Natisov 15.000. "" izhaja vsaki 'datiran z dnevom Jnje nedelje. cLina velja za Av- za celo leto , za pol in četrt :merno; za Ogr- K50 vin. začelo 1 Nemčijo stane leto 5 kron, za co pa 6 kron; inozemstvo se [naročnino z ozi- visokost pošt- aročnino je pla- prej. Posamezne jeprodajajopo6v. lištvo in tiprav- se nahajata v gledališko po- pje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80, za >/, strani K 40, za '/* strani K 20, za '/» strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/s« strani K 250, za '/«4 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. tev. 41. T Ptuju v nedeljo dne 13. oktobra 1912. XIII. letnik. Vojska tia Balkanu. Črnagora prva Turčiji vojsko napovedala. — Grška, Bulgarija in Srbija ji sledijo. — Prepozni diplomati. Kri že teče. "ti, ki so v resnici verovali v resno voljo "kih državic gledč vzdržanja miru, so gro- prevarani. Vojska na Balkana je povedana, prvi streli so že padli in tisti ji „ogenj na Balkana", katerega se je vsa 2>a že desetletja sem bala, je zažgan . . . je napovedala Turčiji vojno — mala a g or a. Samoumevno je, da to ni iz last- nagiba storila, marveč da je dala le signal Sapovedanje vojne vseh balkanskih državic. ji je tudi že drugi dan sledila Grška in intia, ko pišemo te vrstice, so bržkone fee štiri balkanske državice jvedale Turčiji vojsko. Turčija [torej na svojem evropejskem ozemlja popol- a od sovražnikov obdana in krvava igra ae In ravno v tem hipu je skle- fla Turčija z Italijo mir, tako da t zamogla vse svoje vojne moči za balkanske l porabiti. Prav zanimivo je pri tej celi stvari nasto-"je evropejskih diplomatov. Brez pretiranja se i reče, da je ta diplomacija doživela v teh veliki poraz. Po časopisja se je naglašalo, ejo zastopniki velevlasti „energično" vzdr-mira na Balkana zahtevale. Na francoski g se je potem Avstro-Ogrsko ter Rusijo tilo, da naj tam doli posredujeta. In pose je razpravljalo ob zeleni mizi, cepilo , miičkalo besedice kakor gnile češplje, — o so se diplomati dogovorili in so šli to Bolgariji, Grški ter Črnigori povedati. A o v tem hipu, nalašč v tem hipa, je črna-že napovedala vojsko in zastopniki balkan-držav so evropeJ8kim diplomatom hladno-rekli: Gospodje, prepozno prihajate ... avni vzrok tega neuspeha diplomacije je 'a hinavščina naše stare sovražnice Ji i je. Na Ruskem obstoji mogočna vojna | ki hoče v zmislu vseslovanskih idej pridobiti. To gre pa le tedaj, ako se )grsko premaga in ji ves vpliv na Bal-vzame. Iz tega stališča je bila vsa ruska zadnjih let Avstro-Ogrski sovražna in _a, vkljab tema da sta naša vlada in naš i cesar" vedno le mir želela. Balkanske to se seveda zanašale na to hinavščino, Tražnost in podpihovanje Rusije. Ko so razmere na Balkanu tako napete in nevarne peljal se je ruski minister Sasonow ta-V Paris. Tam je s francosko vlado iztahtal načrt, s katerim bi Avstro-Ogrsko vjel in ;Le za vedno vezal. Pod obliko „ skupnega naj bi naša država podpisala nekako , ki bi ji v bodoče sleherni vpliv na ~u vzela. No, naša vlada je seveda to hiti zahtevo odklonila in si je tudi za bo-prosteroke na Balkana obdr-!». Vsaka sprememba statusa quo (obstoječih hoče naša država preprečiti. Tako i o t o r e j balkanske državice v 'pa n i boj, ker tudi pri najlepših zmagah ' ničesar dosegle. Le ako bi se Rusija upala stopiti na stran »balkanske zveze" in poseči v dogodbe z oboroženo roko, morala bi tudi naša država nastopiti. In tedaj bi se začelagrozovitaevropejska vojna... * * * Črnagora napovedala vojno. Iz C e t i n j a poročajo : Črnogorski poslanik v Konstantinoplu Plamenac je turški vladi izročil v imenu svoje države noto s sledečo vsebino: „Ker se Turčija brani izpolniti opravičene želje (?) Črnogorske in noče rešiti spornih vprašanj, ki obstojijo med obema državo m a, si mora Črnogorska svojo pravico z orožjem v roki poiskati." S tem je storjen usode-polni korak, ki ga je storila Črnagora bržkone sporazumno z ostalimi bulkanskimi državami. S tem korakom pa je presekala tudi posredovanje velevlasti . . . črnogorski korak sam ob sebi bi ne imel mnogo pomena. Kajti ta „drža-vica" nima niti 250.000 prebivalcev in je njena „armada" torej le večja četa, ki jo bodejo Turki z mokro cunjo v njene gore nazaj pognali. Seveda, izgubiti nimajo ti ljudje s svojim kraljem vred ničesar! V najboljšem slučaja zamore postaviti črnagora 24.000 mož v boj ; a ta so uvrščeni možje od 18. do 62. leta. Bulgarija vojsko napovedala? Berlin, 9. oktobra. Tukaj se je dobilo iz Konstantinopla poročilo, glasom katerega je bulgarska vlada danes zvečer Turčiji vojsko napovedala. (Uradno potrjeno to poročilo v tem trenutku še ni; a vsekakor je napoved vojske od strani Bulgarije gotova stvar in je le dan napovedi vprašanje. Op. uredn.) Grška in vojska. Konstantinopel, 9. oktobra. Grški poslanik dobil je od svoje vlade povelje, da jutri z vsem svojim osobjem od tukaj odpotuje, Sodi se, da bode Grška danes ali pa najkasneje jutri Turčiji vojsko napovedala. Srbija. Bel grad, 9. oktobra. Tukaj se pričakuje vsak hip napoved vojske proti Turčiji. Tadi prismojeni Jurček je že ta-sem prišel in rožlja s svojo sabljico. Revolverski Peter naj bi pobiču usta zamašil ... V Srbiji se opazuje tadi h u-do hajskarijo proti Avstriji. Glasom članka, ki ga je objavil neki višji avstrijski oficir v nekem hrvatskem listu, je srbska armada za vojsko popolnoma nezmožna. Oficirji imajo sicer krasne, z zlatom obremenjene uniforme v vseh barvah, a vojaki nimajo potrebnih pušk. Splošno se v krogih vojaških strokovnjakov srbsko armado naravnost zasmehuje. Turške priprave. Medtem ko razbobnajo ostale balkanske državice vsak korak, ki ga v diplomatičnem 'ali vojaškem oziru storijo, se Turčija jako ponosno in resno na vojno pripravlja. (Opozarjamo na naš članek o turški armadi). Vojno navdušenje je tudi v Turčiji izredno veliko. Turški poslanik Rifaat Paša v Parizu je izjavil: „Ako prične vojna, videle bodejo združene balkanske države pred seboj armado, ki je poplnoma odločena, da zmaga in ki bode tudi zmagala". Prve posledice vojne. Bolgarsko prebivalstvo ne čuti nikakoršnega navdušenja za vojsko. Vojaška uprava jemlje brezobzirno vozove, živino in življenska sredstva. V vsej Bolgariji se čuti veliko pomanjkanje denarja. Cono življcnakih sredstev so postale višje. Iz B e 1 g r a d a. se poroča, da so dobili vsi tamošnji avstrijski trgovci grozilna pisma, v katerih se jim obljublja, da bodejo umorjeni. Poštne in železnične zveze z balkanskimi državami so večinoma pretrgane. Nastop velevlasti. Zastopniki Avstro-Ogrske in Rasije bo podali v imena evropejskih velevlasti balkanskim državam izjavo, v kateri pravijo: 1. Da velevlasti energično vse obsojajo, kar bi mir kalilo. — 2. Da bodejo v zmislu berolinske pogodbe uresničenje preosnov uprave v evropejski Turčiji v roke vzele, seveda brez da bi se dotaknilo soverenitete sultana in zemeljske razširjenosti Turčije. — 3. Da ne bodejo, ako bi vojna vkljnb temu nastala, nobene spremembe teritorialne oblike Turčije dopustile. — Ta izjava ni imela nobenega uspeha, ker je prišla prepozno. Avstro Ogrska. Uradno se poroča, da naša država še nima povoda, ukreniti kakšnjo p o-množitev vojaštva ob mejah. Seveda se ta položaj lahko v vsakem hipu spremeni. Za sedanji trenutek ni nobene nevarnosti. Ali v par dneh se bode šele razjasnilo, kakšnje posledice bode imela balkanska vojska za Avstro-Ogrsko. Prvi boji. (Zadnja poročila.) Albanski prostovoljci pod vodstvom R i z z a Beja so prekoračili črnogorsko mejo. Prišlo je do hudega boja s črnogorskimi vojaki. Albancev je bilo 4000. Pognali so Črnogorce v beg in jim napravili v e-like izgube, medtem ko so sami le 15 ranjencev imeli. Albanci so korakali potem naprej v črnogorsko pokrajino. Turška vlada je zaplenila 10 grških bark in jih hoče porabiti kot transportne barke v svoje namene. Konstantinopel, 9.oktobra. Črnogorci so prekoračili mejo. Napadli so turške utrdbe Stra»chiIl'ova grenčica iz zelenjave povzroči 11**fti»llflfl«0 nnt 1*Ckf|l1SI moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu HtWWIIVlIIM* pUbl tSMUcti. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, = romarje itd. i ------- ob meji Karakol inKalava. A Torki so jih z velikimi izgubami nazaj spodili. Pri trdnjavi Uraca, katero so Črnogorci v veliki množini napadli, traja boj naprej. Turška posadka je dobila povelje, da se brani do zadnjega moža. Popolno zaupanje Cenjeni somišljeniki! q času izšel bode jeni ,Štajerčevi" V kratkem časa izšel bode zopet tako splošoo priljubljeni . kinetški koledar za leto 1911 To je edino v slovenskem jeziku pisan: koledar, ki se ne izdaja iz teh ali onih osebnih, sebičnih vzrokov, temveč ima namen, podati odjemalcem vse tekom leta potrebne seznamke, gospodarske nauke, važna določila, obenem pa tudi krasne slike, zabavne in izobraževalne spise. Cena koledarju, ki bode zopet tako lep in velik kakor lansko leto (namreč 134 strani) znaša 60 vinarjev brez poštnine. Za poštnino je dodati 10 vinarjev. Kdor vzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Prosimo cenjene somišljenike, naj tudi letos z vso vnemo ta izborni ljudski koledar razširjajo. Ker imamo že jako veliko naročil, treba je, da se vsakdo čimhitreje naroči. Najbolje je, ako doda naročilu svoto v p o š t-nih znamkah ali pa da se jih več naročnikov skupaj zbere, ki potem ua en naslov naročijo. Za naročilo je porabiti najbolje sledeči f o r m u 1 a r, ki ga je pravilno in natanko i z-polniti, potem izreza ti, v kuvert dati, na upravo „Štajerca" nasloviti in (ako se znamke ne pošlje odprto, na kuverti 3 vin. znamka; ako se pa znamke pošlje, potem zaprto z 10 vin. marko) odposlati. Vsa naročila je vposlati izključno na u p r a v o „Štajer-ca" v Ptuju. Formular: Tukaj odrezati. Naročim.................kosOv kmetskega koledarja za 1. 1913 po 60 vin. in prosim, da se mi doda-...........zastonj (za vsacih 10 naročenih 1 zastonj). Ime .... stan . . . . 0tanovauS£e posta . . . Denar pošljnm obenem v znamkah. Denar pošljem z poStno nakaznico. Pošlje naj se mi po povzetju. (Kar ne zadene, naj se prečrta!) Odrezati. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 , Prokop Skorkovsky in sin v Hnmpolou na Češkem. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Dopisi. Sv. Lovrenc pri Mariboru. (Odprto pismo) Župniku Fr. Horvathu v Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Nekdo, ki je preveč strahopeten, da bi svoje ime povedal, objavil je v prvaško-klerikalnem listu „Straža" članok. Prinašam Vam ta članek na znanje, ker menim, da Vi kot poštenjak ne samo s tem člankom nimate ničesar opraviti, v katerem se na tako prostaški način tožari in po državnem pravdniku kriči — kaj ne, gospod župnik, tudi Vam se zdi pro staško, ako se koga na tako nizki zahrbtni način sumniči ? — temveč tudi da Vi list, ki objavlja take zahrbtne napade, ne rabite kot trobilo in sploh ne citate, čujte tedaj, na kako fini način se v taboru Vaše stranke boj pelje. ..Straža" št. 108 z dne 18. septembra 1912 piše: (sledi tozadevni članek, ki je poln laži in vohunskih izmišljotin proti posameznim poštenim možem). — Kaj ne, gospod župnik, ta članek zamogel je pač le nizkotni strahopetec spisati? Ali bi mi mogli morda Vi povedati, kdo je bil to ? In zdaj si bodem jaz dovolil, staviti javno vprašanje na državnega pravdnika: „Ali je dovoljeno v cerkvi prižnico v politične namene zlorabljati ? Ali je dovoljeno, stariše pred „ brez verskim" listom svariti ? Saj ste te besede rabili pri jutranji božji službi dne 22. septembra 1912 v farni cerkvi v sv. Lovrencu nad Mariborom. Gospod župnik, ali veste, kaj je to ? To je zloraba prižnice v politične namene ! Tako, in zdaj greste lahko tja ter me tožite zaradi očitanja obrekovanja. Jaz bodem svoje besede zastopal, jaz nisem strahopetni denuncijant kakor drugi, kateri se na Vaši strani borijo ! — Dunaj, dne 1. oktobra 1912. — Hans Rolf Ambroschitz. Frauheim. Slavni g. urednik! Ker je nek prijatelj ..Štajerca" nekoliko okrtačil našega dušnega pastirja M u r š i č a, je ta črni gospod tako razburjen, da mu niti tak človek ne sme pred oči, o katerem ve da čita „Štajerca" ali da jo oplo na njoga;i jnarodon. Za danos vam hočemo, dragi bralci, zopet nekaj o tem deviško-čistem župniku povedati. Pred kratkim srečal je ta maziljenec božji ženo lončarskega mojstra iz Frama. Žena ga je lepo krščansko pozdravila z „hvaljen bodi Jezus Kristus!" In kaj je bilo? S temi besedami mu je njegove grešne kosti tako pretresla, da je ves razburjen v sveti njegovi jezi zakričal ter rekel: »Pustite me pri miru!" Vprašamo, ali je to kak odgovor za katoliškega duhovnika ? Ali kaže tak duhovnik ljubezen do svojega bližnjega ? Ali se nič ne sramujete, g. župnik ? Še od kakega potepuha bi človek ne pričakoval takega odgovora. Pa kaj bi se jezili! Pop je pop, ga obrne gor ali dol; in vsak šolarček ve o Muršiču, o njegovi politiki in obnašanju veliko povedati. Dragi bralci! Kar se sedanji čas pri nas opazuje, je res žalostno. Mnogo naših pobožnih faranov obiskuje sosedne cerkve, ker ne marajo poslušati svojega pastirja in najbolj pobožne ..Marijine device" in še celo stare ..tretjenerednice" se sramujejo tega političnega rogovileža, ker niti nekatere več k njemu k spovedi iti nočejo. Vprašamo danes župnika Muršiča, kdo je kriv, da vera peša ? In kdo je kriv, da se ljudstvo izneveri ? Ali ne morda tak politikujoč duhovnik kakor ste ravno Vi, g. Muršič ?! Povemo Vam za danes : Kar bodete sejali na dobra tla, bodete obilo želi, ako bodete pa hudobno še vedno sovraštvo do „Štajercijancev" razširjali,pa bodete mnogokrat v ..Štajercu" od župnika Muršiča brali. Pazite torej, g. župnik, in ne hodite na solnce, ker imate preveč masla na glavi. Sv. Križ na Murskem polju. Zadnji „ Gospodar" ima v nekem članku muhe in kravje pastirje v jednem žaklju in trdi, da potrebujejo duhovniki zbirco tudi za to. da morejo vzdrževati to in ono. — Prav radi verjamemo! — Od dela požrešni trebuhi ne postanejo debeli. Za te votline je treba mnogo tikvi. — Naš župnik vživa tudi druge jedi in Lizika mora biti iz-borna kuharica, ker se vozari pater Postružnik od Malenedelje skoraj dan za dnevom k njej oziroma do nje. — Najbrž ga žene tja glad ali sladki spomini. No, zaljubljen duhovnik ne sme biti in tndi grešiti ne more sam — pač pa mu je dovoljeno jesti in piti, če najde gostoljubne ljudi, ali celo rajske — deviške farške kuharice, ki imajo v vseh rečeh že prakse do' njima želimo le dober tek in nikoli zaspane Saj se za take mastne reči in mokre bodemo brigali, pač pa povprašujejo pastirji zvedave vrabce — kaj neki dela Postružnik v farovžu, ali dela zaseko, al špiči raglce, ker je vendar nastavljen koti plan pri Malinedelji, kjer pa nima obetan Gospod župnik, povejte nam kako, opravil mu odkazali, da zahaja tako redno in k vami ? Saj so vaše ovčice dobro d: pasite jih sami in naj vam pomaga le kaplan; pater Postružnik ima kot rnalon< kaplan dela dovolj, ker boleha njegov — Gospodine Weixl, vi ste tudi brez precej duhovita oseba — odgovorite nam cer še pred drugim vprašanjem !!! Sv. Janž na Dravskem polju. V našem ništvu se je oglasil zaupen mož, ki nam j sikaj zanimivega pripovedoval od tega krajaj postaja baje vedno bolj nazadnjaški in črni, javimo pa radi pomanjkanja prostora le to: se bode v kratkem času vršil tukaj misijski ogled za nameravano zgradbo vi naprave na Dravi med Mariborom in je naš kaplan, ki ima pristne kranjske začel kmetom prerokovati, da se bližajo hudi časi radi zgradbe kanala skozi obični janž. Ko se je ga pa nekje podučilo, da n; prerokuje, pa je dal pretočeno nedeljo o: „ Kmetje, pridite popoldan v bralno sobo, bomo posvetovali radi kanala." A posvi se pač nič ni. Kaplan je čital navzočim, citati ni znal gladko, kar mu je neki gosja napisal, oziroma narekoval (Brenčičeva mei Opom. uredn.) Rekel je, da se boji, da bi preveč poceni odstopili svoja zemljišča. 0 šljavost, naš kmet že ve, koliko je vredi gova zemlja. Najbolj se boji kaplan, kal vedno naglašal, za Dobnikovega Jakeca, in Fureka; kajti tam skozi dvorišče se rava kopati kanal. S tem preti kaplanu nost, da bi posestniki (glavni klerikalni odišli na drugo selo in naš dobro rejeni bi imel potem predaleč na dobre jažirji kar je dobrohotni gospod povedal, oziroma bral, je v pretežni večini kmetom znano; zato so ga poslušali večinoma niso pri tej nameravani zgradbi nič in Značilno pri vsem tem je to, da je porabil to priliko za politično hujskanje drugi narodnosti. Sam pa nekaj, ker je ii nemški napisano, ni znal povedati po slovel sicer je pa vse eno, ker ta gospod hoče s svojo govorico kazati, da je kranjski sin, ga poslušalci premnogokrat slabo ali n: razumejo, kar je v čestih slučajih v korii vorniku in poslušalcem. Ponujal se ji mešetarja pri teh komisijah in strašil ljnO ne bodo imeli takšnih mož zraven, kakor je »j da bo slabo zanje. Potem se ni čaditi, d« dobili ti poslušalci slabo mnenje o Kdor se zanima za to, naj vpraša Šolara v Zlatoličah. „Podučljiv govornik se je kaplan sam nazival, je obljubil, da v kratkem v tej zadevi sem poslanec Brenčič in z nekim inžinersko izučenim jem Leskovarjem. — Kaplanu Krameršifi mu je res toliko pri srcu korist kmetor,i opomin : Naj ne pozabi pisati Brenčiču in j tovarišu Ozmecu, da gotovo prideta v semkaj, pa dol k Dravi, ne samo v fan bosta videla žalostne učinke Drave, kjer j regulacije ustavilo; pa kaplan sam si ti ogleda in preračuni, koliko skrbi imajo radi politično hujskajočih poslancev in njih] bantov — kaplanov. Kmetje, le idite na i kadar bo vas kaplan zopet povabil in predvsem, da poslanci poskrbe, da se mi gulira Dravo! Vprašajte tedaj oko v oko podano, | kaj so storili koristnega za vaze soseske! skajočemu kaplanu pa: Naj potrpi, ker J ne moremo spraviti v javnost onih mastni«-Pa pridemo — BGeduld bringt Rosen.' Iz Prevorja. Ko je g. župnik Skerbs .1 skem letu pobral pšenično birnjo po fan, \ skupno iz prižnice zahvalil, rekoč: ,Zahni| se vam, ljubi farani, za pšenično birnjo, h' ste j mi jo dali. Pa posebej se še zahvalim »«T bolj tistim, ki so mi več dali!" — To je I toraj ločena hvala v sramoto otim, ki mu DM vso pšenico vsipali v žakelj, ako so jo M [pridelali. Vendar se pa letos ni izognil ki bo ma pri lanski birnji nazadovali. A ;linčko še do danes ni izrekel nobene ki so jih pri lanski birnji žnpnikovi no- jlavoo lovili in stisikali v poseben ža- eneč, da če kmet pšenico da, naj še iBamneje. Saj se v farovžn poleg pše- ndi petelinČki dajo pohrustati. Ko pa je :iji previdnosti prišla sila, da je bilo treba lika pri hiši, moralo se ga je daleč pri !ni župniji naprositi, ker so domačega nje- nepotrebni opravki Bog ve kam zapeljali. Več faranov. Ustna voda 10 Novice. netijski poduk v nemški armadi se prav i nadaljnje. V splošnem ne je tega poduka tisoč podčastnikov in vojakov udeležilo. Ji so večinoma kmetijski učitelji, živi- niki in praktični gospodarji. Vsa poročila da so nspehi tega poduka lepi. Kakor se pričenja te kmetijske tečaje tudi v itrijski armadi vpeljavati in tudi tukaj s pimi uspehi. gnezdov pod eno streho. Posestnik Zahn sta Saatz ima tudi 26 metrov dolgo ilopje. Pod streho tega poslopja našo si lastavice 164 gnezdov. an. Na Sicilskem pričela je zopet vul-gora Stromboli ogenj bluvati. Vas San «io je popolnoma s pepelom in kamenji Na nekaterih krajih bil je pepel do 2 visoko nanešen. Iz sedem gorskih špranj ilena para. Prebivalci so se pravo-teili. netska usoda. V Hofkirchenu se je ustre- jtt Kogl. Imel je veliko posestvo, ki ga je s svojo Ženo, dvema hčerkoma in i hlapcoma. Zdaj pa sta mu hlapca službo da, drugih pa vsled hudega pomanjkanja | ni bilo dobiti. Ker je Kogl izprevi'del, da bode mogoče, svoje veliko posestvo v ati, pričel je skrbeti. Skrbi so mu končno e, tako da si je nesrečnež živ- Iz Spodnje-Stajerskega. lepa napredna zmaga. Haložanom čast! očnejših občinah v Halozah pričenja pro- spredaa misel in vsa agitacija nasprot- , vsa zloraba cerkev in prižnic, vsa volilna ne pomaga nič. Niti „misijoni" niti vereini", nič ne pomaga. Ena trdnjava ie v napredne roke. Zadnjič smo poročali o krasni napredni zmagi v Leskovcu, pri kateri so naši kandidati v vseh treh razredih prodrli. Niti protinaravni kompromis med političnim župnikom ter »liberalnim" nadučite-Ijem ni prvakom pomagal. In čeprav sta poštenjak Mlakar in fajmošter Skamlic skupaj roka v roki korakala, — vrli Leskovčani se niso nikogar vstrašili. Dokazali so s tem javno, da niso klečeplazci in sužnji, marveč prosti kmetje ter davkoplačevalci, ki si hočejo svoje gospodarstvo sami voditi . . . Danes imamo še o eni ednako-vredni in ednakopomembni zmagi poročati. Te dni so se vršile namreč v Za vrču v Halozah občinske volitve, pri katerih so naši somišljeniki zopet v vseh treh razredih zmagali. Nasprotniki so hudo potrti in si ne vedo več pomagati. Ljudstvo jim ravno obrača hrbet, ker jih je izpoznalo. Haložanski kmetje vedo prav dobro, da je tisti njih najhujši sovražnik, kateri jih hoče nahujskati v brezplodno sovraštvo proti Nemcem. Haložani vedo, da jih veže stotero gospodarsko važnih vezi na nemške sosede; da morajo tedaj v lastnem interesu združeno z Nemci, nikdar pa ne proti Nemcem nastopati. To vedo Haložani in tega se tudi držijo. Sicer pa so te zmage v haložanskih občinah tudi pomembno znamenje, da se je slovensko ljudstvo samo naveličalo prvaške politike. Ljudje Čutijo n. p. velikanske škode, ki jih prinaša zločinska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. In s tem volitvam izražajo tako rekoč svojo nezadovoljnost z obstrukcijo, kažejo, da nočejo ničesar opraviti imeti s klerikalnimi škodljivci dežele ter prebivalstva. Ali bodejo klerikalni zapeljivci ta znamenja razumeli ? . . . Vrlim haložanskim volilcem pa čestitamo za lepe uspehe! O Slomškovih slavnostih smo objavili zadnjič članek klerikalni listi so seveda zacvilili, kakor mačka, kadar ji stopiš na rep. In na znani jezuvitovski način so pričeli zavijati. Pravijo, da je „Štajerc" napadal ranjkega škofa Slomšeka. Oj ti grdi hinavci! Nam niti v sanjah ne pride na pamet, da bi napadali pokojnika, ki je bil vsekakor vzori mož in duhovnik. Mi smo le v svojih vrsticah rekli, da pokojni škof ni zaslužil, da delajo klerikalci svoje hujskajoče komedije na njegovo ime. Rekli smo, da Slomšek ni imel ničesar s politično gonjo klerikalizma opraviti, da je učil krščansko ljubezen. In rekli smo, da klerikalci nimajo nobene pravice, da štejejo Slomšeka med svoje somišljenike, da so te politične hujskarije naravnost zasramovanje spomina tega pomembnega moža. Laž je torej, da smo napadali škofa Slomšeka; res je le, da smo malo pobrili tisto politično druhal, ki z najstrupenejšim sovraštvom skače po grobn vbo-gega pokojnika . . . Sicer pa naj se klerikalci le potolažijo. Tako, kakor smo mi povedali, misli tisočero ljudi. Celo tiste redke osebe, ki so si v klerikalni stranki obvarovle poštenje, soglašajo z nam in tudi med duhovniki samimi je še nekaj mož, ki nam dajejo prav in ki se z nami vred zgražajo nad klerikalnim divjanjem. tanski ladarji. lotiromna napete ! raemere na Haiti zamorejo vsak do vojske do-išarao danes ujet balkanskih Id so pri celem n sporu udeležene. iS: sliki vidimo v i turškega sultana t V. Okoli njega obe vladarjev rib držav, ki Turčijo napasti, na levi strani L srbskega kralja loj pa grškega [ Jurja; na desni bulgarskega dinanda in spo-n-skega kralja Vodstvo vseh do-{je bržkone bul-»lj prevzel. Pri-l in nade, ki se i ti mali kraljčki se seveda ne jiiipolnilč, tudi če bi j nesrečne vojske. Tudi pobožne starejše ženske se danes že čudijo, da je postala političnim duhovnikom sv. vera le predmet za komedije, za „teatre". To je že profanacija vere, kar delajo klerikalci. Vsaka zarukana lena mladenka, ki ima že bogve kaj vse na svoji vesti, se šopiri danes v vlogi „Matere Božje" ali .svetnice". Ali bodejo gostilniške profanacije morda koristili veri ? Ali se bode vera v ljudskih srcih poglobila, ako ta ali ona Micka ali Urška po dilah skače in svetnice z&-8ramuje ? Gospodje klerikalci, ljudstvo bode na ta način pričelo polagoma misliti, da je za klerikalce vsa verale „kornedija" in le »teater". In vi, politični duhovniki, bodete krivi tega resničnega pešanja prave vere. Poslanec Marckhl, ta neumorno delavni ljudski zastopnik, stavil je že svoj čas celo vrsto predlogov glede podpore no njmih prizadetim prebivalcem na Spodnje-Štajerskem. Ker vlada še vedno ni ničesar storila, šel je poslanec Marckhl zopet k ministru za notranje zadeve in je nujno podporo zahteval. Upati je, da bode imel ta njegov korak uspeh. Vojaški nakupi krme in slame. Piše se nam: 1. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Mariboru, Eisenstrasse št. 16, namerava preskrbiti potom nakupa pod roko od konca februarja 1912 ob tržnih dnevih (sredo in soboto) od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldne brez izjeme samo pri posestnikih in njih zadra-gah lastnega preskrbovalnega okraja (to je okrajev glavarstva Maribor, Lipnica, Radgona, Ljutomer, Ptuj, Konjice, Slov. Gradec, Celje in Brežice) 1450 q rži, 3730 q ovsa, 1100 q sena, 1630 q slama za steljo in 300 q slame za postelje. Od tega se bode nakupilo 820 q rži 1500 q ovsa in 400 q slame za steljo leta 1912, ostanek pa leta 1913. 2. Ti pridelki morajo biti skladišču primerne kakovosti, katero približno odgovarja srednji kakovosti dobrega in zdravega blaga. 3. V slučaju, da bi preskrbovalno skladišče zahtevalo produ-cijska spričevala, morajo ista, in sicer od občine potrjena, ponudbeniki prinesti seboj. 4. Ponudba se lahko izvrši ustmeno ali pismeno. Posamezni posestniki zamorejo ponuditi do 100 q, kmetijske zadruge pa do 300 q. Pismene (z 1 krono ko-lekovane) ponudbe s krajšim kakor tridnevnim rokom se ne bodo vpoštevale. Ponudbe se morajo glasiti navadno z dostavo^ v preskrbovalno skladišče, pri primernem znižanju cen tndi „prosto železnične postaje" „od lastnega skladišča" (če se isto nahaja v Mariboru). — Ako bi rž ali oves bil prepeljan z vozom k preskrbovalnem skladišču, ali ne bil izrecno skladiščne kakovosti ponuden, se morajo predložiti vzorci, ki obsegajo najmanj 'A kg ponudenega blaga. — 5. Plačilo se izvrši na podlagi prostega dogovora takoj po dostavi blaga. — 6. Osnovne cene se bodo vravnale vsak teden in vsakokratna veljavna krajevna cena bode na vratih preskrbovalnega skladišča nabita. Natančnejša ustmena pojasnila se dajo veakomu interesentu ob delavnikih med uradnimi urami, odgovarja se tudi na pismena vprašanja. Naslov: K. nnd k. Militar-verpfleg8magazin in Marburg. V Konjicah so bili za župana g. Ferdinand Klemen, za podžupana g. Robert Lederer, za občinske • svetovalce pa gg. dr. Adolf Kadiunig, Jos. Pučnik in H. Zottl, izvoljeni. Svarilo. Bivši kondukter Franc Weiser iz Dunaja izvršil je v Mariboru razne sleparije in je potem pobegnil. Gotovo bode poskusil tudi kje drugod slepariti. Smrtni padec. V gradu Hofrain pri Žalcu uslužbeni hlapec Anton Kramer padel je čez stopnice šupe. Obležal je z razbitimi udi in umrl čez dve uri. Nov rudnik. Rudolf grof Coreth pustil je v dolini okoli Sevnice po premogu kopati. Našli su tudi res premog in se bode tam nov rudokop uresničil. V Muri skočila je v Radgoni trgovčeva soproga Mariana Miihr. Nesrečnici se je zmešalo. Mrliča so že dobili. Samomor. Piše se nam: Ustrelil se je t Mali Žimici pri sv. Barbari niže Maribora prev-žitkar in dolgolet; ni lovec I. Pavalec; baje se mu je zmešalo. Požig. V Wintersbachu pri sv. Lenartu je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Johana Edelton. Ogenj je poslopje popolnoma 1 — 4 — vpepelil. Oče posestnikovo žene Johan Pavalec se je v Edeltonovem sadonosniku ustrelil. Govori se, da je bržkone on zažgal. Življenje vzel si je v Celju brezposelni nrar Gedini. Skočil je v Savinjo in izginil v valovih. Gedini je bil skoraj slep in vsled tega v veliki revščini. Blazna Stava. Hlapec Janez Šebeda v Maribora je bil zaradi pijanosti iz slnžbe odpnščen. Zvečer je popival z raznimi tovariši v mariborski okolici. Naposled je šel stavit, da izpije še l'/° litra žganja. Storil je to ; a komaj je napravil zadnji požirek, zgradil se je mrtev na tla. V pijanosti prišel je pri Št. llju kočar Johan Hanptmann iz Dobrenka pod železniški vlak. Odrezalo mn je obe nogi in je bil nesrečnež takoj mrtev. Kratka prostost. V Maribora je ušel iz ječe zaradi goljufije na 18 mesecev obsojeni pleskar Jožef Teršovec. Izvršil je takoj zopet nekaj tatvin. A roka pravice ga je čez par dni zopet jla in nazaj v neprijetno kletko spravila. Pogoreli mlin. V Maribora je vpepelil ogenj mlin in skladišče trgovca H. Marx. Razven dragih strojev pogorelo je tadi 10 vagonov žitja in moke. Požarniki so bili takoj na lici mesta in so v težkem dela preprečili, da se ni ogenj še na sosedna poslopja razširil. V veliki nevarnosti je bila zlasti stanovalna hiša, ki je komaj 15 korakov od mlina oddaljena. Škode je za okroglo 50.000 kron. Neznano je, kako je ogenj nastal. Pozor na pse! Na Kolarjevem posestvu v okolici Kozjega je domači pes ugriznil kočarja Jurja Penic v nogo. Penic se je sam obvezal in je menda rano zanemaril. Rana se je pričela gnojiti in nakrat je kazal Penic znake steklosti. Umrl je z grozovitimi bolečinami. Iz Koroškega. Hudomušni modrijan. Kako srečni, naravnost nebovpijoče srečni so vendar slovenski Korošci, ker imajo v deželnem zboru tako imenitnega zagovornika in zastopnika v osebi dič-nega Grafenanerja! Mož je pravzaprav še neodkriti talent in opozarjamo merodajne činitelje na to klerikalno luč . . . Zadnjič so v koroškem deželnem zboru razpravljali o mizeriji deželnih financ. Kakor vse kronovine je tudi Koroška zadolžena in si vsled revščine ne more pomagati. Osrednja vlada obljubuje že leta sem, da bode „dežele sanirala" ; a doslej je ostalo le pri obljubah. Vlada je od dežel vedno več zahtevala, dala pa jim ni nič. Tako je na Koroškem in tako je tudi drugod. Samoumevno je vsled tega, da si dežele same brez državne pomoči ne morejo pomagati in da je torej glavno delo na Dunaja izvršiti. To je mnenje navadnih ljudi in tudi navadnih poslancev. V koroškem deželnem zboru se je tudi to mnenje naglašalo. Vse je reklo, da mora država pomagati. Kar nakrat pa ostane naš dični bajuvarski Slovenec orglar Gra-fenauer. Povedal je z mogočnim glasom, da on že ve dva sredstva, s katerimi bi se dalo deželi pomagati. In vse je poslušalo, vse je pričakovalo rešitev koroške dežele, ki je tako rekoč visela na jeziku devetkrat modrega Grafenauerja, — a veliki modrijan ni črhnil niti besedice več. Rekel je le, da ve za sredstva, pa da jih — noče povedati. In vsedel se je in molčal, obupani drugi poslanci pa so zopet tuhtali naprej . . . Oj Grafenauer, zakaj nisi ust odprl ? Oj zakaj nisi Koroško rešil ? Oj zakaj nisi povedal tvoj recept? Oj, oj, oj . . . V Železni Kaplji bili so za župana g. Jos. Niederdorfer, za občinske svetovalce pa gg. L. Reinwald ter Martin Nagele izvoljeni. Premiiranje bikov v Feldkirchenu, Patergas-senu, Gailitzu, Notschu na Dravi in Rožeku se je moralo odpovedati, ker je zopet v posameznih okrajih nastopila goveja kuga na gobcih in parkljih. Morda se bode premiiranje še vendar v pozni jeseni vršilo, kar bodemo sicer poročali. Mlad samomorilec. V Celovcu si je v samomorilnem namenu realec Franc Sellan pognal iz revolverja krogljo v desna prša. Fant se je smrtnonevarno ranil. Požar. V Zwiekenbergu je pričelo goreti v vili g. W. Unterkreuter. Ogenj je celo vilo in sosedna gospodarska poslopja vpepelil. Škode je za 30.000 kron. V občini nimajo požarne hrambe ; zato se ni moglo mnogo rešiti. Rop. Pri Maria-Saalu je bila na cesti posest-nikova hčerka Ludmila Ressmann napadena in oropana. Orožniki so aretirali brezposelnega Julija Pičer, kčr ga dolžijo tega ropa. Oddali so ga deželni sodniji. V vodi mrtvega našli so v Seebachu pri Beljaku nekega 60 letnega hlapca. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča, zločin ali samomor. Zopet rop. Pri Prevaljah napadel je neznanec krojaškega pomočnika Franca Berber iz Lješ in mu oropal njegov denar v znesku 2 kron. Roparja še niso dobili. Požar. V Policah je nastal v gospodarskem poslopju po8estnice Strasser ogenj, ki je uničil poslopje z vso krmo, nadalje hišo s pohištvom in je bil nevaren tudi za sosedna poslopja. Komaj da so otroke in živino iz plamen rešili. Škode je za 4000 kron. Samomor. V Zwischenwassern skočila je neka 18 letna deklica v Krko in je utonila. Vzrok ni znan. Tadi mrliča še niso dobili. Smrtna nesreča. Pri delu v Paternionu Turška armada. T.-'i.D'-agorier. &.Mbj.n'isth. Jnfanrr.S-ArHHgne.6-7.6«nSt »fti>fel| Turčija je za združene balkanske narode vsekakor nevarni nasprotnik. Kajti v izredni hitrosti se je turška armada v zadnjih letih razvila in izpopolnila. Danes je to moderna, v vsakem oziru izborna armada. Turki so sploh sami ob sebi izborni vojaki. Slava njih preteklosti, v kateri so 1. 1682 celo Dunaj oblegali, živi še vedno v tem ljudstvu. Turk ni nikdar strahopeten. Zdrav je, navajen vseh težav in trpljenja, ne pozna pijače in se zadosti z najmanjšimi sredstvi. Tako se sme Turka za enega najboljših .soldatov sveta smatrati. Poleg tega je turška armada zdaj izvrstno organizirana in vzgojena. Vojno akademijo in visoke vojaške šole imajo. Turška armada je prevzela nspehe dolgoletnih izkušenj drugih evropejskih armad in je zato tako izborna. Oborožena je popolnoma moderno. Barva uniforme je siva, tornister večinoma odpravljen in tudi oficirji so odložili sablje ter nosijo puške. Istotako imajo tudi izvrstne oddelke z ma-šinskimi puškami, vojne automobile, gorsko artiljerijo in celo letalne stroje ali aeroplane. Vzgojena je armada po nemškem vzorcu. Obsega pa 14 k&rov s skupno 41 divizij. Vsaka divizija obsega 3 regimente, vsak regiment 3 batajlone in vsak batajlon 500 mož. Turčija postavi lahko okroglo l1/« milijona vojakov v vojsko. padel je velik kamen na delavca Georga Aueri nesrečno, da mu je razparal trebuh in a obe nogi. Auer je bil takoj mrtev. Most odtrgala je voda v Uggowitzn.1 je grozovito divjal. Požig ? Te dni pogorel je mlin poi Tomaža Stollwitzer v občini Laboisen. se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Požar. V Oberdranburgu je pričela ] kovača Walchensteiner goreti. Ogenj sej« širil in je vpepelil tudi hišo, nadalje hi! gospodarsko poslopje posestnice Lanner tj mo in kmetijskim orodjem. Škoda znašaj Walchensteinerju 3000, pri Lannerju pa! kron. Požar. Na neznani način nastal je prf] sestniku Joh. Peter v Rabenstein-Greuthuo ki je gospodarsko poslopje z vso krmo in nadalje prešo, gutico za drva itd. i pomočjo sosedov se je vsaj hišo rešilo. je baje za 20.000 kron, zavarovan pa je nik le za 9000 K pri nekem Ijnblja zavodu. HOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože Le Steekf p ferd-1 i I i j i iio-iu lefin o milo od tvrdke BergmanoftG Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. Koledar naprednega čebel larja za mesec oktober.j (Piše: Alojzij Križani«, Vel. Nedelja Hladni večeri v mesecu oktobru nas spi da se bliža za naše ljubljenke dolgotrajen zimski tek. Kdor je torej svojim panjem mogoče preteč medu, ali da je bila v kraju čebelarja slaba a paša, ba si niso mogle zadosti živeža nabrati, ali pi je nastopilo ob času glavne jesenske paJe deževno — takrat je dolžen čebelar svoje panje pitati oii jim dodati potreben med ; če pa tega nima pa sladkor. Najlažje je, dodajati čebelam med v Ali pa v satovje raztopljen med naliti, potem papir dati ; satnik se obrne in se spet enako naredi. L se tudi med na debelo Da satoik namaže. Nekateri jejo kolikor mogoče mnogo medu naenkrat takozvane pitalne posode. Omeniti pa moram, da se' to vrši takoj v začetku tega meseca, ker pozneje lahko zima in čebele se ne bi mogle za zimo pri| oz. med znositi na njim poljuben prostor. Tudi s se naj takoj prične pokladati ; tu se pa mora tri sladkorja v enem delu vode skuhati. Poglejmo še takozvane >pilke< ali žrela, dimi ne pridejo miši in druge enake stvari v panj; roia| je z opeko, ali pa z\ pločevinastimi >rigli< ali J tvornicami. Za stran solnca in ptičev, da ne morejo!« kati na panjevih bradah, se položi kožček deščice U žrela, s to napravo tudi solnce ne more čebel tun pri« biti, kar je v zimi za nje smrtnonevarno, ko morejo k v grozd zvite biti. Ko nastopi zima, zatlačimo panje z mahom, dr] jami, tudi s slamo, da se drug od drugega ob stol grejejo, ker potem nepravilno v spomladi se rairiji' lega. Vso to delo napravimo kolikor mogoče tm mirno, da ne vznemirimo čebel. Ves bližni ropot se naj omeji in odstrani; mačke naj ne pridejo blizu, ker provzročijo ropot; stavijo se najrajše pasti, da se po nepotrebnem ne čebel v zimskem gnezdu. Pripomniti mi je še, da se v zimskem klopčičci grozdu le posamezne čebele tekom treh tednor, ptkkjij na površje grozda in se potem enako zopet pomik« nazaj v sredino živeža, medu, kjer se vsaka u-stkj nekoliko naje meda, torej ga silno malo zavžijejo, to| se ne pitajo med seboj, kakor to v letu storijo. Sum čebele so mnogo dalje na zunanji strani grozda AH ljive. kakor mlade Čebele, ki se raje v sredini vzdrbM Paziti pa nam je na vsak način, da imajo na!ipf| dovolj prostega zraka, da torej niso zadahli ali mokrMi| ker to vse škoduje ; pa tudi presuhi niso pripore^ ker taki so navadno preveč na vetru in če mrzel veter dolgo časa vleče, propiše vse sal tako da se niti najmočnejši panj ne moreol pak kratkomalo zmrzne. Ko čelebar vse za zimo lepo uredi, vzame naj sni-j nik ali pero, ter naj prične računiti, koliko da je in! dobička od rojev, matic, voska, meda, za koliko pnjdj si je pomnožil čebelno družino, mogoče kaj dosu4| naredil nove panje, čebelnjak, kupil potrebno orodje i^ tako dalje. Primerja naj zdaj to strujo, ki je kmetijstra koij • muha ne da kruha« imenovana, drugim kmetiji"^ panogam, in razvidel bode, da (če je v čebetasi] znanostih dobro podkovan), je to še najbolj hraleioiii dobičkanosna panoga kmetijstva, ki bi se ne smela »j nobenem naprednem kmetijstvu pogrešati. Zum, a« zum . . . Gospodarske. Nočni mraz V jeseni. Prav mnogokrat napori nočni mraz v jeseni kmetovalcem prav ogromno škoda I kmet že nekaj ur naprej ve, kedaj bode opil; kajti potem si vendar lahko vsaj pri nogah kmetijstva pomaga. A. Hammermann v azal, da je nočna temperatura vedno za 4 kakor temperatura prejšnega popo'udne. rek bode torej na tej dokazani podlagi vedno vedel, je-li bode ponoči nevarni jesenski " ali ne. V namene tega preiskavanja treba t z. >rrokri termometer<, katerega si tako-le : Vzemi navadni Celsius termometer. Okoli :og1je daš okroglo izrezani košček tankega, ■a v velikosti goldinarja. To platno zvežeš S cvirnovo nitjo. Nadalje oviješ kroglo še o) z 8 do 10 niti pavole; konci teh pavolnih "o dol viseti in v posodo z vodo segati. Ta daš p'tem v kraj, do kateicga ne pride ] ne prepih, najbolje v nekako leseno ornate, ki ima spredaj dratovo mrežo. Ako kaže 'er popoldne ob 4 uri v jest ni 4 gradov to-manj), potem je skerai či=to gotovo, da mraz nastopil. Celo ob' 1. uri popoldne se ^odi, jt-li bode ta nevarni mraz ponoči prišel -zarjamo torej vrtnarje in vinogradnike na to Poskusite in prepričali se bodete, da imamo ibki, slabotni otroci kmalu krepki, ako dobijo nekaj časa redno emulzijo iz „lebertrana." Mnogo okusnejša kot navadni „lebertran", se večidel rada lahko prebavljiva in njen ugodni uspeh ne na-se čakati. Scottova emulzija pospešuje mesa ter razvitek krepkih muskeljnov ; '- na rast kosti je dokazan. Vsled splošnega pričnejo otroci kmalu, kazati več življen- elja in zanimanja, in kmalu že po kratkem jih bode videlo vesele okoli skakati. Kot okrepčevalno sredstvo stoji Scottova emulzija, je redilna vrednost trana z mineraličnimi do- 'stveno povišana, brez dvoma na prvem mestu; ali biti mora prava Scottova emulzija. i steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotekah. t»i 60 h v znamkah na SCOTT 4 BOWNE, z. z ' VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna išiljatev poizkuSnje po apoteki. ceni nakupni vir za rabne predmete in prilo?.-\ vseh vrst, naj zahteva potom dopisnice od priznano te c. in kralj, dvorni Hforant Hann« Konrad, razpo-v Mostu (Brilx) št. 1597 (Češko) bogato ilustrirani '-g s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma 1 vsakomur zastonj in franko. ilja Besa je laže prenašati, ako gospodinja priredi iz kock po 5 vin. goveje jube, katere potrebuje za pri-" juh, omak, prikuh, ragout i. t. d. Kakor znano, nate kock? iz najboljšega mesnega ekstrakta in vsebujejo nararne goveje juhe. Loterijske številke. dne 28. sept.: 5. oktobra: 41, 11, 52, 17, 3. 25, 77, 82, 61, 58. trn moka zvezdina znamka" na travnikih, paiah, deteljiseih in krmilnih poljih 4e skozi desetletja priznano ceno fosforjevokial* gnojil«. Tomaževa moka „zvezdin* znamka" zviša ietev in izboljša kakovost. Tomaževa moka „zvezdina znamka" v jeseni ali pozimi na grapavo brazdo potrošena, je tudi za pomladanske setve izrednega vpliva. "arkl Tomaževa moka „ivezdina znamka'- se le v plombiranih vrečah, na katerih je označena vsebina in ki nosijo varstveno znamko, oddaja in se dobi v vseh z našimi plakati označenih prodajalnah. Fabrike Tomaževih i i o. i. BERLIN Vi. Svari se pred manjvrednim blagom! 'ogočno posestvo se da v „Pacht." 875 ospodarsko poslopje vse lepo in priročno, vse -pno, skupaj s k temu spadajočim sadonosni-z dobrimi travniki in njivami, vse v najboljšem na okrajni cesti v lepi vasi. Dobra zdrava pokra-apitalno-krepki reflektanti pišejo naj na posestnika Writz v Štebnu, pošta Globaanioa na •m. Posestvo je največje in najlepše v občini. Pridni vajcer^M delavskimi močmi k 40 kravam proti do-Jn plačilu se sprejme s 1. ali 15. novembrom. Vprašanja na Marijo Linninger, Maribor. 879 hripavosti, katarn za-slinjenjn, krcnemn in oslovskemu kasljn I karamele s „3 smrekami" not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako nspeSni in dobru- iiku-ni bonboni. Cena 20 in iO vinarjev. Doza 60 vinarjev. Se dobi p:i: H. Molitor, apoteka v Ptuju, Ig. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Hf rrmann Laški trg, A. Els-b&cher, Laški trg, A. Plnnger,apotcka, Podčetrtek, Ilans Sehnider-sthitsch, apoteka v Brežicah. 855 50—60 kron na teden lahko vsakdo zasluži pri meni s prodajo novosti. Vprašanja je postati na uprav-ništvo ..Štajerca" št. 100. Retour-warka! 868 PreiBkušene Klosterneuburške mostne v age bre« aH pa z merilnim cilindrom v veliki izbiri v zalogi pri zlatarju in optiku (Jspaltl v Ptnjn. 856 žepna ura, mnogo prem. marka »Sirena." Le ta ura ima veleprima Svic. kolesje in je m razločiti od zlate ure za MO K. Za natančnost garantiram 6 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50. Nadalje ofer. Gloria-srebrno Žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur, Kiakma. Sebastinng. st. 524. Trezni, zanesljivi konjski hlapec. obenem voznik kruha, obeh deželnih jeiikov zmožen, se sprejme pri Job. Bohm, umetni mlin, Franheim. 84i Učenec se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri Franci Sovak, čevljar, Sv. Lenart, 81«T. gor. 840 Zaslužek. 2—i K na dan in stalno z lahko priljubljeno Strikarijo » lastni hiši z masino za hitro Strikanje „Patenthebel", nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice;. Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje 'za pospeševanje domače Strikanje Kari Waff, Ta, llariakilfrrslrasse stev. 82. 816 !!1 500 kroni!! Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger „R.iasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečim VaSih kurjih očes, bradavice, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kenenv, Kasekan, I. Postfach 12/234, Ogrsko. 6&3 Kdor hoče imeti uro zastonj m naj piše še danes na zalogo švicarskih fabričnih ur Georg Lokherger, banaj VII /63. Nove priložnosti! Werndl-intanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 112 mm 8 K 50 h. Ista puška pre-narejena za Srot kal. 28, na 60 korakov dobro ustreljena samo K 12-—. Puška za potovanje za zložiti (Reiscum-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobertpuške kal. 9 mm za krogljo in Srot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 95 K. — Fina puška (BUchsenflinte) kalil). 16/9-3, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (BOchs-flinte), ključ med petelini tO K, prima 100 K. Največja garancija. Friedr Ogris, puskar, St. Hargareten Rosental, Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. Proda se 781 lepa hiša z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik gosp. Anton Woschitsehko v Slov. Bistrici. ■■ Koračnica an se oda s 1. oktobrom v najem; več se izve pri 770 Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju. za samo K 2 50. Zaradi nak. večjih množin ur razpošilja eksportna hiSa: 1 krasno pozlačeno 86 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo 2 50 K ter tudi s 3 letno pism. garanc. Ako se vzame '.', komade K 6*60, 6 komadov K 10-—. Pošlje po povzetju Šlezijska eksportna hiša J. lii lb. Ni-usandez 53. NB. Za kar ne paše, denar nazaj. 837 +Korpuleuca+ debelost odpravi 7namfiniti pristni dr. Riehterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-šiljatev poštnine prosta od in-Hlituta .Hermes', MUnchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med. On.: konstatira 6—6 ja celo 9'/, kg znilane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom VaSega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. T B. Sem jako zadovoljen H čajem 'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. tiospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov tele. 816 Razpošiljam orožje vsake vrste &63 na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled. Enocevne Lancašter- S'ie od K 20—, dvocevne casterpuSke od K 30-—, Hamerles-puške od K 70—, flobert-puske od K 8—, revolver od K 6-—, pištole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni togoji. — llust. cenik zastonj. . Dušek, fabrika orožja, Opoeno St. 2052 na drž. žel. lOOO parov hlač. Vsled velike vodne katastrofe prevzel sem celo zalogo krojaškega blago in oferiram garantirano dobre in vzdržne hlače 50% P°d ceno I par od 3'— do 6* K. Hlače so izdelane h najboljših angleških Stofov, cajga za hlače, struksa, manšestra, v najmodernejših dessinih. Od vode imajo le male, komaj vidne madeže, ki se dajo takoj izčistiti. Pri naročilu naj se označi mero in sicer: Okoli trupla, dolgost šnita, kajti v zalogi so vse velikosti. Pošlje po povzetju -^.n/ton. ^/LaxeolajJsz, GiefihUbel b. Neustadt a. Mett. s&3 Najmanjša oddaja 2 para, pri 5 parih franko dopošiljatev. V • • • V 1 • oeji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora (Zahtevajte cenik). Oblastveno avtorizirani civilni g'eozrxeter 802 (novi rotovž, II. nadstropje) priporoča se za izpeljavo razdelitev posestev, omejitev in določitev mej, popravkov mej in vseh drugih v to stroko spadajočih del. Najcenejše stenske, budilne In žepne ure dobite pri: R. Almoslechner, Celje, Spitalgasse, nasproti hotela .,Stadt VVien" 749 ustanovljeno 1. 1865. Stenske ure od 3 K naprej; srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej; niklasta budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za punciranje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsplidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. Izmenjava In nakup starega zlata ter srebra. D rože (kvas) iz vinskega cveta zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence 818 tovarna vinskega cveta in drož v Račjem Štajersko. Sprejmejo se: pridna hisrnja nadalje ena kuharica ™ kuhinjska dekla dekle za vse. pc-* (Stubenmadchen), ki zna šivati, se pri g. Max Straschill v Ptuju. sat Kuhinjska dekleta se takoj sprejmejo. — Vprašanja na oskrbništvo „Deotsches Madchenheim" v Ptuju. 580 55 Priložnostni nakup. Staroznana krojaška »trt, lepo urejena, s sortirano zalogo, se zaradi slučaja smrti takoj takoj poceni proda. Proda ae tudi lahko s hišo vred pod ugodnimi pogoji- Marie Tabor, Celje, Herrengasse 5. 886 Proda se dve nagrobni svetilki s stojalom in 42 kosov močnih držajev za sveče za razsvetljavo grobov; zadnji so skoraj novi; se tudi posamezno oddajo. Tudi se proda razno pohištvo. Kje? pove uprava »Štajerca." 88 J Sprejme se takoj 881 kuharica in postiljon, ki se docro na konje razume (najbolje bivši dragonec ali artiljerist). — Naslov: Frane Sehosteritseh, Št. Vid pri Ptuja. Hiša na Spodnjem Bregu štev. 69 pri Ptuju se takoj proda. Več pove lastnik Martin Sche- rownig. 873 Dva hlapca mlajša fanta, za domače delo in k enem konju, se sprejmeta pri J. Jeglitsch v Račjem (Kranichsfeld). Plača od 12 do 16 kron po dela. 886 Sprejme »e takoj v službo delaven in trezen 8d3 hlapec h konjem; lam se tudi marljivi nčenee v učenje vzame. A- KiiknUTtz, posestnik umetnega mlina t Pitju. 40 let star mož, kateri je 1 let vojaščino in zandarmerijo slnžil, išče službo za lovskega ali gozdnega paznika, vratarja ali deželnega pismonoSo. — Naslov pove uprava „Štajerca." 869 En priden, močen hlapecs se takoj sprejme pri g. Jos. Ornig, Ptuj. X\\\\ \\m\t. Spar- und Kredifbank" rog. zadruga z o. z. preje ..Selbsthilfsgenossenschaft" = Gradec, Stempfergasse 4 = Zavod obstoji od 1881 prevzame nove hranilne vloge od K 1000 — naprej s 'i mesečno zatvorno obveznostjo po 3=5= 5»|„ === Dnevno obrestovanje. polletno kapitaliziranje obresti. Rentni davek nosi zavod iz lastnega in jamči za vloge kakor za njih obrestovanje z vsem svojim premoženjem. Na zahteve položni?.? zastonj. 884 Priznano solidna stara Una orodja Franz S o d i a fabrik* pušk v BOROVLJAH »a Keroftke« razpošilja na zahtevo svoj cenik vsakemu zastonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke i zborne roJne izdelke. NajveCja gotovost Btrela, brez konkurence, najnižje cene. Pofiiljatev na vpogled rudovoljno brez kupne obveznosti. Lastni uspeh s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvezino mojstrstvo in razna društvena mojstorstva. 709 Pozor posestniki, za staybo hiš! ^JJ Zagorska lep« apno, Parlland- in Rimancement, traverze in stare »Eisenbahnšine", »peka za streho in vse železne potrebščine ee kapi po fabriški ceni in najceneje aamo pri a«3 Hans Antlraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna v UaHlOTU, Schmldnlatz *r. 4. Veliko presenečenje! Nikdar v življenja ta presenečenje I B- tli kiMv z« sama 3 K •■ h. -1 Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, »a kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. naj lin. Žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja iz orient biserov, mod. damski kine s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za mansete 8 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-preJ-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični sezi,amek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in 5e 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. PoSlje po povzetju centralna razpoS. hiša Gh. Jung*wirth, Krakova štev. 63. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 880 St. VII. 40791 1596 1596 877 ■ <» i\ t Racism I Langen & Wo '"-m-€*^'a^*c*CT# i ■ Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Za dne 2. januarja 1913 pricenši polletni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu pride za pridne in revne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij po 100 kron s prostim stanovanjem po razmerju prostora v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije istotako po 100 kron do razdelitve. Pogoji zanje so: Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki razvitek telesa, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Ijud-skošolska izobrazba in najmanje 2 letna raba kot podkvarski kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec z reverzom zavezati, da bode po absolviranju podučnega tečaja pod-kvarsko obrt najmanje skozi 3 leta na Štajerskem, od-nosno v okraju, od katerega je dobil štipendijo, kot mojster ali pomočnik izvrševal. Prošnje je nasloviti na deželni odbor; dodati jim je reverz, krstni in domovinski list, učno pismo (Lehr-brief), zdravstvena in šolska spričevala, delavsko knjižico, nravnostno in ubožno spričevalo ; vposlati je te prošnje najkasneje do 15. novembra 1912 na ravnateljstvo deželne podkvarske šole v Gradcu (Direktion der Landes-Hufbeschlagschule.) Taki podkvarski kovači, ki se ne potegujejo za štipendije, pa hočejo tečaj slišati, morajo dokazat!, da so najmanje 18 let stari, da so že 2 leti kot kovaški pomočniki delali, da imajo dobro ljudskošolsko izobrazbo; predložiti morajo učno pismo in delavko knjižico in se pri vodstvu zavoda najkasneje v prvih 3 dneh tečaja naznaniti. Gradec, 2. oktobra 1912. Od štajerskega deželnega odbora. Eleganten in trajen je pravi . i 751 kavčukov podstavek za ^^ čevlje. ^^ Se dobi v vseh tozadevnih prodajalnah. Ljudska kepelj mestnega kopališča v Ptuju. ČAS iu kopanje* oh delavnikih od 18 I ure do 2. ure popoldne (blagajna je od I 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in j praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I l kopelj z vročili zrakom, paro rHrauselBdu z rjuho K -60; postrežba I Dunaj X, Laxenburgerstr. S3 inženirska pisarna: Gradec, Annenstrasse štev. 10] Originalni „OTTO"-motorji! za bencin, benco, pcrolin, „sauggas" in surovo Bencin- lokomobi s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mitarskc delavni*! Ledenice in hladilne uredbe.' Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 L\ B. Z. zastonj. ■ ■■■■■■ ■ ■■■■■ ■ ■■■■ vbteijnc >