Št. 77. V Gorici, dne 5. julija 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden r Šestih lzdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri po* poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali &ld. 6-60 .pol leta .v... .„.„. 6 . 60 . , . 3-30 "eetrtleta .*......'T, 40T,"' V"WO- roBoiniSne številke 3tanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni«, A. Gabršček vsak dan od 8. ure »zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopoRlmie naročnin«' se ne oziramo. ¦ „PUIMOJ4EC«'KhajaMieodvisna.od.«Soče» vnak petek in stane vse leto 3 Jv 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v- Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pi^an v ulici Pcnte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravuiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredni§tvo ne npravništvo._____ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. , Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „ttoriSka Tiskarna" A, GabrSček tiska in zalaga razen cgoče* in .Primorca« Se -Slovansko knjižnico*', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. •— Oglasi v «81ov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica. «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Da svojega nasprotnika prav poznaš ter si veš uravnati radi tega svoje postopanje proti njemu, je potreba, slediti mu korak za korakom. V sedanji, lani od raznih ..rodoljubov* zaneteni politični borbi, srrto se držali gore-njega navodila, in isto hočemo storiti sedaj, ko sta se združili tesno v jedno skupino slrančici »Primorskega lista* in »Gorice*, kakor smo zadnjič povedali Dr. Pavlica in dr. Gregorčič sta odslej na skupnem delu. Komaj je bila izvršena združitev, ju že vidimo v skupnem boju proti nam »Soeanom«. Ta dva klerikalna prvaka iščeta naj-prvo sredstev, utrditi svojo »Narodno tiskarno*. Zato sla razposlala s svojima podpisoma po deželi okrožnico, v kateri naznanjata, da konsorcij te njihove tiskarne je znižal »vsled došle mu prošnje (?) in z namenom, da se postavi tiskarna na kolikor mogoče široko in trdno podlago* deleže od 025 gld, na 125 gld. izjave v to svrho hočeta imeti v rokah že do 8. t. m., da bo potem mogoče dne 12. t. m. na zborovanju duhovščine o političnem boju na Goriškem govoriti tudi o tej reci.... Zborovanje duhovščine t To zborovanje se bo vršilo danes teden v Četrtek. Vsaki četrtek vidimo v Gorici lepo število nuncev, ki prihajajo v mesto po opravkih in neopravkih, danes teden pa jih utegne priti kar za celo bojno Celo, ker dr. Pavlica, ki je izdal in podpisal oklic za to zborovanje, izraža v istem željo, »da bi bili vsi dekanati zastopani, ker je sodelor vanje vseh duhovnikov velicega pomena za dobro stvar". Poleg pogovora o tiskarni, o nalogi duhovščine v političnem boju, bo govora še, in sicer na obenem zboru Alojzijevisča, o bodočnosti tega zavoda glede na knezo-nadškofijsko deško semenišče, o katerem smo govorili svoj čas. Te tri locke hodo poglavitni del razgovorov duhovščine danes teden, in med njimi bo »najhujša" ona o političnem boju. Takrat se razvnemo razni rudeCeliCni in trebuSasti kapuni, da bo joj nam „SoCa-nom"! Dr. Pavlica prične, sledilo bo pritrje- ladar pridem z vojne V zbirki >Jz maž irskega raja«. Češki spisal Jan Janča. Poslovenit Podravski. ' Njen glas je bil slab, poln bolesti, poln čudnih očitanj.,. »Jožef pride, pravila si mi, da je xiv m zdrav in da se je'odlikoval... Pride, pride, toda če le ne bo prepozno... ?c m glas bolnice je umiral ter se tresel strahu, da se je Anica kar prestrašila. »Pride kmalu, niti se tega ne nadejaš; saj je baje cesar že dovolil, da se vojska razpusti. Nekoliko dnij še, pa boš zopet zdrava, pa se boš radovala z nami, ko mu pojdemo naproti... Vrtnice za skednjem so zopet zacvetele, klinčki so pognali popke, in se razcvetajo novi, sveži, krasni. Spleteva krasno kitico, in ti jo podaš Jožefu v pozdrav, c Anica, zapoj mi ono pesem — saj veš, katero je on tak6 rad popeval. Nekako čudno, tesno mi je, ko jo slišim, kakor bi osvežujoče rosno kapljice pa- vanje na pritrjevanje, pošiljali bodo nas in naše liste v hudičevo žrelo, naSo »narodno-napredno stranko* obsodijo na grmado itd., in da dosežejo, kar hoCejo, bodo iskali sredstev, dovoljenih in nedovoljenih, proti nam po znanem zvitarskem načelu: namen posvečuje sredstva. Namen: uničiti nas, pa je po naukih »Primorskega lista* — »misijonsko delo", torej so dovoljena vsakovrstna sredstva. Prav tako se hočejo organizovati kakor na Kranjskem, kjer je zacvetel v svoji buj-nosti klerikalizem pod — škofom Missio! Sedaj ga imamo na Goriškem v najvišji zanj mogoči duhovniški Časti kardinala, in sedaj tudi vidimo, da prav pod njim se začenja razvijati klerikalna organizacija po vzorcu s Kranjskega. V Člankih »Bodi jasno* lani je bilo povedano dosti očito, da proti »Sočini* stranki je stala že veC let neka mala stranfiicn Ciste klerikalno barve pod »krščansko- soeijalnim" plaščem. Ta stranCica je jela po znanem razbitem shodu v Št, Petru dobrikati se dr. Gregorčiču, minila se je po kapelanu Der-mastiji v »Slogo", dr, Gregorčič je postajal s pristaši vedno inlimnejši, le »nevarnih", kakor dr. Pavlice, se je ogibal •¦¦- prišle so homalije z abstinenco, prišel je novi nadškof Missia, počil razkol; takoj po imenovanju novega nadškofa se je bil dr. Gregorčič Čudovito spremenil, ni ga bilo več spoznati, Plaval je potem tako nekako v sredi med »SoCo" in »Prini. !.", po razkolu pa je prišel na dan z »Gorico", kt po svoji politiki ni bila ne tie ne miš; ker je dobil odpor, in še kak, po narodno-napredni stranki, je popol-nil svojo prvotno kapitulacijo iz I. 1898. na obCnem zboru »Sloge* tako, da se je združil tesno z najčrnejšimi klerikalci »Prim. lista" pod vodstvom dr. Pavlice. DoCim sta doslej po malih nasprotjih si ležala »Gorica* in »Prim. 1." v objemu na polju negacije, na polju nizkega osebnostnega boja proti »Soeanom", vidimo sedaj njune pristaše pri skupnem delti proti nam pod jednim praporom. Jasno je torej, kakor beli dan, da imamo proti naši narodno-napredni stranki" na Goriškem pristno klerikalno stranko, kateri bo naCeloval menda dr. Pavlica. Ta nova združena stranka je povabila za danes teden na zborovanje duhovščino iz cele dežele, z na- menom, da se posvetujejo pred vsem o naje gi nje v političnem boju. Kaj bo, si lahko mislimo, ali počakajmo še, da bomo videli, kaj gospodje porečejo..,. dale na mojo dušo. Zapoj jo, jaz ti bom pomagala...« Anica je zapela z mehkim, nežnim glasom: »Sveti mi mesec jasno, ne zahajaj še. Ko k meni moj ljubi z daljne poti gre. Z daljne poti med dolinami gre, Le sam Bog ve to, kaj med nama je. Med nrnia je ljubezen najzvestejša, Ki trajala bo do smrti...« Marica je pomagala peti z glasom vedno slabejšim, da je naposled šepetaje še izgovarjala nekatere besede ter zaspala. Spanje je bilo lahko — kar je bilo dobro znamenje. Vrata se odprti in v sobo stopi — Jožef. Pustili so ga iz vojske, torej jo urno hitel dornii, šel mimo skednja, da bi ga nihče ne zadrževal z dolgimi vprašanji. Vstopil je v sobo tak<5 nepričakovano, da se ga je Anica kar vstra-šila ter se ni mogla spametovati, ali je to on ali le njegov duh... Ko se je zavedla, je planila z dušljivim krikom na bratove prsi. Jožef se ozira po sobi in Anica, položivši prst na usta, ga pelje k postelji, na kateri je sladko spala Marica, res še zeld bleda, toda z blaženim nasmehom, ki se je igral na njenem licu kakor nežni vetrič ria sveži setvi... Ta nasmeh je tudi pozneje zaljšal njeno lico, ko jo je peljal Jožef k oltarju... Razvoj avstro v IB. stoletju. države Profesor A. L. Hickmann je izdal pred nekoliko meseci prav znamenito statistično delo pod naslovom: »Die geisti-ge und materielle Entvvicklung Osterreieh-Ungarns itn XIX. Jahr-huhdert". Ttfusikaj je tam zanimivo zači-tatelja, in «ato hoiiemo, opozarjajoč naše ukaželjne inteligente na to delo, podati tu mal posnetek iz njega. Tekom 19. stol, se je število prebivalcev Avstro-Ogerske podvojilo. V mestih in industrijskih krajih je seveda precej več naraslo prebivalcev nego na kmetih. Naraščalo pa je število prebivalcev v posameznih deželah Avstro-Ogerske tako-le: Solnograško jo imelo poCetkom t. stol. 125.000 preb., v polovici t. stol. 150.000, sedaj na zvršetku pa jim ima 185,000; Goriško-Gradiščansko je imelo poCetkom t. stol. 150.000, sredi t. stol. 180.000, sedaj pa ima 240.000; Istra s Trstom je imela na počelku 260.000, sredi 360.000, na zvršetku, to je sedaj, pa 515.000 (cela Primorska ima torej-sedaj prebivalcev 755.000); na Koroškem je prebivalo na po-četku t. stol. 235.000 ljudij, sredi 320.000, in st*daj jih prebiva 380.000. Dalmacija je imela na poCetku tek. stol. 300.000, sredi 390.000, na zvršetku pa jih ima 610.000; Bukovina na poCetku 300.000, sredi 380.000, na zvršetku pa 730.000; Šlesko na poč. 300.000, sredi 440.000, sedaj na zvršetku 070.000; na Kranjskem so na poCetku tek. stol. našteli 360.000, v polovici 460.000, na zvršetku pa 520.000; Gor. Avstrija je imela na poč. tek. stol. 540.000 preb., sredi 710.000, na koncu 840.000; Tirolska s Pred-arlberškim na poCetku 630.000, sredi 860.000, na zvršetku 960.000; Štajerska 800.000, sredi 1,000.000, na zvršetku 1,380.000; Dolenje Avstrijsko na poCetku 1,030.000, sredi 1,550.000, na zvršetku 3,000.000; Moravsko na poCetku 1,350.000, v polovici 1,800.000, na zvršetku 2,460.000; na Češkem so našteli na početku tek. stol. 3.000.000 preb., sredi 4,440.000, na zvršetku pa 6,300.000; v Galiciji na poCetku 3,545.000, sredi 4,500.000, na zvršetku pa 7,470.000. — Zanimivo je, kaka razlika ,je mej raznimi deželami. Navečje množenje prebivalstva je opazili na Dolj. Avstrijskem, kar je seveda tudi popolnoma razumljivo. Na Dol. Avstrijskem je Dunaj, ki je glavno mesto cele države, kamor teži vse Za tuje grehe. (Povest iz iste zbirke)." Karol Jirovec je bil mlad, nenavadno nadarjen umetnik, slikar. Domovina jo le malo vedela o njem, dasi so njegove slike, zlasti iz življenja starih Slovanov, vzbujale že več let veliko pozornost veščakov na parižkih umetniških razstavah. Posebni način, po katerem je pri sedanjem pokolenju še le po smrti postal slaven naš nesrečni slikar Manes, in s katerim proizvaja svoje slike naš Aleš, je dodajal Jirov-čevim delom neki značaj, ki se je močno razlikoval od vseh šol, ki so bile zastopane na razstavah. Njegova dela je spremljal nekak poseben čar, kakor najkrasnejše zložena pesem; na vsaki sliki je bil videti košček slovanskega življenja in košček umetnikovega srca, ki je živel in čutil s svojim narodom, dasi je bil oddaljen od njega. »To je več nego talent*, so govorili o njem ; »on je genij, ki napravi pot novi smeri, ki gotovo osnuje novo šolo, v kateri se oo zrcalila duša naroda, katerega tako močno ljubi. Pričakuje ga leskeča bodočnost...« Leto 185)1. je prognalo Jirovca iz skromne umeteljniške delavnice, katero si je bil po mnogem naporu osnoval v visoki hiši v jedni izmed najobljudenejših tostransko prebivalstvo; tu je tudi prav zelo razvita industrija. Najmanj se je pomnožilo preb. na SolnograSkem, le 44%, potem pa na Kranjskem 46%. Prav veliko pomnožitev vidimo v Bukovim (137 %), na Ceskem (110%), na Šleskem (124*), v Dalmaciji (103*) in v Galiciji (109*). Vse dežele, ki imajo zastup. niko v drž, zboru na Dunaju, torej eislit-vanske dežele, so se pomnožile od 12,800.000 (na poč.) na 17.540.000 (sredi) na 26,340.000 (sedaj); Ogersko pa od 10.200,000 (na poč.) na 13,150.000 (sredi)- na 19,350,000 (sedaj). Cela Avstro-Ogergka pa ima sedaj z Bosno in Hercegovino vred 47.300,000 prebivalcev. Po verskem izpovedanju je v Avstriji 75% katoličanov, 25% nekatol., na Ogerskem je pa 60% kat, 40°''0 pa drugovercev. V Bosni in Hercegovini je 23% preb. rimskokatoliške vere. Razmerje rimskih in grških katolikov v Avstro - Ogerski napram ostalim veroizpovedanjem je kakor 77s23., na početku tsga stoletja je pa bilo kakor 80:20; Židov je v celi državi 5%, Z oziram na narodnost in jezik je v celi Avslro-Ogerski 12 milj. Nemcev, Na poCetku t. stol. je bilo v tostranski polovici sami na 40% Nemcev, sedaj pa komaj 35%, Na početku tek. stoletja je bila nemščina vse bolj razširjena nego je sedaj. Na Ogerskem se to posebno pozna, kjer je mesto nemščine nastopila madjarščina; pri nas pa ni Se dosti videti razlike, dasi se tudi že opaža. Slovansko prebivalstvo v Avstro-Ogerskl se deli v severno in južno. Mej severne Slovane se prištevajo Cehi in Slovaki, ki prebivajo na Češkem, Moravskem, Šleskem, in na Gor, Ogerskem, skupaj jih je nad 8 milj., od katerih 2 milj. (Slovaki) prebiva zgolj na Gor. Ogerskem. Dalje so mej severnimi Slovani Pola ki v zapadni Galiciji in vshodnem delu Slezije, teh je na 4 milj. in gornih delih Ogerske, vseh skup nad 4 milj. Mej južne Slovane pa uvrščamo: a) Hrvate in Srbe na Hrvaškem, v Slavoniji, Dalmaciji, Istri in na južnem Ogerskem kakor tudi v okupiranem ozemlju, skupaj preko 5 milj.; b) Slovence, bi prebivajo na južnem Štajerskem, na Koroškem, na Kranjskem in Primorskem, okoli 1,300.000. Število slovanskih prebivalcev se je znatno pomnožilo od početka t, stol. Na početku se je statistiško dokazalo, da je Slovanov le 35%, danes je razmerje že določeno s 50%. (Kaj pa, ljudsko š t e t j e mora biti pravilno, pa bomo videli pravo število Slovanov!) Za obe državni polovici je razmerje Slovanov k ostalim narodnostim sledeče: a) v Avstriji je Slovanov 60% vseh prebivalcev; b) na Ogerskem še VeC. Romanov je tudi nekaj. In sicer se dele a) na Italijane, ki se na južnem Tirolskem, v Istri, na Goriško-Gradiščanskem, na Reki in v Dalmaciji; b) na Ladine, ki so v Grdedner-Thalu na Tirolskem in tvorijo s Italijani vred komaj 800.000 osob; c) na parižkih ulic. Hitel je tja, kamor so bile obrnjeno oči vsega izobraženega sveta — na pražko razstavo. Svojih izdelkov sicer ni poslal tjekaj; hotel pa seje prepričati na svoje oči, kako" raste in se razcvita Češka umetnost. Ves navdušen jo prebil tu nekaj dnij, sešel se s prijateljem Blahom, zemljemercem, rojenem na moravsko - slovaški zemlji. Sešla sta se, rojak z rojakom, pripovedovala si svoje skrbi ter se ločila čez nekoliko dnij. Karol Jirovec je hitel v svoj rojstni kraj, v svojo rojstno vas pod Karpate. Pot ga je peljala mimo prijateljeve domačije; zato je bil vzel seboj od njega pismo na njegovo mater, ki je. bila vdova, ter šel tjekaj, kjer diha zemlja mičnosti in razkošja. Biio je krasnega večera meseca julija. Karol Jirovec je šel sam skozi gozd. Solnoni žarki so se svetili skozi borovje kakor zlate niti drage tkanine. Vonjava igličevja se je razprostirala naokrog kakor prijetni duh balzama. Tu pa tam je skočil iz grmovja plahi zajec ter bežal dalje v gozd ; ptiči so skakali z drevesa na drevo, brezskrbno prepevali, pa zopet preskočili na drugo drevo in gugali se na vejicah. Med vejami je šumel vetrič, kakor bi popeval tajno pesem, katere ne pojmi človek s hladnim razumom, pa s svojim čarom napoji vso njegovo dušo. Duša njegova , Ruraune, prebivajoče na Ogerskem in v Bukovim, preko 3 milj. Madjarov in Sekelov, ki stanujejo izključno le na Ogerskem in sicer v sredini, je po najnovejših madjarskih virih 9 milj. Na početku tek. stol. jih je bilo jedva nekaj nad 3 milj. Mej prebivalstvom na Ogerskem tvorijo filadjari 40*. (In so gospodarji cele druge polovice države!) Poleg navedenih narodnostij žive v Avstro-Ogerski še Armenci, Albanci, Cigani, Fusilci itd., vseh skupaj pol miljona. Glode na napredek v občni kulturi znači 19. stoletje za Avstro - Ogersko prav mnogo. Na početku tek. stol. ni umelo citati 75% do 80% osob nad 6 latom, sredi tek. stol. že le 60 do 65 %, sedaj pa sorazmerno ne zna citati 35 do 40% osob. Seveda je. potreba tu posebno pozornost obračati na posamezne dele države, in tu je opažati, da se Število anaifabetov, to je: tistih, ki ne znajo citati, manjša od vshoda k zapadu. Na Tirolskem, v Gor. in Dol. Avstrijskem, na Češkem, Moravskera in Šleskem je danes komaj 4—6% anaifabetov, dočim jih je v vshodni Galiciji, Bukovini v vshodnih delih Ogerskega in v Dalmaciji še več nego 60%. Na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in na srednjem Ogerskem pa je videti razmerno 10—25* anaifabetov. Ljudskih šol je bilo v na puc. t. stol. v obeh polovicah 17.000, sedaj jih je 37.000 (na Ogerskem 17.000, na Avstrijskem 20.000); srednjih šol (gimnazij in realk) je bilo na poč. tek. stol. 140, sedaj jih je 492) v Avstr. 280, na Ogersk. 212); visokih šol je bilo v poč. 16, sedaj jih je 34 (v Avstr. 18, na Ogersk. 16). Strokovne in trgovske šole se datirajo še-le od 1875, gospodarske pa 1830. O trgovskih razmerah Avstro-Ogersko: Kar se tiče aktivne in pasivne trgovine v avstrijski monarhiji s početka tek. stol«, se more le malo reči. Izvoz je tvoril na početku tek. stol. približno 6. del sedanjega (127 milj. gld, proti 870 milj. gid.), dovoz pa je bil sedemkrat nižji (110 milj. gld. proti 845 milj. gld.). Tu bi lahko še podali, kaj Hickmann pripoveduje o razdelitvi izvoza in dovoza posameznih vrst produktov. Omenimo le, da je tvoril izvoz lesa k stavbam, drv in pod. na početku tek. stol. 25,000.000 metrskih centov, sedaj pa 34,000.000, dovoz pa na početku 600.000, sedaj 2,000.000 metr. cent. O izvozu južnega sadja iz naše države ni za prve početke tek. stol. nikakih dat; sedaj se ga izvaža 200.000 metr. centov. Uvažalo se ga je pa vedno prav precej, sedaj nad 1,000.000 metr. cent., na početku nad 100.000. Prav zanimiva je tudi statistika, kako so rasla posamezna mesta. Dunaj jen. pr. imel 1. 1820. — 305.100 prob., 1. 1898. pa 1,680.000.; Praga je imela 1. 1820. le 88.000, 1. 1898. pa že 400.000; Trst je imel 1. 1820. samo 45.000, 1. 1898. pa že 170.000. Bodi dovolj! Hickmann je skušal s številkami pokazati, kako je napredovala Avstro-Ogerska. Bazni kritiki mu očitajo, da je bil premalo natančen in da je prehitro delal. Mi se v to ne spuščamo. Hoteli smo samo one našince, ki se zanimajo za narodno - gospodarska in socijalna vprašanja, opozoriti na ta spis, ki jim brez dvombe marsikaj razsvetli. Objednem pa smo hoteli tudi ugoditi na sploh čitateljstvu, katero tudi take statistične podatke rado izve. Dopisi. T Gorici, 3. julija. (T u t ti f r u 11 i). — Ko so ustanavljali BCentrifugo", so govorili o dragi upravi pri »Goriški ljudski'', vriska s ptičicami in s to malo žuželko, katero lahko vsaki čas potepta človeška noga, ne da bi on vedel, da je pokončal njeno življenje, človek gre, zataplja se v misli, veseli v srcu, ne vede zakaj, pa zopet bi se razjokal — od same radosti. Dete je. ne vL, kaj hoče tukaj, tako dobro mu je na svetu, ki je tako krasen navzlic mnogim bridkostim; dete je, hoče živeti, prsi se mu širijo, srkajoč vse s polnimi duški omamljočo vonjavo; pa premišljuje, ali živi danes za to, da bi jutri naredil prostor drugemu, ali za to, da bi pomagal svojemu sobratu, posameznik celemu človeštvu. Zdi se mu, da je tako majhen, a vendar zopet tako" velik, tak6 močan, enak skoro samemu Bogu. Take misli so blodile po Jirovčevi glavi, ko je zrl okrog sebe bujno zelenjavo, pretkano s tisočerimi in tisočerimi cveticami. V njegovi duši se je odzval nekak močan,neznan glas: Človek, če te stiskajo skrbi, pridi v gozd, poglej na veličanstvo in vzvišenost, kf jo- je vstvarila močna roka božja; poglej na radost, s kakoršno tukaj vse živi; razjokaj se v prosti prirodi, zaukaj v pesmi in olajša se ti tvoje stisneno srce\ Tu pozabiš na bolečino, pozabiš na skrbi in revščino, tu zajmeš moč- k daljšemu življenju, katero je vendar-le krasno, dasi ga časih greni pelin skrbij in gorja. Tak<5 je mislil Jirovec, dospevši ravnokar iz gozda. Tii je rastlo ponekje še nizko, mlado grmičje, pred njim pa so se razgrinjali bogati vinogradi in pod njimi velika vas, obkoljena od treh stranij z gozdom obraslimi griči, kakor kako ptičje gnezdo sredi drevesnih vej. Bila je to kaj mična vas, s cerkvijo v češ, pri .Centrifugi" bo vse drugače, tu bo rodoljubje nadomeščalo denar?..,.. Kdor pa le malo pozna naše »narodne trote", ki imajo polna usta rodoljubja, dela pa nikoder nič, se je smejal takim zatrdilom..... In res: kakor so ukradli za svoj splet-karski zavod že ime — dr. Turni, tako so ukradli tudi uzorec notr.-f.je uprave po .Goriški ljudski*.... Razloček je le v tem, da ,G. lj. p.* lahko plačuje potrebno število uradnikov, dočim o .Centrifugi" še nikdo ne more reči, da jih bo potrebovala in --mogla plačevati! Ti vrli rodoljubi, ki so toliko besedičili o .delu", so takoj najeli dva uradnika, katera morajo dobro plačevati. Vsi režijski stroški presegajo 4000 kron. Le v pokritje teh stroškov mora imeti .Centrifuga" — 400.000 kron hranil, katerih pa najbrže še dolgo ne bo imela. Odkod denar za pokritje deficita?! — No, to je njihova reč in — članov .Centrifuge". Mi bomo pa na straži, ker se nam naši rojaki vendarle smilijo, kajti večina se daje le zaslepiti... Glavnega uradnika je .Centrifuga* naročila iz Ljubljane. Mož je znan — nem-škutar. Piše se — Jeuschcg, ki se v Gorici spremeni morda v Jevška. V Ljubljani je bil do zadnjega eden najagilnejših članov nemškega .Sfmgerbunda" in .Turn-vereina". V Gorici pa ustanovi .Sokola* na .katoliški podlagi". To bi se postavljali razni Pavlice, Dermastie, Gregorčiči, da bi imeli še sokolsko parado s križem na čelu! .Sloveči" notar Premrl pojde 1. avgusta v Kobarid. Ako se mu ne posreči, da se vsede njegov dosedanji šef njemu na lima-nice, on pa definitivno na svoj topli sedanji sedež v Gorici, ne bomo imeli prilike opazovati, kako se mu sponašajo v .Centrifugi* one grablje, s katerimi ga je dr. Turna odslovil iz .Goriške ljudske*. — Saj bi bilo res bridko, ko bi moral zapustiti to kravico zdaj, ko je nada, da bo nekaj molže. Zato bi rad menjal svojo službo v Kobaridu s starim dobričino Kavčičem, ki bi pa v Kobarid nikdar ne šel, marveč zanašal naj bi se na milost in moštvo jednega — Premrla, ki je v tem pogledu znan kot počen groš. .Tiho delovanje" Gregorčičevo pri minister-stvu je baje že v delu!.... Švindl! Te dni sem imel priliko, ogledati si stanovanje, v katerem je bival novi kobariški notar celih — 20 mesecev. Ubogi hišni gospodar i Ako bi imel koga drugega 20 let v hiši, ne bi smelo biti tako razdejano. Smetij je bilo po vsem vrhu toliko, kakor da ni bilo pometeno vseh 20 mesecev. Veliko poprav je potrebnih. Kdor ne veruje, naj gre pogledat!.... * .Ljubljenca naroda* dr. Gregorčiča je dejal na svoje neusmiljeno rešeto tudi do-vtipni »Rešetar* v .Učit. Tovarišu*. Pravo prepričanje se vedno bolj širi 1 Don Antonio: Kakošni so Tvoji vspehi jednega samega L leta? Niže, vedno niže! .Slov. Narod* je dobro povedal, da .Gorica* in .Prim. List" sta živela v divjem zakonu. Ker je pa tak zakon pregrešen in je cela družba okoli njiju strogo .krščansko-katoliška", so obhajali danes teden zakonito poroko v prisotnosti 12 nuncev. Rad bi vedel: Koliko tisoč&kov je dal bivši predsednik .Centrifuge* grof Coronini za deleže ? — Koliko jih je vzel dr. Rojic?-------Trikratno jamstvo teh dveh mož bi bito vsaj nekaj vredno, dočim ne velja nič v slučaju potrebe pri ljudeh Budinovega kalibra, ki odgovarja: .Tožite me, saj nimam nič!" Kedar hoče, ima dovolj; kedar bi se pri njem kaj iskalo, sredi, a poleg nje farovž in prostorna šola. Vrtovi se stiskajo .k čednim hišicam, pokritim večinoma s škodljami, ki stojš v dveh vrstah, za katerimi se vrste hlevi in skednji sredi razkošnih sadnih vrtov. Zagleda se zamišljen v daljavo, in iz prsij se mu izvije vzdihljaj: Vso krasoto poveličevanega zapada sme človek brez skrbi žrtovati za jedini pogled na to razkošno slovaško vasico, v kateri .živi v neskaljeni sreči odkritosrčen in dober narod, s tako" krasno dušo, kakoršno je njegovo domovje. Kak6 se proti viti blodnji in sanjarenju, ki se človeku urine v glavo ? Stal bi tu do noči, do temne noči, ko se zažarijo okna od iskreeih lučij; hotel bi citati iz teh čudnih očij zgodovino vsake hišice in njenih prebivalcev, zgodovino vasi, dežele...« Solnce je že zahajalo za gore", ko je vhajal v vas. Srečal je nekoliko moških in žensk v mičnem, prižastem slovaškem kroju; moški so nesli kose, ženske pa srpe. Vračali so se od žetve k večerji. Po vasi so se razlegali glasovi godbe. Kaj posebna godba je to! V njej je epojeno ukanje in vriskanje s tugo; človek bi zavriskal ž njo iz polnega grla. Vsak glas vliva v žile novo kri, vsak glas prešine vse žile. To je prava naša godba; ta se glasi popolnoma po domače, drugače nego te trombe in bobni; ona razveseli, razgreje, izvabi iz duše milijone najrazličnejših občutkov. Ne gromi, ne razburja — toda človek bi le najrajše prepeval ž njo, da bi si izpel srce iz telesa. (Dalje pride). nimata nič ! Pri .Centrifugi" bo večina takega — jamstva. Iz \rtojbe, dne 3. julija 1900. — Kaj si bodete pač mislili, gospod urednik, ker ni tako. dolgo časa nobenega glasu iz naše Vrtojbe! Morda porečete, da je že vse v redu, in ničesar novega, ali pa imajo preveč opravila s črešnjaroi, krompirjem itd. Drugo je že resnično, prvo pa ni, prvo, kajti pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. To pa ni le stari vrtojbenski medsebojni prepir, ampak nekaj drugega. Morda se še spominjate, gospod urednik, da je bil v .Soči* že parkrat ožigosan # naš slavni .pisatelj" in .Goričanski" dopisnik. Kar ta mož dela, je že neznosno. Ubogi ljudje, ki imajo opraviti ž njim. Marsikaterega je že glava bolela po njegovi družbi, pa ne le glava, tudi žep. Trn v peti so mu celo naši dijaki. Da bi slišali, kako govori o njih! Vse to pa, ker nočejo poslušati njegovih .očetovskih* naukov. To je škandal. Pazile, Franjo! V Gor. V. mislijo popraviti cerkev, pa niso edini; eni hočejo jo samo popraviti, drugi obrniti. Letina je do zdaj izvrstna. Črešenj in graha smo imeli prav nepričakovano veliko. Tudi krompirja je precej, ali žaljbog, je preveč po ceni, ker je preveč prekupčevalcev. Ni zadosti, da so domačinci, še tujci se vsiljujejo ; veliko škodi tudi šempeterska .zadrega*. Svilodov je bilo še precej, posebno seme gg. Sauniga in Humarja je bilo dobro. Grozdje je'grozno slabo, posebno belo. Razun drugih bolezni), gospodari strašansko trtna uš. — Še nekaj ! V članku »Nasledki pretepa* v 87. št. .Soče* in .Primorcu" od istega tedna naj bo popravljeno resnici na ljubo tako: Vsi tepeni in ranjeni fantje so bili iz Gor. V., in vsi kaznovani iz Dol. V. in ne iz Gor. V. — Prihodnjič še kaj! SPonlfcev,dne 1.julija 1900. (Razno). Citat sem v .Soči" št. 73., da je treščilo v neko cerkev ter provzročilo škode okoli 3000 gld. Na mise' .ni je prišlo, kaj ko bi se tudi pri nas kaj sličnega zgodilo? Da to ni ni-kaka šala, se je rnenda vsak prepričal lansko leto, ko je bilo treščilo tudi pri nas v cerkveni zvonik in od tam šinilo v cerkvene orgije ter iste močno poškodovalo. Naša cerkev se nahaja izven vasi na jako visoki poziciji, daleč na okrog najvišji predmet hudournim oblakom, nevarnost je torej velika, da bi se ponovno ne pripetila nesreča, nevarnost bo sedaj pa še tim večja, ker so prodali me-cesne, ki so rastli v bližini cerkve. Kako umestno bi torej bilo, da bi cerkveno oskrb-ništvo vzelo to v ozir ter bi se dal napraviti pri cerkvi prepotrebni strelovod. Vsled dopisa s Ponikev v »Soči* štev. uG. o .Višarskih romarjih" se je našemu g. vikarju zdelo vredno, v cerkvi oglasiti se; navajal je med drugimi ironičnimi opazkami, da dotični dopisnik ne vidi ,prav, in da mu je treba očal ali kakor je on rekel „špigle". Jaz pa sem tega prepričanja, in še mnogo drugih z menoj, da bi baš on v marsikaterem oziru potreboval »špigle* nego dotični dopisnik. M. Z Bovškega, .dne 2. julija 1900. — Dne 25. p. m. je začelo že predpoldne hudo deževati, opoldne in popoldne je pa kar lilo več ur z neba, nevihta je nastala, po vrhu tega je prišla še toča, da je dopolnila elementarno nezgodo. Hudourniki so hipoma narastli, ljudstvo je strahu trepetalo, bali smo se povodnji. Po taki sili je bil vsak več ali j manj poškodovan, najbolj prizadeti pa so bili prebivalci v Le p en i občine Soča. Prvi med njimi je Andrej Cuderthštv. 136. Hudournik, kateri se izteka v Lepenco, j mu je dal mimogrede občutiti vso svojo jezo, izlil se je po njegovem zemljišču z vso krutostjo hodournika, hlev, v katerem je bila živina, je v nevarnosti, gospodar in žena pri-hitita, da rešita živino, prebroditi sta morala s smrtno nevarnostjo hudournik, da sta dospela do hleva, kateri je obdajala voda, izpustila sta drobnico, hlev je bil že poln vode, ovce so preplavale sicer hudournik in se rešile, jagnjeta pa — bilo jih je devet že odo-jenih in puščenih za pleme, — niso mogla, ubraniti se navalom, odneslo jih je. Ko je ponehala drugi dan voda, pride gospodar na pozorišče; na zemljišči, katero je obdeloval celo teto, gnojil in čistil, se veselil košnje in krompirja, je dobil meter na debelo nane-šenega proda, hlev, v katerem je bila še včeraj živinica, je danes z gruščem zasut. Kje pa jagnjeta! ? Če se dobijo, se vendar nekaj porabi; preišče prode, tu in tam moli jagnje nožico na dan. Vdovi Ani Komac iz Lepene je posul hudournik toliko zemljišča, da bo imela letos 25 centov sena manj kakor druga leta — in toliko manj tudi v prihodnjih letih - torej polovico njenega pridelka. Naj pri tem omenim, da je njen soprog odšel pred dvemi leti zdrav in čvrst k enomesečnim orožnim vajam, vrnil se je pa na pol mrtev in po šestih dneh umrl, zapustivši ženo in dve siroti z neznatnim imetjem. Odškodovati hočejo po krivem obsojene, ali bi ne bilo pravično, ako bi se tudi vsled vojaških vaj za po krivem usmrčene odškodovalo preostale ? Lazarju, kateri je najboljši kmet v Le-peni, je posulo polovico in še več zemljišča, enako Pihcu velik del senožeti in njivo. Tako so trije hudourniki opustošili dobro polovico lepenskih senožeti, edinega imetja. Dvomim, da je bila stvar o povodnji v to poklicanim organom znana, drugače so bili storili svoje dolžnost napram oblastvom in ta tudi svojo. Povodnji jemljejo živino, hudourniki zasipajo zemljišča, vlada je nam odvzela pašo. Da si pod takimi razmerami zagotovimo za nadalje naš živež, ker pridelati ne moremo ničesar več. ne preostaje nam drugega kakor da uvedemo — kani bali z em, skrbeli pa bomo potem, da izberemo na Bovškem naj-mastnejše od onih, kateri so z besedo in djanjem in dobrimi nasveti pripomogli nam k tem stiskam in tej naši bedi. Z Vipavskega, dne 3. julija 1900. —• Kaj neki se godi na Brjah? Tako smo se popraševali dnt- 1. julija zvečer, ko so tako žareli kresovi z brejskih hribov in logov. Zvedeli smo kmalu, kaj je temu vzrok. Zavedni Brejci so s tem skazali svoje iskreno sočutje njim res .priljubljenega učitelja g. A. Mož in a. Neka klerikalna, sodrga, v številu 4 do 6 nazadnjakovrje hotela spra— viti na vsak način g. učitelja z Brjij; to je hotela storiti radi tega, ker je on pokazal, da se vjema z duhom naprednih za narod vnetih sotradnikov. To mu je torej pripomoglo, da se je ta klika spozabila, ter hotela spraviti neutrudnega delavca iz kraja, v katerem si je pridobil srca starih in mladih, Enaka lažnjiva tožba je bila že večkrat vložena, a brez vspeha. Enako ravno ista tudi sedaj. Ker tožitelji niso tudi sedaj nič opravili s svojimi hudobnimi lažmi, temuč so sramotno pogoreli, je bilo ljudstvo tako ogorčeno, da je skazalo svoje sočutje g. učitelju, ter pokazalo tudi javno svoj srd nad hudobnimi in svoje obžalovanje nad nesram-neži. Ker so tu Brejci storili svojo narodno dolžnost, jim kličemo: .slava". Več podpi sov. Domače in razne novice. €fg. naročnike opozarjamo še enkrat, da je že pričelo II. poluletje. Prosimo, naj vsakdo uredi svoje račune z našim uprav« nišlvom. Bivše gg. naročnike, ki dolžujejo in so bili že opominjani v posebnih pismih, a se niso še oglasili, izročimo odvetniku. Vsakemu svoje! Osebne vesti. — Poštni oficijal Alojzij Loj v Pulju je imenovan višjim ofteija« lom, računska asistenta v Trstu Ludovik Bognolo in Oskar Wornčr pa sta imenovana oficijaloma. Avskultanti: Ivan Ven trčila je imenovan pristavorn v Rovih ju, dr. Etlv. S e i t z in dr. Albert Barzal pristavorna na deželni sodni ji v Trstu, Fran Domin ko pristavorn v Vodnjanu, pristav dr, D. Poloni o je premeščen iz Pulja v Trst. Smrtna kosa. — V Sežani je umrl po dolgi bolezni v starosti 87 let g. šlef. Te-mistoklej P ax i m a d i. Pokojnik je živel največ v svoji vili v Sežani. V svoji oporoki se je spomnil izdatno tamošnjih revežev. So-proga-udova je Slovenka in sin Štefan, kakor obče znano, se pokazuje ob raznih prilikah, da je prijazen našemu narodu, med katerim je vzrastel. — Bodi pokojniku večni mir! Usmrtil se je sinoči ob 8'/» gosp. P a-goni, 80 letni starček in hišni posestnik v Gosposki ulici št. 1. Ko je šel edini sin v krčmo večerjat, si je zabodel špifiasti del velikih škarij ravno v srce. Vrnivši se '/t ure potem domu, je našel očeta mrtvega v postelji, ležečega v luži krvi. V* naglici poklicani domači zdravnik je zamogel konstatirati le smrt. Vzrok smrti je neozdravljiva dolga, mučna bolezen, vodenica vsled srčne hibe. Revežu se je gotovo zmešalo v glavi. Odlikovanje. — G. Alfred K a u f m a n, finančni respicijent 1. vrste v Trstu, rodom >z Bovca, je bil odlikovan s srebrnim križcem s krono, in sicer radi tega, ker je ugasnil še pravočasno svečo, postavljeno najbrže od zlobne roke na sod špirita v ma-gaztnu „Sylos* pri kolodvoru. S tem je rešil mnogo milijonov vrednosti državi, zasebnikom in brez dvoma tudi človeških življenj. Pri odlikovanju je bilo navzočih več višjih finančnih uradnikov in častna straža 140 mož v svečani opravi. Preganjana svetnika Ciril In Metod. — Kakor nista imela v življenju miru pred intrigami Nemcev in nestanovitnostjo rimskih papežev, t«ko ju preganjajo tudi zdaj po pratiki od enega dneva do drugega, v vsaki škofiji drugače. Do lani sta imela posvečen 5. julij po vsem katoliškem svetu. Nemcem pa ni bilo prav, da imamo Slovani nekaj skupnega in Rim jim je takoj ugodil, t. j.: degradoval je sv. C. in M. v svetnika nižje vrste, da nimata stalnega dne, marveč v vsaki škofiji drugače, kakor naneso spremembe škofijskega koledarja. Na njiju mesto 5. julija je prišel neki Čisto neznaten italijanski menih. — Slovencem služi najvef. koledar Družbe sv. Mohorja. Tam sla postavljena sv. C. in M. na dan 7. julija. Slavimo torej njiju god vsi ta dan! Klerikalci in dr. Turna — Še ni konca! V .Soči* smo z akti dokazali, kako spravljivo je ponujal dr. Turna svojo roko na vse strani, a ošabnost in nadutost nasprotnikov jo je brezobrazno odklonila, pozneje pa trdila še z večjo nesramnostjo, daje naša stranka odklonila vsako premirje, vsak kompromis. — Dokaz v »Soči* je nasprotnike porazil. Da bi ga nekoliko pokrili, priobCuje »Gorica8 članek o dr. Turni in .posojilnici, v katerem drzno zopet pogreva vse ono, kar je »Soča* že cesto pobila. V taki brezo braz-nosti so naši klerikalci vrli mojstri. — Ako se nam bo zdelo vredno, odgovorimo nekaj, in sicer takč. da bo nekaterim v »Gor." imenovanim možem šumelo po ušesih. Ako jih bo kaj hudo bolelo, naj zahvalijo »Gorico". Nikar misliti, da bomo puščali nekaznovane take klerikalne »ljubesin>jasjti*;.,,,,.,. -.rl„- ~ Zrelostni Izpiti na tukajšnjem gim-naziju skončajo danes. K izpitom se je prijavilo 21 dijakov, 16 Slovencev, 5 Lahov. Doslej je bilo izprašanih 18. Z odliko sta napravila izpite 1 Slovenec, 1 Nemec, 1 Lah je padel na 2 raesecajj Slovenec na 1 leto, 4 na 2 meseca; danes so naTrsti"še 3 Slovenci in 1 eksternist. Kot dobro znamenje beležimo, da naših dijakov je pri zrelostnih izpitih 16. -------- O cestah Tla, Kanalskem. —Y preteklem tednu smo priobčili poročilo dr. Turne v deželnem zboru o cestah na Kanalskem. Kdor se je zanimal za to reč, je mogel spre-videti, kakor skrbno je sestavljeno poročilo, ifc katerega je razviden ves razvitek vprašanja o teh cestah, katero po obstoječih razmerah ni moglo skončati drugače nego tako, kakor stoji v poročilu. Zgago v tem oziru je delal le znani Klavžarček, ker je to neslo. Mi smo že svoj čas povedali, kako je pravzaprav s tem vprašanjem, ali zgago-delaveem a la Klavžar to ni bilo povšeči. Mali »Goričanski* matadorček Klavžarček je bil priobčil najprvo v »Gorici" dolgo klobasanje o cestah na Kanalskem, katero je potem še posebej kot ponatis pošiljal po svetu. V tem navaja cele odstavke iz dr. Tomovega poročila, lako na primer takoj pričenja z odstavkom, kateri je dal v »vejice", in takoj na to pikne ta- predrznež, ki je deželni uradnik, deželnega odbornika dr. Turno, češ: ta popis ni moje delo, ampak prihaja iz peresa imenitnega moža itd. S tem hoče ta človeček smešiti dr. Turno. — Najhujše pa je še to: Klavžar je zlorabil uradno tajnost, ker je iztrga val iz poročila dr. Turne cele odstavke, ter jih porabljal v javnosti za polemičen članek proti njemu, še predno je bilo poročilo prišlo v javnost polom deželnega zbora, Povsodi drugodi bi bili postopali disciplinarno proti taki pre-. drznosti, nO, pri nas deželni glavar dr. Pajer vse lo mirno gleda, ker ve, da mu Klavžar v njegove svrhe izborno služi, in »rodoljub* Klavžar tudi ve, da izborna služba ni kur tako brez zaslužka. Saj se poznamo! »Zaslužek* je bil tudi povod Klavžarijadi v »Gorici" in v ponatisu. Pivnka t »Šolskem Domu". — Na naše poročilo, ki je docela istinito, je prinesla »Gorica" odgovorček, ki govori o vsem drugem, le o — stvari ne. »Soča* ni nič »vohunarila*, ;¦ ič pa le naznanila že gotovo in »Izvohano* dejstvo po financi. — Kar se tiče vina v nekem društvu < »Sokol*}, moramo povedati ljubeznivi »Norici*, da je bilo dacirano in se je točilo na račun krčniarja-društvenika. Ovaduštvo »Gorice" se torej ni sponeslo, »Dobre volje* je sicer dovolj! Dve mladi tatici pred sodnljo. —, Antonija Kobal iz Planine, 21 letno dekle, je služila nekaj časa v hotelu »pri treh kronah*, kjer je ukradla več perila in sličnih rečij gospodarju in jedni drugi služkinji. Od tam je šla služit k »stari pošti", kjer je ukradla natakarici Valentinčič razne obleke in perila, To je hotela priKnti s tem, da je trdila, da je ona okradena, kar je naznanila celo re-darstvu. Prišlo pa je na dan, da je ona tatica. Svojo ukradeno blago je hranila pri sorodnikih Faganelovih, ki so bili radi lega ž njo vkupno pred sodnijo. Tončka Kobalova je bila obsojena na 6 mesecev ječe, Faga-nelovi pa na 2. Eliza Gregorig iz Trsta je 20 letna šivilja. V Podgori, kjer je bivak nekaj časa, je ukradla Juditi Lovisutovt dragocenosti kakih 2» K, od tam je šla v Krmin v službo pri »belem levu", kjer je ukradla tudi nekaj dragocenostij, broše itd. Vrnila se je v Gorico, kjer so jo zaprli. Med preiskovanjem so prišli na sled še neki drugI tatvini, katero je storila v Trstu. Obtoženka je pripoznala tatvino; obsojena je na 8 mesecev ječe, potem pa jo postavijo pod policijsko nadzorstvo. V ftradež so se odpeljali v ponedeljek v petih žardinjerah oni skrofulozni otroci, ki so poslani letos v tamošnje kopeli od dobrodelnega odbora, katerega poziv v to svrho smo bili prijavili svoj cas. Odpeljali so se v julro okoli 5. ure s Travnika. Predvčerajšnjim je izročil okrajni glavar ob otvoritvi pomorske bolnišnice večletni predstojnici iste, usmiljeni sestri Alkantar Ischy, od cesarja podeljeno Elizabetino kolajno. Požar. — V Štarancanu pri Tržiču so pogorele v ponedeljek 3 hiše, ki so last H. Bernardisa. Škoda znaša okoli 800 K. Prlnos k poglavju : »Kdo je kriv, da vem peša?« — Pišejo nam iz gorskih krajev: »Prim. list* vpije, da vera peša, ter se jezi radi tega nad liberalci, kakor da oni so krivi takemu pešanjul En vzrok naj Vam navedem jaz. Naš vikar je igralec na karte prve vrste; po zimi so igrali po cele večere, in celo do četrt« ure v jutro »evik\ in to v njegovi hiši. ~ Potem pa je šel maševat. — Primerilo seje, da je mazilil bolnika s svetim oljem, ali je bil pri tem svetem opravilu tako pijan, daje komaj vzdrževal ravnotežje; gugal se je sem ter tje kakor trsje v vetru. Sicer pa hoče imeti povsodi zadnjo besedo in v vsako reč utika svoj »žegnani« nos. — Vprašr.mo, ali je tako dejstvo sposobno uplivati, da vera peša? AH so pešanju vere radi takega nerodnega nunca v prizadetem kraju krivi liberalci?!, »Laška*-imena. — Doslej smo še vedno mislili. A$ na primer imena: Velikonja, Smrdel (Smrdu), 1'erjančič, itd. so slovanska imena. Da temu ni tako, nas je podučil »Piccolo*, ki se jezi, da so pisana v šolskem poročilu tukajšnjoga ženskega učiteljišča gorenja 3 imena pravilno po slovenski, ker bi morala biti pisana po »Piecolovem" mnenju tako:*Velieogna,. Smerdu. in Feriancic. Nato pozivlje stariše, naj pazijo, da se ne kvarijo laška imena, namreč prej navedena: Velikonja, Smrdel in Ferjančič. Posebno »pipe" na zadnjem ga šrbeT Tako je torej! Vsi, ki pišejo svoja imena s »pipami*, vsi ki imajo tako čista slovenska imena, kakor Ferjančič, Velikonja itd., vsi tisti so — Lahi! In ker so vsi taki ljudje Lahi, potem je že umevno, da pišejo o naših deželah »terrae italiane"! To so »furbaci»! Alblnlami — Planina. — »Piecolov* dopisnik v Gorici je prekrstil slovensko Planino v laško »Albiniana", prav kakor da bi stal ta kraj kje doli v Kalabrijil Kar je krajev po Primorju, so skoro že vse prekrstili, v Istri jim ustvarjajo nova imena, ali ker bi nihče vedel, kje stoji tisti kraj, pri-devajo v oklepajih prava slovanska imena. Isto tako je pridjal »Piccolo* laški Albiniana slovensko ime Planina v oklepaju. Pa ne le zadosti v primorskih deželah, tudi na Kranjsko so se spravili. Postojino so prekrstili v »Postumia", Planino pa v »Albiniana*. Mislijo, da vse je laško, ali če še ni, pa mora postati. Tam, kjer potreba, jo skrajni čas, da se upr6 v to poklicani činitelji rabi laških spačenk. Takega odpora jo še veliko premalo, saj vidimo, da nam pred nosom v slovenski Podgori dostavlja c. kr, pošta po-šiljatve, naslovljene v »Piedimonte«, laško spako, katerega kraja ni. In goriški župan dr. Venuli se je bil predrzni!, rabiti to ime za Podgoro celo v deželnem zboru, in nikdo ni vstal, da bi bil ožigosal lako predrznost! »Tiho delovanje!" Radodaren donesek, — Glasbuni šoli Goriškega »Sokola* jo daroval g. prof. Plohi v Gorici 4 krone. Razgled po. svetu. K položaju. — Listi so bavijo še mnogo z novo »avstrijsko stranko*, to je z ono, ki bi nastala po združitvi nemške ka-tol. ljudske stranke ter krščansko-socijalne, in bi štela 60 zastopnikov, ('loški listi trde, da vlada dela sila na to, da pride do take združitve. — Te dni se je govorilo zopet o znanem dr. Ebenhochu, ki je bil pri cesarju v daljši avdijenci. Baje je on avtor brošuri, v kateri se zahteva po § 14. uvedenje nemščine kot državnega jezika ter novega opra-vilnika za državni zbor, po katerem bi bila vsaka obstrukcija nemogoča. Dr. Žaček je govoril pred kratkim zopet svojim voiilcem. Rekel je, da take odredbe po §14. bi vzbudile vihar ne le pri Čehih nego pri vseh Slovanih. S kratka: povedal je Se v drugih besedah tisto, ker so povdarjali že drugi, da sihvuporaba § 14. razdraži Slovane tako, da ne bo miru v Avstriji, dokler se morda ta politična vojna ne izvojuje na cesti. Vlada najbrže uvideva tako eventualiteto. zato ne verujemo, da bi se drznila uporabiti s pomočjo § 14. take silovite odredbe, pač pa je verjetno, da bo kovala železo, dokler je gorko, na to stran, da si pridobi zanesljivo večino v državnem zboru. Zlasti takih strank, ka-koršna obeta biti »avstrijska stranka", se ne bo branila, marveč se potrudi, da jo utrdi. Uplivaia bo tudi, kar se bo dalo na Poljake, Jaworski je odjenljiv, zlasti k«r je bil za svoje zasluge v zadnjem zasedanju že »križan*, in kadar bo mislila, daje gotova svojih rečij, pa skliče zopet državni zbor še enkrat, ali da pojde naprej z delom, ali pa da se ustavi končno ter se krene na drugo pot. Zgodi pa naj se, karkoli hoče, to je gotovo, da za nas Slovane v doglednem času še ..ne prisijejo boljši časi, ali da pride do njih, treba oprezne politike, če treba tudi brezobzirne, kajti nemški duh, kakor doslej, v novem veku ne sme vladati več Avstrije! Istrski deželni zbor bo sklican baje — kakor poročajo laški listi — dne 20 t. m. Zasedanje se bo vršilo, kakor lani, v Kopru. Pevsko-bralno društvo »Zrinjskl* v Dekanih je bilo priredilo, kakor smo sporočili svoj čas, veselico, katere so se udeležila tudi druga društva. To ni dalo miru okrajnemu glavarju v Kopru Schaffenhauerju. Prepovedal je vsem društvom, ki so se ude* ležila veselice, zastave, in v Dekani je poslal 2 orožnika, ki sta imela nalogo, ustaviti vsa tista društva, ki bi ravnala proti temu ter bi prišla z zastavami k veselici. In kaj takega stori okrajni glavar v vasi, kjer ni niti jednega Laha. Veselica se je izvršila v najlepšem redu, torej čemu'taka prepoved in čemu orožniki? Pred vsem pa: čemu dražiti mirne Slovence s tako prepovedjo, katera ni umestna, ki ne odgovarja nikaki potrebi? Ali res ni mogoče poliliskim oblast-vom, pustiti na miru le za hip mirno Slo- vensko ljudstvo, ali je res le radi tega tukaj, da preži nanj c. kr. oblast, da ga draži- ter potem meče posameznike v ječe ? Skoro, da ni drugače..... Dunajski občinski sret je imel v torek prvo slovesno sejo, v kateri je naglašal župan dr. Lueger, da Dunaj je prvo mesto, ki ima v svojem občinskem svetu zastopnike četrte kurije. Nove svetnike so zaprisegli, potem je bil-Strohbačh Izvoljen Trnova podžupanom. Značilno za ta »krščanski* mestni zastop je morda to, da občinski svetnik Purseht, posestnik raznih javnih .zabavišč", je bil izvoljen v disciplinarni odsek! Izza katastrofe pri Hobokenu. — Zastopnik severo-nemškega lojda, Schvvab, potrjuje, da se je ponesrečilo pri velikanskem ognju v pristanišču Hoboken, kateri smo omenili pod »Raznotero", 125 — 150 oseb. Škoda _ se ceni na „5 ^milijonov dolarjev. Ladjenice so bile zavarovane za celo vrednostno svoto, ladje pa za polovico iste. — Velik srd in gnjev pa je obudila vest, da se je pri rešitvenem delu gledalo bolj na rešitev ladjenic, nego ljudij. Veliko oseb je potrdilo, da so jih one zveri udarile s pestjo po glavi, ko so se hoteli rešiti in se prijeli za rešilne čolniče. > Italija. — V italijanski državni zbornici so sprejeli končno novi poslovnik za isto, kakor so ga izdelali pristaši vlade. Ta poslovnik daje predsedniku zbornice veliko večjo disciplinarno oblast od starega ter uvaja po francoskem vzorcu tudi cenzuro in potrebo vojaške sile. Zastopnik Sonnino je poudarjal, da novi poslovnik obsega marsikaj strožjega od prejšnjega, ali ni rešil vprašanja o obstrukcijt, kako bi se dalo zatreti isto enkrat za vselej; zato se boji, da se »nasil-stva" v zbornici ponove, Vstaja na Kitajskem. — Belgijski konzul v Scent-u je brzojavil, da se je razširila vstaja po vsej severni Kitajski, — Kakor poročajo iz Pekinga, so ostala poslaništva še zmeraj oblegana od bokserjev in kitajskih vojakov. Njih stanje je jako obupno, kor jim primanjkuje živeža; ameriško, italijansko in holandsko poslaniško poslopje so vstafii zažgali, — Bokserji so razdrli železnico med Port-Arthur in Mugden, — Japonska mobi-lizuje drugih 30.000 mož. Marki lto je nasproten tej politiki, ker se boji, da bi imela ista slabe nasledke, namreč konflikt med Japonsko in Rusijo, Kitajska poročila pravijo, da sta bila umorjena isti dan kakor baron Ketteler, tudi dva druga poslauika, najbrže, kakor je izvedel angleški poslanik v Parizu, francoski in angleški. Tudi je jako neverjetno, da je v Pekingu še kak Evropejec živ, — V francoskem ministerskem svetu je potrdil minister Delcasse vest, da sta se polastila knez Tuan in general Kangsi najvišje oblasti; cesarsko palačo v Pekingu oblegata s svojimi četami in sta zaukazaia, cesarskim namestnikom, da začnejo boj proti tujcem. Cesarska namestnika osrednje in južne Kitajske pa sta odpovedala gori! omenjenemu Tuanu pokorščino in ga proglasila puntarjem. -- Kakor se vidi, sta ta dva namestnika prijazna Evropejcem in jih bosta podpirala najbrže pri njihovih podjetjih. — Izgube Rusov do 25. pret. meseca so bile: 4 častniki ubiti, 7 ranjenih, 56 vojakov mrtvih, 190 ranjenih; 10 konj mrtvih, 22 ranjenih. — Za umor barona Ketteler-ja bo zahtevala Nemčija od Kitajske popolno zadoščenjes — na kak način in v koliko, se še ne ve. Vest, da sta cesarica-vdova in cesar Tuan-ova ujetnika, se potrjuje. V Pekingu vlada popolna anarhija. Mestna vrata so zaprta; vso oblast ima knez Tuan. — Po mnenju Rusije zamore razpolagati Kitajska s 1,752.000 možmi, od kojih pa je samo 32.000 izvežbanih vojščakov; Tudi ima okolu 900.000 Mauser-pušek, —- V Vilhelmshafen-u je imel cesar Viljem pri odhodu novih mor-naričnih čet na Kitajsko jako razburljiv in bojevit nagovor na iste. — Poprej ne bode miroval, dejal je, dokler ne doseže nemška zmaga popolnega zadoščenja, in se pribori skupno z drugimi velevlastrni zmaga in red. Treba je eksemplarične kazni nad Kitajci, ki so morili posvečeno osebo poslanika Ket-telerja in oblatili nemško zastavo. Pri tem maščevanju pa morajo sodelovati vse vele-vlasti, in kaznovanje naj bode čin civilizacije. — Cesar je govoril silno razburjeno in jezno. Iz tega govora je razvideti, da napne Nemčija vse sile, da pa tudi želi složno delovanje vseh velevlastij. Iz Shangaja javljajo, da sta bila umorjena tudi angleški in francoski poslanik v Pekingu j potrjena pa ta vest še ni. —- Li-Hung-Čang baje pomnožuje svoje čete, s katerimi bi krotil vstaše. Za sedaj imajo vso moč v rokah princ Tuan in njegovi bokserji, ki gredo proti tujcem. Vstašev vodja princ Tuan je napovedal vojno tujcem v posebnem oklicu ter pozivlje prebivalstvo, nastopiti proti njim. — Mednarodnih čet voditelji so prišli do spoznanja, da brez znatnega poviška armade ni misliti na to, da bi udri i v Peking, ter osvobodili tamošnje Evropejce, ki so v največji sili, ako jih niso med tem že pobili. Raznotero. — Profesordr. Thebault v Parizu je iznašel serum proti pijanstvu, katero sredstvo je rodilo baje že lepe vspehe. ¦— V Inomostu so razpustili vsa nemškona-cijonalna dijaška društa radi demonstracij pri prepovedi društvenih znakov. — Te.dni so krožile po časnikih vesti, da je umrl praški nadškof Skrbensk^, kar pa ni res. Res je le to, da nadškof je v Emsu v kopelih. — Papež je vsprejel 4. t. m. 100 hrvatskih romarjev. — Katoliški shod v Ljubljani bo dne 10.-12, sept. t. 1. To bo zopet zabev!.;?.^ na liberalce. Tam pride na vrsto tudi »narodno-napredna stranka* na Goriškem. Mnjižfiviiosi Zbrani spisi Janka Kersnika. — Podjetni in zares vsega priznavanja vredni založnikLavoslav Schv/entnervLjubljani je začel izdajati zbrane spise prerano umrlega romanopisca Janka Kersnika v tako krasni zunanji opravi, da jej ni enake na Slovenskem, Izšel je že roman ,Cyclamen« in stane 2 K 50 h, po pošti 20 h več. Vsega vkup bo 8 do 10 enakih knjig. Po dve in dve bosta lahko skupno vezani. Te spise urejuje mladi književnik Vladimir Leveč. Jezik je jako lep. Le tu pa tam bi si želeli malih premenah, n. pr,: Dopadati ,v ugajati aH kako drugače, — Bombi-kanje hudo udarja na naša primorska ušesa, n. pr.: »Kdo bo prišel i« okolice« (str. 120), ko je vendar edino pravilno: »Kdo pride iz okolice«. Tako našo ljudstvo tudi govori, kjer ni Se pokvarjena govorica po knjigah, v katerih mrgoli bombikanje. — Besedni red je Cesto nemški, n, pr.; »Lepa je kakor vse, ki se pod Vašim nadzorstvom prirejajo«, mesto: »ki se prirejajo pod vašim (— mali v! —; nadzorstvom, — Z vso silo pa moramo grajali tisto c, kr, »nvstvo«, s katerim nas je osrečil urednikov oče gosp. prof. Leveč. Menili smo, da je »bravcem« vendar že odzvonilo, ali zmotili smo se! Ali bodo tako sprakedrani vsi Kersnikovi spisi?! On sam bi odločno odklonil tako »popravo" I Prosimo, prosimo! Proč s c. kr. slovenščino l Končno še enkrat toplo priporcCarno to novo književno podjetje Schwentnerjevo! Narodno gospodarstvo. S trga, — Sezona Creienj je preminula, Na njihovo mesto stopajo hruške in drugo sadje, — Krompirja se je prodalo te dni do blizu 2000 q, povprečna cena se je znižala na 4-20 K q. — Svil odo v se je stehtalo do 1. t, m, 61.802 kg., 1. t, m. posebej pa 6821 kg. Nainižje cene 2 K, najvišja 8-70 K, Žled, ki je bil pokončal svoj čas na več krajih drevje v naši deželi, je bil pri-zadjal obilo škode tudi nekaterim občinam po Notranjskem. Dežela je naklonila radi tega podpore 6080 K 20 vin., in sicer v podeljenem sadnem drevju. Kdaj, koliko In odkod pa dobe tiste naše občine na Goriškem, ki so tudi trpele neznansko po Žledu? Alt ga ni človeka, ki bi se bil zavzel korenito za to reč? Zdravstveno posvetovanje na Dunaju. — Ministerstvo za zunanje zadeve je povabilo tržaško in goriško kmetijsko družbo, naj se dasti zastopati po delegatu pri ZD°-: vanju, katero je bilo na Dunaju dne 3. t. m. in na katerem se je razpravljalo o potrebni sanitarni ukrenitvi glede prešičje kuge. Obe" društvi sti bili v to svrho izvolili delegatom dr. Arnerrytsch-a. Protesti proti zvišanju tarifa na železnicah od strani obrtnikov in trgovskih korporacij se vedno bolj množe. V zadnjem času je podalo razun drugih tudi »društvo za sladkorno obrt na Češkem* na železniško ministerstvo vlogo proti nameravanemu povišanju tarifa na sladkor. Med drugim izvaja v tej vlogi tudi sledeče: srednja tovarna, ki izdela na leto blizu 40.000 met. stotov surovega sladkorja in ki oddaja to surovino v 100 km oddaljeno rafinerijo za sladkor, bi morala plačati po tem povišanju samo za vožnjo 6240 K več kakor dosedaj. Razun tega poviška pa t?re vse tovarne podraženi premog. — Ravno v sedanjih časih bi nameravani povišek tarifa sladkorni obrti jako škodoval,* ker ta radi podražene^a premoga že itak ne more več na svetovnem trgu vspešno konkurirati. Tudi so cene pesi poskočile, in so delavske moči postale dražje. Vse te okolnosti zamorejo sladkorno obrt tako potlačiti, da nastane podraženje teh izdelkov, kateri bodo v prihodnjo nesposobni za konkurenco. Vloga končuje s prošnjo, da naj železniško ministerstvo odneha v korist ne samo sladkorne obrti, ampak celotnega prebivalstva in država od nameravanega povišanja tarifa na sladkor. Dlvldenda! — Petrolejska rafinerija , na Reki je v minulem letu dosegla ogromnega dobička. Akcijonarjom se podeli 40 kronska dividenda! Kaj ne, to je že nekaj. Kakšen je cilj soeljalne reforme po najvišjih idealih naše dobe? Pred vsem in kakor se tudi samo po sebi razume, gre se za zboljšanje materžjalnega stanja delavskega in v obče delavnega razreda in pa za pridobitev takih pogojev, da bi njihov gospo-darki stan stopal vedno k boljšemu. Ali tu se ne gre samo za boljše jelo ali pitje, ko-modnejše stanovanje, za več prostega Časa in več odmora mej delom, temveč tu se gre tudi za to, da se privede delavski stan na višjo nravno in duševno stopinjo, Postati morajo ljudje, ki so ne le materijalno srečnejši, temveč tudi moralno plemenitejši. Dalje se gre za to, da bi se ta napredek v delavskem stanu prenesel tudi v ostale stanove. Potem bode še-Ie mogoea nova doba višje civilizacij višjega nravnega sporazuma-y solidarnem razmerju človeka k človeku. Taka preroditev celega naroda na vseh straneh njegovega življenja pa se ne da izvesti v nekoliko letih. Zato b« bilo treba delati nekoliko desetletij, delat* vsirajuo, požrtvovalno in neumorno. Glavr.o delo bi seveda bila vzgoja, ki je temelj v obče vsakemu napredku. — Soeijalne reforme ne smej > biti nikomur za strašilo, one so pogoj srečnejšemu življenju na sploh! Za poletje! Novi pocivalni divan s kožo tapeciran &m- je na prodso- -•a Josip Mamin, fapetar v Gospcski ulici. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 JU^- v Gorici, 1fe2J priporoča se za raznovrstna naročila po mori za gospe in gospode. Narodi!« s« izvršuj« hitro. 100 do 386 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost •— Ponudbe pod Ludwlfl Sstsrreleher, VIII Deutsche gaase H Budapest, mm- VELIKA ZALOGA -•• ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKOLf S 8AUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munlcipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrele nu razpolago, kakor z;i Šivilje, krojače, fevljavje jn stdhrje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence!) inozemskih. UP- Cene so od gld. 90 naprej. -»01 Z nami js v*afca konkurenca nemogoča ! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-več, domaČi tropinovoc, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca f Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Važno za vsakega! NI S S s t žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom,natanjko regulirana s 3-letnim jamstvom ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina & privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna ipla iz goldina z vdelanimi briljanti. 1 par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka ,Ga- ranlie"'. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. Teh Stirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzHju al! naprej poslanim zneskom tvrdka '- Bratje Hurviz, Eksportna hiSa, Kraljau, Slradom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se knpovalec nima bati nikake nevarn-sti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti; zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. Anton Potatzky v Carici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliače nimberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetiiijicc, — Rožni venci. — JMuc knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost; Semena ?a zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. - "' a *:« 8 C. kr. __*L&L'_ vsak tereni u privilegirani ^^JBjjnBBnjinV^* koj rnzuni- kroji, ^(^ Ijjvi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. MUH FfKP-l v Gorici, civilni in vojaški krojač, se zalogo najfinejšima blaga. Edino na Travniku št. 22.1, nadstropje. Ima svojo izhoruo ssalogro vsake vrste blngra zu obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, do/nlkov in sobnih plaščev z;t vsako sezono. Velika izbšr: zavratnic in ovratnikov, gotovega perilu in srajce Jiiger ter vseh dragih k oblekam spadnjorih priprav za vsaki stan po najni^i ceni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jnket, pelegrin, dežnih plaSčev, tudi zjj dame, _________po najnovejši modi._________ kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk Špedicijska posloviiica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Norelli št. 12. Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima nov, zaprt voz za prevažanje zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja DRUŽBE SV.C1RIIA IW METODA V LJUBLJANA tvarina je najboljša cikorija. ZALOGA IV^EIAČINU V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! h dajte si »iljevati dragih izdelkov Morij, ampak zahtevajte oovsid najbep pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: „%ava družbe w. Cirilam metoda v ljubljnni'! fiMP** Dobiva se povsod! """•(U Glavna zalega pri: IVANU JEBftClNU v Ljubljani, Naznanilo. Podpisanec naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je otvoril novo gostilno „Pri mestu Reka" v Cipresai ulici št. 6. Toč! pristna domača črna in bela vina ter vedno sveže pivo. Ima dobro preskrbljeno kuhinjo z gorkimi jedrni, da lahko postreže v vsakem dnevnem času. — Priporoča se posebno rojakom z dežele! : Za obilen obisk se toplo priporoča Andrej Gorkič, Clpiesiia ulica št. 6. r^arol prašči)(, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno, necivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter. obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Sprejme se takoj zflraTa iojnica (laja) z dežele. Ponudbe na upravništvo „8očew. —• Mihael Potočnik - Goriea •— Židovska ulic« 3 (vla Atcoll 3.) VELIKA ZALOGA PEČIJ, VSAKE VRSTE, iz majolike in porcelana. V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste, stavbeni dimniki, ilovnate cevij i. t. d. vse po najnižjih cenah. Postavljam ognjišča, pešij in izvršujem vsa v to obrt spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. i Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»x«<«- Lastne žage. ZALOGA vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalni«-, jedilnic in sprejomnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, . okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. j Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega losa ; velika izbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajoeih potrebščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. If Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zggec (prej G. Darbo) pred na d Skotijo §1t. 5. Fodiužuiea konec Itaštela siv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinksste, pocinjene in medene plo-icevine, orodja za razne obrti in pohiinega, Štedilna ognjišča, peci, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove sra pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. privillgovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Mussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portlend in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.