklenice, kar je zelo nevarno za otroke, ki se igrajo na igriščih. Vse občane in obiskovalce zato pozivamo, da se vzdržijo takšnega ravnanja in s tem pripomorejo k temu, da bo naša občina varna, lepša in bolj urejena. Občinska uprava OBVESTILO Brezplačna pravna pomoč Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842 014). MAREC 2013 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Potomka najstarejše trte na svetu tudi v Občini Štore Mesto Maribor vsako leto podeli nekaj cepičev različnim občinam po Sloveniji in v tujini, ki zanje zaprosijo. Letos je prošnjo, na željo vinogradnikov, poslala tudi naša občina in bila pri tem uspešna. V petek, 1.marca, smo skupaj z županom na uradni slovesnosti ob rezi Stare trte v Mariboru na Lentu, cepič prejeli tudi v našo občino. V teh dneh smo se dogovorili tudi o lokaciji, kamor jo bomo posadili. Izmed več različnih predlogov smo izbrali sončno lokacijo v Kompolah, nad parkiriščem in pod župnijskim uradom. Celoten prostor bomo primerno uredili in zanj skrbeli. V ta namen smo trti določili tri skrbnike, viničarje. To so naši člani Jani Glavač, Srečko Pajk in Vid Čadej. Gospodar trte pa bo, kot je to v navadi tudi drugje, župan. Potomko bomo tja zasadili ob prazniku občine Štore, 1.junija. Takrat aribor, mesto sredi imenitne vinorodne pokrajine, v svojem bomo pripravili prireditev ob slovesni zasaditvi trte. nedrju hrani zaklad, ki mu na vsem svetu ni enakega. To je Trto potomko je pridobila občina, torej vsi občani. Vinogradniki se Stara trta, ki že več kot 400 let uspeva v srednjeveškem mestnem bomo trudili in zanjo skrbeli, da nam bo vsem skupaj v ponos. jedru, ob reki Dravi. Je najstarejši živi primerek žlahtne vinske trte na našem planetu.« [iz letaka o Stari trti] Stane Ferenčak »M 10 MAREC 2013 Ob materinskem dnevu O materah je ob njihovem prazničnem dnevu, 25. marcu, vsako leto izrečenih veliko besed in napisanih mnogo pesmi. Vsak otrok zna svoji mamici zašepetati na uho: »Mama je ena sama«. Ob materi ne smemo pozabiti na očeta in se obema zahvaliti za starševstvo, za življenje in za njuno ljubezen. 25. marec je tudi za vse kristjane zelo pomemben praznik. Spominjamo se Gospodovega oznanjenja, ko je angel sporočil Devici Mariji, da bo postala Božja mati. Marija in sv. Jožef, ki je bil zvest, skrben, pravičen in delaven mož, bi nam morala biti še posebno danes lep zgled. Materinstvo in očetovstvo izgubljata svoje vrednote, družina je postavljena pred velike preizkušnje. Zdi se, da se kolo življenja vrti vedno hitreje. Politika, služba in sodo- OBVESTILO Krajevna organizacija RK je od občine dobila prostore, v katerih se bodo odvijale vse dejavnosti RK. To je na Cesti XIV. divizije 34 v Štorah. 1. Občani lahko oddate še uporabne stvari vsak petek od 15. do 16. ure. Ob tem času lahko tudi tisti, ki stvari potrebujejo, pridejo po njih. Občani iz Lipe lahko še uporabne stvari pustijo tudi pri garaži Staneta Štefanca (031/ 802 709), on pa jih bo prenesel v skladišče. Na njegovo številko naj pokličejo krajani, ki bi radi oddali še uporabne večje kosovne predmete in organizirali bomo odvoz. 2. Delitev hrane potekala v prostorih, in to 7−8-krat letno. Delitev ni na določen datum, zato se bomo za naslednjo delitev dogovorili sproti. Delitev smo poenostavili, tako da ni več potrebno prevzemati paketov v Celju. Pozivamo krajane, ki bi se želeli včlaniti v našo organizacijo, da pokličejo na 031/ 802 709. 3. Vsak zaselek Štor ima svojega poverjenika, na katerega se lahko obrnete: Lipa: Stanislav Štefanec (031/ 802 709) Laška vas – Pečovje: Marija Lamut (031/ 722 166) Prožinska vas: Sonja Mastnak (031/ 881 703) Kompole: Ivanka Tofant (051/ 442 494) Spodnje Štore: Marija Plavček (041/ 928 771) Stanislav Štefanec, predstavnik KORK Štore MAREC 2013 ben način življenja preizkušajo družinske vezi. Žena ni samo mati, vse bolj je razpeta med domom in službo oziroma med delom za preživetje in delom za družino. Družbeni vplivi in pritiski so vse močnejši, zato za družino ostaja premalo časa. Ob preobremenjenih materah je tudi vse več očetov, ki pogosto delajo ves dan. Statistika opozarja, da veliko očetov v Sloveniji ne zmore bremen življenja in iščejo uteho v alkoholu, kar še dodatno razdira družine. Otroci izgubljajo starše, ki nimajo časa zanje. Želijo si mamo, želijo očeta, potrebujejo oba. Iščejo njuno ljubezen, nežnost, iščejo njun čas in njuno bližino. Razočarana sem nad miselnostjo tako slovenske kot tudi svetovne oblasti, ki se vztrajno trudi postaviti vrednoto družine »na glavo«. Kakšna prihodnost čaka naše otroke? Bojim se, kaj jim bo prineslo naslednjih deset, dvajset let. Odraščala sem v družini s tremi brati in z mamo ter z očetom, ki sta vedno vedela, kaj je za nas dobro in kaj je prav. Očetova strogost, ki jo je omilila mamina nežnost, nam je bila dobra popotnica za življenje. Njuno medsebojno spoštovanje, skromno življenje in vera v Boga, ki jima je pomagala skozi skrbi in tegobe življenja, so ohranili njuno zvezo do danes. Otroci smo odšli vsak po svoje, onadva pa sta ostala drug z drugim – z vero v Boga že enainpetdeset let. Hvala, dragi ata, hvala, predraga mama! Hvala vama za življenje in za izkazano dobroto ter ljubezen! Nekje sem prebrala, da mati oziroma oče preprosto postaneš. Ni treba hoditi v šolo, da bi se naučil veščin starševstva. Zdi se, da je postati najboljši oče in najboljša mama skoraj nemogoče – nemogoče za vse, ki se ne znajo več ozreti okrog sebe, ki ne znajo opaziti moža oziroma žene, ki ne vidijo žalostnih otroških oči, prosečih ljubezni in pozornosti. Morda tudi nemogoče za tiste, ki iščejo srečo v potrošniškem svetu, kjer vladata denar in brezglavo nakupovanje. »Ti sonce moje zlato si, zato se dan mi razjasni«, mi je napisala hči in mi zvabila na lica solzo sreče. Naj bo teh solz čim več, naj bodo družine kraj sreče, otroci v njih pa naj bodo ljubljeni in sprejeti. Marija Sirk OBVESTILO Vse občane občine Štore obveščamo, da bo imel predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu RS iz 5. volilne enote, Janko Požežnik, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu, in sicer med 15.00 in 17.00 uro v pisarni na Mestni občini Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje. Razgovor bo možen po predhodni najavi preko kontaktne osebe iz občine Štore. Kontaktna oseba je Lidija Buser, tel. 03/780 38 46. V primeru večjega zanimanja za razgovor (vsaj dveh interesentov), pa je Janko Požežnik pripravljen priti tudi na občino Štore. Občinska uprava občine Štore 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Kipec Štorskega železarja Mihaelu Bučarju iz Šentjurja U stanovitelja muzeja Južne železnice v Šentjurju gospoda Mihaela Bučarja pozna veliko ljudi. Njegovo predano delo in njegova ljubezen do železnice je v tem muzeju prikazana na tako visoki strokovni ravni in na tako slikovit način, da je to vredno vsega globokega spoštovanja. Šentjurčani so lahko na svoj železniški muzej in na svojega sokrajana Mihaela Bučarja upravičeno zelo ponosni. Prijateljevanje z njim je zame vsekakor pravi blagoslov. Kadar ga obiščem v muzeju, čutim njegovo izjemno sugestivno moč, ki me vsega prevzame. Ljubiteljem zgodovine in železnice zna do prave mere pobožati dušo. Njegova ljubezen do železnice in njegovo bogato znanje o železnici je neprecenljivo. Na veliko srečo zna vse to odlično prenesti tudi na druge in ta izjemen dar mu je bil verjetno položen v zibelko. Kapo dol! Mihael Bučar je v svoji rani mladosti med drugim služboval tudi na železniški postaji v Štorah. Močno je bil vedno povezan s Štorami, saj je najzgodnejšo mladost preživljal v Prožinski vasi, blizu Štor. In prav po njegovi zaslugi je iz takratnega povojnega življenja železničarjev iz Štor muzej obogaten s fotografijami in železniškimi predmeti. Mihael Bučar goji izjemno spoštovanje do članov ZB NOB, veteranov in častnikov. Člani omenjenih društev iz Štor smo ta prečudoviti muzej tudi obiskali, nekateri celo večkrat. Vsega, kar je prijatelj Miha naredil za muzej in Šentjur, se ne da poplačati. Mi, Štorovčani, smo se mu poskušali le delno oddolžiti in smo mu podarili kipec štorskega železarja, ki naj ga spominja na delo in življenje v železarskih Štorah. Naj spomini nanj nikoli ne zbledijo. Ta kipec dobijo samo veliki ljudje. Srečko Križanec, predsednik častniške in veteranske organizacije Štore Štore imajo dobroto, šport in kulturo V nedeljo, 20. januarja 2013, ob 17. uri, s(m)o šli v akcijo: 10 otrok nogometnega kluba Kovinar Štore, vključno s trenerjem Matjažem Štancarjem in njegovo soigralko, Urško Krajnc, ki je uspešno prestala krst v vlogi hčerke, ter 12 ostalih nastopajočih (posameznikov ali skupin): Petrovi tamburaši, Ljubiteljski pevski zbor Štore, Vokalna skupina Lipa, Euro kvintet, ženska vokalna skupina Rož'ce, kvintet Dori, ženska vokalna skupina Upravne enote Celje, Oktet 9, Joškova banda in Lucky & The Pipes Orchestra - v spremstvu solistov: Michaela Alujeviča ter Bernarde Rošer. Vsi omenjeni s(m)o stopili na oder kulturnega doma v Štorah in zgovorno prikazali ter glasbeno (in sicer) podkrepili tematsko podčrtano noto, češ ali imamo res tako malo kondicije, da mora kdo od naših sokrajanov 12 trpeti lakoto oziroma kakršnokoli pomanjkanje materialne vrste – v tem, sicer pretirano z vsem nepotrebnim zasičenem svetu. »Ne, ne bomo dovolili,« je bilo moč opaziti odločenost pri posameznih vložkih z dramsko osnovo pri slehernemu, ki je nastopil, in na obrazu vsaj 200 obiskovalcev; slednji so na koncu glasno – z aplavzom – podprli dejstvo, na katerem je prireditev slonela: IMAMO DOVOLJ KONDICIJE (za) DELATI DOBRO. V kolikor sedaj nejevoljno in nejeverno odkimavate z glavo, naj povemo še to, da je v petek, 25. januarja 2013 organizacijski odbor Rdečega križa v Štorah (Stanislav Štefanec, Karmen Žgank in Mojca Rožman), ki je dal pobudo za humanitarni koncert, sklenil, da je prireditev uspela. Verjemite. Vaš prispevek, 7 evrov, kolikor smo v denarju ocenili vstopnico za humani- tarni dogodek, ne bo izpuhtel v zrak. Po vsej verjetnosti bo pristal na ramenih tistih, ki v veliki večini nimajo veliko priložnosti srečati sočloveka z nasmehom. Ni jih namreč malo, ki pred takšnimi raje pogledajo navzdol, v tla. Zdaj bodo prispevki prišli v prave roke. A tisti, ki nam ni vseeno - vsi prisotni v kulturnem hramu občine Štore – smo bili enotni, da si že s trepljanjem po ramenih lahko dajemo veliko spodbud; ne pozabimo in izpustimo tega ob vsaki priložnosti, ko se srečamo z drugim. In ko gledate naprej, ne glejte le (do) svojega nosu; raje se ozrite po ljudeh in vzgibih narave, ki v človeku prebujajo dobro; samo tako bomo preživeli; civilizacijsko in družbeno. Pa menda ne boste rekli, da vam je malo mar, kako bodo živeli vaši potomci? Ali pač?!? Mateja Zakelšek MAREC 2013 Prva obletnca KORK Štore D elo krajevne organizacije Rdečega križa v letu 2012 je bilo pestro. A brez pomoči občine, društev, organizacij, donacij iz podjetij in še bi lahko naštevali, ne bi šlo. 20. 1. 2013 smo na obletnico KORK-a priredili dobrodelni koncert, s katerim bomo pomagali socialno šibkim krajanom. Udeležba je bila dobra in smo zadovoljni. Zbrani denar bomo razdelili s pomočjo socialne komisije, ki bo dodelila pomoč najbolj ogroženim. Poravnali smo vse nastale stroške in nam je še vedno ostalo 1380 evrov za delitev. V imenu organizacije se zahvaljujem vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da je koncert uspel. S tem koncertom smo dokazali, da v Štorah živijo dobri ljudje, ki so pripravljeni nesebično pomagati sokrajanom. Zato smo se odločili, da bo ta koncert tradicionalen in ga bomo priredili vsako leto pod geslom »ŠE IMAMO UPANJE«. Stanislav Štefanec, predstavnik KORK Iz življenja veteranskih organizacij naše občine T a fotografija je sicer od lani. Na njej so naši praporščaki in namestnik vojaškega atašeja Ruske federacije major Anton Momatjuk. Pred obnovljenim spomenikom v Kompolah smo se poklonili Ocvirkovi družini, ki je med drugo svetovno vojno izgubila štiri družinske člane. Take tragedija se ne da nikoli pozabiti. Razumljivo, da smo se poklonili padlim borcem tudi na drugih lokacijah, na Javorniku in na Svetini. Kot je večini bralcev znano, imamo na Javorniku grob neznanega junaka ruske Rdeče armade. Predstavniki ruskega veleposlaništva v Ljubljani so prosili, da bi skupaj položili cvetje na grobove padlim partizanom MAREC 2013 ob prazniku spomina na mrtve in vedno še zraven tudi ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom 9. maja. To je v svetu še vedno zelo pomemben dan in velik praznik. Tako bomo veterani s tem nadaljevali tudi v prihodnje. Poleg tega bomo skupaj z našo občino in v čast občinskega praznika letos pripravili že deveto predstavitev naše Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi. Datumi teh prireditev so navedeni v Štorskem občanu. Tega dne občina organizira tudi nogometni turnir in podelitev priznanj. Predsedstvo združenja borcev za vrednote NOB iz Celja je izrazilo željo, da bi na Vrunče- vem - lovskem domu na Svetini obnovili veteranska srečanja. Mi smo jih organizirali devet. Določili so že tudi datum izvedbe, to je zadnjo soboto v juniju, kot je že bilo v preteklosti, letos je to 29. 6. 2013. Ideja je sicer zelo zanimiva, vendar ob tako težki gospodarski in finančni situaciji težko izvedljiva. Ta prireditev, ki je bila vedno zelo dobro organizirana in izjemno odmevna, je res velik finančni in logistični zalogaj. Poleg tega je tudi klima med veterani zaradi mačehovskega odnosa države do nas veteranov in borcev zelo slaba in je na eni od najnižjih točk v času samostojne Slovenije. O tem sem v medijih že veliko pisal in opozarjal na posledice. Posamezni člani društev, ki jih trenutno vodim v naši občini, in tistih, ki sem jih v preteklosti, se redno udeležujemo različnih proslav in srečanj po celi državi, in to z društvenimi prapori. Tudi tako ponosno predstavljamo našo občino. Sicer ne želim biti hinavski in na srečo letos tudi niso predvidene lokalne volitve, vendar bi si na koncu le želel za vse te naše dejavnosti izreči iskreno javno zahvalo naši občini in seveda našemu županu Miranu Jurkošku. Brez njihove pomoči in brez razumevanja župana vsega tega ne bi bilo mogoče realizirati. Tega se moramo vsi še kako zavedati. Srečko Križanec 13 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Nepozabne zimske počitice v Laški vasi in na Pečovju N a Mlakarjevem travniku v Laški vasi je bilo to zimo luštno kot že dolgo ne. Narava je postregla z obilico snega ravno takrat, ko so ga otroci najbolj veseli – v času zimskih počitnic. Pa bi kljub snegu ne bilo takega veselja, če se »ta stari« ne bi organizirali in postavili pravi vaški smučarski center. Iz golfa II in različnih delov je nastala spodobno delujoča vlečnica. Največja konkurenca je vladala v kategoriji »Ko bom velik, bom Tina Maze«. To pa ni bila več šala; Laška vas je naenkrat imela vse, kar imajo velika smučišča in še veliko več - domačnost. Vsak, ki je prišel na smučišče, je prinesel dobro voljo, kakšno kapljico in različne dobrote, ki so to dobro voljo še povečale. Sosedje smo skupaj s sorodniki in znanci vsak dan do noči in še ponoči stali na vrhu hriba in opazovali svoje otroke, kako uživajo. Otroci so imeli veliko domišljije. Smučali so po progi in zunaj nje, se igrali igrice »ulovi me, če moreš«, se šli ravbarje in žandarje, skakali in se šli gorske reševalce. Seveda je bilo potrebno poizkusiti še z lopatko, bordom, sankami in seveda z velikim napihnjenim obročem. Vožnja z njim ima nekaj pomembnih prednosti: število sopotnikov je neomejeno in se lahko med potjo bistveno spremeni – eni skočijo zraven, drugi padejo dol; ni potrebno znanje iz zavijanja; zaključek je katarzičen – padec v cel sneg. Podobno rajanje na snegu se je dogajalo tudi na zgornjem PečovSkupen projekt poveže sosede med seboj, otroci prilezejo izza svojih raju, kjer je obratovala vlečnica »Pri starem obračalniku« in »Golf II« čunalnikov in se družijo - to je največja vrednost smučišča v bližini doma. drugič. Skratka, domače vlečnice imajo pred smučanjem na velikih smučiščih nekaj prednosti. So čisto blizu toplega čaja in palačink z domačih štedilnikov, potrebujejo nenehno vzdrževanje in preizkušajo iznajdljivost sosedov in povezujejo ljudi med seboj. Ob zaključku zimskih počitnic smo v Laški vasi izpeljali tudi pravo tekmovanje za otroke, ki smo ga organizirali starši s skupnim sodelovanjem in prispevkom. Spontanost, veselje otrok in zadovoljstvo na obrazih staršev so največja nagrada, ki jo je tekmovanje prineslo. Nič čudnega torej, da že ob zaključku počitnic vsi dobro vemo, da se bomo vsega lepega iz letošnje zime še dolgo spominjali, saj nas je narava po dolgem času spomnila na to, kako je lahko pozimi luštno. Čisto prava tekma za otroke se je odvila ob zaključku zimskih počiVeč utrinkov z rajanja na snegu v Laški vasi in na Pečovju si oglejte v tnic. Ker je vsaj kaj prispeval, je tekma uspela. spodnji fotogaleriji. Jurij Dobnik Ko ni več potrebno hoditi po hribu navzgor, se tudi v otroških glavah nekaj prestavi in sneg postane naenkrat bolj zanimiv od računalnika, telefona in vseh vrst i-pod(nov). Otroci dobijo voljo za smučanje. Sosed je poklical soseda, prijatelj prijatelja, znanec znanca in naenkrat je bilo na travniku polno smučarjev. Nekateri so po dolgih letih stopili spet na smuči, drugi so na smuči stopili prvič. Smučati so se naučili številni otroci. Malo zaradi pomoči učiteljev, malo zaradi medsebojnega spodbujanja in malo zaradi skakalnice, na katero si je želel vsak otrok. Vlečnica je odlično obratovala, samo kaj, ko je sneg kar naletaval in naletaval. Namesto »štanfanja« je v akcijo stopil mali rdeči traktor, ki se je z domiselnim priključkom za teptanje snega spremenil v ratrag. Na zgornjem Pečovju že več zim smučarje v breg vleče predelani obračalnik 14 MAREC 2013 Otroško pustovanje v Štorah Pustni palčki s Sneguljčico so se zares potrudili in okrasili telovadnico z baloni, pustnimi šemami ter trakovi. In nato je šlo zares: najprej so člani pihalnega orkestra Štore zaigrali nekaj poskočnih viž, nato pa so dekleta iz mažuretne skupine Štore pokazala svoje spretnosti. Seveda so bile zvezde večera pustne šeme, ki so veselo plesale, rajale in norele. Letos nam je »huda tetka Zima« vzela pustno povorko, pa nismo bili preveč žalostni, saj smo noreli na toplem. Sladkali smo se z bonbončki in lizikami ter se seveda najedli krofov. Mojca Korošec, TD Štore S tar pregovor pravi: »Da bo debela repa in korenje, mora biti pustni dan norenje«. In v Štorah letos zagotovo bo, saj se je v stari telovadnici na Lipi na pustni torek zbralo veliko število maškar, Turistično društvo Štore je namreč organiziralo pustovanje za otroke. Fina cvetličarna & darilni butik centru na Lipi v Štorah. Ob otvoritvi je zaigrala Pihalna godba Štore, pozdravni govor na temo cvetja je imel Milko Škoberne, Andreja Hochkraut pa je iz rok župana prejela lep šopek rož. Ob otvoritvi smo nazdravili s kozarcem penine, vsak obiskovalec pa je dobil v dar tulipan. Fotograf Mišo Miheljak je otvoritev fotografiral, fotografije pa si lahko ogledate v albumu, ki je na vpogled v cvetličarni. Andreja Hochkraut se je zahvalila za prisotnost in pomoč ob otvoritvi Fine cvetličarne in darilnega butika. Sledila je pogostitev, kjer smo soboto, 19. 1. 2013, sem ob 10. uri priso- si postregli z domačim narezkom, kuhanim stvovala svečani otvoritvi Fine cvetličarne pršutom, kruhom in sirom ter se posladkali in darilnega butika, ki je v Mercatorjevem z okusnim pecivom. Za dobro vzdušje pa je V MAREC 2013 poskrbel duo iz skupine Saxotoxini ob spremljavi kitar. Naj omenim, da je Fina cvetličarna in darilni butik v družinskih rokah, kar se odraža v sproščenem vzdušju, ki kraljuje v prostorih cvetličarne. Tu je zaposlena Nuška Colnarič, ki ima poleg svoje pozitivne energije tudi veliko skritih talentov, v cvetličarni pa pomaga tudi Andrejina hči Tjaša. Intervju je nastajal počasi, saj sem ob vsakem obisku odkrila nove artikle, s katerimi so razširili ponudbo, obogatila svoj besedni zaklad ter bila deležna kavice in prijazne besede, za kar se zahvaljujem. 15 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Andreja, po kom je dobila cvetličarna ime? Ime je dobila po psički Fini, ki je dolgodlaka nemška ovčarka z rodovnikom. Je temperamentna Primorka, stara 2 leti in pol. Zakaj ste se odločili za odprtje cvetličarne, saj že imate v lasti družinsko podjetje v spodnjih Štorah? Že od mladih nog sem želela imeti cvetličarno, sedaj pa se mi je dolgoletna želja uresničila in smo odprli PE »Fina« cvetličarna & darilni butik. Nuška, kaj ponujate v sklopu poročne floristike in kaj v sklopu žalne floristike? Poročna floristika: izdelujemo poročne aranžmaje, poročne šopke, naprsne šopke, aranžmaje za na mizo, izvajamo dekoracijo porok (krasitev avtomobilov, domov, prizorišča poroke). Žalna floristika: izdelujemo žalne aranžmaje (ikebane), svečne aranžmaje, vence … Kakšne storitve še ponujate v sklopu cvetličarne? Po naročilu izdelujemo maturantske šopke, poskrbimo za aranžiranje obhajil in birm, na zalogi imamo krstne sveče in platna. Po naročilu izdelamo šopke za protokolarne priložnosti. Ljubitelji cvetja lahko pri nas kupijo razne cvetlične aranžmaje, cvetlične nasadke, okrasne lončke, rezano cvetje in vse vrste sezonskega cvetja. Imamo tudi veliko izbiro lončnic, od navadnih do tropskih. Ko bo nastopila sezona zasajanja, bo na voljo balkonsko cvetje, zelenjava in cvetje za na grob. koladnimi pismi, cvetličnimi čokoladami, čokoladami z arancini in oreščki, Prešernovimi figami, Frančevimi čvešpami, čokoladnimi lizikami z liki živali, v obliki srca in hudomušnimi oblikami iz čokolade za odrasle (sami jih boste morali iti pogledat, ne bo vam žal). Ponujamo tudi različne bomboniere. Kaj pa zdrava prehrana? Imamo darilne sete z bio orehi z lupino v košarici in bio posušeno sadje v košarici. Andreja, zakaj ste se odločili za darilni butik? Odločili smo se, da bomo ponudili stvari, ki jih v Štorah ni in tako ne Ali pridejo na svoj račun tudi ljubitelji dobre kapljice? bo potrebno, predvsem starejši populaciji, hoditi v Celje. Seveda, na izbiro imamo domač borovničevec v darilni embalaži ali posamezno, viljamovko s hruško in medeno žganje v darilni embalaži Ali imate kaj za sladkosnedneže? Odlične sladkarije čokoladnice iz Velenja in čokoladnega ateljeja iz ter vina v okrasnih steklenicah za okrogle obletnice. Celja zadovoljita še tako zahtevne brbončice. Izbirate lahko med čoTjaša, kaj še ponujate v sklopu darilnega butika? Imamo raznotero ponudbo: darila za dojenčke (Žirafa Sophie z grizalom iz naravnega kavčuka), darila za malčke, ki se bojijo teme (nočna lučka Svetleči prijatelj), plišaste igrače, obeske za ključe, kozarčke s kamenčki za posebne priložnosti, unikaten nakit iz barvnega stekla (prstani, zapestnice, verižice), moške in ženske usnjene denarnice, ročno izdelane voščilnice ter druge dekorativne izdelke – pustite se presenetiti! Za tiste, ki se ne morejo odločiti, kaj kupiti, imamo na voljo darilne bone v vrednosti 20 EUR. Kaj pa delovni čas? Delovni čas smo prilagodili odprtju Mercatorjevega centra Lipa. Od ponedeljka do petka smo odprti od 8.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 17.00 in v nedeljo od 8.00 do 12.00 ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številko 03/573 82 94. Daša Dolenec 16 MAREC 2013 Tradiciono pustovanje pri Špulcer v Kompolah V sako leto poskušamo preganjati zimo z maškarami tudi v naši vasi. Kar 70 let že traja, da nas na pustni torek obiščejo pustne šeme. Vedno več ljudi se za ta dan našemi in zvečer se prične rajanje, ki naj bi pregnalo zimo in v vas prineslo kaj dobrega. Iz leta v leto se pri nas zbere več mask, pa ne samo iz bližnje okolice, pridejo tudi od daleč. Že nekaj let imamo ta večer v gosteh Okrogle muzikante, ki poskrbijo za prijetno vzdušje tudi tistih, ki niso maskirani. Po navadi je bilo vedno premalo prostora, zato smo se letos odločili, da tudi to težavo rešimo. S pomočjo sponzorjev smo pred hišo postavili šotor z ogrevanjem, velik kar 250 kvadratnih metrov. Sponzorji pa nam pomagajo tudi do lepih nagrad, ki jih prejmejo najboljše maske. Približno 500 udeležencev se je zabavalo in rajalo do zgodnjih jutranjih ur.Veliko pohval smo dobili za organizacijo in nepozabno zabavo. Verjamemo, da je bilo tako, zato se naslednje leto vsi – našemljeni, pa tudi tisti, ki se ne maskirajo in radi gledajo domiselnost mask – na pustni torek zopet vidimo. Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu kolektiva Špulcer zahvalim vsem donatorjem in prijateljem, ki so pomagali pri organizaciji pustovanja. Nejc Kovač Kultura nas (po)zdravi N ajzvestejši prijatelji umetnosti so prišli v sredo, 6. februarja 2013, v občinski hram kulture pozdravit in podpret mlade, ki so v čast velikanu slovenske poezije pripravili kulturno prireditev, katere glavno vodilo je bila slovenska ljudska zakladnica. Učenci in učenke osnovne šole Štore so v raznolikem programu dokazali, da imajo ogromno talentov. Nastopili so pevci in pevke otroške- ga in mladinskega pevskega zbora, mladi gledališčniki, recitatorji, nepogrešljivi instrumentalisti ter člani folklorne skupine Kompole. In kaj ste zamudili vsi, ki vas je (morda) sneženje odvrnilo od kulturnega druženja? Ljudska in Prešernova Lepa Vida, glavna junakinja gledališke igre, nam je predstavila svojo tragično življenjsko zgodbo. Z vabilom na ples so jo poskušali razvedriti folkloristi, a jim ni uspelo. Z nami sta bila (v pesmi Andreja Rozmana Roze) moderna, prevzetna Urška, zdolgočasena junakinja našega časa, in njen usodni moški, skrivnostni in neustavljivo privlačni zapeljivec. Prav tako ni manjkalo nekaj odličnih in vedno aktualnih Prešernovih verzov. Iz grl najmlajših se je slišala slovenska ljudska pesem, začeli in zaključili pa smo tako, kot se spodobi: s Prešernovo Zdravljico in optimistično popevko Čudovit je ta svet v izvedbi mladinskega zbora. Upamo, da smo prisotnim vsaj malo popestrili sivi vsakdanjik, vsem pa obljubljamo, da bomo še naprej širili dobro voljo, vero v boljši in lepši jutri. Skupaj zmoremo vse (le proti virusom smo brez moči). Mojca Rožman MAREC 2013 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Sankanje po naravni sankaški progi na Pečovju Sneži, sneži, sneži …. »Gremo delat snežaka, iglu, se sankat …« Tako so radostni otroci, ko zagledajo sneg. Za odrasle pa je prva prispodoba za sneg – lopata, zasnežene ceste. Na Pečovju pa so kot otroci. Ko začne padati sneg, že pomislijo, kako bodo sneg metali na progo, ga teptali, hodili v čim večjem številu po progi gor in dol, da pripravijo vrhunsko progo. Ja, komaj čakajo, da bo proga tako daleč, da se bodo spustili po njej na lesenih sankah. Tako je bilo tudi letos, ko so člani Športno-kulturnega društva Rudar Pečovje organizirali tekmovanje v sankanju po naravni sankaški progi Pečovje–Lipa v dolžini cca 800 m. Priprava proge vzame zelo veliko vsakodnevnega truda članov in nečlanov Športno-kulturnega društva Rudar Pečovje, ki kot vsako leto priskočijo na pomoč. Vsaka roka, še bolje noga, je dobrodošla pri ustvarjanju mozaika organiza- cije sankanja po naravni sankaški progi. Pripraviti je potrebno čvrsto, hitro progo, ki vzdrži do zadnjega tekmovalca, ki se spusti. Uspelo je! V nedeljo, 17. 2. 2013, se je v prelepem sončnem jutru spustil po progi predtekmovalec v svečani rudarski obleki, ki jo je društvo dobilo v dar od pokojnega vaščana. Zbralo se je 33 tekmovalcev iz občine Štore in bližnje okolice ter veliko obiskovalcev. Tekmovalci so tekmovali v desetih kategorijah, vsak tekmovalec pa je opravil dve vožnji, seštevek obeh voženj pa je bil končni rezultat. Najhitrejši čas posamične vožnje 1.09 min je dosegel Marjan Doberšek, ki je s skupnim časom obeh voženj 2.20 min premagal drugouvrščenega Janija Jurkoška s skupnim časom obeh voženj 2.21 min in tako dobil v last pokal absolutnega zmagovalca. Absolutna zmagovalka med ženskami pa je postala Blanka Doberšek, soproga absolutnega zmagovalca, s skupnim časom obeh voženj 2.53 min, in prejela pokal absolutne zmagovalke. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci: Zala Mastnak Jurkošek – deklice, Denis Vodeb – dečki, Alja Jurkošek – mladinke, Marko Brečko – mladinci, Leonida Cmok – članice, Matevž Čater – člani, Ivan Jurkošek – starejši člani, Blanka Doberšek – veteranke in Marjan Doberšek – veterani. Najhitrejši v svojih kategorijah so dobili diplomo in medaljo za spomin. V idili, ki nam jo ponuja zima, ob okusni hrani, dobri pijači, prijetni glasbi, so vsi zadovoljni, polni prijetnih vtisov obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Leonida Cmok, predsednica ŠKD Rudar Pečovje 18 MAREC 2013 Nočno sankanje ob baklah N arava nam je letos postregla z obilico snega in hkrati z nizkimi temperaturami in prav zato imamo še vedno zasneženo naravno sankaško progo na Pečovju. Letos proga ne sameva, krajšala je čas otrokom, ki so imeli počitnice, pa tudi »velikim« otrokom, ki se spustijo samo iz užitka, veselja, za dobro voljo. V petek, 22. 2. 2013, smo se zbrali ob sankaški progi v večernih urah. Zakaj? Sankali smo se! Hkrati smo obujali stare običaje druženja, ker vse prevečkrat nimamo časa za pogovor, kakšno dobro misel, sprostitev … Vsi samo hitimo. Kam? Ne vem, vem pa, da je ob sproščenem vzdušju, soju bakel, ki so krasile naravno sankaško progo, spust po progi božanski. Pozabiš na vse tegobe, skrbi in uživaš v naravi. Privoščite si sankanje, druženje in uživajte življenje! Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje Zlato Galusovo priznanje Radojki Kragelj P red nekaj več kot enim letom mi je bil zaupan mandat predsednika LPZ Štore. Dobro sem se zavedal odgovornosti in po predstavitvi njihovega programa se mi odločitev ni zdela težka. Po nekaj srečanjih sem ugotovil, da je bila odločitev pravilna, saj sem prišel med ljudi, ki jim je skupno druženje ob petju na MAREC 2013 višjem nivoju. V zadovoljstvo mi je, da nekateri negujejo pesem tudi v drugih zborih. Pred kratkim sem bil na koncertu Mešanega pevskega zbora DON BOSKO iz Celja v Narodnem domu. Ponosno sem v družbi prijateljev iz dvorane spremljal koncert zbora, v katerem je sodelovalo šest pevk in pevcev našega zbora. Na slovesnem zaključku koncerta pa je naša zborovodkinja Radojka Kragelj prejela najvišje priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije – zlato Galusovo značko. Osebno in tudi vsi naši člani zbora smo na to zelo ponosni in želimo to novico deliti tudi z občani občine Štore. Zborovodkinji Radojki Kragelj iskrene čestitke! Emil Bučar, predsednik LPZ ŠTORE 19 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Lovci LD »Bojansko« so zborovali P rav v tem času društva in organizacije v občini na svojih skupščinah ali občnih zborih polagajo obračune svojega celoletnega dela, tako se je tudi 48-članska lovska družina, mimogrede: poleg Kovinarja in PGD Štore najstarejše društvo v našem kraju, zbrala na svojem Lovskem domu. Ob prisotnosti predstavnikov LZS Celje in okoliških družin ter vabljenih gostov nekaterih društev z občino na čelu so se štorski lovci pogovorili marsikaj. Vse, kar bom spodaj napisal, ni namenjeno lovskim skeptikom, za katere mislim, da jih je vedno več, nehvaležno gospodarsko in splošno stanje v državi pa je dober podstat za njihov pesimizem ter večno kritiziranje in nasprotovanje lovstvu. In, ker je razumevanje lovstva slabo, je skoraj odveč govoriti o tem, da lov v Sloveniji ne ogroža več nobene živalske vrste, lovci pa prevzemajo vse pomembnejšo naravovarstveno vlogo, skrbijo za trajnostni razvoj, njihova funkcija v izobraževanju in raziskavah je nepogrešljiva. Ali vemo to, da nam kar 60 odstotkov registriranih letnih izgub (v celjski regiji) divjadi vzame promet?! Pokončanih je več kot 520 živali, v državi več kot 5000 osebkov srnjadi letno! Takšna je statistika in je resnica. So tudi za to krivi lovci? Mi smo družina, registrirani kot društvo, vendar po definiciji nekaj več. Imamo uradno predsednika, neuradno pa starešino. Pojem družina dojemamo kot nekaj dobrega, skupnega, spoštovanja vrednega in ljubečega. Gre za skupen interes in skupen cilj, dosežen s kompromisi in odrekanji. Medsebojni odnosi v družini so najbolj pomemben faktor delovanja. Pomembno je komuniciranje med člani družine, kajti nesoglasja vodijo v nezdrave odnose, ki jih ne gre »pometati pod preprogo«. Kajti potem termina »lovska družina« in »lovski tovariš« izgubita veljavo. Pa je vendarle ob vseh odrekanjih, pravilih, ukazani kulturi in etičnosti lepo biti lovec. Ko se ob ščipu na kristalno čistem nebu, ki je ob20 sijal ves ta čudoviti nočni svet naokoli, odpraviš v gozdove, opaziš, kako mogočne smreke mečejo zelene sence prek srebrnkaste kupole, ki se boči nad zemljo. Babnio vrh. Zrak je svež in opojno čist, kakor na visokih alpskih vrhovih. In potem prideš proti jutru domov – lačen si in ješ s tekom sibirskih dimenzij. Občni zbor štorskih lovcev je 23. Februarja predstavil poročila blagajnika, nadzornega odbora, gospodarja družine in disciplinskega razsodišča ter po razpravi potrdil plan za naslednje obdobje. Začetno poročilo je podal dolgoletni starešina Rajmi Jelen in ga tu v celoti objavljam: površinah. Lovci tega nismo mogli v celoti preprečiti, škodo na poljščinah smo v celoti poravnali, škoda na travnikih ostaja. Nastajale pa so škode tudi v času košnje, takrat sanacija stanja ni bila možna, se pa bomo lovci potrudili stopiti z lastniki v stik v spomladanskem času. Lovska družina nima sredstev, bomo pa z lastnimi akcijami posejali travo na novo. Kar zadeva društveno življenje, žal sledimo splošni težki situaciji države in tako na izlet v Prekmurje ne gremo več – tudi nimamo več sponzorja. Zavezujemo se, da se bomo v letu, ki je pred nami, zavzemali za čimbolj dosledno realizacijo načrtov in vsega, kar bo pred nas postavljal zakonodajalec, pa imeli tudi čim boljši odnos z vsemi udeleženci v našem prostoru. Predvsem še z našo matično občino, ki nam je vedno znala prisluhniti, ko je bilo to najbolj potrebno. Delo članstva dobro ocenjujem, seveda pa bi lahko bila slika tega dela še boljša. Posebej želim pohvaliti naše častne članice, zaslužne, da se v našem domu vedno dobro počutimo. In ob koncu hvala vsem članom družine. Ostanimo družina še naprej, delovna, enotna in tovariška! SPOŠTOVANI LOVCI, ČASTNE ČLANICE IN ČLANI, CENJENI GOSTJE! Ob pozdravu vam vsem izrekam dobrodošlico na našem občnem zboru! Hitro je leto naokoli in potrebno je v poročilih povedati, kaj vse smo na svojih zadolžitvah opravili skozi ves ta čas v prid družine. K sreči so manj dobro opravljene naloge bile v manjšini, tako da niso vplivale na končno oceno ugodnega rezultata dela. Tu mislim na rezultat odstrela, kar pa bo v podrobnosti obrazloženo v poročilu gospodarja. V zadnjem obdobju se je Tako je povedal predsednik – starešina LD na našem območju povečala populacija divjega Bojansko. In temu ni kaj dodati. prašiča, kar je sicer za nas lovce dobro, nima pa dobrega odziva s strani lastnikov zemljišč, ki jim to pomeni veliko škodo, predvsem na travnatih Jože Kragelj MAREC 2013 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Bogata zbirka Karlija Holcingerja M oj tokratni obisk Karlija iz Laške vasi ni bil prvi. Ponavadi sem se k njemu oglasil zaradi popravila kolesa. Slednji, zimski obisk, pa je bil namenjen predstavitvi njegove bogate tehnične zbirke. Je namreč velikih ljubitelj tehnične kulturne dediščine. Njegova strast so kolesa. Karli, kdaj ste se prvič srečali s kolesom v takšni meri, da vas je omrežilo za celo življenje? V obdobju mojega poklicnega usposabljanja sem imel veliko srečo, saj sem se za svoj poklic učil pri gospodu Rudiju Perdanu, ki je v tistem času, leta 1966, veljal za najboljšega mehanika v Celju. Popravljali smo vse vrste koles, tudi takšne iz časa pred drugo svetovOldtimerski klub Večno mladi iz Šentjurja; Karli Holcinger drugi z leve no vojno. Do tega dela in seveda koles sem čutil nekakšen poseben odnos oziroma veli- Vseskozi sem gojil poseben odnos do starin. letu 1900 pa na acetilen oziroma karbid. ko spoštovanje. Želel sem si jih ohranjati in obnavljati. Tako sem začel pred tridesetimi leti zbirati dele Kako se lotevate restavriranja? Kaj vam Kako dolgo ste delali pri mehaniku? koles in kolesa po raznih sejmih, tudi v tujini. je v pomoč? Pri mehaniku sem delal sedem let. Kasneje Nekaj sem jih prodal, ko sem jih obnovil, da Pri restavriranju se poslužujem literature, ki sem se zaposlil v železarni Štore. sem si potem lahko kupil še boljše kolo. To je zelo redka. Kolo je potrebno restavrirati pomeni starejše, še bolj redko kolo. v originalnem stanju. Samo tako mu lahko Ko pogledam vaše orodje, ki ga uporaohranimo vrednost, cenjeno med poznavalci bljate pri svojem delu, imam občutek, da Kaj vse obsega vaša zbirka? in ljubitelji starodobnih koles. Rezervni deli sem v kakšni operacijski sobi, ne pa v de- V moji zbirki se da videti zvonce različnih iz- se dobijo na raznih sejmih v tujini. Se je pa lavnici. Vse je zelo smiselno razvrščeno. vedb, tablice za kolesa, značke koles, prome- njihova cena močno povečala. Ali ta natančnost izvira iz časa učenja? tna dovoljenja za kolesa, sedeže, orodja, celo Gospod Perdan je bil zelo pošten in izredno lesen obroč kolesa. Poleg tega pa imam dve Kaj vam v vaši zbirki pomeni največ ozinatančen človek, z veliko znanja in izkušnja- kolesi; Steyr-Puch iz leta 1923 in Steyr-Puch roma na katero kolo ste najbolj ponosni? mi. Vsak dan po zaključenem delu je bilo iz leta 1905. Obe sta bili izdelani v Gradcu, pri Vseskozi sem aktivno kolesaril in se udeležetreba vse orodje obrisati in zložiti. To mi je naših severnih sosedih. val raznih maratonov v Sloveniji in Avstriji. ostalo v krvi in po takšen načelu delujem še Zato sem si želel imeti v svoji zbirki staro danes. V popolni temi bi lahko našel orodje, Vsak kos iz vaše zbirke ima svojo zgodbo. cestno dirkalno kolo. Iskal sem ga dve leti in ki bi ga potreboval za delo. Osvetlite za naše bralce kakšno zanimi- ga na koncu po mučnih in dolgih pogajanjih vost! kupil na sejmu pri Dunaju. To je bilo avstrijKakšno je bilo vaše prvo kolo? Zanimivost je vsekakor, da so bila vsa kolesa sko kolo Steyr-Puch iz Gradca, letnik izdelave Moje prvo kolo je bilo predvojno, nemške pred 2. svetovno vojno, v času kraljevine Ju- 1905. Kolo je bilo nekompletno in v zelo slaizdelave, Wanderer. Ponj sem šel na odpad. goslavije, registrirana in so imela prometno bem stanju. Izdelano je bilo v majhnih seriKolo sem popravil in se z njim več let vozil v dovoljenje in registrsko tablico. Prometno jah in je eno izredno redkih, ki je ohranjeno v službo v Celje. Tudi pozimi. dovoljenje in registrsko tablico so morala voznem stanju. Med zbiratelji je zelo iskano. imeti kolesa vse do leta 1950. Skozi razvoj Kolo ima posebno izvedbo gonila in verige, Kako in kdaj ste pričeli zbirati vse stvari, luči se da videti, da so se do leta 1900 upo- sprednja zavora je v cevi. Kolo ima vso dodas katerimi se lahko danes pohvalite? rabljale luči na petrolej, kasneje na svečo, po tno opremo; luč, torbico za orodje, tlačilko, MAREC 2013 21 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN prtljažnik. Kolesa so se včasih prodajala brez te opreme. Premožnejši kot so bili ljudje, več dodatne opreme so si lahko privoščili. Več kot dva meseca trdega dela je bilo potrebnega, da sem kolo spravil v stanje, v kakršnem je sedaj. Poleg kolesarske opreme in koles pa vidim v vaši zbirki še motorje. Poleg koles sem tudi ljubitelj starih motorjev. V zbirki imam Tomosov motor APN-4 iz leta 1971 in Tomos, model 12, iz leta 1959. Poleg tega imam kolo z motorjem Solex iz leta 1976, motorno kolo BMW 500 pa se ponaša z letnico 1980. Vsi motorji so restavrirani in vozni. Se s stvarmi iz svoje zbirke kje pokažete? Ste včlanjeni v kakšno skupino vam enako mislečih ljudi? Včlanjen sem v oldtimerski klub Večno mladi Šentjur. Sem ustanovni član tega kluba, ki deluje že 7 let. Včlanjenih nas je 60 somišljenikov in ljubiteljev tovrstnih starin. Znotraj kluba imamo kolesarsko sekcijo, ki šteje 14 članov. Vsi imamo kolesa izpred 2. svetovne Športno kolo Steyr-Puch letnik 1905 vojne in tudi naša oblačila so iz tistega časa. Vabijo nas na razne prireditve, tako da smo znani in dobrodošli po celi Sloveniji in zunaj naših meja. Preživel sem lepo popoldne v družbi mojega sogovornika, ki mi je z veliko vnemo razkazal svojo bogato zbirko. Karli, v imenu bralcev našega časopisa vam želim še veliko užitkov pri vašem hobiju. Dušan Volavšek Obnovljena cerkev sv. Križa na Svetini S vetina nad Štorami ima poleg znane romarske cerkve Marije Snežne, za katero Cerkovnik (2008) pravi, da jo je treba »… datirati pred leto 1475«, v neposredni bližini tudi podružnično cerkev sv. Križa iz približno istega časa. Zgodovina obeh cerkva je povezana z dediščino Celjskih, še posebno Andreja Hohenwarterja, ki ni samo upravljal zapuščine celjskih knezov, ampak je bil v omenjenem času tudi kranjski deželni glavar. Cerkev je bila prvotno posvečena sv. Ani, Marijini materi. Požaru, ki je leta 1714 upepelil vas in dodobra uničil notranjo opremo v obeh cerkvah, je sledila postopna obnova. Cerkve na Svetini niso samo obnovili, ampak 22 so jo tudi podaljšali, ji prizidali prezbiterij in zvonik ter v glavni oltar postavili Križanega. Tako je bilo do leta 1914, ko so cerkev »modernizirali«, križ pa, v katerem niso prepoznali umetniške vrednosti, nestrokovno shranili na cerkveno podstrešje. Tam ga je leta 1923 že močno poškodovanega poiskal akademik France Stele (1886–1972), prepoznal njegovo visoko umetniško vrednost, dosegel njegovo restavriranje in vrnitev na oltar, kjer je še danes (Cerkovnik 2008). O svetinskem križu France Stele razpravlja v svojem znanem strokovnem delu Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (2004). Kip Križanega na Svetini, kot Cerkovnik (2008) piše v svojem znanstvenem prispevku, MAREC 2013 »… razkriva kvaliteto in slogovne poteze, ki jih ne najdemo na nobeni drugi plastiki … Pomen svetinskega kipa tako ni samo v njegovi kvaliteti, temveč tudi v tem, da je eden od redkih primerov srednjeveške plastike na Slovenskem, ki ga lahko povežemo s slikarsko delavnico Mojstra Bolfganga« (Cerkovnik 2008, 184–206). Cerkovnik trdi (prav tam, pri čemer se sklicuje tudi na akademika Emilijana Cevca in Janeza Hoflerja), da je lahko Križanega za Svetino naročil pri Mojstru Bolfgangu, ki je najbolj znan po avtorstvu znamenitih fresk v Crngrobu pri Škofji Loki, samo kranjski deželni glavar Andrej Hohenwarter. Strokovnjake so povezavi s to mojstrsko delavnico prepričale značilne gube in potek opasice okoli Kristusovih ledij, izraz obraza ter nagnjenost glave in trupa. Krog Mojstra Bolfganga je Križanega za Svetino izdelal na podlagi grafičnih listov iz opusa Mojstra E. S., uveljavljenega umetnika, ki je deloval v nemškem Gornjem Porenju. Kljub neprecenljivi vrednosti Križanega pa je bila cerkev sv. Križa v zapuščenem stanju že več desetletij. Pred tremi leti so se na pobudo ključarjev, Braneta Mlakarja in Jožeta Romiha, ter župnika dr. Vlada Zupančiča, začela obnovitvena dela, ki so obsegala hidroizolacijo tal in sten, zamenjavo stropa, novo električno napeljavo, zamenjavo vseh vrat in MAREC 2013 oken ter položitev novih marmornatih tlakovcev. Na kor so položili tudi nov podest in klopi, zakristijo pa so opremili z novimi omarami. V restavratorski obdelavi je še tabernakelj. Od skupno 55 000 evrov porabljenih sredstev za vsa ta dela je država prispevala 13 000 evrov. Samo v letu 2012 so župljani opravili 1500 prostovoljnih ur dela, največ za odkrivanje gotskih fresk pod ometom in drugo potrebno delo, ki ga je prostovoljno usmerjal in strokovno nadziral umetnostni zgodovinar Ivo Gričar. Nedeljsko bogoslužje je v zimskem času v manjši in ogrevani cerkvi mnogo bolj udobno, še posebno za otroke in starejše ljudi, zato se je župnik dr. Vlado Zupančič vsem, ki so prispevali k obnovi, zahvalil za sodelovanje. Obnovljeno notranjost bodo odslej krasile tudi nove orgle, izdelek orglarske delavnice iz Rogaške Slatine. V nedeljo, 24. februarja 2012, jih je po obredu sv. maše blagoslovil domači župnik in župljane presenetil s polovičnim denarnim prispevkom za nove orgle. Župljani, hvaležni za lepo darilo, bodo preostalo polovico zbrali sami, nekaj pa bodo gotovo prispevali tudi dobrotniki. Cerkev s svojo toplo in lepo obnovljeno notranjostjo že nekaj nedelj razveseljuje župljane, vabi pa tudi romarje, da se v njej zadržujejo, še posebej v postnem času. Pred presunljivo oblikovano gotsko umetnino Križanega se bodo z občudovanjem ustavljali tudi ljubitelji gotske umetnosti, čeprav bo morala za restavriranje Križanega ter obeh plastik pod križem, sv. Marije in sv. Janeza, župnija v naslednjih letih še zbirati potrebna sredstva. Betka Vrbovšek Literatura: Cerkovnik, Gašper (2008). Križani v kapeli sv. Križa na Svetini. V: Zbornik za umetnostno zgodovino, str. 184-206. Stele, France (1924). Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Ljubljana: Nova založba. 23 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN Kranjska čebela Čebelarstvo pa postaja vse bolj ogrožena panoga. Zaradi vse večje onesnaženosti okolja prihaja do odmiranja čebel in tudi drugih opraševalcev, kot so čebele samotarke, čmrlji, metulji. V letu 2010 je pis mellifera carnica ali kranjska čebela je avtohtona slovenska v Sloveniji približno 150.000 čebeljih družin - povprečno so čebelarji živalska podvrsta, ki jo slovenski čebelarji zaradi svetlo sivih v zadnjih letih izgubili 25 odstotkov čebeljih družin. dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram. Odlično prenaša hladne, snežne zime, pogosta deževna in vetrovna poletja ter dobro izrabi paše, kadar ji to omogoča vreme. Zlasti se je specializirala za odkrivanje in nabiranje mane na smreki in jelki, tako da v tem pogledu prekaša preostale rase. Poznavalci ji pripisujejo tudi dobro izražen čistilni nagon, zaradi katerega je manj dovzetna za različne bolezni. Morda se je predvsem zaradi krotkosti (nekateri jo imenujejo tudi damska čebela) tako priljubila ljudem, da so jo začeli gojiti v čebelnjakih v bližini svojih domov. Slovenija je edina članica Evropske zveze, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih vrst. Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Da do tega ne bi prihajajo, se moramo zavedati pomena ohranjanja naše narave. Vsak posameznik lahko prispeva k ohranitvi čebel in cesarskem Dunaju. Čebele so še vedno enakomerno poseljene po celotnem območju narave tako, da se zavedamo pomena čebel in o tem ozaveščamo Slovenije, s tem pa pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z tudi druge ljudi, skrbimo za ohranjanje čistega okolja in čistih voda, opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo zmanjšamo uporabo škropiv, ki so škodljiva za čebele, uvajamo ekok pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost pripisuje opraše- loško pridelavo vrtnin na svojih vrtovih, sadimo medovite rastline vanju od 10- do 20-krat večji gospodarski pomen, kot je neposredni in drevesa. gospodarski pomen čebel za pridelavo čebeljih pridelkov, ki v sodobnem času veljajo za simbol naravne prehrane. Odlično dopolnju- Kajti brez čebel ni življenja. jejo sodobna živila, ki so zaradi načina pridelave in predelave oropaMojca Korošec na hranljivih snovi, kot so vitamini, minerali, aminokisline – že od nekdaj velja, da med, cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek (Vir: internet - Čebelarska zveza Slovenije) pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju. A 24 MAREC 2013 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN 50 let spoštovanja in ljubezni N a kmetiji pri Romovih v Ogorevcu je bil Jure četrti izmed petih otrok. Vile sojenice so mu namenile, da bo celo življenje povezan s kmetovanjem in da bo zemljo, ki nam daje hrano, tudi spoštoval. Ko se je začel ozirati za dekleti, je na lepo nedeljo pri cerkvi sv. Florijana v Doliču zagledal Faniko Dvorjak iz spodnjega Doliča. Iskrica je preskočila na obeh straneh in že na prvi pogled sta si bila všeč. Ljubezen med njima je bila tako lepa, da sta kmalu dahnila tisti »da«, ki drži še danes. Bilo je na svečnico pred 50 leti. Fanika, vajena trdega dela, se je preselila k Romovim v Ogorevc. Potrebno je bilo poprijeti za vsako delo, pa kljub temu nič ni bilo pretežko. Družina se je povečala za sina Petra, potem je prišel še Jure in nazadnje še Helenca. Da pri hiši ni bilo pomanjkanja, je Fanika domače pridelke prodajala na celjski tržnici, 40 let je bila branjevka, Jure pa je kmetoval, vzrejal živino in tudi kaj prodal. Otroci so odraščali v družini, kjer se je veliko prepevalo in poznali so medsebojno spoštovanje. Peter in Jure sta odšla na svoje, Helena z družino pa je ostala doma. Fanika in Jure imata sedaj skromno kmečko pokojnino, vendar dela na kmetiji nista opustila. Pravita, da dokler bo zdravje dopuščalo, ne bosta odnehala. Fanika pove, da sta z Juretom zelo ponosna na svoje otroke, v posebno veselje družini pa je vseh sedem vnukov. Jure in Fanika poleg petja rada tudi plešeta. Dobra volja ju krepi in daje moči, da se lažje spoprimeta s težavami, ki se včasih pritihotapijo tudi na kmetijo. Jure pravi, da je med drugim najpomembnejše veliko ljubezni, da dočakaš 50 let skupnega življenja. Letos na svečnico sta to tudi potrdila v cerkvi sv. Martina na Teharjah. Praznovanja kar ni hotelo biti konec, čestitke so prihajale vsak dan. Sicer pa pravita, da »pogostvaje« mora biti, da bo sreča še trajala. Slavljenca sta hvaležna vsem, ki so pripomogli, da je bilo praznovanje nepozabno, piko na i pa so dodali še vnuki s svojim nastopom, ki ju je do solz raznežil. Priči pri poročnem obredu sta bila sinova Peter in Jure, ki sta podpisala, da bosta mama in ata praznovala tudi biserno poroko. Zagotovo bo tako, če bosta nadaljevala po ustaljenem receptu, ki sta ga sestavljala vseh teh 50 let. Ivanka Tofant MAREC 2013 25 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Seličeva praznovala biserno poroko F ranci Selič se je rodil peti po vrsti izmed šestih otrok 20. novembra 1930 na hribovski kmetiji na Kalobju. O otroštvu, katerega del je preživel v vojnem času, ne govori rad, pove, da je bilo prehudo in se tistih časov spominja z bolečino v srcu. Vse, kar jim je dala zemlja za preživetje, so domov znosili v koših, da so si utrdili hrbet, pravi. Ko mu je bilo 17 let, je odšel na delo v železarno Štore, kjer je trinajst let delal kot žerjavovodja. Imel je željo po znanju, najprej je končal livarsko šolo in bil pet let livar kalupar, kasneje pa je končal še delovodsko šolo in vse do upokojitve delal kot delovodja v livarni 2. Angelca Selič, rojena Zajtl, je bila doma na Lipi. Pri hiši je bilo šest deklet in rodila se je 27. marca 1929 kot peti otrok. Imela je željo po ustvarjanju in se je pri krojaču Mešku v Celju izučila za krojačico. V tistih časih ni bilo avtobusov, zato je morala peš poleti in pozimi v Celje v službo. Želja po dodatnem znanju jo je odpeljala v Maribor, kjer je obiskovala mojstrsko šolo in jo končala z mojstrskim izpitom. Po vrnitvi je doma odprla svojo obrt. Angelca in Franci sta se spoznala na poročnem slavju Francijevega brata v Erjavčevi gostilni na Kalobju. Ravno takšno, kot je bila Zajtlova Angelca iz Štor, si je Franci želel. Povabil jo je na ples in ljubezen se je vnela. 14. februarja pred davnimi 60 leti sta stopila pred matičarja na krajevnem uradu v Štorah in dahnila tisto čarobno besedico »da« _ za vedno v dobrem in slabem. Cerkvena poroka je bila na Teharjah, kjer je obred vodil takratni gospod župnik Šmirmavel. Kmalu se je iz ljubezni rodila Lidija, postali so srečna družina. Angelca je doma na Lipi dobila zazidljivo parcelo in sezidala sta si svoj dom. Po šestih letih se jim je pridružila še hčerka Edita. Bilo jim je prelepo, da bi trajalo. Angelca je težko zbolela in morala je za nekaj časa prenehati z delom. Franci je ostal sam z dekleti, jokali in molili so za mamino zdravje. K sreči se je vse dobro končalo, ozdravela je in spet postala dobra šivilja in krojačica. V tistih časih še ni bilo veliko konfekcije, zato je bilo dela vedno dovolj . Tudi Franci je včasih prijel za šivanko, bil pa je tudi vešč v kuhanju. Dekleti sta se pridno učili, diplomirali in si ustvarili družini. Lidija je z možem Vidom ostala kar doma, Edita pa tako rekoč tudi. Hišo imata z možem Slavkom kar čez cesto, tako da je vsa družina skupaj. Franci in Angelca imata štiri vnuke, Petra, Matevža, Boštjana in Barbaro. Franci je v pokoju že 27 let, Angelca pa 25 let. Pravita, da ko pride domov vseh sedem pravnukov, se raznežita in pomladita. Franci uživa v delu na zemlji, Angelca pa še vedno tudi kaj zašije. Franciju zdravje služi, Angelca pa je lansko leto zopet imela zdravstvene težave. V kliničnem centru v Ljubljani je bila operirana. Da je kmalu ozdravela, sta med drugimi pripomogla tudi vnuka Peter in Matevž s soprogama, ki so tam zaposleni. »Bolezen nas je opozorila, da ni v človeških rokah vsa idila, sam čudež božji se je zgodil, da se zdravje je vrnilo, nam pa upanje vrnilo. Zato prosili bomo še boga, da on nam milost podari v dobro nas in vseh ljudi,« mi je zrecitiral Franci. 2. marca letos sta Angelca in Franci, ponovno po 60 letih, izmenjala prstana v cerkvi na Teharjah. Poročni priči sta bila vnuka Peter in Matevž. Pred župnikom gospodom Hermanom sta si ponovno prisegla zvestobo. Biserno poroko so proslavili v družinskem krogu v gostilni Medved v Škofji vasi. Tisti, ki poznate zakonca Selič, veste, da življenjske preizkušnje niso pustile vidnih sledov in da leta skrivata za poznejše čase. Franci in Angelca, bodita zdrava in uživajta sadove življenja. Upajmo, da bomo čez pet let pisali o vajini diamantni poroki. Ivanka Tofant 26 MAREC 2013 Kaj smo v letu 2012 počeli prostovoljci projekta Starejši za starejše P rojekt Starejši za starejše pri društvu upokojencev Štore deluje že 8 let. To je dolga doba in prepričani smo, da smo v tam času naredili kar veliko dobrega v prid starejših. Trenutno nas je 29 takšnih, ki svoj čas delimo z našimi vrstniki, pa ne samo čas, trudimo se, da bi pomagali tam, kjer lahko. Sodelujemo z občino Štore, zdravstvom, patronažno službo in s Centrom za socialno delo v Celju. Zelo pomembno je, da smo v Štorah v lanskem letu dobili tudi krajevno organizacijo Rdečega Križa, ki ima možnost, da lahko tudi materialno pomaga (pohištvo, oblačila, hrana) tistim, ki so v težavah. Večino članov upravnega odbora pri Rdečem križu v Štorah sestavljajo prostovoljci našega projekta, tako da je sodelovanje resnično obojestransko. V preteklem letu smo v marcu prostovoljci organizirali praznovanje materinskega dne v prostorih društva za tiste, ki ne hodijo na izlete oziroma so večinoma doma. Udeležilo se ga je 42 žensk, ki so nam bile zelo hvaležne. V maju smo bili prostovoljci organizatorji srečanja vseh prostovoljcev naše pokrajine in običajno je takrat dvorana kulturnega doma polna. Takšna srečanja organiziramo že kar nekaj let, tako da je že tradicija, da se v Štorah dobivamo prostovoljci celjske regije, oziroma tisti, ki nam je mar, kako živijo ljudje v stiski. V jeseni smo imeli skupaj s prostovoljci Teharja tudi izobraževanje, kako odkrivamo in preprečujemo nasilje. Udeležili smo se izleta in srečanja prostovoljcev naše pokrajine v Šmarju. Koordinatorki skupaj z županom obiskujeva in obdarujeva z majhno pozornostjo slavljence, ki praznujejo okrogle obletnice 80 oziroma 90 let in niso člani društva upokojencev. Ob koncu leta pa obiščemo z majhnimi darili vse tiste, ki so bolni oziroma so večinoma doma in niso člani društva upokojencev. Obiščemo tudi tiste naše občane, ki živijo v domovih za ostarele in jim med drugim predamo tudi voščilnice našega župana. Obravnavali oziroma pomagali smo pri reševanju nasilja nad starejšimi, pomagali tistim, ki niso bili več sposobni za samostojno življenje, jim priskrbeli zdravstveno pomoč, pa tudi organizirali domovanje v domovih za starejše. Poleg tega pa smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem težavam in potem skupaj z ustreznimi službami poiskati rešitve. Zagotovo pa so naši starejši deležni obiskov od prostovoljcev in poverjenikov vsak mesec pri raznašanju društvenih novic. Prijetno je, ko ugotoviš, da si nekomu polepšal dan, morda še več, pomagal si iz težav, iz katerih sam ni našel poti. To so trenutki, ki nas osrečujejo. V DU smo nakupili kavo in sladkarije, ki jih potem prostovoljci čez leto razdelijo ob svojih obiskih tistim starejšim, ki so vključeni v naš projekt. Sredstva za nakup le teh smo dobili od ZDUS-a in od občine Štore. Tisti, ki še niste z nami v projektu, poiščite nas, obljubljamo vam, da bomo prostovoljci vedno z vami, če boste dovolili, tudi takrat, ko vam je lepo. Vsi, ki bi želeli biti del nas, pridružite se nam, veseli bomo, če nas bo še več. Ivanka Tofant Župan na obisku pri jubilantih Štefanija Guzej, Šentjanž nad Štorami (80 let) Jožef Mulej, Prožinska vas (90 let) MAREC 2013 Ana Mulej, Prožinska vas (80 let) 27 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN V župniji Teharje se je dogajalo … Ž upnijsko dogajanje smo z novim letom popestrili z različnimi dogodki, ki smo jih pripravili v novi župnijski – Martinovi dvorani. Ob prvih sredah v mesecu v dvorani potekajo duhovni pogovori za odrasle, ki želijo poglobiti svoje versko znanje in poiskati odgovore na vprašanja o veri in o vlogi kristjanov v sodobnem času. Prav tako smo se župljani ob prvih nedeljah v mesecu začeli po sveti maši zbirati v župnijski dvorani ob prijaznem pogovoru, druženju in medsebojnem povezovanju. Nekaj zakonskih parov pa se je opogumilo in se povezalo v prvo župnijsko zakonsko skupino, v kateri poskušajo z izmenjavanjem izkušenj in z duhovno poglobitvijo krepiti svoje zakonske vezi. V času od 7. do 9. februarja smo z birmanci imeli tudi duhovne vaje. Odpravili smo se v Anin dom, v župnijo Prebold, kjer smo ob liku apostola Petra, vse od njegove prve poklicanosti, trenutkov strahopetnosti, izdajstva, pa do njegove trdnosti in odločnosti, odkrivali in poglabljali svojo mladostno vero. Trudili smo Cvetka Rezar v pogovoru s paraolimpijcema Darkom Đurićem in Leno Gabršček se, da bi Boga začutili v razmišljanjih, molitvi, skupinskem delu, igri, petju, druženju, pri spovedi in pri sv. maši. Duhovne vaje smo zaključili s sv. mašo v domači župniji, pri kateri smo tudi staršem in ostalim župljanom približali vsaj delček našega duhovnega dogajanja. V soboto, 23. februarja, sta župnijsko dvorano kljub neugodnim vremenskim razmeram s Birmanska skupina na duhovnih vajah 28 MAREC 2013 številnimi domačimi in tudi drugimi obiskovalci napolnila prav posebna gosta – Darko Đurić, doma iz Podbrezij na Gorenjskem, in Lena Gabršček, nekdanja naša faranka in sedanja Celjanka. Darko je znani plavalec in športnik leta 2012 ter študent Fakultete za poslovne vede na Katoliškem inštitutu, Lena pa se med drugim ukvarja s sedečo odbojko in je maturantka na I. gimnaziji v Celju. Oba sta ste lani udeležila paraolimpijskih iger v Londonu in dosegla lepe rezultate – Darko je štirikrat nastopil v finalu in kar dvakrat mu je uspelo izboljšati svetovni rekord v svoji disciplini, vendar je zaradi združevanja kategorij za las ušel zlati kolajni. Lena pa je skupaj s sotekmovalkami dosegla 6. mesto v sedeči odbojki. Njuna življenjska pot navdušuje, saj kljub mnogim oviram pogumno uresničujeta na videz nemogoče. Njuni zgodbi sta zgovorni tako na športnem področju, kot tudi pri osebnostnem razvoju. Dokazujeta, kaj zmoreta moč volje in skrbna pomoč bližnjih. Z veseljem smo prisluhnili pogovoru, ki je razodeval njun optimizem, sproščenost, hudomušnost in predvsem veselje nad življenjem. Spregovorila sta nam o svoji športni aktivnosti, doživljanju na treningih, na tekmovanjih in še posebej o svoji prelomni življenjski izkušnji – o tekmovanju na paraolimpijskih igrah 2012 v Londonu. Ne le kot športnika, tudi kot človeka sta nam Lena in Darko povedala veliko o vztrajnosti, o veri, o sprejemanju svojih zmožnosti ter o razvijanju talentov, ki so jima bili dani. O izkušnji sprejetja in spremljanja invalidnega otroka je spregovorila tudi Lenina mama, Tanja Gabršček, o Darkovi poti pa je povedal njegov krušni oče Milan Debeljak, ki se je sku- paj z ženo Veroniko pri Darkovih dveh letih odločil, da ga bosta ob svojih štirih otrocih sprejela v svojo družino in mu nadomestila prave starše, ki so se mu že ob rojstvu zaradi njegove invalidnosti odrekli. Prijeten večer so s petjem obogatila dekleta otroškega in mladinskega župnijskega pevskega zbora, prisluhnili pa smo tudi drobcem poezije Milana Debeljaka, Darkovega krušnega očeta. Darko in Lena sta nam lahko lep zgled in predvsem v močno spodbudo, da ne bi tarnali nad življenjskimi ovirami in preizkušnjami, ampak le-te z močno voljo spreminjali v dobro ter se znali veseliti vsega lepega, kar nam je podarjeno. Cvetka Rezar Ko zadiši po pomladi P o dolgi beli zimi z obiljem snega smo že komaj čakali prvega cvetja, toplega zraka, zelene barve. Narava nas že kliče k sebi, ven iz hiše, v odprtost časa. Misli nam že hitijo v pomlad. Postni čas se je prevesil v zadnji del. Kaj dobrega je prinesel, koliko sebičnega odnesel? Se nas je kaj dotaknilo in nas spremenilo, ali pa smo prepričani, da mi mislimo, govorimo in ravnamo prav in da so potrebni spreobrnjenja le drugi? O tem bomo morali presojati vsak samega sebe, saj je spreobrnjenje srca in usmerjenost duše naše najbolj osebno področje, kamor drug ne vidi. Kristjani se pred veliko nočjo še posebej ustavljamo ob misli na Kristusovo trpljenje. V njem odkrivamo, kako je zlo stalno prisotno v človeški naravi in ga sami od sebe ne moremo premagati. On pa je pokazal, da ga je mogoče premagati z božjo pomočjo in z veliko mero ljubezni, odpuščanja in žrtvovanja. V tem nam je Kristus največji zgled, pa tudi vir moči in upanja. V teh dneh se bomo ustavljali ob velikonočni skrivnosti Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. V tej skupni perspektivi se kaže božja veličina in njegovo povabilo nam v osebno spreobrnjenje. Dobra velikonočna spoved je lepa priložnost, da ugotovimo, kako je z našo duhovnostjo, koliko je v nas volje za spreobrnjenje in kje smo bili šibki. Božje odpuščanje odvzame težo krivde in nam daje priložnost za nov korak. Zato je spoved velik zaklad duhovne moči. Škoda, da je za mnoge – izgubljeni zaklad. Cvetna nedelja nas vabi k blagoslovu zelenja in je uvod v »veliki te- den«, ki je za kristjane sveti čas. V duhu sočutno spremljamo Jezusa v zadnjih dneh njegovega zemeljskega življenja: pri zadnji večerji, obsodbi, križevem potu in smrti na Kalvariji. Zdi se, kot da na veliki petek zlo vseh časov slavi svojo zmago nad Božjim sinom, Pravičnim, Učenikom ljubezni. A kar je božje, ne more izginiti, kar je dobro in pravično, ne sme umreti, kajti potem bi umrlo tudi naše upanje, tudi naš smisel, potem bi se zrušil smisel življenja. Velikonočno dogajanje v Jeruzalemu spremeni vse: grob je prazen, mrtvi Jezus je obujen, apostoli po veliki zmedi spoznavajo resničnost Gospodovih besed: Sin človekov mora veliko trpeti … vstati. Smrt nima zadnje besede, zlo je premagano, upanje dobi nova krila, ljubezen je največja. Ne le tedaj in za tiste ljudi! Za vse čase in za vse ljudi. Tudi za nas! Dragi bralci in bralke Štorskega občana. Iskreno želim, da bi globoko v sebi čutili to duhovno dogajanje velikonočne skrivnosti Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja in da bi nam vsem obhajanje velike noči poživilo vero v Boga, utrdilo upanje v prihodnost in v večnost ter vneslo nove ljubezni v naša srca in v naše medčloveške odnose. Morda smo letos tega še posebno potrebni. Leto vere, ki ga obhajamo, je za to še dodatna priložnost in povabilo. Vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike, vsem mamam pa čestitam za materinski dan in želim sreče v krogu vaših! Miha Herman, župnik in dekan MAREC 2013 29 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN Otvoritev knjižnice V četrtek, 7. 2. 2013, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, smo v Domu Lipa pripravili prireditev. Slovenski kulturni praznik je posvečen Francetu Prešernu, najpomembnejšemu slovenskemu pesniku. Ta dan pa smo posvetili tudi otvoritvi domske knjižnice. Obljube so bile končno izpolnjene in iz številnih škatel smo knjige zložili na police, kjer so dobile svoje mesto v Domu. Velik dnevni svetel prostor v novi stavbi, v prvem nadstropju, je dobil svoje poslanstvo - knjižnico. Ob tej proslavi so se stanovalci zbrali v novih prostorih, kjer je zbrane pozdravila Milka Cizelj, strokovni vodja doma, nato jih je prijetno presenetil domski zbor Lipa s slovensko himno, ter recitacije naših najbolj pridnih in nadarjenih stanovalcev. Vrnili smo se v čas Prešerna, Urške, Povodnega moža in Železne ceste. Ob koncu prireditve smo se družili, pogostili in se poveselili. Snežana Batljan Pustovanje 12. februarja so stanovalce Doma Lipa v dopoldanskem času obiskale pustne šeme iz osnovne šole Štore. Gledanje otroških maškar in poslušanje njihovega petja je prineslo stanovalcem veliko veselja in volje. Po kosilu pa so se stanovalci doma še sami našemili s pomočjo osebja in se zbrali v glavni jedilnici doma. Tam je potekalo pustno rajanje ob zvokih harmonike in kitare. Ob svežih krofih, plesanju in opazovanju drugih maškar je čas hitro minil. Upamo, da smo z rajanjem pregnali zimo, saj se že veselimo pomladi. Snežana Batljan 30 MAREC 2013 Občinski otroški parlament 2013 V sredo, 30. 1. 2013, je v Narodnem domu v Celju potekal že 23. občinski otroški parlament na temo »ODRAŠČANJE«. Po kratkem kulturnem programu in pozdravu so se učenci poslanci razdelili v tri skupine - delavnice: 1. Pasti odraščanja (mentor Bojan Poznič, OŠ Lava), 2. Otroci prehitro vstopamo v svet odraslosti (mentorica Ivanka Federnsberg Turinek, IV. OŠ Celje), 3. Pomembne odločitve v času odraščanja (mentorica Breda Krajnc, I.OŠ Celje). Iz vsake šole se je občinskega parlamenta udeležilo 4−10 učencev, ki so se enakomerno razdelili v omenjene delavnice. Našo šolo so zastopali: Lejla Veladžić, Teja Kragelj, Daša Gajšek, Ema Kačičnik, Urh Šelih in Primož Vogrinc. Svoje »poglede« na tematiko sta z nami delila tudi Nuša Konec Juričič in Drago Jerebič. Tatjana Mravlak Pustno rajanje tudi v vrtcu Lipa Štore Pust je pust, veselih ust, veselih ust je ta naš pust … Tudi v vrtcu Lipa Štore smo z veseljem pričakovali najbolj norčavi čas v letu. Otroci in vzgojiteljice smo se na veselo pustovanje pripravljali cel teden. Izdelovali smo maske, klobuke, krinke, celo kurenta smo izdelali, da bi nam pomagal pregnati zimo. Na pustni torek smo se spremenili v živali, princeske, viteze in druga pravljična bitja. Za zajtrk so nas čakali sladki pustni krofi, ki so nam dali moč za težko nalogo, ki nas je čakala. Vse maškare drugega starostnega obdobja smo po zajtrku morale odhiteti v telovadnico. Tam je namreč volk ugrabil Rdečo kapico. S plesom smo ga morali omehčati, da jo je izpustil. Seveda nam je to uspelo in skupaj smo ob glasbi rajali, dokler smo imeli moči. Norčavi pust je sedaj za nami. A kljub temu, da smo pospravili kostume in maske, v našem vrtcu vedno najdemo razlog za norčavost in veselje. Kajti tega ni nikoli preveč. Zinka Grobelnik in Lavra Prosenak, vzgojiteljici MAREC 2013 31 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Pustovanje v prvem starostnem obdobju vrtca Lipa Ž e teden dni prej smo se v skupinah prvega starostnega obdobja ukvarjali s preoblačenjem v različne kostume, skrivanjem za krinkami in pod pokrivali, prepoznavanjem otrok in odraslih oseb, skritih za krinko, otrokom smo poslikavali obraze, poslušali smo otroške pustne pesmice, igrali na različne instrumente … Na pustni torek je bilo v našem vrtcu veselo. V vrtec so prihajale čebelice, pikapolonice, levi, zajčki, muce, Pike Nogavičke, ki so se sprva previdno ogledovale in spoznavale, kasneje pa že skupaj rajale ob pustni glasbi. Po slastnem zajtrku so se pustne šeme zbrale v večna- menskem prostoru. Nekaj se bo zgodilo! K pustnim šemam je zašel mali medvedek, ki je jokajoče iskal svojo dudo. Poskušal je zaspati brez dude, a ni šlo. Pustne šeme so mu priskočile na pomoč in mu pomagale iskati dudo, da pa bi ga spravile v dobro voljo, so skupaj z njim rajale. Našla se je duda, medvedek se je je zelo razveselil, kaj kmalu pa se je odločil, da je ne potrebuje več. Medved in pustne šeme so skupaj odvrgle dudo, pustno rajanje pa se je nadaljevalo. Irena Zemljič Hribar Radi imamo sneg T udi nas, najmlajše otroke v vrtcu, je obiskala zima in nam natresla obilico snega. Za neumorno otroško igro to pomeni še nekaj novega in neraziskanega. Toplo oblečeni smo se pogumno podali ven. Na terasi pred igralnico smo postavili pravega snežaka. Iz snega smo oblikovali potičke, kepe in opazovali naše stopinje. Kadar nam vreme ni na roko, pa si zimo prinesemo v igralnico, kjer smo ugotovili, da poleg igranja lahko opazujemo, kako se sneg spremeni v vodo. Letos nam je zima postregla s kar nekaj lepimi zimskimi dnevi, da smo se lahko dodobra naužili snega. Katja Anderlič in Edita Rednak 32 MAREC 2013 VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE VABIJO NA »PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT« PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 10. OCENJEVANJU VIN, 4. SALAMIADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN ČEBELARSKIH IZDELKOV ki bo v petek, 22. 3. 2013, s pričetkom ob 19.00 uri, v kulturnem domu Štore. VSTOPNINE NI! Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno.Vabljeni VABI K VPISU OTROK za šol. l. 2013/14 Vse starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal vpis v vrtec Lipa in dislocirano enoto Kompole od 2. 4. do 12. 4. 2013 od 10.00 do 14.30 v vrtcu Lipa. Obrazec PRIJAVNICA ZA VPIS OTROKA se nahaja na internetni strani http://www.os-store.si. MAREC 2013 33 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN POVABILO ZA VKLJUČITEV V PROJEKT OČISTIMO ŠTORE V ENEM DNEVU V SOBOTO, 6. APRILA 2013 Po zgledu lanskoletne vseslovenske okoljske akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, 2012, se je občina Štore odločila, da bomo tudi to leto organizirali lokalno akcijo. ki je potekala 24. aprila K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne inštitucije ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in pomagajo pri uresničitvi projekta. V okviru akcije bo v soboto, 6. aprila 2013, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine Štore. Projekt je za občino velika priložnost in bo pripomogel ne samo k lepšemu in bolj zdravemu okolju, pač pa tudi k večji povezanosti ter ozaveščenosti občanov in posledično k zmanjšanemu odlaganju na divja odlagališča. Od vas pričakujemo in vas pozivamo, da v svoji sredini določite osebo, ki se vam zdi primerna za organizacijo akcije. Imenovani naj bi poskrbel za uspešno vključitev ljudi iz vaše sredine v projekt ter bil hkrati vezni člen za usklajevanje z drugimi na nivoju občine. Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do četrtka, 28. marca 2013. - na naslov Občina Štore, cesta XIV. divizije 15, 320 Štore ali - po elektronski pošti na naslov tajnistvo@store.si ali - po telefaksu št. 03/ 780 38 50. Za vaš odgovor se zahvaljujemo in vas v upanju na uspešno sodelovanje za čistejšo občino Štore in Slovenijo pozdravljamo. Za dodate informacije se lahko obrnete na koordinatorja projekta na ravni občine Štore Branka Mlakarja, občina Štore, tel. 03/ 780 38 40 ali 041/720 549. Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji, pa vabimo, da se nam v soboto, 6. aprila 2013, ob 9.00 uri zjutraj pridružite. Zbirno mesto je kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo. Po čiščenju, od 11.00 ure naprej, pa ste vsi skupaj vabljeni na malico v kulturni dom Štore. Občinska uprava 34 MAREC 2013 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN SREDA, 10. 4. 2013, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU ŠTORE CENA VSTOPNICE: 16 EUR Prodajna mesta: občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), dnevni bar Opoka, bife Kegljišče Cenc in 1 uro pred predstavo Informacije so na voljo na tel. št. občine: 03/780 38 40 in 031 367 889 ali na e-mail: kultura@store.si MAREC 2013 35 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 36 MAREC 2013 Ko l e d a r d o g o d k o v d r u š t e v o b č i n e Š t o r e 2 0 1 3 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PREDAVANJE – VARČEVANJE IN NALOŽBE V DANAŠNJEM ČASU TOREK 19. 3. 2013 ob 19. uri PROSTORI TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT PETEK 22. 3. 2013 ob 19. uri KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE MATERINSKI DAN SOBOTA 23. 3. 2013 LAŠKO-ŠMOHORLAŠKO Valter Jelen 041 815 159 NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR: NK ODRANCI SOBOTA 30. 3.2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE KOMEDIJA SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž SREDA 10. 4. 2013 ob 20. uri KULTURNI DOM ŠTORE 780 38 43 tajnistvo@store.si 031 367 889 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »POGUMNI JELEN« PETEK 12. 4. 2013 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE 780 38 40 tajnistvo@store.si 031 367 889 ETNO ODBOR JURETA KRAŠOVCA "MOŽNAR", JSKD LAŠKO, DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA 7. POHOD "PO ANZEKOVIH POTEH", SREČANJE GODB SOBOTA 13. 4. 2013 »ANZEKOVE POTI«, SVETINA Vlado Marot 041 736 166 Ivan Medved 041 442 442 Ivan Ulaga 040 746 780 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE NOČNI POHOD S SVETILKAMI NA CELJSKO KOČO SOBOTA 13. 4. 2013 ŠTORE-CELJSKA KOČA-ŠTORE Valter Jelen 041 815 159 NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR: NK MALEČNIK SOBOTA 13. 4. 2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR: NK AVTO RAJH-LJUTOMER SOBOTA 27. 4. 2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 OBČINA ŠTORE KRESOVANJE TOREK 30. 4. 2013 ŠPORTNI PARK LIPA 780 38 40 tajnistvo@store.si 031 367 889 MAREC 2013 38 37 U T R I N K I I Z O S N O V N E Š O L E I N VVARBTI CL A ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KRESOVANJE TOREK 30. 4. 2013 GAJSKA HOSTA PROSTORI DRUŠTVA Dušan Leskovar 041 644 363 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PREDAVANJE – UPORABNOST FENG ŠUI APRIL PROSTORI TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA PRVOMAJSKA BUDNICA SREDA 1. 5. 2013 PO VASI KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE POHOD PO TURISTIČNI POTI OBČINE ŠTORE SOBOTA 4. 5. 2013 ob 8. uri ZBOR NA PARKIRIŠČU OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE KOZJI VRH PETEK 10. 5. 2013 ŠTORE-KOKRAŠTORE Stanislav Urlep 041 927 370 OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE SLOVESNOT NA JAVORNIKU IN NA DRUGIH PARTIZANSKIH GROBOVIH PETEK 10. 5. 2013 JAVORNIK IN DRUGI PARTIZANSKI GROBOVI Srečko Križanec 040 614 330 NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR: NK GRAD SOBOTA 11. 5. 2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 OBČINA ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE, VRTEC LIPA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE VETER V LASEH SOBOTA 11. 5. 2013 ob 9. uri ŠPORTNI PARK LIPA 780 38 43 kultura@store.si NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR: NK KOROŠKA DRAVOGRAD SOBOTA 25. 5. 2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE in OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE, OBČINA ŠTORE PREDSTAVITEV SV IN POLICIJE TOREK 28. 5. 2013 ŠPORTNI PARK LIPA Srečko Križanec 040 614 330 OBČINA ŠTORE PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU PETEK 31. 5. 2013 ob 20. uri KULTURNI DOM ŠTORE 780 38 43 kultura@store.si DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ZASADITEV TRTE, POTOMKE NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU MAJ NAD OSNOVNO ŠOLO KOMPOLE Stane Ferenčak 041 903 567 VOKALNA SKUPINA LIPA ŠTORE LETNI KONCERT MAJ KULTURNI DOM ŠTORE OSNOVNA ŠOLA ŠTORE Stanislav Gorjup 041 762 217 38 MAREC 2013 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT Valter Jelen 041 815 159 Stanislav Urlep 041 927 370 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE OBČINSKI PRAZNIK SOBOTA 1. 6. 2013 ŠTORE-GLAŽUTASVETINA-ŠTORE GLASBENA ŠOLA CELJE NASTOP UČENCEV SREDA 5. 6. 2013 ob 15. uri KULTURNI DOM ŠTORE 492 57 30 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DAN ODPRTIH VRAT SPOZNAVANJE KONJ – MOŽNO JEZDENJE SOBOTA 8. 6. 2013 GAJSKA HOSTA PROSTORI DRUŠTVA Dušan Leskovar 041 644 363 NK KOVINAR NOGOMETNA TEKMA III SNL – člani NK KOVINAR : NK ŠMARJE PRI JELŠAH SOBOTA 8. 6. 2013 popoldne ŠPORTNI PARK LIPA Primož Kaluža 041 340 678 DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA »SOKOLI« ŠTORE 7. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU SOBOTA 15. 6. 2013 ŠPORTNI PARK LIPA Jure Franulič 041 646 678 jure.franulic@storkom.si PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE SREČANJE SLO PLANINCEV V KAMNIŠKI BISTRICI SOBOTA 15. 6. 2013 ŠTORE-KAMNIŠKA BISTRICA-ŠTORE Valter Jelen 041 815 159 Stanislav Urlep 041 927 370 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE S ŠKRATOM ŠTORČKOM NA POTEPU JUNIJ ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremebe programa. MAREC 2013 39 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN 40 MAREC 2013