Leto XVm.,1T 191 _Ljubljana, četrtek 19. avgusta 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan rasso ponedeljka. Naročnina m afta mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon 6t. 85. Rokopisi se ne vračajo. opxavmscvu Mjuoijaxia. äjoalljeva anca A — Telefon tL 8122. 8123, 8124, 8120, 8128. Inaeratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 8 — Tel. 3882, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka allea St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova al. ŠL k Telefon St 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga «slo 78.180, Wien it 105.241. Protižidovski veter iz Kremlja Množestveni pokolj trockistov v SSSR je že davno prekoračil ožje meje neposrednega moskovskega področja, posegel je v Belo Rusijo in Ukrajino, odtod pa na kavkiške in srednje-azijske zvezne republike, da molčimo o Daljnem vzhodu, ki je itak podrejen izključno centrali. Težko je najti v teh krutostih logičen sistem, vendar je Stalinov gnev, sodeč po imenih, zadel v Evropi pretežno nosilce židovskih imen, drugod pa se je zrušil na one trockiste, katerih glavno nezadovoljstvo tiči v njihovem nacionalnem separatizmu. Kakor vse kaže, Stalin na vse mogoče načine popravlja osnovno napako boljševizma, ki je v svoji pretirani doktrini o mednarodnosti prignal stvari do takega absurda, da so se v Rusiji v imenu mednarodnosti popeli na» rodu za vrat vsi mogoči tujci, za Ruse same pa so bile dobre komaj vloge druge in tretje vrste. Pod boljševi-škim režimom je osobito začela cvesti pšenica zidom, ki so se s prirojeno spretnostjo in brezobzirnostjo tega plemena znali vriniti na prva mesta v državni upravi, vojski in stranki. Pri tej priliki je prišlo na površje tudi lepo število Gruzinov, Latišev in Estoncev, vendar proti tem ruski človek nikoli ni imel nikake averzije. Vse drugače seveda stoji stvar z Židi, ki so se bili tako temeljito polastili vseh vplivnih mest, da so silno kompromitirali rusko narodno zavest doma in pred inozemstvom. Sovjeti so se židovskega živi j a posluževali v prvi vrsti v borbi proti carizmu in pravoslav-ju. V tem pogledu res niso mogli dobiti boljših služabnikov, saj je Žide naravnost gonil neutolažljivi bes po osveti in z veliko radostjo so se znašali nad tema dvema nasprotnikoma židostva. Toda v tem pravcu so lok le preveč napeli, ker so v svoj srd poleg carizma in pravoslavja vključili vse ono, kar je nosilo ruskonarodno obeležje. V razvoju zadnjih let so se v Rusiji pokazale ravno najslabše strani židovskega narodnega značaja. Večna ideološka borba, ki je nekaj tipično židovskega, je močno slabila stranko ter silila vlado, da je trošila energijo v tej besedni kampanji, namesto da bi vse nedeljene sile posvečale ureditvi države. V takih, najčešče jalovih in dlakocepskih sporih so bili židje vedno mojstri in v tem je ona velika razdiralna sila semitskega plemena. Na dru* gi strani se je semitski živelj izkazal za popolnoma nesposobnega za^ ustvarjajoče konkretno delo, saj je znan prirojeni odpor židov do težkega telesnega dela ter do takega intelektualnega dela, ki prinaša vidne uspehe šele po daljšem času. Vendar je nesporno, da so se sovjeti močno okoristili z nekaterimi pozitivnimi lastnostmi židovskega živi ja. Pred vsem so bili židje v času velike politične razgibanosti zelo dragocena pomoč: kolikor boli pa so se razmere začele urejevati, toliko bolj so Rusi čutili semiste kot breme in vir vseh nevšečnosti Slednji so seveda branili svoie pozicije in moralo je priti do obračuna ž njimi. Da smo pravični, moramo priznati, da so se izkazali židje v nekaterih panogah naravnost za nenadomestljive, bodisi zaradi specialne prirodne nadarjenosti ali pa zaradi dobrih zvez, ki jih imajo židje vsega sveta med seboj. Pred vsem velja to za trgovino, finance in za diplomacijo. V slednjem pogledu prihaja v poštev znana solidarnost židovskega življa, saj je znano, da so bili sovjetski poslaniki — židje od svojih soplemenjakov v raznih državah vedno točno in izvrstno informirani o vseh važnih zadevah. V pogledu trgovine in finančne politike jim menda nihče ni kos. Kaj bi bilo z rusko trgovino, da ni imela genialnega Rosenholza — Rusi ga pišejo Ro-zengolje — ki je organiziral sovjetsko zunanjo trgovino tako spretno, da je sovjetom preskrbel dovoli denarnih sredstev za izvajanje petletk. Pod njegovim vodstvom so se posamezne države spustile v divjo licitacijo, ki je dovedla do tega, da je Nemčija dobavljala sovjetom stroje po ceni suro« vega jekla in se je morala še pri tej ceni boriti s tujo konkurenco, ki je nudila blago še ugodneje. Vse dobave iz inozemstva so Rusi plačevali z blagom in dobivali pri tem spočetka dve, kasneje pet, naposled celo deset let roka za poravnavo računov Razen tega je Rosenholz zaključil ugodna posojila v Nemčiji, Češkoslovaški in Angliji ter dosegel, da so dotične vlade jamčile upnikom za dolg. Rezultat tega je ta, da strokovnjaki cenijo zlati zaklad na 1200 milijonov, devizno zalogo pa celo na 3 milijarde zlatih rub-ljev. kar je v našem denarju približno 180 milijard dinarjev. Razen tega je prva petletka stala 84 milijard zlatih rubljev in je bila do 80% izvršena z uvozom iz inozemstva, druga pa celo 96 milijard, na kateri jg inozemstva KITAJSKI USPEHI V ŠANGHAJU Japonci so se morali včeraj umakniti na več krajih — Bitka za največje kitajsko pomorsko mesto vedno hujša Šanghaj, 18. avgusta, br. Borba za šanghaj se je tudi danes nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Nad mestom so se vse dopoldne razvnemale kratke, zato pa tem bolj ostre letalske bitke, v katere so posegale tudi japonske vojne ladje, ki so zasidrane Jangcekjangu ob izlivu Huangpuja, v neposredni bližini trdnjave v Vusungu. Japonska letala so dopoldne ponovno bombardirala severno postajo, pa tudi okraja Nangtao in Paoting. Kitajska letala so se davi pojavila nad vzhodnim delom mednarodne koncesije, kjer so se v poslednjih dveh dneh koncentrirali skoraj vsi Japonci, kar jih je še ostalo v šanghaju. Odvrgla so v bližini japonskega konzulata več bomb. Dva Japonca sta bila ubita, več pa jih je bilo ranjenih. Junaški odpor Kitajcev O današnjih bojih za Šanghaj so se zvedele naslednje podrobnosti: Japonske vojne ladje in letala so dopoldne intenzivno obstreljevala kitajske postojanke v okraju Capeju in Jangčevu, kjer so Kitajci ponoči malone obkolili japonske postojanke. Kljub hudemu obstreljevanju se Kitajci niso umaknili. 2e včeraj so Kitajci na Jangcegjangu zaplenili 6 japonskih trgovskih ladij. Danes so jih potopili nad Vusungom, da bi onemogočili japonskim vojnim ladjam prodreti po reki navzgor Hudi boji so bili tudi okrog severne postaje in Putunga, kjer so Kitajci dopoldne dosegli več važnih uspehov. V bližini Putunga so pregnali japonske mornariške strelce. Kljub zapornemu ognju z japonskih vojnih letal so prodrli skoraj za kilometer daleč od svojih poslednjih utrdb. Celo v Kiangva-nu in posebno v bližini dirkališča so bili Japonci prisiljeni preiti v defenzivo, čeprav so še včeraj nameravali izvršiti tam predor fronte in nato napasti kitajske postojanke pri severni postaji in v Capeju od strani. Tudi ob Sučovu so se morali omejiti na obrambo svojih napol podrtih vojašnic.. Kitajcem pa je uspelo prekiniti zvezo med japonskimi postojankami v južnem in v \ zht dnem delu H mgkeva. Središče borb je bila zopet severna postaja. Ko so japonska letala v prvih popoldanskih urah ponovno napadla tamkajšnje postojanke, so na napad izredno močno reagirale kitajske protiletalske baterije, ki so tudi sestrelile tri japonska napadalna letala. Japonska letala so pričela popoldne bombardirati kitajske postojanke od severne postaje proti Hongkiju z zažigalnimi bombami, tako da je v tem delu mesta nastalo okrog 20 požarov. Neka bomba je padla tudi na mednarodno področje v neposredni soseščini Capeja in zadela gvatemalski konzulat. Druga je udarila v angleško jetnišnico Wadlood, v kateri je okrog 6.500 kaznjencev, ki jih je bilo več sto ranjenih Angleške oblasti so odredile, da se jetnišnica takoj izprazni in jetniki ob prvi ugodni priliki premestijo v zasilne zapore onstran reke Huangpu. Poleg tega so pričele danes eskadrile japonskih letal uničevati vse važnejše kitajske vojaške objekte v šanghajski okolici. 40 km južno od Šangha.ia so razdejale južnoželezniško progo. Bombardirale so tudi dve kitajski letališči. Na letališču Cemidžangu so razdeiale hanger in štiri kitajska letala, ki so bila v njem, na sosednjem letališču pa so uničila tri letala. Japonci zasedli ameriški nebotičnik Jaiponci so kljub protestom angleške stavbene družbe zasedli šele pred tremi leti zgrajeni nebotičnik Broadway M&n-gions na bregu reke Sučau. Nebotičnik ima 20 nadstropij. Po japonskih trditvah so gornja nadstropja uporabljali kitajski vohuni za opazovanje premikanja japonskih čet Beg inozemcev Evakuacija tujcev z mednarodnega pasu se nadaljuje. Doslej je bilo odstranjenih že več tisoč Angležev in Američanov. Danes je odpotovalo tudi več sto Italijanov in z njimi tudi nekaj Švicarjev in Špancev. Na ladji se nahaja tudi bivši italijanski finančni minister De Stefani, ki . je na Kitajskem po nalogu nar.kinške vlade izvršil upravne reforme. Kljub temu je na mednarodnem področju ostalo še več desettisoč tujcev, za katere pa mednarodne oblasti ne morejo prevzeti nikake odgovornosti. Tudi francoske konzularne oblasti so danes pozvale svoje državljane, naj se pripravijo za odhod. Kmalu za Italijani sta iz šanghaja krenila tudi dva francoska parnika. Spremljale so jih nekatere francoske vojne ladje vse do izliva Jangcekjanga v morje. Letalski prostovoljci za kitajsko vojsko V mednarodni koncesiji so danes kitajske oblasti ponovno pričele nabirati tuje letalske prostovoljce. Kitajci ponujajo pilotom po 1.200 dolarjev plače in po tisoč dolarjev nagrade za vsako sestreljeno japonsko letalo, že danes se je prijavilo 10 Američanov in ruskih pilotov. Splošno pričakujejo, da se bo Kitajcem vdinjalo tudi več nemških pilotov. Moč japonske vojske na Kitajskem Po informacijah agencije United Press štejejo japonske vojne sile v severni Kitajski skupno 80.000 mož. Okrog 15.000 jih je bilo angažiranih v Hankovu, 30.000 jih je razmeščenih na področju od Pekinga do Tiencina, 35.000 pa jih je pred šanghajem. V ofenzivi pri Pekingu Po informacijah, ki prihajajo iz Santun-ga, so se pričele velike vojaške operacije tudi južno od železniške proge Peging — Tiencin. Kitajci so tam v ofenzivi. V zadnjih dneh so na tem področju zbrali večje oddelke vojaštva, na japonski strani pa so bili večji oddelki vojska umaknjeni s fronte in poslani pred Narkov ali pa na *ang-hajsko fronto. Kitajcem je uspelo potisniti Japonca nazaj in ogrožati že njih najvažnejše poßtojanke. Kakor zatrjujejo ima kitajska vojska na tei fronti nalogo prodreti za vsako ceno do Pekinga in potisniti kvan-tunško japonsko vojsko nazaj proti Čahar-ju in severnemu Hopeju. Zaradi kitajske ofenzive so Japonci poslali iz Mandžukua in s Koreje tudi na to fronto v zadnjem hipu velika ojafenja. Njihove sile v Mandžu-kuo so tako močno oslabljene in ie nastala nevarnost, da se prično v Mandžukuu upori elementov, ki so pod ruskim vplivom. Japonski poraz pri Nankovu Sele danes so prispele podrobne vesti o velik? bitki za Nar^ov, v kateri so bili Japonci hudo poraženi Po informacijah iz kitajskega generalnega štaba je v tej bitki padlo 5.000 Japoncev in okrog 1.500 Kitajcev. Na obronkih pred nankovskim prelazom, kjer so se Kitajci zelo utrdili, so b:le tri dni ljute borbe, Japonci pa so si zaman prizadevali zavzeti prelaz. V borbah so mogli le malo uporabljati tanke in motorizirane čete. Tudi letala so imela hude težave zaradi velikih nalivov, megle in neugodnega terena. Japonci priznavajo sam", da so pod nankovskim prelazom naleteli na nepričakovan odpor Kitajcev, pravijo pa, da je treba neuspehe pripisati predvsem dejstvu, da se je 10.000 japonskih vojakov borilo proti desetkratni kitajski premoči. Vsekakor se sedaj Japonci pripravljajo za novo ofenzivo. Bojazen pred letalskimi napadi na Kanton Hongkong, 18. avgusta, g. Vsi znaki kažejo, da se za prihodnje dni pripravljajo hudi spopadi v Kantonu in v Tiencinu med letalskimi silami obeh držav. Strah pred japonskimi letalskimi napadli na Kanton postaja vedno večji. Ženske in otroci bodo v kratkem zapustili mesto. Nekaj japonskih izvidniških letal sc je že pokazalo severnovzhodno od Kantona. Japonci objavljajo, da so izvršili obsežne priprave za obrambo japonske naselbine v Tiencinu. Splošna mobilizacija Nanking. 18. avgusta, br. Kitajska centralna vlada je pripravila načrt zakona, po katerem se ji priznajo vsa pooblastila za splošno mobilizacijo. Zakonodajna zbornica ja danes pričela razpravljati o tem načrtu in kakor vse kaže, bo do večera odobren. Pričakujejo, da bo vsak čas izdan ukaz o splošni mobilizaciji. Nanking, 18. avgusta. w. Kitajska centralna vlada je odredila splošno mobilizacijo. Japonski poslanik odpotoval iz Nankinga Nanking. 18. avgusta- g. Japonski poslanik v Nankingu je zapustil mesto ter je odpotoval v šanghaj. To smatrajo kot znak, da «o diplomatska sredstva za ureditev kitajskojaponskega spora izčrpana. Intervencija velesil Anglija, Francija in Amerika bodo zahtevale umik japonske in kitajske vojske iz šanghaja London, 18. avgusta, p. Včerajšnja konferenca ministrov, ki so se je udeležili razen min. predsednika Chamberlaina, ki pa je bil o poteku in sklepih takoj telefonsko obveščen, vsi člani vlade in tudi šefi generalnih štabov angleške vojske, mornarice in vojnega letalstva, je bila, kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, izredno velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. Seja je trajala dobri dve uri in so na njej v glavnem proučevali položaj, ki je nastal po poslednjih incidentih v Šanghaju. O seji sicjr ni bilo izdano nikako uradno poročilo, listi pa danes soglasno poročajo, da so obravnavali predvsem možnost skupne intervencije Anglije, Francije in Zedinjenih držav za prekinitev vojne med Japonci in Kitajci v šanghaju. Po tem načrtu naj bi Anglija, Francija in Zedinjene države solidarno intervenirale v Tokiju in Nankingu ter zahtevale, naj se japonska in kitajska vojska nemudoma umakneta iz šanghaja in vsega njegovega področja. Oborožene sile omenjenih treh držav naj bi prevzele obveznost, da bodo čuvale poleg svojih tudi japonske in kitajske interese v šanghaju. Med Londonom, Parizom in Washingto-nom so se v poslednjih treh dneh vršila intenzivna diplomatska pogajanja, s katerimi je v zvezi tudi sestanek prezidenta Roosevelta z državnim tajnikom za zunanje zadeve Hullom, ki ga je podrobno informiral o razpletu dogodkov v šanghaju. Pogajanja med zapadnimi tremi velesilami se bodo nadaljevala, da bi se v glavnem že dogovorjena intervencija mogla izvršiti v Tokiju in Nankingu v čim krajšem roku. Konferenca angleških ministrov, generalov in admiralov se je snoči nadaljevala. Snoči so se pričeli posvetovati že o takojšnjih podrobnih ukrepih, za zavarovanje angleških in drugih mednarodnih interesov na Daljnem vzhodu. Predvsem je bilo sklenjeno, da bodo v nasprotju s prvotnimi ukrepi poslani v šanghaj nadaljnji oddelki angleške vojske iz Singapura in drugih oporišč na Daljnem vzhodu. V primeru nadaljnje poostritve japonsko-ki-tajskega spora bodo delno mobilizirani udeleženo zopet s 30°/o. Vse te dobave so plačane z izvozom, ki ga je organiziral Rosenholz. Danes pa so se razmere v Rusiji iz temelja spremenile in semiti so postali boljševikom opasnost za ustaljenje notranjega miru. Semitski nemirni duh hoče tudi v stadiju ustvarjanja razkrajati, razdvajati in cepiti, kar seveda ostalemu prebivalstvu ni po godu. Značilno je, da so židje s svojo prenapetostjo izzvali ostro animoz-nost proti sebi in morda ne bo dolgo, pa bodo morali boljševiki revidirati svoj 'širokogrudni internacionalizem, ki je omogočil židom tak silni razmah. Doslej smo sidsli, d_a ie pri xsakem razračunavanju v sovjetskih vrhovih padlo židov v odstotkih več, nego je židovskega prebivalstva v državi. Tudi v aferi Tuhačevskega. ki je otvorila novo čiščenje po vsej državi, so se-mitje odlično zastopani in časopisje zapada vidi v tem čiščenju ost proti semitom in napoveduje, da bo iz Kremlja v tem pogledu odslej pihal še ostrejši veter. Tako bo moral židovski element polagoma le opustiti vse pozicije, ki se jih je bil osvojil v času revolucijskih zmešnjav, loveč v kal« nem. Rusko morje se polagoma umirja in semiti bodo morali zopet zavzeti mesto, ki jim gre po njihovem številu in po njihovem ßravem fiomenu, J tudi rezervisti, o čemer pa Se niso bili sprejeti nikaki definitivni sklepi. Nadalje je blo sklenjeno, da se pospeši evakuacija angleških neborcev iz šanghaja, kjer naj bi ostali samo angleški konzularni uradniki in mlajši Angleži, ki so se že organizirali v mednarodnem prostovoljskem zboru in ki bodo skupno z angleškimi rednimi četami, ščitili imetje angleških državljanov v šanghaju. Angleška demarša London, 18. avgusta. w. Diplomatska ofenziva Anglije za očuvanje nevtralnosti mednarodne naselbine v Šanghaju se je danes pričela. Angleška poslanika v Tok;ju in Nankingu sta dobila nalog, da proučita pri vladah Japonske in Kitajske možnost umaknitve čet s šanghajskega področja pod pogojem, da bi Anglija, Francija in Zedinjene države prevzele odgovornost za zaščito japonskih interesov na Kitajskem. Istočasno sta poslanika Anglije v Parizu in Washingtonu dobila nalog, naj bi francosko in ameriško vlado pridobila za skup- no Jamstvo v tem smislu. V merodajnih angleških krogih tej anglesk- diplomatski akciji ne pripisujejo preveč upanja v uspeh. Amerika za zaščito svojih državljanov Washington, 18. avgusta, d. Zedinjene države so kitajsko ln japonsko vlado izrecno opozorile, da ju bodo pozvale na odgovor za vsak napad na življenje in imetje ameriških državljanov. MA in zbližanje med Anglijo in Italijo Rim, 18. avgusta, br. Nocojšnji listi so objavili naslednjo vest iz Beograda: Na bližnjem sestanku Male antante r Bukarešti bodo proučena, kakor zatrjujejo beograjski politični krogi, tudi vsa vprašanja, ki so zvezi z najnovejšim razvojem odnošajev med Italijo in Anglijo, kakor tudi stališče, ki naj ga zavzamejo članice Male antante napram temu zbližan ju. Mala antanta v nobenem primeru ne bo mogla mimo nove situacije, ki se ustvarja na Sredozemskem morju v od-nošajih med Londonom in Rimom. Jugo-slovenska vlada z zanimanjem zasleduje sedanji razvoj zboljšanja odnošajev med Italijo in Anglijo ter smatra, da je izredno velikega pomena za splošno pomirje-nje v Evropi. Mussolini povabljen k nemškim manevrom Pariz, 18. avgusta p. Po vesteh iz Londona Je nemški državni kancelar Hitler povabil italijanskega min. predsednika Mussolinija k velikim Jesenskim manevrom nemške vojske, ki bodo takoj po na-rodno-socialističnem kongresu v Niirn-bergu meseca septembra. Agencija United Press poroča, da bo Mussolini obiskal 20. septembra tudi Berlin. »Daily Telegraph«, ki je običajno avtentično informiran o vseh italijanskih zadevah, pa je objavil pojasnilo svojega rimskega poročevalca, da se Mussolini bržkone ne bo mogel odzvati Hitlerjevemu povabilu. Predvsem se bo moral posvetiti bližnjim pogajanjem s Chamberlainom, pripravlja pa se tudi za potovanje na Dodekaneške otoke. Končno se v Italiji pripravlja proslava 2.000 letnice rojstva Julija Cezarja, ki jo nameravajo proslaviti z izrednimi manifestacijami in pri kateri bo sodeloval tudi Mussolini. Brezžični stik z Levanevskim Moskva, 18. avgusta o. Vladna komisija za organizacijo poleta v Ameriko preko Severnega tečaja je izdala danes poročilo, v katerem pravi, da je rusk:m brezžičnim postajam uspelo priti v stike z Levanev-skim. Sprejetih je bilo več brzojavk, ki jih pa ni bilo, mogoče desifrirati. Ugotovljeno je bilo le, da so brzojavke od ponesrečenih rusk;h letalcev. Obisk dr. Hodže v Romuniji Praga, 18. avgusta. AA. Na povabilo ru-munskega min. pred&ednika Tataresca ho odpotoval predsednik 5sL viale dT. Hodža dne 21. avgusta v Sigetul Marmatije, odkoder bo napravil z romunskimi državniki izlet v bukovinsko hribovje. Dr. Hodža se bo vrnil iz Rumunije v nedeljo 22. t. m. Horthyjevo potovanje v Avstrijo in Italijo Budimpešta. 18. avgusta. AA. Regent Horthv in njegova soproga odpotujeta v kratkem zasebno v tujino. Najprej pojdeta v Avstrijo, odtod >pa prve dni septembra v Italijo, kjer ostaneta nekaj časa ob Gard-skem jezeru in v Dolomitih. Odtod pojdeta v Engadin v Svici, nakar se bosta vrnila na Madžarsko skozi Avstrijo. Potovanje bo trajalo dva tedna. Velike dobave čsl. industrije Kitajski Prag«, 18. avgusta, d. »Prager Tagblatt« je objavil zanimive podrobnosti o bivanju kitajskega finančnega ministra dr- Kunga v Pragi, ki je dovedlo do za-ključitve pogodbe o velikih dobavah, o katerih so trajala pogajaja že dalje časa. Med škodo vimi tvoanicamj hi kitajsko državo je bila sklenjena okvirna pogodba, po kateri dovoljujejo škodove tvornice Kitajski industrijski kredit 10 milijonov funtov žterlingov (okroglo 1.400 milijonov Kč). Podrobnosti programa dobav bodo postopno določene, pri Čemer bo Kitajcem prepuščena izbira proizvodov indo ločitev dobavnih rokov. Oficielno je češkoslovaški tiskovni urad izdal le kratko •poročilo o tem in so na pristojnih mestih glede podrobnosti pogodbe rezervirani, more pa se spoznati ,da gre za izredno transakcijo, katere finančna podlaga se smatra kot zagotovljena. Ne zanikuj&jo, da gre po večini za dobavo vojnih potrebščin, vendar pa trdijo istočasno, da določa pogodba tudi dobave za gospodarsko obnovo Kitajske. Prevsem prihaja v poštev izpopolnitev kitajskih železnic s sodelovanjem češkoslovaških tvrdk Finančni minister Kung in drugi kitajski zastopniki so se mudili v zadnjem času tudi v glavnih mestih na zapadu, kjer go predvsem v Londonu in Parizu sklenili velike finančne kredite. Sporazum o dobavah blaga tu ni bil mogoč, ker so za-padne industrije zaradi svojega ogromnega oboroževalnega programa komaj v stanju zadoščati lastnim potrebam. Temu dejstvu se je treba predvsem zahvaliti, da so prišle vpoštev češkoslovaške tvrd-ke. Dogovorjeni industrijski kredit v izredni višini 10 milijonov funtov Sterlin-goy, bo. izčrpan postopno- Z gobavo mar i katerih proizvodov bodo takoj pričeli. Plačana bo deloma v gotovini, da se zagotovi potreba deviz za surovine. Nadaljnja plačila za dobave se bodo izvršila postopno, tako da bo vsakokrat odprt le manjši znesek celotnega kredita. Za varstvo svojih terjatev so dobile škodove tvornice vsa izredna jamstva, ki so običajna pri mednarodnih posojilih Glede izvedbe obsežnega dobavnega programa še ni gotovo, ali bodo pri dobavah sodelovale tudi druge tvrdke, verjetno pa je, da bodo pri dobavi gotovih predmetov, ki jih škodove tvornice zaradi obveznosti na drugih straneh ne morejo dobaviti, tudi druge češkoslovaške tvrdke prišle do mdirefctne koristi pri tem naročilu. V kakem času naj bi se vse dobave izvršile, še ni določeno, vendar pa izjavljajo na kitajski strani ,da se ima program izvršiti najkasneje v 6 ali 7 letih, bržkone pa Se Prej. Sestanek Litvinova in dr. Kunga v Gasteinu Dunaj, 18. avgusta. AA. Zvezni predsednik Miklas je odlikoval kitajskega finančnega ministra dr. Kunga z velikim križem reda za zasluge. Dr. Kune je včeraj odpotoval v Genovo. V Avstriji se je sestal s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Liitvinovom, ki je bil te dni v Gastein. švicarska udeležba pri posojilu Kitajski Bern, 18. avgusta. AA. Skupina švicarskih bank je v sporazumu z nizozemskimi sklenila prispevati k meinarodnemu posojilu Kitajski 100 milijonov švicarskih franto» "" Med Avstrijo In Nemčijo Sporazum Je sicer nekoliko omilil napetost med obema državama, nikakor pa je ni odstranil Eden Izmed mnogih kuriozov evropske politike so zamotani odnošaji med Avstrijo in Nemčijo. Kljub nedavno sklenjenemu sporazumu sta soseda med »eboj v stalni napetosti in med njima vlada tiha, neiziprosna mrznja, ki se kaže v stalni gverilji po časopisih in v upravnih odlokih. Od nedavno sklenjenega sporazuma so si v Berlinu obetali tihega postopnega zavojevanja Avstrije, doživeli pa so nemilo razočaranje v svojem optimističnem pričakovanju. Skoro edini uspeh, ki ga je doseglo mnogoštevilno nemško odposlanstvo, je to, da se sme v Avstriji prodajati biblija kljukastega križa, proslulo Hitlerjevo delo »Moja borba«. Ka-koT pa kažejo dejstva, se na Dunaju še vedno drže one prastare avstrijske politične modrosti, ki z eno roko daje, z drugo pa jemlje. V knjigarnah se je res pojavilo omenjeno Hitlerjevo delo v razkošni vezavi in zlati obrezi, kakor se to spodobi za visokega avtorja, toda knjiga stane dvajset šilingov in zaradi svoje cene ni dostopna širšim krogom. V tem je znana dunajska dvoličnost, nad katero so v Berlinu ogorčeni. »Mein Kampf« je dovoljen in s tem bi bilo osebnemu kancelarjevemu prestižu zadoščeno, cenena ljudska izdaja dela, ki ee prodaja v Nemčiji po eno marko, pa ne sme v Avstrijo, ker bi gotovo dobila na tisoče odjemalcev. Razen tega je določeno, da Hitlerjevo delo ne sme biti v izložbah razstavljeno na odličnem mestu in v več izvodih, prodaja na obroke pa je sploh prepovedana. Tiskovno premirje v praksi Tiskovno premirje, — tretje te vrste, — je takisto zelo problematične vrednosti in rajhovski listii ga sploh niso vzeli na znanje, marveč po stari navadi krepko udrihajo po avstrijski vladi, očitajoč ji pred-v^m neiskrenost in zvijačno zahrbtnost. Kljub rseoiiu se v Avstriji pozna, da je Nemčija do Skrajne možnosti omejila denarne podpore avstrijskim hitlerjevcem. Slednji ne prirejajo več takih izpadov in demonstracij, o katerih bi se dalo sklepati, da so napravljene s fcujo denarno pomočjo, zato pa se povsod ponavljajo sekature in smešenja domovinske fronte. Oživljena delavnost kljukastih križarjev Po znanih bučnih (prizorih na kongresu bojevnikov v Welsu je morala vlada zopet neko-liko pritisniti, kajti taki nacistični izpadli, kakor so se pokazali ob imenovanem kongresu, občutno škodujejo uglediu vlade ter osobito razgaljajo nemoč udarniških oddelkov domovinske fronte. Od Welsa dalje se opaža oživljena delavnost kljukastih križarjev v majhnih demonstracijah, ki pa so ■vsak dan predrznejše. Hit.lerjevci ne opuste nikakšne prilike, da se ne bi rogali domovinski fronti in njihovi prijemi so včasih tako posrečeni, da se zabava na račun vlade in vladnega patriotizma vsa avstrijska javnost.. Nedavno se je n. pr. v nekem Iraškem listu pojavil oglas, v katerem nekdo ponuja na prodaj »dobro ohranjen Dollfus-sov spomenik v Welsu«. Taki majhni zbod-Ijaji so na dnevnem redu in s humorjem je borba najtežja, tako da je domovinska fronta postala tarča vseh zlobnih duhovitosti. Avstrijski listi, — zlasti katoliški, —plačujejo rajhovske napade s tem, da priob- čujejo ideoloSke članke proti rasizmu ta preganjanju katoličanov v Nemčiji, e Smer postaja sklenjeno premirje _ iluzorno. Kljub vsemu pa kaže vlada svojo staro slabost v znanem polovičarstvu. Proti kljukastemu križu, za katerim stoji mogočni rajh, sij ne upa nastopiti z vso strogostjo, da bi si na ta način zagotovila ugled ia spoštovanje. Osobito se zadnji čas opažajo škodljive posledice širokegrudnosti, fei jo je vlada pokazala o priliki nemškega pevskega festivala v Vratislavi. S tem da je dovolila udeležbo avstrijskih pevskih društev, je napravila usodno napako. Tisoči in tisoči hitler-jevcev so uporabili ugodno priliko, da so »e šli duhovno okrepčat v tretje carstvo in po povratku so vsi ti tisoči postali navdušeni propagatoci in zagovorniki kljukastega križa. Samo iz Štajerske je potovalo na festival več kot šest tisoč pevcev, druge zvezne dežele pa niso bile nič slabše zastopane. Slabost avstrijske vlade T«, množestveni izlet v Vratl&lavo je seveda samo še povečal napetosti med vlado in hitlerjevci. Das:i je vlada gospodar položaja. ne zna izrabiti svoje prednosti, ker bi bilo treba pač pokazati trdno voljo in doslednost. Po škandaloznih dogodkih v Welsu je nekaj časa kazalo, da bo Dunaj napel ostrejse strune, ostalo pa je vse pri starem in hitlerjevcem je še bolj zrasel greben. Za vzdrževanje reSlo-venčevcev«, ne »Samoupravcev«, temveč samo disciplinirani Člani JRZ, ki o vseh političnih vprašanjih enako mislijo, govorijo in pišejo, in to tako v Ljubljani, kakor v Beogradu in povsodi. »Samouprava« je v svoji centralistični nadutosti tako sama v sebe zaverovana, da očitno ne čita slovenskih glasil JRZ in meri njihovo pisanje po svojih terazijskih vidikih. Zato ji citiramo par rožic iz »Slovenčevega« ©poldnevnika s prošnjo, da nam pove, ali se z njimi strinja po načelu, da pristaši JRZ mislijo, govore in pišejo isto v Ljubljani, kakor v Beogradu. »Slovenčev« opoldnevnik zopet enkrat pobija centralizem, s katarim je sicer v najboljših odnošajih in ga podpira na vseh poljih, da se razvija in krapi kakor še nikoli. Saj je že davno pozabljena decentralizacija in celo o okrožnih samoupravah ni čuti več glasu. O banovinskih niti ne govorimo. Kljub temu čitamo v »Slovenče-vi< opoldanski izdaji, »da je centralizem jedro in bistvo vse nesreče, ki nas Slovence zadeva na vseh poljih in nas zapostavlja ob vsaki priliki in povsodc. Namesto, da bi povedal, kdaj mislijo to nesrečo odpraviti oni, ki so za to poklicani in odgovorni, pa napada »Jutro«, da še zdaj poje hvalo centralizmu, ta katerega Ja irasfilo novo Ime — unitarizem. »Samoupravo« sedaj prosimo, naj nam pove, ali ee strinja s »Slovencem«, da je unitarizem enačica centralizma in ali nima JRZ med prvimi točkami svojega programa tudi unitaristično ureditev države. Prav tako naj nam pove, ali se strinja s »Slovenčevim« mnenjem, da je tudi fa-mozno »narodno edinstvo« (ušesca mu je pristavil »Slovenec« sam. Op. ur.) stvarno samo druga oblika za pospeševanje in utemeljevanje strogega centralizma. V Beogradu prepovedujejo ministri Janko-vič, Stesovič in dr. Kaludjerčič potrebo jačenja unitarističns misli, krepitev jugo-slovenstva in čuvanje narodnega edjjnstva za vsako ceno, v Ljubljani pa trdijo organi njihove stranke, da je unitarizem nesreča in šiba božja Slovencev, jugoslovenstvo fantom in narodno edinstvo samo >f a možna oblika za pospeševanja in utemeljevanje strogega centralizma«. Mi smo gospodom ponovno nasvetovall, naj za božjo voljo sedejo enkrat skupaj in se pomenijo o vseh teh stvareh, da bodo javnost in njihovi pristaši vedeli, pri čem da so. Od samega zabavljanja proti JNS, v katerem so do sedaj edino složni, tako mogočna tvorevina, kakor je JRZ, tudi ne more večno živeti. Posebno ne v današnjih hudo resnih časih, ki kriče po razčiščenju pojmov in gledanj na najbolj osnovna državna in narodna vprašanja. Avtomobilska nesreča generala Naumoviča Užice, 18. avgusta, p. Popoldne se Je pripetila tu huda prometna nesreča. Vlak je z vso silo zadel v avto, v katerem so bili komandant žandarmeri je general Nau-movič, njegova soproga in načelnik oddelka za javno varnpst pri komandi žandarmeri je, polkovnik S to ji č. Soproga generala Naumoviča je poškodbam v nekaj trenutkih podlegla. Stanje generala Naumoviča je tako resno, da so zdravniki v skrbeh za njegovo življenje. Tudi polkovnik Stojič je bil hudo poškodovan, vendar pa upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. O nesreči Je bilo izdano naslednje uradno poročilo: ob 13.02 Je med postajama feabari in Užicami na prehodu pri km 220 trčil avtomobil št 1-228 v brzi vlak št. 305. Avto je popolnoma zdrobilo. Potniki, divizi jski general Jovan Nausmovič, orožniški poveljnik Josip Bojič s soprogo in dvema sinovoma ter spremljevalec orožniški narednik so bili zelo nevarno ranjeni, šofer pa se je manj nevarno pobil, Ranjence so odpeljali v banovinsko bolnišnico v Užice. Vzroke nesreče bo ugotovila posebna komisija. Jože Bradeško pri žibertu na Trati Ljubljana, 18. avgusta. V hiši znane Zibertove gostilne na Trati pri St. Vidu se zadnji čas izredno pogostokrat oglašajo nezaželjeni gostje, ki iščejo po okolici Ljubljane sreče s tatvinami in vlomi. V torek popoldne je gospodinja po kosilu ostala sama doma. Vsa družina z gospodarjem vred je šla na travnik obračat mrvo. Okrog 13. je gospa odšla v prvo nadstropje, kjer je imela v stanovanju nekaj opravka. Na lepem pa se je pritihotapil zanjo neznan človek, obut samo v nogavice brez čevljev, in ko se je ozrla, je revolver naperil nanjo. Hkratu je zahteval od nje, naj pove, kje ima skrit denar in dragocenosti. Ko mu domača gospa od strahu ni mogla dati odgovora, je neznanec sam za*-e! brskati po predalih in v naglic*, je po priliki nabasal nekaj plena v žepe. v sebi, pozivamo celokupni odbor, da se posveti z vsemi silami delu za svoj gospodarski in kulturni napredek ter zboljšanje razmer ter ga odstavi od službe. Naše geslo bodi poštenost ln pravičnost ter zakonitost. Veržej, 28. junija 1937. Tajnik Pučko in predsednik Novak Alojzij.« Uspeh tega ultimata ni izostal, kakor je razvidno iz službenega pisma nesrečnemu Saboti od 31. VH. 1937, ki ga je poslal v imenu uprave občine Veržej njen župan Galunder. Vsebina pisma je nadvse lakonična: »Po sklepu seje občinskega odbora z dne 25. julija 1937 se vam z današnjim dnem služba občinskega sluge odpove«. Banjaluka ne odneha Ponovno smo že navedli pisanje banja-luškega tednika »Otadžbina«, ki se je kljub temu, da brani in zastopa polit:ko Kmet-sko-demokratske koalicije iz lokalnih interesov, postavil po robu proti obnovi stare Bosne in Hercegovine. Zaradi tega se je zameril zagrebškim polit:kom, ki so tudi toliko časa pritiskali na bivšega poslanca, proto Kecmanoviča, kot člana konzorcija »Otadžbine«, da je iz njega izstopil. Sedaj ugotavlja »Otadžbina«, da gospod prota sicer res n1, napisal niti enega uvodnika, da pa tudi proti nobenemu ni protestiral. »Žal nam je, da je prota Kecma-novič opustil boj za našo pokrajino. Mi bomo borbo nadaljevali, naj nas potem stari reakcionar »Obzor« napada in se še tako izprsuje kot tolmač in branitelj političnega progam» KDKi« - ^ Tedaj pa se je spodaj v vefi oglasdl lovski čuvaj Jože Sušnik, ki je prišel v gostilno na četrtinko v'na. Tat se je ustrašil in zbežal po stopnicah navzdol in tz hiše, Sušnik pa je na svojem kolesu pohitel za njim. Na Sušnikovo vpitje so ae pridružili' ie nekateri vaščan\ ki so bili v bližini in »o prav tako začeli loviti begunca. Ko ga je Sušnik že skoraj dohitel in skušal zgrabiti za vrat, se je tolovaj okrenil in sprožil revolver v preganjalca. Zadel ga je v levo ramo, da ni mogel več nadaljevati pregona. Neznanec je izginil v gozdu m:mo nove vile Josipa Habeta in je bržkone pobegnil proti Sv. Katarini. Kakor sumijo, je bil neznanec Jože Bradeško, ki se je udomil v Polhograjskih dolomitih in rad zahaja na tat:nske obiske po prostrani okolici. Odlikovanje Beograd. 18. avgusta, p. Z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje je bil odlikovan na predlog trgovinskega ministra g. Anton Krejči. ravnatelj tovarne za dušik v Rušah, bivši narodni poslanec. Nov grob V Družinski vasd pri Novem mestu j« umrla 17. t. m. zvečer v 59. letu starosti ga, Jožefina Zorko, roj Gliha, soproga Floriana Zorita, bivšega župana občine Bela cerkev, načelnika krajevnega cestnega odbora in šolskega odbora. Pokojndca zapušča polog soproga 8 otrok, med njimi znanega nacionalnega delavca g. Cvetka Zorka. Pogreb bo v petek ob 9.30 dopoldne na župno pokopališče v Beli cerkvi. Pokojni ci blag spomin, hudo prizadetim naše iskreno sožalje! j_; Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Hladni zrak je v prodiranju z Atlantika zajel skoraj vso evropsko celino Ln odrinil topli zrak na skrajni vzhod Evrope. Po včerajšnjem valu se je zjasnilo v Panonski kotlini in na Balkanskem polotoku. Novi deževni val je v višini Alp ln prodira proti jugovzhodu- Drugače je jasno vreme na vsem področju Sredozemlja- V Jugoslaviji se je povsod zjasnilo, na skrajnem severozahodu pa se je začel nov dež. Toplota se je močno dvignila. Zemunska vremenska napoved; Nastopilo bo pooblačenje v severni polovici države, kjer se pričakujejo tudi plohe. Ja«-no bo na Primorju in v južni polovici. Toplota se bo nekoliko dvignila. Zagrebška; Precej stalno, bolj toplo, * splošnem pa oblačno vreme- Dunajska: V južnih Alpah po ye&flj fessa in tppfcfei »JUTRO« Št. 192 3 Naši kraji ln Ifndje Lepota Slovenije gre po radiu v svet Centralni Presbiro bo oddajal reportažo v več Jezikih o naših turističnih krajih Ljubljana, 18. avgusta. Kratkovalovna oddajna postaja Centralnega presbiroja v Beogradu bo s podporo g. bana dravske banovine izvedla od 20. do 29. avgusta veliko propagandno radijsko reportažo o najvažnejših turističnih mestih naše banovine. Ta reportaža je v prvi vrsti namenjena inozemstvu ter bo predstavljala najširšo propagando za naša letovišča in zdravilišča. Prenos bo obsegal Ljubljano, Bled, Bohinj, Kranjsko goro, Kamnik, Dobrno, Rimske Toplice, Pohorje, Rogaško Slatino in Slatino Radenci. Poleg predavanj na našem, francoskem, nemškem :'n angleškem jeziku o teh krajih se bo vršila od 21.45 do 22.30 iz vseh teh krajev tudi muzikalna reportaža z zelo pestrimi sporedi. Popoln spored te reportaže je naslednji: 20.15 v italijanskem, ob 21.30 v nemškem, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Dobrne (pevska in koncertni program). 27. avgusta, Rogaška Slatina: 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v francoskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Rogaške Slatine (pevski in koncertni program. Orkester Narodne opere iz Ljubljane). 28. avgusta, Pohorje: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Maribora (Septet bratov 2iv-ko in koncertpi tenorist Avgust 2'vko). 29. avgusta. Slatina—Radenci: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v italijanskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v francoskem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Slatina—Radenci (pevski društvi »Drava« in »Jadran« iz Maribora). Pripominjamo, da ima kratkovalovna postaja Centralneßa presbiroja valovno dolžino 49.2 m ali 6.100 kc.« Velike priprave za jesensko razstavo Leseni ležeči zemljevidi - Razstave naših tiskarn 20. avgusta Ljubljana: ob 13.45 predavanj« T srbskohrvatskem jeziku, ob 20. predavanj« v francoskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Ljubljane. Muzikalno reportažo iz Ljubljane bo izvajal Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Frana Marolta. Spored bo obsegal naslednje točke: 1. E. Adamič: Zdra-vica, 2. E. Adamič: Anze pobič, 3. F. Marolt: U kvošter b, rada šva, 4. F. Ma-rolt: Sowdaša, 5. O. Dev: Flosarska, 6. F. Marolt: Pojdan u rute, 7. F. Marolt: Lubi konja jaše, 8. E. Adamič: Od mrtve dekl-C3, 9. F. Marolt: Pastirska, 10. F. Marolt: Kangalilejska ohcet, 11. M. Tome: Zeleni Jurij, 12. M. Tome: Svatske pesmi, 13. F. Marolt: Ribnčanje, 14. M. Tome: Napojni-ca. To muzikalno reportažo iz Ljubljane bo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. 21. avgusta, Bled: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v angleškem in ob 21.30 v francoskem jeziku. Od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža z Bleda (orkester). 22. avgusta, Bohinj: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem jeziku, ob 20. v italijanskem, ob 20.15 v angleškem, ob 21.30 v nemškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža Bohinja (Planinski prizor, izvajajo domači igralci), 23. avgusta. Kranjska gora: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kranjske gore (kranjska ohcet in vaški koncert). 24. avgusta, Kamnik: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v italijanskem, ob 21.30 v francoskem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kamn'ka (pevski zbor »Lira«). 25. avgusta, Rimske Toplice: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Rimskih Toplic (pevski in koncertni program). 26. avgusta, Dobrna: 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v francoskem, ob Ljubljana, 18. avgusta. Vedno bolj je razgibano na velesejmu Kratek sprehod po velesejmišču vas prepriča, da bo letošnja jesenska razstava nudila neverjetno mnogo novega na ogled. Stopita mimogrede le v paviljon ČSR. Tu je na delu znani naš kartograf in izdelovalec plastičnih zemljevidov g. Oskar Delkin. Samo dva spretna mizarja sta mu v pomoč, a kako lepe in velike zemljevide so že izgotovilL Ze je dovršen ležeči zemljevid, velik 7 kvadratnih metrov. Na njem je plastično prikazana kulturna stopnja na-Yiätanosti Slovencev v posameznih srezib Najvišje se dviga seveda prestolnica Slovenija, Ljubljana-mesto. Takoj ji sledi Laško, nato Radovljica, Kranj in ostali srezi. Poslednja tri mesta eo zavzeli srezi Konjice, Lendava in Murska Sobota. Zemljevid je prirejen izključno glede na slovenska čita-telje in bi bila razporedba s priključkom nemškega tiska v Sloveniji nekoliko drugačna. PravkaT dokončujejo ležeč zemljevid celotne etnografske Slovenije, na kateri bo prikazana razvojna stopnja slovenskega tiska v bivših kronovinah: primorski, kranj- ski, koroški, štajerski s priključkom Prek-murja in Beneške Slovenije. Tudi ta zemljevid bo plastično in statistično izredno zanimiv, zares originalno delo. Njegova površina znaša nič manj kakor 8 kvadratnih metrov. Takšnih plastičnih zemljevidov v Ljubljani še nismo videli. Svojevrstna mojstrovina, ki je že popolnoma gotova, je na obsežni tabli Evrope predočena poročevalska služba agencije Avale. Na njej 6o prikazane največje radijske postaje in poročevalske agentùre.. Telefonske postaje so zvezane z neonskimi cevmi, brezžično postaje pa so predstavljene z oddajnimi antenami, ki ponazoru-jejo smer oddajanja valov beograjski centrali. Slednja je še posebej poleg antene predstavljana z miniaturnim radijskim in Hellovim aparatom. Na vseh antenah so pritrjene majhne žarnice, da ho obiskovalcem na nazoren svetlobni način prikazano, kako se vrši poročevalska služba iz evropskih središč do Beograda, Zagreba in Ljubljane ter do posameznih redakcij dnev-nikopr. Poleg navedenih prikazov Je narejenih že nekaj silno zanimivih diagramov, ki bo- — „ «.pie xob«l 'nieteiBO^^zultitom. t^itfäümiiìt*-*- Kögl! do gotovo presenetili ne samo našo Javnost, temveč tudi tuje strokovnjake. Med slednjimi nam neprestano izkazuje posebno požrtvovalnost vseučiliški profesor dr. d'Ester, direktor novinoznanskega zavoda na monakovski univerzi. Poslal nam je in nam še bo polno dobrodošlega gradiva, da bo razstava čim lepše izpopolnjena in da bo poleg ogleda domačega novinstva omočila razgled daleč po svetu. O beograjskem centralnem Presbiroju smo že poročali, da se udeleži razstave s posebnim oddelkom. Je pa tudi sicer pripravljen ustrezati v vsakem pogledu. Oddajal bo naše ustne no-vine za izseljence, posodil bo 7 filmov in je pripravljen razširiti poročilo s slikami naše razstave po vsem svetu. Radio Ljubljana uredi na razstavi svoj oddelek, da bodo obiskovalci razstave lahko gledali v studijo med koncertom in drugimi oddajami za našo razstavo. Poleg tega pa radio Ljubljana posname na gramofonske plošče narodne pesmi in moritate, ki jih fco na razstavi zapel oktet akademskega pevskega zbora z znanim solistom g. Zupecom. S temi ploščani bo oživljen slovanski prizor s pevcem moritatov in s prodajalcem raznih predhodnikov današnjega novinarstva. V paviljonu »K< bo postavljena dvojna zvočna kinoaparafatura (Philipps), da bodo obiskovalci lahko ves dan gledali reportažne in poučne filme o novinarstvu in lepotah naše domovine. na italijanski letalski napad pred 20 leti Levo Koroška Bela v razvalinah, desno gozdovi na Telečnjakn in Jelenkamnu v ognju (spredaj dr. Obersnelova vila) Jesenice, 19. avgusta_ 14. avgust leta 1917 ostane prebivalstvu Jesenic in Koroške Bele v žalostnem spominu. Bilo je lepo poletno jutro. Okrog 7-30 je zatulila sirena v tovarni." Ljudje so začeli bežati iz hiš v domnevi, da je nastal požar v tovarni. Visoko v ziraku pa je tisti čas brnelo 12 italijanskih letal, ki so v obliki klina brzela po dolini navzgor Bil sem priča tega napada, stal sem na dvorišču Mencigerjeve, sedaj Gabrijelove hiše na Javorniku. Spominjam se, da so bile posledice napada naslednje: Letala, ki so začela krožiti nad tovarno so kmalu jela spuščati bombe. Vpijem nad ljudmi: »Hitro vsi v kleti!« Komaj se umaknem sam, je že nad Mencingerjevo hišo silno zabobnelo. Nastal je strahovit pok. Nato vrišč in jok. Gospodarjeva hčerka Milica je obupana priletela v klet in je vpila, da je njenega brata Tončka ubilo. Vse to je trajalo le par minut. Bomba, ki je bila padla na dvorišče je napravila 3 metre globoko in široko jamo Hiša je bila vsa preluiknjana, v veži pa je ležal ubiti 14- letni Mencingerjev Tonček. Na (pragu sosednje, Ravnikove hiše je tedaj stal rezervist Pesjak, ki je bil nedavno prej prišel na dopust Mož, ki je bil že vajen takih in še hujših letalskih obiskov in ki je na bojiščih že neštetokrat zrl smrti v obraz, je miril preplašene ljudi: »Saj ne bo nič hudega, saj bo minilo!« Tedaj pa je treščila bomba. Drobec ga je ubil., • Bombe so padale tudi po drugih delih revirja, a k sreči (niso najpravile večje škode. Padale so na hrib Jelenkamen, kjer so zanetile silen gozdni požar Gorelo je potem 14 dni. Vojaško poveljstvo je hitro namestilo po hribih nad Jesenicami in Javorniku več protiletalskih obrambnih baterij. Izstrelek iz topa pa je nekje na Javorniku ubil domačega vojaka, ki so ga brž pokopali, da širša javnost tega ne bi zvedela. Komaj so se ljudje nekoliko pomirili, že so sirene najavile okrog poldneva, da se vnovič bližajo italijanska letala- Zdaj je nastal še silnejši poplah. Vse je drlo v kleti in v gozdove. Največja gneča je bila v betoniranem vodnem propustu pod tovarno. To pot so letala prizanesla Jesenicam in Javorniku Tem hujše pa so z bombami obmetavala Koroško Belo, ki je tedaj pogorela skoraj do tal. Italijanski generalni štab je potem izdal o letalskem napadu naslednje poročilo: »Dne 14. t. m. sta dve naši eskadrili letal napadli važno železniško križišče Jesenice in vrgli 8 ton razstreliva na tovarno, kolodvor, železniške komunikacije in mostove, kar sta vse porušili in .poškodovali.« Očitno, da je to poročilo bilo daleö od resnice. Kajti vojaško pomembnih naprav bombe sploh niso doseigle. Bile so tri nedolžne smrtne žrtve, izmed objektov pa je posebno trpela tudi cerkev na Koroški Beli, ki ji je odbilo zvonik Prebivalci Jesenic, Javornika in Koroške Bele so preživljali takrat strašne ure, ki jim bodo ostale v nepozabnem spominu. Tem vztraj neje se zatorej iz vrst vseh, ki so to doživeli, in vseh, ki vedo, kako Se narodi oborožujejo, glasi klic: Nikoli več vojne! Svojo udeležbo s posebnimi oddelki so zagotovile Narodna tiskarna. Jugoslovanska tiskarna, Delniška tiskarna, "Tiskarna Merkur, Mariborska tiskarna, Cirilo tiskarna iz Maribora in tiskarna Blasnikovifa naslednikov. Nekatere druge tiskarne se bodo se odločile. Oddelek za ženski tisk pripravlja poseben odsek z go. Govekarjevo na čelu, kamor je tudi Slovenska krščanska ženska zveza že imenovala svoje zastopnice. Novine se pridno zbirajo, gradivo prihaja od vseh strani, pri vsem tem pa je iskrena želja prirediteljev, da prispeva vsakdo, kar utegne izpopolniti to veliko razstavo naše tiskovna kulture. Nogo mu je odrezalo »Jutro« je poročalo o usodni nesreči kretničarja Antona Hrastelja. ki ga je v nedeljo ponoči v Trbovljah povozil vlak in mu odrezal nogo. Siromaku so s'eer v ljubljanski bolnišnici oteli življenje, ostal pa bo vse življenje invalid. Ker sem bil kot gasilski samaritan na povratku z zagrebškega gasilskega kongresa priča te usodne nesreče, ki žalostno izpolnjuje poglavje o težavni službi naših železničarjev in kretni-čarjev, navedem naslednje podrobnosti: Okrog polnoči se je blizu postaje ustavil vlak. Vlakospremno osobje je hitelo po vagonih in žurno iskalo kakšnega zdravnika. Potnik* niso vedeli, kaj se je zgodilo. Vprašam, kaj je bilo, pa sem dobil odgovor: »Povozili smo kretničarja!« Niso nas pustili % vlaka k ranjencu. Sele na prošnjo, da mu pomagam sem dobil od g. postaje-načelnika dovoljenje. Revež je ležal na no-silnicah in do vedno ogledoval odrezano desno nogó — odsekalo mu jo je kakih 8 cm pod kolenom. Povedal mi je, da je kretničar na čuvajnici št 572 in je v tej službi obhodil vsak dan progo Zagorje -Zidani most Nastopil je službo ob 11. m bi jo moral dokončati ob 7. zjutraj. Pri železniški službi je že od leta 1915. in je bil vselej na glasu vestnega delavca. Kako je prišlo do nesreče? Strojevodja J« naenkrat opazil, da je padla luč na progo. Ustav'1 j« vlak in takoj pobral ponesrečenca, ki se sploh ni onesvestil. Ko smo ga nato imeli v vlaku, je lepo odgovarjal na vsa vprašanja. Vlak je imel že iz Zagreba 35 minut zamude. Ker smo radi nesreče čakali še v Trbovljah pol ure in ker ni bilo druge pomoči, smo ranjenca za silo obvezali ljubljanski in kranjski sama-rijani. Ljubljanski reševalci so bili po telefonu obveščeni, strojevodja je pospešil vožnjo. V 49 minutah smo bili v Ljubljani Tu je že čakal reševalni avto in ranjenca so jadrno prepeljal v bolnišnico. Ponesrečenec j« poročen in ima lóletno hčerko Tončko, ki se uči v Ljubljani za šiviljo. Po vsem njegovem pripovedovanju lahko sodimo, da si nesreče ni sam kriv. Ognil se je prvemu vlaku. A ker je tam le ozek prostor, ga je pri srečanju drugi vlak Etegnil pod se in mu odtrgal nogo pod lenom. Povedatf, je treba, da v vsem vlaku nismo našli obvez. To je treba izpopolniti in prirejati tečaje med železničarji za prvo pomoč v nezgodi S. G. ZANIMIVA ZGODBA »Ali si že slišal o Francu ln njegovih smotkah?« »Ne, — kaj pa je bilo z njimi?« »Franc si je naročil iz inozemstva sto smotk. Pošiljko je zavaroval proti požaru, smotke pokadil in zahteval potem zavarovalnino, ker so smotke zgorele.« »Ali je zavarovalnica plačala?« »Kje pai Franca je ovadila zaradi namernega požigalstval* bbazia JESENSKA SEZUA HOTEL QUISISANA & EDEN NAJMODERNEJŠI KOMFORT — NAJBOLJŠA CENTRALNA LEGA DUNAJSKA KUHINJA ZAHTEVAJTE PROSPEKTE Naša akademska mladina v Bolgariji Varna, sredi avgusta. Danes se počutimo v Varni prav dobro. Ves dan lije kakor iz škafa. Zdi se nam, da smo doma. — Na Ljubljano nr&limo več kakor sicer. Zato bom danes napisala, kako nam je ob zelenih bregovih Črnega morja, ki svojih obal nič manj lepo ne obliva, kakor Jadransko. Nad njim vzletavajo beli galebi in jadra se blešče v soncu prav tako ]epo kakor pri nas. Ob viharnem vremenu izmenja nežno sinjo barvo s temno zeleno. Jezno se zaganja s temnim', valovi na obalo. Domačini verujejo, da si prav danes, ko pišem to pismo, jemlje svoje žrtve. Čeprav je bilo jutro solnčno, so nas svarili, naj ne gremo v kopališče. Smejali smo se jim, češ, naj ne bodo praznoverni. Zdaj smo veseli, da smo ostali doma. Tolažimo se z misFjo, da večno ne bo deževalo. Kmalu bo zopet tako lepo, kakor prve dni po našem pfi-hodu. Takrat smo zavzeti hodili po plaži in si ogledovali lepo varnsko kopališče, ki so ga pred nekaj leti uredili za razvajene tujce. Zabavala nas je množica kopalcev in čudili smo se vztrajnosti tistih, ki se cele dneve zibljejo na splavih. Menda se na ta način vežbajo za poznejše vožnje s parnik'. V vodo nismo hodili po stopnicah. Hoteli smo preizkusiti drče, ki jih stavlja kopališče na razpolago svojim gostom. Seveda le, če imajo v roki 2 leva. Še preden utegneš zajeti sapo, imaš vodo v ustfh, v nosu, sploh povsod. Gorje, če pokažeš, da se ne počutiš preveč dobro. Medtem, ko se nerodno porivaš iz koritca, kamor vtaknejo na drči žrtve, se nabere okrog naprave mnogo ljudi, ki se vsi dobro zavedajo pregovora, da je škodoželjnost najčistejše veselje. Z junaškim obrazom fje treba odjadrati na suho. Če kdo v določenem času ne pride na svetlo, skoči za njim reševalec v zeleni oblek'. Tu jim pravijo »spasiteljni«. Uprava jih je nastavila nad 20, ker je ob vetrovnem vremenu morje silno razburkano in nevarno. Prav umetnik je, kdor tedaj ne pije vode. V reševalne namene so zgradili na koncu mola stolp, s katerega opazujejo kopalce. Čim je videt1', da komu pohaja sapa, skočijo za njim. So neverjetno spretni in požrtvovalno opravljajo svoje težko delo. Zadnjič smo našteli samo dopoldne 7 obnemoglih, ki so jih rešili. Danes počivajo tudi reševalci Dež je nagnal celo najvztrajnejše kopalce. Letovi-ščarj'. so se poskrili po slaščičarnah in domovih. Kavarn, kjer bi človek vse popoldne v miru prebiral časopise, tukaj ni. Ceste so prazne, le zdaj pa zdaj vidim skozi okno premočenega kočijaža, ki hupa, kakor bi bil plačan za to. Za te vrste vozila vlada v Varni in v Bolgarij' sploh zlata doba. Menda zaradi ilovnatih cest ne morejo uporabljati avtomobilov. Le avtobusi, ki jim tu pravijo »trambusi«, so kos razmeh-čanim cestam. Kadar vidimo v Varni na ul;ci osebni avtomobil, se vsi ustavimo in gledamo za njim. Ob lepem vremenu so ulice prav živahne, kljub temu, da ni velikega voznega prometa. Zlasti zvečer se napolnijo. Takrat se iz kavarn in restavracij oglase godbe. Če človeku ni žal podplatov, se lahko raz-pleše, da je veselje. Naša kolonija se večer za večerom suče y najlepši restavraciji Varne, ki se imenuje »Grozd«. Uslužni Bolgari so nam preskrbeli v njej hrano. Kot bogati letoviščarji poslušamo dan za dnem najboljšo godbo v Varni. Kar čudno se nam zdi, če se spomnimo, kako smo še pred tedni gulili univerzitetne klopi in smo bili skromni dijaki. Nekateri so hoteli posebej poudariti, da so se že popolnoma "živeli v svetovnem letovišču Varni. Šli so v kazino in so se poizkušali z ruleto. Posledica njihove velike samozavesti je, da morajo štediti pri cigaretah, čeprav so tako zelo poceni. Prodal' so svilene srajce in perilo, da so pokrili primanjkljaje v blagajni. Svila je v Bolgariji namreč nekai dražja kakor pri nas. Uvoz je menda prepovedan, doma se pa izdeluje le v nekaj državnih tvornicah. Domačini ustavljajo po ulicah tujce in jih izprašujejo, če imajo morda naprodaj kaj svilenega perila. Živež je tu poceni. Zadnjič, ko sem se peljala v čolnu, mi je pripovedoval čolnar, da so tudi ljudje dobro plačani. Nekvalificirani delavci zaslužijo po 40 levov na dan. Pravijo, da s tem precej lažje 'zhajajo, prav zato, ker je živež poceni, kakor njihovi tovariši, ki so odšli po svetu in tudi v Slovenijo. V Varni je dobro preskrbljeno za leto-viščarje. Zlasti za nežnejše čuteče ljudi je preskrbela varnska občina. Kopališče se zvečer spremeni v promenado. Na stolpu, s katerega opazujejo podnev?, reševalci morje, je zvečer vodomet Razsvetljujejo ga z reflektorji v mavričnih barvah. Zato, da pride vodomet bolj do izraza, ugasnejo luči. Ko zaprejo vodo, jih spet prižgejo. Prvi dan še nismo vedeli, kako je stvar urejena. Stali smo v svojih najboljših oblekah na stolpu in se čudili, kako to, da ne pride nanj nihče, razen naše družbe. Treba je bilo nekaj prav hitrih skokov, da ni- smo bili deležni barvastorazsvetljene prhe. Za človeka, ki ne hodi na most kadar brizga vodomet, so pa večeri ob polni luni, valovih in godbi lahko zelo romanfčni. Svetilniki si mežikajo od vseh strani in v parku je mnogo klopic. Seveda so ob lepih večerih polne. Diskretnemu človeku se je težko odločit", kam naj usmeri trudni korak. Naša kolonija se v Varni zelo dobro ♦pozna. Celo v gledališču smo že bili Dobili smo brezplačne vstopnice za prvo in tretjo vrsto parterja. Gledali smo komedijo »Tri mata bašti« ali po naše »Trije očetje«, k.' je za letni program dosti sprejemljiva. Naslednje dni so prišli rgralci iz Beograda in so dali »Otmeno društvo«. Stvar je napisala beograjska igralka Bo-bičeva in je bik Bolgarom in Srbom bolj všeč, kakor nam. V avgustu je v Varni glasbeni fesfval. Danes gremo na tretji simfonični koncert. Igra carski orkester, dirigira pa Saša Popov. Koncerti so imenitni. Naše konservatoristke so kar iz sebe od navdušenja. Silno smo zaposleni. Včas'h pa nam le ostane nekaj prostega časa. Takrat delamo izlete. Najprej smo si ogledali Evksino-grad, letno rezidenco carja Borisa. Zal, jo naša uprava združila izleta v Evksinograd in v Konstantin, kjer smo obiskali bolgarske tovariše. B'lo je premalo časa. hiteti smo morali skozi lepe parke, ki obdajajo gradič. Komaj smo imeli časa, da smo pogledali pred gradičem vodomete in bazene z lokvanji. Nekateri so si skušali podpreti spomin s fotokamerami. Kmalu so nam povedali, da fotografirati ni dovoljeno. Že smo morali nazaj k trambusu. Godrnjali smo, da je to dirka, ne ogledovanje. Ko smo izstopili y Konstantinu, so tovariši prijazno sprejeli Takrat smo pozabili na jezo. Mislili smo le še na jugoslo-vensko-bolgarsko zbližanje in deLali silo lepemu bolgarskemu jeziku. Bolgarom je prišlo na ušesa, da smo Slovenci zelo pobožen narod. Zato so spremili vso skupino v star manastir. Hišica je neznatna, za naše pojme prej kmečka hiša kakor samostan. Spusf li smo se skozi preozka in pr«*-nizka vrata po nekaj stopnicah v notranjost Ni nam bilo žal. Posebnost samostana je ikona, ki daje odgovor na vprašanje, ali je kdo pravičen ali ne. Pravijo, da na njej ni nikakega lepila, vendar ostane eden lev, ki ga je pritisnil nanjo pravični, nepremično na njej; nepravičnemu odpade. Po dolgem preizkušanju smo se prepričali da je naša družba sestavljena večinoma iz nepravičnih ljudi. Zlasti smo strmeli, ko je prilepila kolegica Ne va iz Beograda svoj lev. Ne samo, da ni obstal. Odletel je v loku na tla. Tovarišici je bilo nekoliko neprijetno, ostali smo se dobro zabavali. Z nado v srcu, da so Bolgari poštenejši od nas, smo odšli v Študentski dom. Če je človek doma iz majhnih slovenskih razmer, kjer je že dom visokošolk v Gradišču velikopotezno podjetje, ni čudno, da tukaj ostrmi. Skoraj vse stavbe v Konstantinu so počitniški domovi Med temi so najlepši dijaški. Steklo, terase, balkon? krase to modemo stavbo. Okusno opremljene sobe na desni strani vhoda so na razpolago dijakinjam, na levi pa kraljujejo dijaki. Za zabavo so urejene igralnice. Naši tovariši v njih šahrrajo, kvartajo. Plešejo v pritličju v krasni auli Uprava je ustregla tudi športnikom, uredila jim je igrišča. Ko smo prišli s plaže, vsi slani od morske vode, so nas povabili v sijajne kopalnrce s prhami Na balkonih smo posušili mokre kopalne obleke, potem smo kakor doma polegli po Insegate za knjig» • razstavi itevemkega novinarstva sprejema ljubljanska sekcija JSV še danes in jutri Domače vesti • Zahvala CMD. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob zaključku 48. glavne skupščine v Kočevju naj prisrčne jše zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je skupščina'tako sijajno in prisrčno uspela. Posebna zahvala vsem, k:. so pripravili skup-ščinarjem tako lep sprejem ob prihodu na kolodvoru. Iskrena zahvala CM podružnici v Kočevju, ki je tako spretno in v vsestransko zadovoljstvo pripravila in uredila za kar najlepši in najtoplejši potek skupščine. V dolžnost si štejemo, da se še prav posebno zahvalimo navzočim zastopnikom javnih oblastev in uradov, narodnim poslancem, predsedniku občine Kočevja, predstavnikom javnih korporacij in zastopnikom viteških, kulturnih, prosvetnih in narodnoobrambrvh društev. Zahvaljujemo se tudi mnogoštevilnim delegatom podružnic, da so s svojo prisotnostjo dokazali zanimanje za narodnoobrambna vprašanja. Vsem našim podružnicam, prijateljem in podpornikom pa za požrtvovalno delo v minulem letu najiskrenejša zahvala in prošnja, da vztrajajo še nadalje v svojem nesebičnem delu za narodno obrambo. Vodstvo Družbe sy. Orila in Metoda v Ljubljani. * Obisk uglednega francoskega učenjaka. v Zagreb je prispel ugledni francoski učenjak in pisatelj dr Andrée Rosambert profesor vseničilišča v Namcyu. Ugledni gogt je že mnogo pisal o naši državi in v naših krajih se je že večkrat mudil. Letos je bil na Bledu. Iz Zagreba bo potoval v Split, potem pa preko Sarajeva v Beograd. Iz Beograda bo odpotoval v Bukarešto, kjer se bo udeležil arheološkega kongresa. Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. OgL reg S. br. Iß. 4BB/3& * Le tako dalje! Pri glavni skupščini CMD v Kočevju se je zadnji oglasil pri slučajnostih ramn gospod in rekel: »Predem zaključi gospod prvomestnik Zborovanje, naj izrečem samo še dve zahvali. Prva velja vsem nacionalnim Slovencem v Kočevju, ker so nas res ljubeznivo »prejeli, nas pozdravljali in obsipali s cvetjem. Druga zahvala pa velja časniku iz nasprotnega tabora, ki nas je že ob prosiavi 25 letnice CMD naganjal c Ciril-metodarijo in je to storil tudi danes po tolikih letih. Prav srčna hvala mu na uslugi, da mu bomo lahko pokazali, ko nanese prilika, kdo je ta veliki »Slovenec«, ki blati nas, ko skrbimo za naše obmejne brate. Prav srčna hvala mu!« — Kot odgovor na ta napad je nabrala naj-vnetejša narodna dama v 10 minutah med zborovalci 500 din za kočevsko podružnico. ♦ II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani 26., 27. in 28. t. m. Poleg predavanj v plenumu, ki bodo 26., 27. in 28. t. m., bodo tudi predavanja v sekcijah 27. t. m. ob 14. ure dalje. Pradavali bodo: V mladinsko biološki in higienski sekciji v dvorani Delavske zbornice: dr. Jaroslav Klimeš, asistent zobne klinike iz Brna, dr. F. Škalout, univ. prof. iz Prage, dr. Zahrad-ka, univ. asistent iz Brna, dr. Ratkovec iz Brna, dr. F. Bartoš, primarij iz Zlina, dr. Škri iz Ljubljane, dr. Karpe, primaril iz Prage, dr. Popek iz Brna, dr. Higy Mandic, univ. prof. iz Zagreba in Vojko Jagodic iz Ljubljane. V psihološki s akciji—Frančiškanska dvorana: dr. Chmelar iz Brna, dr. Boris Stefanovič univ. prof. iz Beograda, L. Korarikova, prof. iz Brna, dr. B. Havranek, univ. prof. h Brna, dr. Jaksa Bikowski iz Poznanja, dr. Slobodan Popovič, iz Beograda, dr. Šzuman iz Krakowa, dr. Zavorski iz Poznanja, Vilko Mazi iz Ljubljane, Anica Černejeva, France Brenk ter Manica Mah-kotova iz Ljubljane, dr. Kratina iz Brna, dr. Vanjek iz Brna in Ema Deisinger iz Maribora. Sekcija sociološka in socialno zaščitna: dvorana (mala) Filharmonične družbe v Ljubljani: Vinko Möderndorfer iz Ljubljane, dr. Slobodan Popovič iz Beograda, Rudolf Kobilca h Ljubljane, Josip Ju-rančič in Vojko Jagodič iz Ljubljane, G. Pirjev, inšpektor iz Sofije ter dr. Franio Žgeč iz Celja. Sekcija za uporabno pedologijo — dvorana Mestnega magistrata: dr. Popovič iz Beograda, Jakob Solar iiz Ljub- ljane, Cenko Cvetakov iz Sofije, Edbin Boje iz Ljubljane, dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba, Albert Žerjav iz Maribora, Brana Sučevič iz Zagreba, Ivan Kanjuh iz Bito-lja, Josip Kubalek iz Prage, Gustav è'iih iz Maribora, Jaroslav Pokorny iz Pardobic, Branko Goelar iz Ljubljane in Mirko Ferenčak iz Ljubljana. 28. t. m. popoldne ob 6. bo zaključno zborovanje na Taboru. Sprejeti bodo resolucije in predlogi. Razstave, ki bodo na ljubljanski gluhonemnici, že ureja posebni odsek. Snov zanje je dospela iz Češkoslovaške. Tako prikazuj3 reformnošolska razstava iz Zlina razvoj reformne šole in njeno sedanje stanje. V pojasnilo služijo slike, modeli in diagrami. Za razstavo povojne slovanske mladinske knjige, ki jo organizira Mladinske matica, je dospelo precej gradiva iz Jugoslavi je in Češkoslovaške. Razstavo o zaščiti dece organizira Unija za zaščito dece. Samorasli risarski izdelka dečka od starosti od 2. do 11. let so zbrani na ca 1000 rizbah, ki prikazujejo celoten razvoj te spretnosti pri mladostniku. Nad vse zanimiva bo razstava o pomožnem šolstvu v CSR, ker je ravno to šolstvo služilo za vzglad pri reformi drugih šol. Vse razstave lodo obsegale !2 sob. Udeleženci imajo prost vstop, za ostale je vstopnina Din 2. — Prijave sprejema Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. B OLIVIER \AI N Ö V S O D G KI H 'GORNJA RADGONA * Strelci ljubljanskega strelskega okrožja se pozivajo, da se v čim večjam čtevilu udeleže strelskih takem, ki bod*o v soboto in nedeljo celodnevno (od pol 9. zjutraj) na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesli v Ljubljani. — Prireditev je pod pokroviteljstvom gosp. generala Tonica, komandanta dravske divizije in predsednika mestne občine g. dr. Adlešiča. V nedeljo ob pol 9. bo na strelišču pozdrav in svečan sprejem gospodov pokroviteljev, raznih zastopnikov in gostov. K tej slavnosti, kakor tudi k razdelitvi nagrad dobrim strelcem, ki bo v nedeljo ob 20. v restavraciji na glavnem kolodvoru je najvljudneje vabljeno vse članstvo in prijatelji strelskega športa. — Uprava okrožja. * Brat ruskega letalca Petra Levanjev-gkega živi v Be°gradu. Reporterji beograjske »Politike« so odkrili v beograjski ruski koloniji brata slavnega ruskega letalca Levanjevskega To je 29-lefeni Griža, študent tehnike, "ki se preživlja na ta način, da kot član dijaške zadruge razna-ša po mestu mleko. Tehnik Griša in letalec Peter sicer nista brata, a vendarle v tesnem sorodstvu, ker sta bila prava brata njuna gtara očeta- Tehnik Griša dobro pozna svojega slavnega sorodnika. Rodbina Levanjevskih se je pred kakimi 300 leti preselila v Rusijo iz Poljske. Njeni članj so zdaj razstreseni daleč po svetu. Kakor Griša tako živita v naši državi tudi njegov oče ln njegova sestra, druga sestra je v Grčiji, brat pa menda v Ameriki. Ponosno je Griša zatrjeval, da so vsi člani njegove rodbine pogumni in ponosni ljudje. Griša je spoznal svojega slavnega sorodnika leta 1916. v mestu Suni v harkovski guberniji. Peter je takrat obiskoval sevastopolgko letalsiko šolo. Tudi kadar je bil pri svojih sorodnikih na obisku, je bil ves zatcpljen v svoje aviongke modele. Po mnenju Griše je slavni letalec zdaj star kakih 40 let. Svoje razgovore z novinarji je tehnik Griša zaključil v prepričanju, da se bo njegov slavni sorodnik srečno vrnil. * propaganda poljskih radijskih postaj za naš Jadra«. Poljaki so na svojih radijskih postajah uvedli zanimiv način turistične propagande. Vneto se priporočajo potovanja na naš Jadran- Urednik polj-sko-jugoslovenskega »Pregleda«, Anton Chociszyngki je napisal igrokaz »Potujmo na jug, na sinji Jadran«. Glasbo tega igrokaza pa je priredil član paznanjske operete Stanislav Roy. Proza igrokaza je poljska, pojo pa se tudi naše pesmi. Prva prireditev bo 24. t. m. ob 20. na radijski postaji v Poznanju. Zabavna in propagandna emMja bo trajala 40 minut in njen program bo objavljen v poljskem in snbohrvatskem jeziku- * Vaš dom vam possane zdravilišče, ako uživate domačo, povsam naravno namizno in zdravilno ROSTRIVNISKO mineralno vodo! ♦ Ponarejene pogtn* ualrwnfrie m nsšfl tudi na pošti v Prtereou. Sleparije a poštnimi nakaznicami je nasnoval konzorcij spretnih sleparjev, ki mona jo natančno poznati vso poštno manipulacijo. Nakaznice so bile dobro ponarejene in so bile velike Sleparije preprečene le na ta način, da so na nekem poštnem uradu opazili ponarejen podpis uradnika, ki tam že ni več v službi. Prve ponarejene nakazni-se «o, kakor znamo, našli pri pošti v Va-raždinu in v Zagrebu, a ker so jih zdaj našli tudi v Prizrenu, Je gotovo, da so bile sleparije zasnovane Se v večjem obsegu, kakor se Je prvotno mislilo^ ♦ Udeležencem kongresa e^perantlstov v Zagrebu je od prometnega ministrstva odobrena polovična vožnja, ki velja od 3. do 9. septembra. Kongres bo 5. in 6. septembra v Zagrebu in so se že prijavili udeleženci iz Beograda, Ljubljane, Maribora, Splita, Novega Sada, Subotice, Vin-kovcev, Delnic, Celja, Logatca. Osijeka, Bjelovara, itd. Prijave se sprejemajo do 4. geptembra. ♦ Novi grobovi. V Črnomlju je umrl g. Jakob Sinkovif, posestnik, gostilničar in mesar. Uglednega pokojnika bodo dan as pokopali. — V Ljubljani je umrla gospa Ana Šket. Pogreb bo jul ri ob 16. s Celovške ceste 72. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Viktor Herksel, sfar 45 let. Pogreb bo jutri ob pol 17. iz Gradišča. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno eoža-li£!__ Vaše zdravje čuva „Lasta" sladna kava ♦ Sinjska aika, ki spada med najstarejše viteške igre, udomačene v naši državi, se po stari tradiciji prireja na dan Velike gospojnice 15. avgusta- Letos pa so napravili izjemo in bodo tekme alkar-jev v nedeljo 22. t. m. Te tekme se prirejajo v spomin na leto 1715., ko so Sinjani premagali Turke ter rešili tako vse Pri-morje. Slikoviti prireditvi bo v nedeljo prisostvovalo mnogo domačih in tujih gostov ♦ Z letalom v Celovec! Tri ure potrebujete, da se pripeljete z vlakom iz Ljubljane v Celovec, vrhu tega ste izpostavljeni še neprijetnosti event. zamud, ki se dandanes tolikrat pojavljajo na naših železnicah, kar vas upravičeno spravlja v slabo voljo. Ce pa potujete z letalom, ste v dobrih 20 minutah že v Celovcu, pa ste deležni še edinstvenega užitka, ki Vam ga nudi to potovanje s prelepim razgledom na našo Gorenjsko in Karavanke. Moderno trimotorno Junkersovo letalo družbe Oelak vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15. se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob 15.20 uri. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba petih oseb uživa 20%, od šest do deset oseb pa 30% popusta od vozne cene. Ce se vas zbere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že za 140 din. Ne zamudite ugodne prilike. Vse informacije dobite pri Aeroputu, telefon 36-21. ♦ Novi motorni vlaki za nage železnice. Jugoslovenska železniška uprava je nedavno naročila sedem novih motornih vlakov po tri vagone. Naročilo izvršuje tovarna Ganz & Comp, v Budimpešti, a vozovi bodo veljali okrog 20 milijonov dinarjav. Na ju-goslovenskih železnicah je doslej v obratu že nekaj takšnih voz, ki pač na najdo-stojnejši način ustrezajo potrebam modernega železniškega prometa in udobju potujočega občinstva. Capra v je področje ljubljanske železniške direkcije po razmahu omrežja, donosnosti prometa in^ nivoju turizma na prvem mestu v državi, doslej Slovenija še ni bila deležna niti enega mo-tornaga voza. Zdaj bodo imele naše gospodarske in tujskopromelne instance, pa tudi naša železniška direkcija hvaležno priliko, poskrbeti na odločujočih mestih, da pri razdeljevanju nove pošiljke motornih voz Slovenija ne bo vnovič prezrta._ Abonenti dobe na|bol|So domačo hrano pri „Levu" ♦ Krka je naplavila neznanega utopljenca. Pri Dobravi v šentjernejski občini so v Krki našli neznanega moškega, ki je pač izvršil samomor. V njegovih žepih so namreč našli več kilogramov tolčenega kamenja, ki si ga je bil pred skokom v valove naložil, da bi si prekrižal prezgoden povra-tek na 6vetlo. Po kamenju sodijo, da je utopljenec iz kakšnega kraja ob gorenjem toku reke. Pokojnik je moral biti 40 do 50 let star in je 162 cm visok. Neznanca, ki ji bil brez vsakih dokumentov, so zagrebli na pokopališču na Otoku v škocijanski fari. ♦ Izlet t Postojnsko jjamo in na povratku k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. na Rakeku dne 5. septembra t. I. Posebni vlak: odhod iz Ljubljane ob 7.10, povra-tek v Ljubljano ob 22. uri. Vožnja, vstopnina in skupni potni list 66 Din. Prijave sprejema dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani. Hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje, ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. L sobah. Pogumnejši so se celo zleknili na postelje bolgarskih tovarišev, ki so bili tisto popoldne zaradi nas brez spanja. Zbudil nas je zvonec, ki je poklical k obedu. V prostorni jedilnici so nam študentje sami postregli. Tudi kuhajo sami. Vsak dan si določijo dežurne, ki morajo skrbeti, da je dobro preskrbljeno za telesni blagor ostalih. Med obedom so nam Bolgari povedali, da je dom zgrajen iz sredstev univerzitetnega zdravstvenega fonda. Na semester plačujejo približno tolikšno takso kakor mi. Ob njihovem pripovedovanju sem v mislih videla lep dijaški dom, ki bo gotovo v nekaj letih tuvl;. pri nas zrasel iz sredstev Zdravstvenega fonda. Morda kje ob obali, ali pa na Bohinju in Bledu. Saj je lepih prostorov tudi pri nas v Sloveniji mnogo. Po obedu smo si ogledali Konstantin. Napisi na lepih stavbah kažejo, da so last korporacij, zadrug. Bolgarsko zadružništvo je znano. Pravijo, da je precej boljše razvito kakor v Sloveniji, ki tudi ni zadnja. Poleg zadružnih letoviških domov je v Konstantinu veliko zdravilišče za bolnike s kostno tuberkulozo. Če omenim še letpo urejene, park, sem omenila vse, kar je videti v Konstantinu. Seveda je menda omembe vredna tudi naša zabava v domu. Po večerji smo se vrteli ob zvokih radia. Ob eni smo se poslovili od Konstantincev. Trajalo je dolgo, kakor bi nam bilo odriniti v Ameriko. Končno smo bili zbrani, trambus je odpe- ljal, pa se je kmalu spet ustavil. Voznik je zahteval, da plačamo še enkrat, ali pa naj izstopimo. Stvar je zbudila mnogo slabe volje. Nekateri so hoteli peš domov, drug1, so se pa zadovoljili z neugodno kritiko na račun naše uprave. Končno bi človek prisodil in zaupal, da se zna pogoditi za ceno. Utrujenost je bila vzrok, da smo godrnjaje vsi še enkrat plačali. Uboga uprava je bila zato deležna ves teden raznih opazk. Naslednji dan so nam Bolgari vrnili ob'sk. Vodili so nas po Varni. Z njimi smo bili v akvariju, ki je navdušil naše pri-rodoslovce. Geografi so pa skoraj napravili korenine pred reliefom Črnega morja, ki je pred akvarijem, Velik je približno tako kakor bazen pri tivolskem vodometu. Zaznamovana so v njem mesta ob obali, doline, reke in morje pa je celo zalito z vodo. S težavo smo odpravili strokovnjake od zanimivosti in jih porinili v avtobuse. Ogledali smo si nekaj kilometrov iz Varne ležečo grobnico Jagelonca Vladislava II., ki je padel v bojih s Turki. Grobnica stoji na gričku. Nad staro majhno stavbo so napravili ličen paviljon. Na terasi je vrezana karta, ki kaže, kako so se pomikale čete sultana Murata. Silno lep je pogled na polja, sredi katerih je našel počitek poljski kralj. Po njih se pasejo črede in pastirji si igrajo na piščali tožne bolgarske pesmi. Nekaj posebnega je pokrajina ob izlivu reke Kamčije v Črno morje. Tja smo napravili poslednji izlet. Dve uri smo se vozili z motorn'm čolnom. Ker motorni čoln ne more v ozko rečico, smo se morali potruditi peš po vročem pesku. K sreči n;. bilo daleč do gostilnice, kjer smo si opomogli po velikem trudu. Sicer ni bila takšna kakršne so naše slovenske, a postregli so nam dobro. Stene so iz ločja. Ometane so z ilovico in nekol:ko pobeljene. Tako so napravljene tudi ostale kočice male naselbine ob Kamčiji. V njih domujejo bradati Rusi, ki so se baje preselili sem še v času, ko je Peter prepovedal nositi brade. Nekoliko nenavadnr so se nam zdeli v ruskih srajcah in škornjih. Opazili so naše začudene poglede in so ljubeznivo pojasnili, kako so prišli sem. Medtem, ko so nas v majhnih čolničkih prevažali po Kamčiji, smo postali skoraj prijatelji. Dovolili so, da smo jih fotografirali sredi romantične vožnje po rečici, katero obdaja na obeh straneh pragozd in k?, je vsa zaraščena z ločjem in lokvanji. Ves dan smo preživeli ob reki, stikali smo po pragozdu in si ranili na trnju roke in noge. Kajti tu ni promet urejen tako kakor v Ljubljani pred pošto. Ni prijaznih belo orokavičenih gospodov, ki bi odstranjevali prometne ovire Zato smo prišli prav utrujeni domov. Zdaj smo si že opomogli in posebno ženski del naše kolonije se z vnemo pripravlja na lepotne tekme. ST. M. * IMeMMto se prtJetnA ta tobuanlh Izletov, Id jih priredi Izletna pisarna M. Okorn, in sicer: eoodnerni islet v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 din; dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in 15. do 16. septembra vključi» vizum 140 din; dvodnevni izlet r Gorico ln Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45 L nadstropje, vhod iz Prešernove ulite. * Po sončni Dalmaciji t avtom: romanje k Gospej Sinjski in M. B. od Zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok Hvar. Izletniška trgatev grozdja L t. d. Prijavite se za obširna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * Vpisovanje dijakinj, dijakov v enoletno trgoT^ko šolo znani »Christofor ufni zavod«, Ljubljana, Domobranska eesta 15. je že pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu ja odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, odvetnikih, notarjih, trgovcih i. t. d. Izpričevala služijo kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žela posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šoteka naznanila in iz-vestja. Pišite pooja! Lasten dekliški internat. * Žensko vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani razpisuje za šolsko leto 1937/38 dve brezplačni mesti v internatu »Mladika«, Subičeva ulica za deklice srednjih ali jednakih šol. Prošnte, podprte z zadnjim šolskim spričevalom in •jbožnim listom, ja poslati na društvenp pre^edniro tespo Franjo dr. Tavčarjem Ljubljana, Breg št. 8. najpozneje do 2. eep iembra. + Putnik Beograd organizira od 4. do 12. sept. izlet z posebnim vlakom po Bolgariji. Informacija pri biletarnicah »Putnika«. Iz Ljubljane u— Bolgarski akhdemikj |n nkadieml-čarke pridejo na povratku iz Splita v domovino danes, v četrtek, z dolenjskim vlakom ob 9.05 v Ljubljano. Na kolodvoru jih sprejmó ljubljanski tovariši in tovari-šice- Dame in gospode, ki so bili letos in lani v Bolgariji, vljudno vabimo, da se takisto udeleže »prejema. — JB-liga. u— živahno stavbno gibanje gredi mesta. Sedaj pada v osrčju že tretji kos nekdanje stare LJubljane, o kateri smo pred kratkim obširneje pisali v »Jutru«. Delavci so ta teden zastavili krampe in lopate na Tyrševi cesti štev. 5. kjer podirajo zadnji trakt. Na tem mestu bodo pričeli graditi reprezentančno poslopje zavarovalne družbe »Slavija«. — Sprednji del hotela »Slon« na isti cesti je sedaj podrt do tal in kopljejo že temelj za novo stavbo. — Istotako je zravnana z zemljo stara jahalnica na Bleiweisovi cesti, ki čaka stavbenika, da bo postavil tod stanovanjsko hišo za uslužbence poštne hranilnice Generalni ravatelj iz Beograda je te 'dni načrte že pregledal in odobril. — še ta teden bo padla bivša Jela-činova hiša na Emonski cesti štev. 6. — Hišo trgovke šmalčeve na Marijinem trgu, kjer pravkar postavljajo visok stavbni'oder, bodo na novo prepleskali, da bo dobila novo, lepšo fasado- u_ v sezoni prometnih neSreč. Zadnji čas beležimo karambole in nezgode pod avtomobili, motocikli in kolesi kar drugega za drugim. Te dni ima policija opravka s precej nerodno razburljivo nesrečo, ki se Je bila pripetila na križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice na voglu Bambergove knjigarne v soboto pozno zvečer Po Miklošičevi cesti je privozil od Marijinega trga taksišofer Josip Tadej s Sušaka, po Dalmatinovi ulici pa od Figovca na svojem motociklu zasebni uradnik Ivan Dobnikar zJežice, a na so-ciusu Je sedel za njim še poštni nadsvet-nik Jože Jakše s Privoza. Na voglu sta trčili obe vozili s tolikšno silo drug ob drugo, da sta avto in motocikel dobila precej hude okvare, nadsvetnika Jakšeta pa Je vrglo z njegovega sedeža na avto tako da si je polomil nekaj reber na desni in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Policija se ukvarja s preiskavo, kdo izmed obeh vozačev je nesrečo zakrivil. V nedeljo zvečer, ko je bil v Dravljah izredno živahen promet zaradi praznika »v. Roka pa je neki avtomobilist povozil Marijo Trobunovo. čevljarjev© ženo iz Zg. šiške, in ji prizadejal nerodne notranje poškodbe. u— Huda nesreča mladega krovca. V Slomškovi ulici Je včeraj zjutraj prišto do hude nesreče. Sedemnajstletni kleparski vajenec Karol Platinšek, ki je po rodu iz Hrastnika in je zaposlen pri Eckerje-vi tvrdki, je pleskal žlebove štreni Marijinega doma. Ker ni bil dovolj zavarovan pa je omahnil čez rob m padel v globečino. Reševalci so ga morali prepevati na kirurški oddelek- Kakor ßo Ugotovili v bolnišnici, si je fant pri padcu zlomil hrbtenico. u— žena se je Izgubila. Feliks Riedinger lastnik panoptika v Tivoliju, je prijavil policiji, da je v soboto dopoldne odšla njegova žena zdoma in se ni več vrnila- Rie-dingerjeva je sara 51 let, srednje, vitke postave, podolgovatega obraza, rjavih las in temnih oči, oblečena pa je bila v modro letno obleko z belimi rožami, obuta v rjave nizke čevlje in nosila je male bri-ljantne uhane. Kdor bi kaj vedel o pogre-šanki, naj to sporoči policijski upravi v Ljubljani. n— Preimenovanje ljudskih Sol v Ljubljani. Mestno poglavarstvo razglaša, da je kr. banska uprava dravske banovine z aktom IV. NO. 1243/L z dne 26. julija 1937 ugodila prošnji krajevnega šolskega odbo-Ta ljubljanskega in v smislu nove uredbe z dne 31. marca 1937. o ureditvi ministrstva prosveie takole preimenovala ljudska šole v Ljubljani: I. drž. deška ljudska šola Andreja Praprotnika (prej Ledina), II. drž. deška ljudska šola Žige Zoiza (prej Graten), III. drž. deška ljudska šola Frana Erjavca (prej Vrtača), IV. drž. deška ljudska šola Frana Levca (prej Prula), V. drž. deška in III. drž. dekliška ljudska šola kraljeviča Andreja (prej Šiška), I. drž. dekliška ljudska šola kraljice Marije, (prej Sv. Jakob), II. drž. dekliška ljudska šola kneginje Zorke Ljubice (prej licejL I. dsi. mašana ljudska kola (Vič), IL dri. meša- KINO TEI. 21-24 MATICA Vesela burka lz kmetskega življenja IEN8KE VLADAJO Hell Finkenzeller — Oskar Sima Theo Danegger LOGA Danes poslednjič! Veliki zgodovinski film iz življenja mlade angleške kraljice Viktorije KRALJIČINA MLADOST Jenny Jugo Predstave danes ob 19.15 In 2L.13 uri. na ljudska Sola Valentina Vodnika (Zg. ŠiSka), III. drž. mešana ljudska šola (Moste), IV. drž. mešana ljudska šola , v Alžir, Tunis in Maroko 16.4%, v Egipt in Palestino 9.1%, v Nemčjio 8.8% in v Francijo 3.6%. Izguba zadnjih let — 15 milijonov Din Bilanca za preteklo leto izkazuje še vedno izgubo, ki pa je manjša nego je bila v prejšnjih letih in znaša 1.41 milijona Din nasproti 2.70, 2.73 in 3.86 milijona Din, kolikor je znašala izguba v prejšnjih treh letih. Skupaj z lansko izgubo pa znaša celotna izguba 15.04 milijona Din. Pretežni del lanske izgube odpade na izgubo pri železnici Mlinište—Jajce, ki je last države in jo ima podjetje le v zakupu. Izguba pri obratovanju te železnice je lani znašala 1.3 milijona Din. Navzlic manjši prodaji se je kosmati dobiček lani dvignil in je znašal 8.65 milijona Din (prejšnje leto 7.78). Bilančna vsota Je lani narasla na 154 milijonov Din nasproti 142, 126 in 105 milijonom v prejšnjih treh letih. Zadnja leta je predvsem narasla postavka investicij (skupaj z železnicami), ki se je lani dvignila na 19 milijonov (prejšnje leto 16.2, leta 1933 7.0). K gornji vsoti 19 milijonov pa je treba pripomniti, da je dejanska vrednost investicij mnogo večja. Stare investicije so v glavnem odpisane. Skupaj cemjo vrednost investicij na okrog 300 milijonov Din, pri čemer so upoštevane tudi železnice v dolžini 350 km in žage v Dobrlinu in Drvaru. Zaga v Drvaru je največja žaga v Evropi. Povečanje postavke »vrednostni papirji« od 1.8 na 12 milijonov je v zvezi z odkupom delnic Tvornice celuloze v Drvaru. Ta tvornica je letos Rričela znova obratovati rr?v v času, ko je nastopila ze-lr ugodna konjunktura na svetovnem trgu celuloze. Vrednost zalog se je povečala od 22.7 na 29.3 milijona Din, dolžniki pa so nazadovali od 47 na 38 milijonov. Vrednost podjetja Durmitor je v bilanci vnesena z vsoto 28.6 milijona Din (prejšnje leto 27.1). Povečana zadolžitev Na pasivni strani bilance Je omeniti predvsem postavko upnikov. Zaradi povečanih investicij in nakupa delnic Tvornice celuloze so dolgovi podjetja precej narasli in so lani dosegli 108 milijonov nasproti 88 milijonom v prejšnjem letu in 56 milijonom v 1. 1933. Poleg tega pa so izkazani še akcepti pri Narodni banki v nespremenjeni višini 7.75 milijona Din. Povišanje glavnice in fuzija Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se »Šipadu« s fuzijo priključita tvornica celuloze d. d. v Drvaru in »Durmitor« d. d. v Sarajevu (ki ima gozdove na območju reke Tare in velike žage v Ustiprači). Obe podjetji sta že danes last Šipada in gre torej za to, da se še dejansko spojita s Si-padom. Delniška glavnica Šipada, ki znaša sedaj 20 milijonov Din, pa bo povečana Slaba hmeljdca letina v Evropi Srednjeevropski hmeljski urad v Zatcu (CSR) je objavil svoje četrto poročilo o stanju nasadov na dan 16. avgusta, ki pravi v glavnem naslednje: Češkoslovaška. V žateškem okolišu je bilo vreme v začetku avgusta do 9. avgusta naravnost katastrofalno. Velika vročina in suša sta ogražali velik del letine. Poznejši dež je ustavil razvoj solnčne opale in hmeljske uši. Ponekod pa je bil dež tako obilen, da se je bati tudi od te strani škode, ker nastopa zjutraj megla. Zaradi razvoja vremena so se morali hmeljarji odločiti, da takoj oberejo hmelj. Obiranje je sedaj v polnem teku. Prvi rezultati kažejo, da bo pridelek manjši, nego je bil lani. Glede kakovosti pa je letošnji hmelj zelo dober, zlasti po barvi. Malo pridelka bo zlasti v suhih legah, kjer je suša napravila precej škode. Četudi še ni mogoče navesti končne cenitve, vendar je gotovo, da bo letošnji pridelek manjši. Znašal bo kakih 135.000 stotov (lani 182.000). Tudi v ostalih češkoslovaških hmeljskih okoliših je stanje podobno in se ceni letošnji pridelek na 48.000 do 52.000 stotov (lani je znašal 59.000 stotov). Skupaj se ceni ves pridelek Češkoslovaške na 185.000 do 187.000 stotov (lani 241.000), tako da bo za 22.6% manjši nego lani. Nemčija. Glede omejitve hmeljskih nasadov in na škodo, ki jo je povzročila zlasti toča, bo znašal letos v hallertauskem okolišu pridelek 105.000 do 110.000 stotov. Celotni pridelek Nemčije pa se po sedanjem stanju ceni na 172.000 do 182.000 stotov (lani 200.000 stotov). Ostale države. Po zboljšanju, kl je v zadnjem času nastopilo v stanju nasadov, se v Savinjski dolini lahko pričakuje pridelek 40.000 starih stotov, brez dvoma bo pridelek kakovostno težak. V Bački pa so nasadi trpeli zaradi peronospore in bo znašal letošnji pridelek 20.000 stotov. V Franciji pričakujejo tričetrtinsko odnosno slabo srednjo letino, na Poljskem pa v lublinskem okolišu za 25 do 30% manj pridelka, medtem ko bo pridelek v Vol-hyniji komaj dosegel polovico normalne letine. Poslovni red luneljske komisije Na osnovi čl. 19 pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz od 10. junija 1932 z izpremembami od 28. septembra 1934. in od 23. oktobra 1936. je ban dravske banovine predpisal na predlog banovinske hmeljske komisije poslovni red banovinske hmeljske komisije dravske banovine hi njenih organov, ki je objavljen v »Službenem listu dravske banovine« od 18. t. m. Ta poslovni red določa, da ima komisija 16 članov, in sicer enega iz vrst bano- vinskih strokovnjakov, 9 iz.vrst predstavnikov proizvodniških hmeljarskih organizacij in zadrug ter 6 iz vrst predstavnikov hmeljske trgovine. Sedež komisije je v Celju. Njena poslovna doba traja 4 leta. Članstvo komisije je častno, pač pa se članom na zahtevo povrnejo dejanski stroški za udeležbo na sejah po posebni odredbi, ki jo bo izdal ban na predlog komisije. Kadar gre za pritožbe zoper odločbe kontrolnih organov, mora stranka obenem s tako pritožbo po čl. 20 pravilnika založiti pri komisiji znesek, ki ga določi komisija, največ pa 1000 Din. Če komisija v svoji dokončni odločbi zavrne pritožbo in ugotovi, da je stranka vložila pritožbo iz objesti, ji v odločbi naloži plačilo stroškov dotične seje, morebitni preostanek založenega zneska pa ji vrne. Proti odločbi komisije glede stroškov se sme stranka v 15 dneh pritožiti na sreskega načelnika v Celju. Kontrola ln oznamkovanje hmelja Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja je organ banovinske komisije v smislu čl. 19. pravilnika in ima 5 članov in 3 namestnike. Predsednik in podpredsednik banovinske hmeljske komisije ne moreta biti obenem člana komisije za kontrolo in oznamkovanje. Sedež komisije je v Žalcu, njena poslovna doba pa traja dve leti. V spornih primerih glede kontrole in oznamkovanje stalnega oznamkovalnega večino glasov na skupni seji, ki jo skliče poslovodja in kjer so skupaj s poslovodjo navzoči vsaj trije člani komisije. Za opravljanje poslov pri kontroli in oznam-kovanju nastavi banovinska hmeljska komisija na predlog komisije za kontrolo in osnamkovanje stalnega oznamkovalnega mojstra in po potrebi še drugo osobje. Nadalje predpisuje poslovnik način poslova nja pri znamkovanju hmelja in besedilo označb v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Po čl. 16. pravilnika predpisane takse je treba plačati v 30 dneh po izvršeneip osnamkovanju. Strankam, ki so v zaostanku s plačilom taks in pristojbin, odreče komisija nadaljnje oznamkovanje, dokler takse niso v ce lot". poravnane. Poverjeniki Število poverjenikov in namestnikov za posamezne občine določi banovinska hmeljska komisija na predlog komisije za kontrolo in oznamkovanje. Poverjenike ln namestnike postavi ban. Poverjeniki prejemajo za opravljanje poslov nagrado, ki znaša 1 Din za vsako plombirano balo. Nagrado izplača producent poverjeniku po izvršenem plombiranju, producent pa je upravičen zahtevati povračilo od kupca. Sonce stoji v znamenju NIVEE! mNIVEA> ai CREME To pomen ja: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z NIVEO. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi čim bolj NIVEO! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NIVEA, in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti... NIVEA je vendar tabo poceni! Promet z vozovi, ki imajo ozka platišča Cl. 18. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa, na njih predpisuje naj-n\fmjšo širino platišča za tovornp vozove, ki maša pri 4 kolesnem vozilu z nečisto težo'do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm in preko 3500 kg 16 cm, odnosno pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg 6 cm in preko 750 kg 11 cm. Železni obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo pritrjevati z žeblji, ki imajo stožčasto ali piramidne glavo, nego samo z žeblji, ki imajo ravno glavo in ta sme segati čez površino obroka največ 4—5 mm. Triletni rok za spremembo platišč, ki ne ustrezajo gornjim določbam, je bil ponovno podaljšan. Sedaj je ministrski svet na predlog gradbenega ministra izdal uredbo, s katero se rok za spremembo platišč na obstoječih tovornih vozilih ponovno podaljša, toda le do 1. aprila 1938. Uredba prinaša tudi važno omejitev v drugem členu, ki pravi, da rac kralj, ban-ska uprava na predlog tehničnega oddelka prepovedati promet s tovornimi vozili, ki nimajo predpisanih platišč v smislu čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest, in sicer na onih cestah, na katerih je zgrajeno sodobno cestišče lz betona ali asfalta, in na cestah, ki so na. novo zgrajene kot makadamske ceste. Borze 18. avgusta Na ljubljanski borei so 6e danes avstrijski lilmgi trgovali v privatnem kliringu po 8.47. V zagrebškem privatnem kliringu je bil proanet v avstrijskih šilingih prav tako po 8.47. v angleških funtih po 338 in v grških bonih po 29.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.00. v Zagrebu prav tako 13.00, odnosno za 15. september 13.01 in za konec oktobra 13.03. Na zagrethškem efektnem tržlidču Je no-tirala Vojna škoda pri stalni tendenci 405 do 406 (v Beogradu je bil promet po 406). Zaključki pa so bili v 6% beglučfcih obveznicah (drobni komadi) p« 72.50, v 7V» Biai- rovem posojilu po 84, ▼ 9U BIaArcrvem posojilu po 93.50, in v delnicah PAB po 196. Devize Ljubljana. Amsterdam 2393.65 _ 2408.25, Berlin 1745.08 — 1758.90, Bruselj 730.85 — 735.91, Ourih 996.45 — 1003.52, London 216.05 — 218.11. Newyoifc 4308.51 — 4344.82, Pariz 162.69 —164.13. 'Praga 151.24 — 154-34, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograi 10, Paria 16.34, London 21.71, Newyoric435.50, Bruselj 73.2250, Milan 22.9250, Amsterdam 240.15, Berlin 175.20, Dunaj 81, Stockholm 111.95, Oslo 109.1250, Kftbenhavn 96.95, Praga 15.18. Varšava 82.55, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna Skoda 405 — 406, 4°/t agrarne 52 den., 4% severne agrarne 52 den., 6% begluške (drobni komadi) 72.50 — 73, 6»/» dalm. agrarne 75.00 dem, 7% invest. 89, 7% stabili/.. 86 den., 7*/* Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84 do 85, 8Vo Blair 93 — 93.50; delnice: Narodna banka 7150 den.. PAB 196 — 198, Trboveljska 255 — 260 Šečerana Osijek 195 do 200. Osiječka Ijevaonica 20o bL, Dubro-va^ka 380 den., Oceania 275 den., Jadranska 380 den. Beograd. Vojna Skoda 406 — 406,50 (406), 6°/» .begluške 74.75 — 75, 6°/o dalm'. agrarne 76.75 _ 77 (76.75), 8*/« Blair 93.50 — 94, 7% stabili®. _ (90.50), Narodna banka 7250 den. Blagovna tržišča ŽITO "+" Chicago, 18. avgusta. Začetni tečaji: pšenloa: za sept. 111625, za dee. 113.25 za maj 115-375; koruza, za sept. 98.875, za dee 67.25, za maj 68 25- -f Winnipeg, 18. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 128, za dee- 125, za maj 126. •f NoTosedska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca neizpreraenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 165 _ 167.50; banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170; ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 Kg 164 — 165. Oves: baški, sremski, slavonski 112 — 114. Rž: baška 165 — 167.50 Koruza: baška in nemška 91 — 93 banat-ska89 — 90. Moka; baška in banatska »0?« in »Ogg« 260-270, »2« 240-250, >5« 220—230, »6« 190 — 200. »7« 160 — 170, >8« 120 — 125. Otrobi: baški, sremski, in banatski, v ju tastih vrečah 88 — 92; baška ladja 92 do 93. Fižol: baški beli bre?. vreče 215 - 220. -f Budimpeštanska terminska borza <1R-1 m.) Tendenca prijazna. Koruza- 7a sept. 11.68 — 11.70, za maj 11.70 - 11.73. BOMBAŽ f-F Liverpool, 17. avgust» Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 5-74 (prejšnji dan 5.74), za dee. 5 78 (5.79), za maj 5-88 ( 5.90). + Newyork, 17. avgusta Tendenca stalna. Zaključni tečaji : za sept. 10.26 (10.27), za dee- 10 25 (10.25), za mare 10.38 (1036). Nevarna trojica Ljubljana, 18. avgusta. Organom kriminalnega oddelka je po golem naključju padel te dni v roke precej zanimiv plen, ki priča, da so se v Ljubljani že začeli zbirati razni pustolovci, že-parji, vlonrlti in podobni iskalci lahke, čeprav tvegane sreče, ki jih privabljajo bližajoče se prireditve jesenskega velesejma. Eden izmed policijskih agentov je postal pozoren na trojico hrvatsko govorečih mladih ljudi, ki so posedali na vrtu neke go-st:lne na Sv. Petra cesti in kvartali. Povabil je neznance s seboj in na policiji so se predstavili kot trije mladi popotniki brez cilja, kakršnih je dandanes na vseh cestah in po vseh mestih na kupe. Prvi, 24-letni Atko Frlj je b;vši delavec iz Malkovčevcev v gjamoäkem okraju, 33-Ietni Šumi Sambo! bivši čevljarski pomočnik iz Jaškova pri Karloveu in 25-letni Ivan Balentič, imenovan tudi Grobar, bivši kuhar iz Bošnjakov pri 2upanj\ Ko so jim pretipali skromno prtljago, niso našli pri njih ničesar posebnega. Nekaj malega drobiža po žepih in pri Frlju še dva para novih svilenih ženskih nogavic. Dejali so, da so prišl; v Ljubljano po opravkih, da so na poti za delom, a za nogavice je Frlj zatrjeval, da jih ima še iz Karlovca, kjer jih je bil kupil pod roko. V Ljubljano pa da so priìp šele v nedeljo. A že zadeva z nogavicami je kmalu prinesla na dan, da fantje ne govore č:ste resnice. Znamka tvrdke Bate je policijskim organom naznačila smer, in ko so vprašali v prodajalni pred pošto, so prodajalci povedali, da je že prejšnji teden v resnici izginilo več parov podobnih nogavic iz tr-govine.Nič več se ni dalo tajiti, da so bili fantje že več dni v Ljubljani na delu, a še zanimivejše reči so prišle na dan, ko sta se ■ljubljanska :n zagrebška policijska uprava z radiogrami pomenili med seboj. Iz Zagreba so namreč sporočili, da so vsi trije nevarni žeparji, vlomilci in specialisti za tatvine po trgovinah, ki Imajo kljub mladim letom že na kupe kazni za seboj. Tako je bil Sambol zaradi podobnih pregreškov nič manj kot 44-krat zaprt, Frlj 33-krat, Groba r-Bal en to vi č pa ima že tudi dobršno mero za sabo. Najprej bodo fantje pred našim sodiščem polagali račune, nato pa po-romajo na majhen pomen e k še v savsko banovino. Točno plaču) »Jutru« naročnino Varni svofcem zavarovalnino f Gospodarske vesti = Državna hipotekama banka bo odplačala kratkoročni dolg v Svici. iz Basla pó-ročajp, da je prišlo do sporazuma med Državno hipotekarno banko m Schweizer Bankvereinom glede odiplačida kontokorent-nega kredita, ki ga je Drž. hip. banka leta 1931. najela v višini 8 milijonov švic. frankov. Poleg 5.5®/o obresti bo Drž. hip. banka plačala četrtletno za amortizacijo tega dolga po 750.000 frankov. V neizmerni boM Javljamo, da je po dolgem in težkem trpljenju 17. t. m. ob 20. zvečer odpoklical Vsemogočni k sebi našo ljubljeno mamo, dobro ženo, sestro, teto in taščo, gospo JOŽEFO ZORKO roj. GLIHA POSESTNICO V DRUŽINSKI VASI ▼ 59. letu starosti, prevideno s svetotajstvi. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v petek 20. t. m. ob pol 10. dop. izpred hiše žalosti v Družinski vasi na župno pokopališče v Beli cerkvi, kjer jo bomo položili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Beli cerkvi. Nado skrbno in dobro mamico priporočamo v blag spomin in molitev. DRUŽINSKA VAS, 17. avgusta 1937. Žalujoče rodbine: ZORKO, GLIHA, MED VES. »JUTRO« ät 192 =Cetrte& 19. Vlit 1937/ Francoska koncesija v Šanghaja - zatoä&e kitajskih beguncev Pravda za milijonsko dediščino Potomec nekdanjega ruskega velikaša se poteguje za težke milijone svojega prednika, ki so si jih med tem razdelili že drugi Ob silovitem japonskem bombardementu Šanghaja, ki je zahteval po nekih verzijah civilni prebivalci mesta v francosko koncesijo v upanju, da bodo nad 1500 človeških žrtev, so se zatekli tamkaj na varnem Razvoj kitajskega velemesta, ki je danes peta največja luka na svetu Kakor leta 1932, padajo zdaj zopet bombe na Capej, veliko predmestje Šanghaja in v severne predele mesta, kjer so mednarodne koncesije, se zatekajo stotisoči kitajskih beguncev v strahu za svoje življenje ... Oblaki dima in smodnika zakrivajo kitajsko milijonsko mesto. To mesto,"ki leži ob izlivu Huangpuja v Jangcekiang ali Rumeno reko, ni samo eno največjih mest na 6vetu, ampak tudi eno izmed mest, ki spadajo med najbolj fantastične naselbine na svetu. V Šanghaju živijo trije in pol milijona ljudi. Osem in devetdeset odstotkov prebivalcev je kitajskega in japonskega porekla, komaj dva odstotka tvorijo Angleži in Američani. In ta dva odfctotka sta gospodarja treh četrtin mesta, medtem ko životarijo Kitajci v stisnjenih umazanih uličicah tesno eden ob drugem. Na stotisoče imovitejših Kitajcev živi seveda tudi v evropskih koncesijah in tem se godi boljše. Koncesije imajo lepe široke ulice, trge in hiše v modernem slogu. Tujcev živi v teh okrajih samo 60 do 70 tisoč. Imajo lastno mestno upravo. Francozi za svojo četrt tudi svojo, francosko. In ta peščica tujcev takorekoč razpolaga z mestom, obvlada njegovo trgovino in industrijo ter vpliva s tem neposredno na odnošaje s Kitajsko. Devet desetin 200 milijonov močnega angleškega kapitala na Kitajskem je osredotočenih v Šanghaju, in sicer v hišah vzdolž Rumene reke, katere bregovi se ponašajo z nebotičniki, bančnimi poslopji, skladišči in hoteli, tako, da v ničemur ne zaostajajo za slovito Miehigansko avenijo v Chicagu. .. Pristaviti je še treba, da je vse to bogastvo razmeroma mlado. Njegova zgodovina ni stara niti sto let. Do 1. 1S43 je bil Šanghaj mesto kakor na stotine drugih kitajskih naselbin. Potem so se pojavili v njem Angleži. Sedem let za njimi so prišli Fran-cosf, v šestdesetih letih so se jim pridružili Američani. Evropske pisarne so vznikle iz tal kakor gobe. Šanghaj je postal navzlic dejstvu, da leži 25 morskih milj od Atlantskega oceana, vodilno pristanišče na Dalj-njem vzhodu. Nagel razvoj ga je kmalu pomaknil na peto mesto med vsemi lukami sveta. Ko je bilo mesto že razvito, so pri- Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Kitajski begunci Iz Severne Kitajske beži prebivalstvo z najnujnejšim na varno. Ta Kitajka je zapustila dom b svo|ta ptročičken» . šli Japonci. To je bilo na prelomu stoletja. Polagoma se je zasidral v Šanghaju tudi japonski kapital. Japonci so osnovali velika podjetja, univerzo, industrijske zgradbe, knjižnico. Šanghaj je postal v pičlih sto letih iz majhnega podeželskega mesteca svetovno velemesto prvega reda. Seveda ne smemo meriti Šanghaja s splošnimi merili. Ameriška velemesta so n. pr. retorie, kjer se živelj kmalu pomeša, da nastanejo iz raznih ras vzorni državljani USA. Šanghaj pa je ostal v bistvu to, kar je bil, namreč kitajski. Ljudje, ki so prihajali tja in ostajali v njem, so oßtali to, kar so bili, mesto pa je prav tako obdržalo svoje značilnosti. Navzlic koncesijam in njih lepi ureditvi nudi Šanghaj še danes veličastno sliko pisanega mednarodnega sejma, kjer se mešajo vse barve in narodnosti. Malo je primerov, da bi se kakšen naseljenec v Šanghaju oženil z domačinko. Uprava v Šanghaju je, lahko 6e reče, dobra, in to ne samo po zaslugi Evropcev. Kitajci imajo izvrstno administracijo in so se v komunalni politiki tako izvežbali, da se lahko postavijo ob bok svojim evropskim kolegom iz mestnih svetov. Dosegli so s tem, da število kitajskih mestnih svetnikov tudi v evropski četrti stalno narašča. Tudi kitajska policija v Šanghaju zasluži polno priznanje. Mednarodne koncesije v Šanghaju imajo lastno policijo, ki šteje kakšnih GOOO mož. Oboroženi so s strojnicami, samokresi in karabinkami, torej zadostno preskrbljeni, da lahko zaščitijo osebno varnost in imetje stanovalcev v koncesijah. Z vojaškega stališča pa je ta četica premajhna, da bi mogla kljubovati morebitnemu japonskemu navalu. Končno ni to niti njen namen. Ampak dočim so se Japonci 1. 1932 zadovoljili s tem, da so bombardirali kitajska predmestja Šanghaja, nastaja zdaj popolnoma drugačen položaj. Okraji belih o prilikih zadnjega bombardementa niso ostali nedotaknjeni. Prav v tem je iskati zaskrbljenosti Anglije in Amerike, a tudi drugih držav, ki odvažajo svoje državljane na varno, da jim ohranijo vsaj življenje, če že ne morejo za-sigurati ostalih dobrin, ki so si jih stekli v velikem kitajskem mravljišču. Znanstveno delo na postaji Severni tečaj Neko poročilo sovjefeke polarna eksrpedi-cije na Severnem tečaju ugotavlja, dia znaša povprečna zračna temperatura v tem predelu zemlje v juliju 0.2 stopinj pod ničlo, najvišja temperatura pa 1.7 stopinje. Najnižja je znašala prejšnji mesec 2 stopinji pod ničla Ob koncu julija se Je 40 om debela Kleina plast popolnoma raztalila. Površina ledne plošč?, na kateri ima odprava svoje taborišče, se je raztalila in vsepovsod so nastala velika jezera sladke vode. Meritve morskih globin so pokazalo, da doseže Ledeni ocean tukaj skoraj globino 4400 m. V zadnjih desetih dmavih julija so ugotovili zelo očiten razvoj rastlinskega planktona v najvišjih morskih plasteh. Nekaj nenavadnega je bila rumeno rdeča barva nekega lednega polja, ki jo je povzročila rast mikroskopsko majhnih alg. V juliju so opazili nadallja v bližini taborišča galebe, 4. t m. pa se je prikazala medvedka z dvema mladičema. Smrt odkritelja duraluminija Umrl je dr. ing. Alfred Wilm, mož, ki je odkril duraluminij. Pokojnik je živel zadnja leta na svojem imenju od tega, kar mu je donatalo njegovo odkritje. Našel je idealno mešanico aluminija, ki je imela trdnost jekla, a samo tretjino njegove teže. Brez iznajdbe ing. Wilma bi danes ne imeli aeroplanov in zrakoplovov, s katerimi doseza sodobna tehnika vedno nove EskordA Od 25* avgusta 20 dnevno zdravljenje 1.400 dinarjev VSE vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na izbiro) hrana (v vsaki restavraciji a la carte) 2 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopelji velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komfort. — Kavarna. — Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). — Prospekte in navodila pošilja: Uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru). Dogodki na Daljnem vzhodu zbujajo spomin na admirala Aleksejeva, ki je bil za časa boksarske vstaje in potem pozneje med rusko-japonsko vojno carjev namestnik v Port Arturju. Adnrral Aleksejev je bil tedaj najmogočnejši mož na Daljnem vzhodu, bil je pravi vladar Vzhodne Sibirije in Mandžurije, močna vojska in mornarica mu je bila na razpolago in samo car mu je lahko kaj ukazal. L. 1916. je umrl in je zapustil 38 milijonov zLat:h rubljev, torej lep kup denarja. Bil je dovolj previden, da ga ni naložil v Petrogradu, temveč v New Yorku pri Morganu & Co. Po prevratu je ta ogromna vsota dalj časa ležala brez haska, ker se ni oglasil noben dedič. Končno sc je pojavil bivši petrograjski notar Aleksej Staricki in pokazal neko oporoko, k: jo je baje odkril genealog in strokovnjak za zapuščinska vprašanja Simeon Kazin. Po tej oporoki bi prejel Kazin, ki se je izdajal tudi za sorodnika Aleksejeva, 20 milijonov rubljev, notar milijon dve sto tisoč rubljev, ostanek pa bi šel v korist razn'h dobrodelnih hü drugih organizacij ruskih emigrantov, posebno bivših ruskih mornariških častn;kov, ki so raztreseni po vsem svetu. Ko je Mor-ganova banka natančno pregledala dokument, se ni branila denar oddati. Kazin js kmalu potem izginil s prizorišča, baje se je s svojim sinom preselil v Venezuelo, kjer uživa v miru svoje imetje. Notar Staricki pa je ostal v Parizu. Pripomniti je treba, da je razen teh dveh mož dobila sedem milijonov zlatih rubljev tudi neka prijateljica pokojnega admirala iz mladih let, Francozinja Vosfeldova, sedem milijonov rubljev, nekdanji njegov šofer, Vladimir Behan, pa je dobil milijon devet sto tisoč. Sedaj pa se je oglasil neki polkovnik Aleksejev, češ da je bila tista oporoka potvorjena. Sta-rickega so aretirali, a so ga potem zavoljo njegove visoke starosti — saj šteje danes 78 let — izpustili Pred pariškim kazenskim sodiščem so pravkar zaključili preiskavo v tej zadevi in v kratkem se bo vršila razprava, ki vzbuja v javnosti že sedaj veliko zanimanje. Strojevodji se je zmešalo Namesto naprej proti cilju, je prevažal vlak sem in tja po progi Tako zvani »severni ekspres« je prispel te dni v StocykhoLm z eno uro in dvajset minut zamude- Ljudje so, kakor običajno ob takšnih prilikah, mrmrali na glas, kmalu pa so zvedeli ,kako je prišlo do te, v severnih deželah sicer neobičajne zamude: strojevodja nekega tovornega vlaka na isti progi je bil nenadno zblaznel. Samo naključje je preprečilo nesrečo. Tovorni vlak se je odpeljal v redu ob 1. po polnoči s svoje izhodne postaje, ni pa dospel ob določenem času do naslednje postaje Ker niso mogli zvedeti, kaj se je zgodilo z vlakom, so mu poslali naproti garnituro, ki ga je našla na odprti progi, kjer je vozil izmenoma malo sem malo tja. Na vprašanje, zakaj tako vozi, je strojevodja tovornega vlaka odgovoril, da mora biti njegov stroj pač nekaj polomljen in je prosil za nadomestno lokomotivo. Ko je ta prispela, so jo priklopili pred vlak, odklopili pa so deset voz, ker so menili, da je vlak morda pretežak Začudili pa so se, ko je tudi nova lokomotiva vozila sem in tja- Šele sedaj so spoznali, da se je strojevodji zmešalo in so ga odstranili z njegovega mesta. Baš tedaj je privozll brzovlak, ki so ga mogli pravočasno ustaviti. London v razvalinah Kaj so pokazali zračni manevri nad angleško prestolnico če bi bili zračni manevri, ki so se odigrali v zadnjih nočeh nad Londonom, resnica, tedaj bi bili centrimi angleške zračne vojne sile v Hillingtonu, dalje veliki deli Londona in jugovzhodne Anglije danes kup kadečih se razvalin. Osemnajst krdel bombnikov je v «ni zadnjih noči ob 18. zapustilo svoja letališka, da bi obmetavalo 14 različnih ciljev z bombami- V štirih urah je bilo 30 zračnih napadov. Vreme je bilo za obram bo ugodno, kajti oblakov ni bilo na nebu in zrak je bil čist. Toda branilci so imeli napram napadalcem zelo težko stališče. Moderna tehnika - prekletstvo za človeka Razvrednotenje človeške osebnosti v očeh protestantskega teologa O duševnih stanjih povojnega človeka so napisali že mnogo pravilnega in nepravilnega. Preveliko število povojnih lju di, za katere v Evropi ni dela in življenjske možnosti, pomeni katastrofo z nedo-glednimi posledicami. Sedaj se je oglasil pod naglo vorn »Razvrednotenje človeka« o tem vprašanju tudi neki protestantski teolog, profesor strasbourškega vseučilišča Victor Monod, ki pravi med drugim: »V velikanovem telesu biva duša otroka, in niti ne dobro vzgojenega. Eden izmed glavnih vzrokov za duševno izroje-nost, za razvrednotenje človeka je v razvrednotenju človekovega dela po moderni tehniki. Stroj je postal človeštvu prekletstvo. Prej je bil človek v prvi vrsti »ho- mo faber«, delavec, ki si je sam koval svoje orodje- Na njegovo mesto se je prerinil stroj, ki odriva človeško delo in človeškega delavca. Od tega razvrednotenja človeštva je treba priti spet do vrednotenja človeka, a kako bi to dosegli, tegaMo nod sam ne ve Jasno povedati.« Vsekako je pravilno, če zahteva, da se morajo ponovno uveljaviti temeljne človeške vrednosti, in sicer ne samo socialne. Neki totalizmi v politiki pa prihajajo do razvrednotenja modernega človeka. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sedemstoletnico berlinskega mesta oznanjajo -""".!"*................." - * ; .:■>." . V' ^ " . . : - > W Sfili; ' f?1! - i ■ i Berlin proslavlja sedemstoletnico svojega obstoja — Ta dogodek oznanjajo po nemške prestolnice mline bobnarlce Proti londonskim ladjedelnicam so letala izvedla pet napadov, zelo hudo bi se ▼ resnem primeru godilo tudi velikemu državnemu skladišču bencina v Thames-Har venu in raznim letališčem Napadalci so napadli najmanj polovico obrambnih čet, še preden so mogle te siploh v svoje položaje .tako da bi bili bombni napadi, če bi šlo zares, nad vse učinkoviti. Huda avtomobilska nezgoda Blizu kraja Louvesc, departement Arde-che v Franciji, je te dni zdrknil v prepad avtobus s 30 otroci. Dva sta se ubila, cela vrsta pa je močno ranjenih. Za njimi ni sledu Bustd letalec Levanevski tn njegova tovtft» rida Levčenko ln Pobežlmov, ki so lzglnig na svoji tretji vožnji čez Severni tečaj S Amerike ANEKDOTA Adolf Men joti, sloviti filmski igraleo, je Ul v svoji mladosti več let preprost natakar. S težavo si je našel pot iz tega oko« Ija do filmskih ateljejev. Ko so ga nekoč ob začetku njegove ka» riero povabili k nekemu ameriškemu Kremi, mu je dejal neki gospod, ki je vedel aa njegovo preteklost: »Čestitam vam, dragi Menjou, toda ali veste, kako se je treba vesti v takšni hiti T Imam knjigo z naslovom: »Zakladnica bontona«. Da bi ne napravili kaj napačnega, vam jo rad posodim za nekoliko dni.« »Zelo lepo od vas,« Je menil Menjou, »vendar pa vaše ponudbe ne morem sprejeti.« »Zakaj ne?« Je vprašal drugI. »Zato, ker te knjige pač ne boste mogli pogrešati, « .« VSAK DAN ENA »Peter je dobil živčni šok.« »Kako se je to zgodilo?« »VeS, prišel je domov in je našel svojo ženo v naročju drugega moža. žena je rekla, da je njen brat iz Amerike — in Ml Ja zares 1« XTidepa Tegn) Rafael Sabatini* 40 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman »Gotovo si že slišala novice, o Fenzile. All se ti zde zadosten odgovor ?« Fenzile se je spustila nazaj na Marine bi ee pogledala v jeklenem zrcalu. »Zadosten odgovor?« je ponovila z brezmejnim posmehom. »Tako mi Alaha — da! Sakr el Bahir tvega ladjo in življenje dveh sto moslemov, da upleni dva sužnja. Dve sto bi jih moglo biti, če bi bili njegovi nameni pošteni.« »In drugega nisi sliäaäa?« » Seveda sem tudi älfiSala, da je na povratku po srečnem naključju opazil bogato naloženo frankov-sko ladjo in jo v tvojem imenu zajel.« »Po srečnem naMjučJu, misliš?« »Kako pa drugače?« Pobesila je zrcalo, in njene drzne oči so brez strahu prestregle pašev pogled. »Ali morda trdiš, da je spadalo to naključje v njegov načrt?« Asad je nagrbančil čel» ln se zamisüil. Spoznala je uspeh in ga takoj izrabila. »Samo srečen veter mu je prfmesél tega Holand-ca nai&proti, in po še srečnejšem naključju je imela ladja bogat tovor, ki ti zdaj slepi oči s pogledom na rialto fts Srago Ičamemje ter Jth zapira pravi namen njegove potì.« »Za pravi namen? Kaj hočeš reči?« NasmeUmlLa ee je kakor človek, ki vse ve, ln s tem prikrila svojo popolno nevednost. »Mene vprašaš, o bistroumni Asad? Ali niso tvoje oči bistrej-še ta trvoj razum predMJvejši od mojega? Ali Ü more ostati skrito, kar jaz dobro vidim? Kaj te je Sakr el Bahr res tako po babilonsko začaral?« Stopil je k nji ter Jo okrutno grabil za roko: »Njegov namen, babmica! Na dam z gnilobo tvoje duše!« S temno zariplim obrazom se je kljubovalno vzravnala. »Nočem govoriti!« »Nočeš? Tako mi Allaba, ženska — ali se drzneš kljubovati? Prebičati te dam! Vsa ta leta sem bil predober s teboj — tako dober, da si pozabile šibe, ki čakajo nepokorno ženo. Govori torej, preden ti meso zakrvavi — ali, če ti je bolj po duši, govori potem!« »Nočem! Le daj me privezati na desko. Nikoli več ne pride čez moje ustnice beseda o Sakr el Baihru.« A v tem je zaihtela. »O, vir mojega življenja, kako okrutno krivičen si z menoj! Ljubezen me žene, da ti povem, kar vidim, a moje plačilo je samo srd. To je preveč, tega ne prenesem!« Asad jo je nestrpno pahnil od sebe. »Kakšna nadloga je ženski jezik!« Izmodren od prejšnjih izkušenj, je s temi besedami zapustil sobo. Toda strup je bil zavdan in je počasi opravljal svoje delo. Glodal in glodal mu je v možganih in ga naoBB i dvomi Nertbfofiao ki beprfjem! Jlvo mu je tfefo v duši nezaupanje, Id se mu ni mogel upi-rati, ker ni imelo pcdšbati. Nemirno je čakal jutra in Sakr el Bahnovega prihoda. Toda to kal ga ni več z gorečim kopmenjem očeta, ki se pripravlja na vrnitev ljubljenega sinü. Ravnodušno je stopali Sakr el Bahr po zadnji palubi karake ter opazoval, kako jo v mestu počasi ugašala luč za lučjo. Mesec, ki se je dvigal više in više, je risal na pesku črne sence datelj-novih paüm in sutočasto štriečih minare tov. Rana sira Oliverja je bila zaceljena ; spet Ja bil tisti kakor zmerom. Pred dvema dnevoma je bil prvič stopil na palubo. Samo erikrajt je bil obfekal ujetnika. Kakor hitro je vstal z bolniške postelje, je pohitel k Rozamundi. Našel jo je bledo in zamišljeno, tedia nepotrtega diuha. Godblphini so bili trdovraitmi ljudje, in v Rozamundinem nežnem telesu je bivala moška duša. Ko je stopil v kabino, ga je začudeno pogledala. Naito je pobesila oči in sedela kakor kip, s komolci oprta na mizo, slepa za njegovo navzočnost in gluha za njegove besede. Na vsa odkritosrčna zatrdila, dia se že tìawno kesa svojega nepremišljenega dejanja, mu ni privoščila niti besedice odgovora, Prepadem se je gri-zel v ustnice, a počasi mu je vzkipefl v srcu gnev. Molče je odšel. Nato je obiskal brata in nekaj trenutkov brez besede zrl na shujšani in zbegani kup nesreče, ki je, v svesti si krivde, skrčen ležal pred njim. Ko Je zdaj v meeeBtat stopal sem ter tja, je pri-lezla po lestvici temna poetava, »Sir Oliver!« Je tiho zaklioail glas. Jasper Leigh je bfl tisti, ki ga je tako pozdravi®. >Prid5 gor!« je zaldical Safer el Bahr. Ko Je stal možak pred njim, je nadaljeval: »že enferat sem ti rekel, da sdirà Oliverja ni več. Zdaj sem Oliver reis ali Sakr efl Bahr, pravovernik iz hiše prerofcove. Nu, kaj žeiiš?« »AH vam nisem zvesto ta dobro služil?« j» vprašal kapitan. »Kdo pravi, da ne?« »Nihče, a tudi priznal ni nihče. Ko ste ranjeni ležali spodaj, bi vas bil kaj lahko iadal. Nič drugega mi ne bi bilo treba kakor zapeljati obe ladji v ustje Taja.« »Pri tisti priči bi te bfli na kose raztrgal,« je oporekel Sakr el Bahr. »Nu, in če bi bil plui täk ob kopnini im Izpostavil ladji zaplembi?« »Da U postal spet suženj na g&Seji katoliškega veličanstva? A eaj prisiam, da si bdi zvest. Svoj deil pogodbe si izpoiLnil. Bodi prepričan, da izpolnim tudi jaz svojega,« »To verjamem; a vaša pogodbena dolžnost Je, da me pošljete v domovino.« »Nu?« »Nèkaj je hudo: sam ne vem, kje je mk>Ja domovina ki kje sem po vseh teh letih še doma. Če me vi odslovite, bom kakor pes brez gospodarja.« »Nu, kaj pa naj storim e teboj ?« Cultural pregled O novinarskem jeziku Prispevek k razstavi slovenskega novinarstva Stalno se ponavljajo očitki: Časnikarji nam kvarijo jezik! Ce bi verjeli poklicnim in nepoklicnim varuhom in čistilcem našega jezika, bi morali dopustiti, da je jezik današnjih dnevnikov mnogo slabši kakor je bil v osemdesetih hi devetdesetih Ip.tih. Primerjanje tedanjih in današnjih tdnikov in podlistkov nas z nekimi iz-"inami, ki so same ob sebi umevne, ne prepričuje o popolni pravilnosti in pravičnosti teh obtožb. Priznati je treba to-le: Jezik, kakor so ga pisali naši predniki v redakcijah slovenskih dnevnikov, je bil bližji ljudski govorici, namreč jeziku kmečkega ljudstva. Po svoji frazeologiji je bil bolj domač, zato tudi nekam raskav in okoren. Današnji časniški jezik je mnogo bolj gibčen, pojmovno neprimerno Širši, bolj niansiran in frazeološko bogatejši; res je pa, da je manj enoten, manj domaČ, skoraj bi rekli: svetovljansko pobaivan in znatno bolj individualen, kakor je bil novinarski jezik Tomšiča in Jurčiča. Tudi literarni jezik, kakor ga pišejo naši najboljši pesniki, pripovedniki in prevajalci, kaže podobne spremembe. Tisti, ki se jim zdi kmečko ljustvo najlegitimnejši stvarjalec narodnega jezika in «1 se venomer vprašujejo, kako bi to. kmet povedal, so v skrbeh celò gleite jezika v slovstvenih delih, ki so pri vsakem narodu najvišja jezikovna stvaritev. Tam se zdi sleherna fraza, v^ako oblikovanje stavka, ki ne ustreza ritmu in barvi ljudske govorice, neodjjustljivo pačenje in greh zoper narodni y<;zik in duha. že v^krat je bilo povedano tudi pri nas, da ii>iajo jezikovni pojavi poleg svoje filo-l^gije tudi svojo sociologijo, in prav o nji poklicni jezikoslovci kaj malo razmišljajo. Jezik, kakor je bil v knjigah in še bolj v listih sredi 19. stoletja tja do konca stoletja, je v očitnem odnosu s tedanjo strukturo slovenske družbe. Bili smo izrazito kmečki narod z izobraženstvom, kl je skoraj brez izjeme prihajalo izpod slamnate strehe; kar je bilo našega meščanstva, je tolikanj podlegalo vplivu nemške kulture, da ni moglo imeti večjega in koristnejšega vpliva na naše slovstvo in naš jezik. Večja diferencija slovenske družbe se je začela šele z novim stoletjem in je po prevratu dobila take oblike, da ni čuda, če so se pojavljali tudi na področju duhovne kulture kaj nenavadni odmevi. Skratka: pod vplivom velike zgodovinske spremembe je ves družabni razvoj postal hitrejši in vanj so posegle nove kulturno-gravitacij-ske, politične in gospodarske sile. Pri ocenjevanju jezika kot sploSnega pojava je treba torej upoštevati njegovo sociologijo, ne pa samo filologijo. Slovenski pisatelj in novinar sta v prejšnji dobi zajemala besedišče, frazeologijo, ritem jezika iz kmečkega ljudstva, podlegala sta pa tudi vplivu nemščine, ki je pri nas absolutno prevladovala in s katero je izobraženec prihajal v vsakdanje stike. Res je, da se je zoper jezikovni vpliv nemščine, ki je močno okužil ljudsko govorico v mestih in trgih, dvignil slovenski purizem in da je bilo v količkaj dobrem slovenskem spisu manj germanizmov, kakor jih je dandanes in kakor jih celo dopušča najnovejši »Slovenski pravopis«. Toda nemščina, drugi jezik slovenskega izobraženca, je vendarle vplivala na sistem mišljenja in izražanja, kakor vpliva pri slehernem človeku vsak tuj jezik, če ga redno rabi — čeprav samo kot štivo. Po prevratu se je izvršil ali celò dovršil sociološki proces diferenciranja slovenske družbe in v tvorno kulturno življenje so stopile ne le meščanske plasti, marveč tudi delavstvo. Kmečko jedro naroda je ostalo, toda ni več res, da bi bila samo kmečka govorica jezikovno merilo; z razvojem družbe in zlasti z razvojem mest in industrijskih središč nastajajo poleg novih stanov tudi nova torišča jezikovnega razvoja. Meščan in delavec vnašata vanj svoj argot, in nekaj tega vedno uhaja tudi v literarni jezik, kajti jezika ni mogoče nikdar petrificirati. Književni jezik je izrazito kulturna tvorba; v njem se odražajo ne samo za preteklost, marveč tudi za sedanjost vse sociološko obstoječe narodove plasti, ki se udeležujejo kulture. Skratka: S prevratom je slovenski jezik dokončno prelomil s svojim sinovsko ponižnim odnosom do kmeta. Nastala je potreba preureditve nazora o jeziku. V tem prehodnem stanju smo še vedno. Poleg nastanka širše sociološke osnove našega pismenega jezika se je zgodilo še nekaj, kar bistveno vpliva na razvoj jezika in književnosti. Prenehala je izključna, kar slepilna premoč nemškega kulturnega vzor ca; naša, prej enotna kulturna usmerjenost se je razbila. Dandanes imamo že mnogo ljudi, ki redkeje prebirajo nemške knjige, zato pa pridno čitajo francoske, angleške in druge. Izginja tudi tisti tip hejslovanov, ki niso praktične otaMsM nobenega gru« gega slovanskega jezika ln so se s panslavisti drugih slovanskih narodov sporazumevali v nemščini. Obzorja so se odprla mnogo širše, kakor so bila odprta kdaj pri nas; dotok tujih vplivov morda ni večji, a je mnogostranski in v marsičem globlji. Naši listi in obzorniki kažejo v svojih stolpcih širšo razglednost kakor kdaj prej. To ni vplivalo samo na občo kuturo, marveč vidno vpliva tudi na jezikovne zadeve, na stil itd. Uvaževati je treba vpliv srb-skohrvatskega jezika, ki je bil nekoč umeten, hoten in oseben, danes se pa oba jezika neizprosno srečujeta na istem torišču politične in gospodarske usode. Vse umetne ograje so prav tako brezplodne, kakor še bolj umetni in kulturno sterilni poskusi jezikovnega spajanja, ki so zdaj že za nami. O potrebi novega nazora 0 jeziku je pri nas pisal B. Vodušek (»Krog«, str. 66 —76) in prepričevalno opozoril na njegovo sociologijo in kulturno problematiko v zvezi s spremembami, ki so nastopile z diferenciacijo slovenske družbe. Vprašanje »novinarskega jezika« je prav posebno zavozlano s temi spremembami. Bolj kakor vsi drugi jezikovni izrazi kaže jezik v listih očitne znake družabnega pre-snavljanja in z njim zvezane neuravnove-šenostl. Ne smemo pozabiti, da slovenskega jezika glede njegove stabilnosti in literarna podlage ni mogoče primerjati s češkim, kaj šele s francoskim jezikom, kajti jezik doseza neko relativno stabilnost šele z dolgoletno tradicijo na bolj ali manj ustaljeni socialni in nacionalni podlagi. Francoski novinar lažje piše svoj jezik pravilno, enotno in elegantno, ker ima pod seboj trdnejša jezikovna tla. Pri nas so si sami jezikoslovci v laseh zaradi nekih •vprašanj, ki so drugod že zdavnaj urejena. Slovenci tudi nismo imeli v preteklosti velikih novinarjev, kakor na pr. Čehi Hav-lička; še to, kar so napisali naši vodilni publicisti, ni zbrano niti v skromno antologijo. Novinarstvo ima svojo tipično stilistiko, svojo frazeologijo, svoja posebna pravila dobrega pisanja, toda povsod drugod imajo za to priročnike, vzorno literaturo, samo slovenskemu novinarju primanjkujejo najnujnejša teoretična oporišča. O slabem novinarskem jeziku tožijo tudi pri drugih narodih, češkem lingvističnem časopisu »Slovo a slovesnost« (II., str. 114—120) je izšel o teh vprašanjih članek G. Wintra, ki predvsem ugotavlja, da ima novinarski jezik svojo sociologijo in svoje ' značilnosti, ki ga ločijo od jezika v obzornikih in v knjigah, če odštejemo izobrazbene pomanjkljivosti novinarjev in iz njih izhajajoče jezikovne napake, ostajajo še vedno tipični pogoji novinarskega pisanja, ki nujno vplivajo na kvaliteto stila. Dobršen del teh pogojev ali celo ovir ni obstojal v času naših prednikov. Predvsem mora današnji novinar poročati kar najhitreje in kar najkrajše, če pravi Winter, da je češčina za to funkcijo manj zrela kakor frazeološko mnogo boli diferencirani in ustaljeni zapadni jeziki, ali ne velja to še v večji meri za slovenski jezik? Drusrič: novinarski jezik mora biti praviloma živ, zelo gibčen in prilagodljiv: mora. se v hipu odločiti pred jezikovnimi problemi, ki bi zahtevali počasnih in temeljitih razmišljanj akademikov. Ne gre pa samo za terminološke težkoče, marveč tudi za sporna vprašanja pregibanja tujk, ki zanje nimamo nadomestila (kako so v zadregi medicinci, je nedavno dobro povedal dr. Cernič). Tu imamo še vrsto vprašanj, ki jih niso dokončno rešili niti filologi zase: ne na Češkem, še manj pri nas. Potreba kratkega izražanja stavi ieziku čedalje večje zahteve. Prav ima G. Winter, ko poudarja vpliv hitrosti novinarskega dela na jezik v listih: novinar ne utegne razmišljati in iskati, ne more — kakor Flaubert — presedeti ves dan za mizo zaradi desetih dovršenih stavkov, ki o njih potlej trdi kakšen A. Gide, da prav za prav — niso dovršeni. Naposled je pri nas in pri Cehih nemàlega pomena dejstvo, da novinar večidel obdeluje tuje-je-zično gradivo in da so naše redakcije pravo pribeževališče poliglotov, česar v redakcijah velikih francoskih in angleških dnevnikih ne srečujemo. To poliglotstvo nikakor ne koristi vzornemu pisanju domačega jezika, če novinar ne prebira neprestano najboljših domačih literarnih del in se sam ne bavi z vprašanji domače stilistike in jezika. Vprašanje novinarskega jezika je pri nas v zvezi s splošnim nazorom o jeziku in z njegovim splošnim stanjem; nedvomno smo sedaj v dobi, ko se stavijo slovenskemu jeziku večje zahteve kakor kdaj prej in ko je njegova podlaga zopet močno razgibana, čeprav v drugem smislu kakor za Levstikovih časov. Takrat je šlo še za temelje; dgjies gre že za streho: v tem je Eelik razloček. Ta izvajanja nikakor ne- čejo opravičevati novinarskih slabosti in grehov zoper jezik, toda preden sodimo in obsojamo, si moramo biti na jasnem glede celotnega kompleksa jezikovnih vprašanj. Tu čakajo naše jezikoslovce še velike naloge, a nič manjše tudi pesnike in pisatelje, pa celo novinarje. Naš jezik še čaka ustalitve, in najnovejši poskusi s »Slovenskim pravopisom« so samo prvi korak k smotru, ki bo dosežen s ustalitvijo vseh socioloških in kulturnih temeljev jezika. Treba bo rešiti še mnogo vprašanj. —o. Zapiski POLJSKA KNJIŽEVNOST V L. 1936 Pravkar izišli »Rocznik Literacki«, ki ga je izdal v redakciji Zofie Szmydtowe »Instytut Literacki« v Varšavi, prinaša pregled poljske književnosti v minulem letu. Iz podrobnega poročila o tej publikaciji v »Gazeti polski« z dne 4. t. m. posnemamo nekatere podatke: Bilanca, kakor jo nudi Rocznik Literacki«, nikakor ni deficitna. V poeziji so izdali nove knjige Staff (»Barwa miodu«), Lešmian (»Napoj cienisty«), Tuwim (»Trešč gorejaha), Wiersyiiski (Wolnošč tragiezna«) in Illakowiczówna (»Slovik litewski«). Tem starejšim predstaviteljem poljske so se pridružili še mladi pesniki Chechowicz, Lobodowski, Milosz. Dve izmed teh resnih pesniških zbirk sta dobili nagrado. Medtem ko so lani v poeziji prednjačili sami znani pesniki in se ni pojavil z zbirko noben pomembnejši začetnik, je bilo v prozi dokaj drugače. Izmed spisov znanih pisateljev so samo trije opozorili nase (»Neibo w plomieniach« Parandowskega, >:Mlyn nad Utrata« Iwaskiewicza in »Kran-zowie i inni« Naglerowe). Zato je pa nastopilo tem več mladih začetnikov; nekateri njihovi spisi so bili sprejeti z velikim zanimanjem. Med njimi je treba omeniti zlasti spise Tadeusza Breze, Stefana Ot-winowskega, Jerzeja Andrzejevskega in St. Worcella. Leto 1936 je bilo v tem pogledu samo nadaljevanje prejšnjih let, in tudi letos narašča produkcija mladih pisateljev kar od meseca do meseca. Zelo slabo se je lani odrezala izvirna dramatska literatura. Edino pomembnejše delo je Iwaskiewiczeva ljudska igra »Lato w Nohant«. živahno so napredovale izdaje starejših pisateljev. Tako je bila lani dovršena izdaja zbranih spisov B. Prusa in začeta izdaja zbranega dela E. Orzeszkowe in Brzozowskega. Pojavil se je nov zvezek državne izdaje spisov Mickiewicza. Staro-poljsko poezijo predstavljata dve veliki knjigi »štiri stare poljske igre« v izdaji J. Tuwina in izbor poljske meščanske lirike. O prevodni literaturi nima »Rocznik Literacki« posebno ugodnega mnenja; referenti raznih literatur očitajo prevajalcem, da so prevajali zgolj slučajno izbrana dela in da ne kažejo zadostnega jezikovnega znanja. Najpomembnejši izmed lanskih prevodov je prvi zvezek dela M. Prousta »A la repherche du Temps per-du«. Največ prevaj^n pesnik je bil lani na Poljskem Horacij. Izmed literarno-znanstvenih knjig lanske žetve je treba omeniti M. Kridla uvod v raziskavanje literarnega dela (»Vstep do badan nad dzielem literackim«) in R. Inga T»dena »O pozna wan ju dziela literacki-ego«, dalje W. ZAVodziOskega prvi zvezek »Zarysu wersyfikacji polskiej« in K. Troczyóskega govor o »Elementih pesniških form«. Izmed literarnih monografij je vredna pozornosti J. Ujejskega knjiga »O Konradzie Korzeniowskim«, dalje dva spisa o žeromskem in tretji zvezek Cza-ehowskega poljske slovstvene zgodovine (»Obraz wspólczesnej literatury polskiej«). Koncert Ciril-Metpdovega katedralnega zbora v Ljubljani. Kakor izvemo, bo otvoril letošnjo koncertno sezono v prvih dneh oktobra Oiril-Metodov katedralnj 7.1 x>r iz Zagreba 8 koncertom y Unionu. Ze pred leti je pokazal zbor svojo visoko pevsko kulturo s programom cerkvenih pesmi po vzhodnem obredu. Med tem se je zbor znatno izpopolnil. Letos v maju je nastopil v Rimu, kjer je imel tako velik uspeh, da so ga taikoj angažirali za osem koncertov v Italiji, ki jih lx> absolviral feibruarja prili. 1. Z velikini uspehom je koncertiral tudi v Parizu in v Bernu. V Ljubljani namerava izvajati program letošnjih inozemskih koncertov. Filozofija in politika. Cesiké elovo« je priobčilo 17. t. m. uvodnik »Mej filozofi« iz peresa tiniv. prof. dr. J B. Kozaka. Pisec, ki je profesor teoretične filozofije na Karlovi univerzi in obenem aktiven politik, glosira pariški filozofski kongres s _ politične strani. Predvsem ugotavlja, da je tudi na pariškem kongresu vladalo politično ozračje, kar je umljivo, kajti, »poslanstvo filozofije ni dandanes samo znanstveno, marveč tudi politično«. Toda ne jemljimo te besede v smislu kakšne strankarske politike. Vodi se neizmeren boj za svobodo mišljenja za pravice duha, prepričanja in vere. Je to hkrati boj zoper trganje vezi, ki jih pleteta med narodi in razredi človečnost in kult resnice. Kjer so izgubili to bitko, tam je šlo vse v prepad: filozofija in znanost. Sleherna diktatura pokrije duhovno življenje s silno plastjo le.da, ia, boj 2.0- per veako miselno gibanje, ki ni zaukazano od zgoraj, postane kaj kmalu poglavitna skrb države. PoMej pa odločujejo o filozofiji lažnivi agitatorji, o vedi ignoranti in o umetnosti kiča rji«. Prof. J. B. Kozak za-trju.ie> da se je na pariškem filozofskem kongresu pokazalo močno sodelovanje in velika idejna gotovost demokratičnih filozofov. Filozofsko pomeni to: Nastaja močno združevanje duhov na fronti resnice in človečnosti TOper rasno in nacionalistično mistiko, zoper nesvobodo, zoper propagande, ki so ei postavile laž za najvišji smoter. Pisec tudi ugotavlja kot dober znak tesno sodelovanje med češkimfi in nemškimi filozofi iz Češkoslovaške. Wernerjeva drama »Ljudje na ledeni plošči«, ki je imela lep uspeh tudi v Ljubljani in drugod, je bila pravkar prepovedana za vso Italijo. S P o T Jadranski pokal pride v Ljubljano Splošna bilanca letošnjega tekmovanja Udeleženci tekmovanja za Jadranski pokal: Triestina iz Trsta ter domači trije najboljši plavalni klubi: Ilirija (Ljubljana), Jadran (Split) in Viktorija (Sušak) so za letos zaključili svoje borbe. Že v predzadnjem kolu je bilo očitno, da bo prva Ilirija in je šlo le za razvrstitev med Jadranom in Viktorijo, ki je bila najresnejsi kandidat za tretje mesto. — Celo druga bi še mogla biti, če (!) bi ona premagala Jadran tako, kakor je sedaj on njo. — Baš ta usodni >čec, je prekrižal marsikak račun v pravkar zaključenem letošnjem tekmovanju za pokal, ki ga letos poklanja zmagovalcu su-šaška občina. — Dobimo ga v Ljubljano in ker ni prehoden, ostane tu. Ilirija ga je zaslužila pošteno in v trdih borbah, celo nadmočnih nasprotnikov. — Statistika Morda se bo kdo ustrašil, da se nameravamo igrati s številkami, ko pregledujemo končni obračun za 1. 1937. — Statistika pa je vendar zelo zanimiva stvar. Tudi v jadranskem »čupu« zgovorno kaže, da zmaga boljši čeprav se v športni politiki zgode pogoste nerodnosti. Točke povedo mnogo, zato ne moremo preko njih. Če bi bili tudi ßportni sodniki nezmotljivi, potem bi bilo pač vse drugače. Sedaj, ko so pred nami dejstva, opremljena z imeni in številkami točk, bomo pač zgradili pregled nanje. Zavedamo se pa tri tem, da je mnogo lažje sestavljati bilanco številk kakor pa jih dosegati. Oglejmo si torej te Številke, ki niso le mrtvi znaki. Napor treningov, ogromna volja in pri borbi opravljeno delo — to daje točkam vseh tekmovanj pravi smisel in vsebino, da ožive. Take šele postanejo zanimive. Na to pa pogosto pozabljamo, zato si sami kratimo pravi užitek, zato le redko razumemo tekmovalce, ki dajejo številkam življenje. Jadranski pokal! Eto številk: 4 klubi so tekmovali medseboj vsak z vsakim po dvakrat Skupno 12 tekem. Vsaka tekma je po enakem sporedu obsegala 9 panog. Na razpolago je bilo torej 9 krat 12 prvih mest. Teh 108 zmag so si porazdelili takole: zmagovalec Ilirija 32 (16 + 16), drugopla-sirana Triestina 27 (11 + 16), Jadran kot tretji 26 (11 + 15) in Viktorija ki je ostala zadnja 23 (16 + 7). — Točke pa po istem vrstnem redu: I. 355; T. 320; J. 314 in V. 308. — Zaradi raznih odločitev (diskvalifikacije in dr.) je skupno število vseh točk za 12 manjše kolikor bi znesel zmnožek 12 krat 109. — Posamezni uspehi posebno prvakov, bi morali deliti na dva dela, v sladki in morski vodi. Edino Ilirija je od vseh štirih udeležencev imela predpisan bazen, kjer so se mogli priznati najboljši uspehi kot novi rekordi. — V treh tekmah prvega kola, ki jih je Ilirija odigrala doma, sta tudi bila zrušena dva rekorda, oba po juniorkah. Mala Splitčanka Beara je na 100 prosto znižala od 1:16.2 na 1:15.6, Sušačanka Smolikova pa na 100 hrbtno «d 1:28 na 1:25.9. — To je oficielni izkupiček rekordov v tem tekmovanju. — V morski vodi pa so bili kar po večkrat zboljša-ni še mnogi drugi. Po vrsti. — 400 prosto moški: rekord 5:24 (Defilipis, ZPK); zbolj-šan skupno osemkrat od domačih tj. jugoslovanskih tekmovalcev Mini (V), inž. Gaz-zari (J,) Mihalek (I.) in dvakrat od gostov (Schipizza). 200 prsno moški; rekord 2:57.6 (Cerar, L); zboljšal ga je sam Cerar petkrat, najboljše celo na 2:52.2, — tega na Sušaku. 100 hrbtno moški: rekord 1:11.4 (Wilfan, I). 100 prosto moški: rekord 1:00.1 (Wilfan, I). Oba sta ostala nedotaknjena. 100 hrbtno ženske: rekord 1:28 (Wimmer, V). Zboljšan enkrat po Smoliko-vi (V.) na veljaven čas 1:26.9. 100 prsno ženske: rekord 1:33.4 (VVimmer, V.). Naš jè ostal, italijanskega pa je Wernerjeva (Ilirija) kar trikrat nadkrilila. 100 prosto ženske: rekord 1:16.2 (Laninret I.). Zboljšan petkrat po Bearovi, enkrat po Petko-vičevi (obe J.); veljavno na 1:15.6 Beara v Ljubljani. — V tej disciplini je padel tudi stari italijanski rekord in brani novega Lokarjeva (T.) z 1:15.2. Štafeta 4 X 200 moški: rekord 9:47 (drž. reprez.); enkrat ga je zboljšala Ilirija na 9:41.2 toda — na Sušaku. Štafeta 4 X 50 ženske: rekord 2:19 (J.); zboljšale štirikrat Jadranašice same — vendar vselej v morski vodi. Še besedo o zmagovalcih posameznih disciplin. Tu dajmo prednost damam. Največkrat je smagala Bearova (J.). « 9 krat, sledijo: Smolik (V.) 8, Werner (I.) 5, Lokar (T.) 4, Škerl (T.) 3, sestri Prekop M. in H. (T.) po 2 in s po eno zmago: Fine in Kržan (obe 1.) ter Ruzzier (T.). Skupno 36 prvih mest. — Moških prvih mest (obakrat brez štafet) je bilo 48. Tu je največkrat zmagal Sohipizza (T.) 8 iz 11 nastopov, sledita Cerer (I.) in inž. Gazzari (J.) po 6, Fritsch (I) 5, Wilfan (I.) in Mini (V.) po 4, Schell (I.) 3, dalje po 2: Grkinič in Bezjak (oba V.), Berteti (T.) in Matošič (J.) ter s po eno zmago Mihalek (I.), Vidmar (V.), Bacchi (T.) ter Stocker (V.) — če upoštevamo pri številu zmag še število nastopov, sta bila med vsemi najuspešnejša vsekakor odlična Wernerjeva in Cerer (oba (I.), ki sta zmagala v vseh svojih nastopih. Vsi drugi tekmovalci pa so nastopili po 'večkrat kolikor je število njihovih zmag. Za zaključek še besedo o štafetah. — Tu je bila ua 4 X 200 m moška štafeta, Ilirije v vseli $estih nastopih prva. sledijo pa J. 3, V. 2 in T. 1. V ženski štafeti 4 X 50 m pa so glavile enako 6 zmag odlične Jadranašice preci Viktorijo in Triestino s po 3 zmagami, dočim so Ilirijanke tu povsem odpovedal*. — Letošnji prvak Ilirija je po pregledu končnih uspehov postavil v vseh točkah zelo kvalitetne tekmovalce in tvoril v celoti tako hosnogeno enoto, da je njegova zmaga povsem zaslužena in tudi toliko prepričevalna, da smemo trditi, da je Ilirija s tem postala tudi moralno prvak Jugoslavije v plavanjik —Mr, V nekaj vrstah Enajatorica dunajskega Floridsdorfer AC, ki zdaj že drugi teden gostuje po Jugoslaviji, je v torek igrala v Borovu proti tamkajšnji Bati, Domačini so zmagali s 3:1 (1:0). Zanimivo je, da je to dunajsko moštvo v vseh tekmah v Zagrebu in v Beogradu ter zdaj nazadnje tudi v provinci odrezalo zelo slabo, spravilo pa je efektno in zelo dragoceno zmago nad BSK v Beogradu samem. Nedeljsko tekmo med Concordi jo ln Ljubljrio v Zagrebu bo sodil beograjski sodnik Kosta Ninkovič, njegov namestnik pa je Popovič. Za inozemske «odnike so zaprosili Bask in Hašk, ki bosta dobila madžarskega, ter Hajduk in BSK, ki bosta imela avstrijskega sodnika. Splitski Hajduk igra dne 5. septembra prijateljsko nogometno tekmo z FC Ro-mo v Rimu. Splifani pripravljajo za ta dan tudi izlet klubovih prijateljev v italijansko prestolnico. Spor v našem plavalnem športu med savezom in ligaši, torej Ilirijo, Viktorijo in Jadranom, se vedno bolj poostruje. Ilirija je sicer v zadnjem času dobila brzojavni poziv, naj pošlje svoje plavače na izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance v Dubrovnik, vendar se temu pozivu zaenkrat ni mogla odzvati, ker je vprašanje stroškov za to pot in bivanje plavačev v Dubrovniku savez popolnoma preskočil, čeprav se bo morda našel način, da bomo dobili dostojno drž. reprezentanco in nas važno srečanje med češkoslovaško in Jugoslavijo spet ne bo postavilo v čudno luč pred ostalim športnim svetom, eno je gotovo že zdaj, da bosta ta dva tabora (JNS in liga) v bodoče težko dalje živela in uspešno delovala v okviru sedaj veljavnih pravil in pravilnikov. O razvoju dogodkov v tem nepotrebnem in škodljivem sporu bomo še pisali. Dirkati kolesarji, ki bodo v nedeljo, 29. t. m. nastopili na medklubskih kolesarskih dirkah na dirkališču, se opozarjajo, da morajo biti pravilno verificirani za letošnje leto, ker sicer ne fcodo smeli na tekmovanje. Seveda se to na nanaša na novince niti na kolesarje-turiste in pa kolesarke, pri katerih tudi klubska pripradnost ne pride v poštev. Prav tako se opozarjajo dirkači, ki mislijo nastopiti v 9. točki že objavljenega programa (t. j. v dirki s fingira-nimi defekti), naj prinesejo s seboj krilne matice za zamenjavo navadnih pri zadnjem kolesu (tudi ključ je pri tej operaciji potreben!) in pa rezervni tubolar. SK Slavija. Drevi ob 20. v restavraciji j>Marinšek« izredna odborova seja. Ker je seja izredno važna, in bo najbrže kmalu tudi izredni olčni zbor, naj bodo vsi odborniki ločni. Vsi igralci brez izjeme naj vrnejo opremo, zaradi popravila. Vabljeni eo tudi prijatelji in ^portai d^la^ »JUTRO« Si 192 CEHE MALIM OGLASOM P» 60 par a» besed* Dta fc— davka m «Oc oglas te enkratno pristojbino Dia za «fro aH dajanje naslovov plačajo mal, kl IHeJo ■tožb. Najmanjši sneaek aa enkratna ebjavo oglase Din 12<—» Dopisi Ia ftenttve m suraämajo pe Din 8*— n vsako besedo. Dto S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 6^-» a «fro aH dajanja naslovov. Najmanjši znesek ca enkratne objavo oglasa Din ZO^-% Vsi ostali oglasi se zaraftmaJo po Din L— ca besedo, Din JL— davka ■a veak oglas in enkratno pristojbino Dtn 0.— aa šifro ali dajanje 8 Ponudbam na &fre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Ogl annega oddelka »Jutra« TlSea 9 . _______ odgovor, priložita >' ▼ Zflflmfcafl 2etrtefc 15». VÜL 1937 ▼ao priatojbine aa mala oglase ja inaiati pri predaji naročila, aaimrna jih je vpaalati ▼ pismu obenem a naročilom, ali pa po poitni položnici na éekovni račun, Ljubljana, štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjaka pristojbina Din 5.—, Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek jvJntra", LJnhljana, Službo dobi Beseda 1 Dta. (U»ek 8 Dta. ta šifro «U dajanje aseiar» I Din. Najm»njil neeek 17 Dta. . Nepaserko kurjeno sa pletenine apre] me takoj Franc Kos, Židovska ul. 5. 20506-1 Spremljevalec ma tovorni avto v iiemžko Avstrijo. Lahko toni ia-fetnik. Potni list potreoen. Vizum preskrbi podje.je. Ponudbe na podr. Jut"», v Mariboru pod »Izvoz«. 20586-1 Dobro kuharico «pret.no, varčno, sretfnje starosti sprejmem za go stilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 00570-3 Samostojno kuharico srednje starosti, pošteno, marljivo in štedljivo, katera je dobra gospodinja, sprejme takoj v stali' 3 službo restavracija »LAVICA«, v Somborn, blizu Zagreba. 20567-1 Gospodinja popolnoma vajena vsega g «podr n jstva., želi mt-ta pri boljšem samostojnem gospodu ali v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja«. 20322-a fffifflilffll Vsaka beseda 00 par. da ▼ek 8 Dn. u 5'iro Ji da Janj» naslov* B Dia; najmanjši tnesek 13 Din. Marljiva sobarica smožna slovenskega in nemškega jeziika, išče službe. Cenjene dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena moč«. 20587-2 Vajenci(ke) Beseda 1 Din, davek 3 Dtn. za šifro ali lajanje oa*lova B Din. Najmanjäl tneaek 17 Din. Vajenca močnega, pridnega in poštenega sprejmem v parno pekarno. — Josip Lavtižar, Kranjska gora. 20478-41 Pekovskega vajenca sprejmem takoj. — Ferdo Stanič, pekovski mojstei Črnomelj. 20551-44 mm £e»eda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Koroške brusnice (Preiselbeer) dnevna sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče Koroško. 19513-33 Vino dobro, bele belokranjsko, prodam 25 hI in 100 1 sli-vovice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vino«. 20555-33 Avto, moto Bea«da i Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanj« tneaek 17 Din. DKW motocikli nova pošiljka je prispela Motor-Import dr. z. o. z. LJubljana, Tjrševa c. 35 20249 10 Motorno kolo NSU 97 ccm, 3 HP, vože- no 300 km, poceni naprodaj. Na ogled mehanična delavnica Mirko Nardin Poljanska e. 31. 20678-10 Pohištvo Beeeda 1 Din davek 8 Dtn. ta Silno aia dajanja nasiera 5 Din. Najmanj« tnesek 17 Din. Sperane spalnice T oretovi "mrtaciji prodam icoakurenfnd o n' af»-zars'vo »Ličen« Celovška c. 2T0 205S2-J2 Glasbila Beseda 1 Dtn, davek 8 Din. za Sifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj« tnessk 17 Din. Diatonično i harmonike 3vrstno, prodam. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 20549-36 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237 16 f Dva dijaka nKJeiolca ti Mjle rodbin«, sprejmem na dobra brano ter tračno ta solnčn« stanovanje r centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri nSenjn ter strogo nadzorstvo. Naslov t Tseb poslovslnicsh Jutra. 19642-22 W3BBSB HHB Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. HHMOHBBaHB Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, H pošljejo znamke za 3 diru Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Sifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motor na upojni plin (Sauggasmocor) 40 do 60 IIP, v dobrem stanju kupimo. — Piamene ponudbe pod »47127« na Publicitas, Zagreb. 20553-29 Kupim Beseda 1 Din, davek S Din za Sifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanj« tnesek 17 Din. 200 trnjevih sadik (gleditseb i, Christusdorn) za živo mejo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnje«. 20516-7 Stare traverze dobro ohranjene, 4 komade 7.50 d« 8 m dolžine, višina 24, profu 14-15. kupim. Ponudbe pod »Traverze« na ogl. odd. Jutra. 20506-7 fSSSBi Beeeda 1 Din. davek 8 Dtn. za šifro ali dajanje naslova 8 Din. Nsjmanj« tneaek 17 Dta. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje T a o v £ I m oafkulintneje po najvSji ceni tako) v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnov» al. 14. Telefon J5-10 »16 Kdo bi prodal hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske do 35.000 Din na vknjižbo za polno vrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — •Vrednost nad 150.000 Din« 20583-.16 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine i-mmmx |ii«iiSrs iÜfrjmSÖK?;!iiiäf iiiUlisSiii'JSnüliR ••^»»■jMSKiiišrj.; llisäs^iillj»'' öüSiliHHigiH rV.SF^iaiyj 85 Potolažim jo, sod pristavim in zlezem nanj. Nato se primem za rob okna in se potegnem kvišku. S čevlji praskam po vratih, pa mi ni mar. Posreči se mi, da se vzpnem na okno. Do tod je šlo vse po sreči. Beseda 1 Din. davek 8 Din. zs Sifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmaojSi tneaek 17 Din. Večje število parcel kompleks«? posestev, go- tdov, trgovskih In stano vanjsktb hU ter vil Ima naprodaj gradben, strokov u ttobraien posredovale« Kunaver Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. PooblaSčeenl graditelj to sodni eenitelj ta nasvete, brezplačne na razpolago. 59-20 Kupci pozor! V r edel jo 2B. t. m. ob 10. uri dopo dne ie prodajo na ,;cu mesta ii pi< sto '0-ke večje in manjše zemljiške -arcele (travniki), katere se nahajajo v bližini glavne oes»e. Zbirališče T Zaska cesta, pri dolgem mostu. 20566-20 Trgovsko hišo z gospodarskim po opjem, pri f >staji 'n večji tovarni, W obratuje, ugodno prodam. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Lep dom«. 30589-20 odd « 1 Beseda i Din, davek 8 Din za Sifro aH lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Stanovanje 3 sob in kopalmee blizu gimnazije na Poljanski cesti oddam. Pojasnila v ogl. odd. Jutra. 20580-21 Dvosob. stanovanje s predsobo in shrambo v I. nadstr., oddam na Cesti 29. okt. (Rimski) št. 33. 20571-21 Dvo in trisobno stanovanje oddam s 1. septembrom. Langusova 5/1. 20608-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 8 Du> za šifro a|« lajanje naslov» 5 Din. NajmanjS) tnteek 17 Din. Enosob. stanovanje even. s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami, snažno in čisto iS če boljša stranka (dve osebi). Plačnik siguren, even. tudi trimesečno v naprej. Vselitev oktobra ali novembra t. 1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ok-ktober ali November«. 20491-21a Stanovanje 2 ali 5 sob z vsemi pritiklinami v centru mesta išče stalna stranka in točen plačnik za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M«. 20467-21a Dijaške sobe Beseda 1 Din, Javek 3 Dm. za Sifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dva dijaka(inji) sprejmem v zelo dobro o-skrbo po soli Ini ceni. Velika zračna soba s kopalnico. Nemška konverzacija. Bleiweisovr e. l/II, levo. 00568-32 2 dijakinji ali dijaka sprejmem na hrano m «ta novanje v lepo. enar.no sobo. Sv. Petra cesta 62/1. 20684-28 Iščem stanovanje » v o oskrbo, bre» perila v sred'tti metta zt 2 dijaki (b;-ta) nižjeaole». — Ponudbe t navedbo cene »Triglav odd. Jutra pod 20681 22 Besed» 1 Du, lavek S Du. za Sifro ali dajanja aaalvv» 5 Din. Najmanj« tnesek 17 Din. Solnčno sobo čisto, oddam 1 ali S go spodičnam ali dijakinjam z vso oekrbo ln souporabo klavirja. JanSeva nI. 15, Bežigrad, Ljubljana. 20566-23 Opremljeno sobo oddam K ldni -»»ebL Na pogled sd 8. do 14. Dvo rakove 3/HL 20679-28 Lepo sobo opremljeno, t uporabo kopalnice, v sredini mest« oddam za kratko dobo. — Pripravno za slučajno bi vanje v Ljubljani. Minka Zore, Ljubljana, Gledali ška 12, visoko p/tličje. 20576-23 Malo sobico opremljeno s (»osebnim vhodom na šmertinski cesti 10, oddam. 20569-23 Izobraženo dekle že I «poznati starejšega go spoda z dri. službo. Vdovci z 1 ali 2 otrokoma ni so izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tihi dom 20561-23 Dijakinjo sprejmem kot sostanovalko v lepo čisto, zračno sobo v bližini gimnazije na Poljanski cestii. Najrajši nižje&olko. Dobra domača hrana, cena zmerna, strogo nadzorstvo. Vprašati Poljanska c. 20/111., desno. 20275^23 Lepo sobo snažno, oddam !•—2 boljšim gospodičnam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20663-23 Sobo lepo opremljeno • posebnim vhodom oddam Men cingerjeva 31, Kolezija. 20547-33 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 8 Din. ta litra ali dajanje aaslova 6 Din. Najmanj« tneaek 17 Din. Sobo iSče gospod. Ponudbe ■ oßisom in ceno na ogf odd. Jutra pod »Takoj ali s 1. sept.« 20577-SJa Sobo s Štedilnikom iSčem za takoj. Ponudbe ^gl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 20648 25a Beseda 1 Din. davek 8 Din. u Sifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanj« tnea«k 17 Din. Lepoto hočete doseči eato potrebujete knjigo »Tajne kozmetike« od kozmetičarke Slave Grli Zagreb, Lopašičeva 11, parter. NaroČite si tudi lonček nočne kreme, katera Vam ohrani lice v mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din, lonček nočne kreme 20 din. 260 37 MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OKASA 50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. Glavna zaloga: LEKARNA Mr. Rožman Beograd, Terarije 5 •V ENO • . > • ^ - - m - * * VEtßAßVNE J U G 0 G ^API kCÀ MTMIPÌ3. S. br. 17274/37 Preproge razne vrste kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 KSILOUTNI TLAK za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. — Izvršuje ga Ljubljana, Tyrseva 36 a Material" f Po volji Vsemogočnega, ki je gospodar nad življenjem in smrtjo, je danes prenehalo utripati najzlatejše srce naše zlate mamice in soproge, gospe ŠKET ANE Pogreb bo v petek ob 4. uri pop. s Celovške c. 72. Martin, soprog Oton, sin Zapustil nas je naš predobri soprog, oče, brat, svak, bratranec, gospod Herksel Viktor po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 45. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 20. avgusta 1937 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Gradišče štev. 14 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. avgusta 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Okusna in lahko prebavljiva NESTLE MOKA je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine RADIO Četrtek, 19. avgusta Ljubljana 12: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 19: Čas, vr?me, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Šaljapin poje (ploèce). — 20.10: Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi (dr. Ivan Grafenauer). — 20.30: Ruske ciganske pesmi poje gdč. Bogdana Stritar j 3va, vmes igra na citre g. Vilko Skok. — 21.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Radio orkester. Petek, 20. avgusta Ljubljana 12: Iz nače narodne zakladnice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vsakemu nekaj (plošče). — 19: Čas, vreme, poročila, ßpored, obv36tila. — 19.30: Nac. ura: Spmin na otok smrti. — Vido 1916. (prof. dr. Guič). — 19.50: Podoknice (plošče). — 20.10: Ženska ura: Gospodinja in vrt (ga. Ivanka Velikonja). — 20.30: Koncert godbe >Sloge<. — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 5S.15: Angleške plošče. Beograd 19.05: Preno6 opere iz Salzbur-ga. — 22.40: Pesmi. — Zagreb 19.05: Kakor Beograd. — Praga 19.05: Prenos opere iz Salzburga. — 22.40: Lahka godba s plošč. — Varšava 19: Petje in plošče. — 20: Lahka godta orkestra in ßolietov. — 22: Orkestralen koncert. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Simfonična glasba. — 15.15: Mladinski koncert: klavirske variacije. — 16.05: Lahka glasba s plošč. — 17: Prenos Wagnerjeve opere >Mojstri pevci norimberški« iz Salzburga. — 22.40: Lahka in plesna muzika s plošč. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.30: Priljubljene melodije s plošč. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21.15: Rimski Kor-sakov: Šeherezada. — 22.30: Lahka godba in ples. — München 19: Pester glasbeni program s plošč. — 20.10: Orkestralen koncert: Italija v nemški glasbi. — 21.40: Plošče. — 22.30: Koncert solistov. — Stuttgart 19: Vedra muzika za delopust. — 20.10: Pesmi. — 21: Lahka godba s plošč. — 24: Izmenični koncert med Nemčijo in Portugalsko. Sokol Sokol®ko društvo Sarajevo-matica p« pripravlja, da bo 6- septembra otvorilo svoj »okolski dom, zgrajen s pomočjo članskih zJbirk, s podporo občine in države. Načrte za dom 6ta pripravila inž. Rado-vanovič in Pavlin. Poleg velike telovadnice z vseimi potrebnimi stranskimi prostori hP imel dom tudi posebno, veliko dvorano za slavnost, ki jo Sarajevo tako pogreša. Novost tega doma bo, da se bo dalo vse telovadno orodje popolnoma pogreza niti s pmočjo mehaničnih priprav pod dvo ran.e, s čimer bo omogočeno neovirano vežbanje prostih vaj, skokov itd. Dom je Zgrajen v celoti po najnovejših pravilih sodobne tehnike in predstavlja trenutno najsodobnejši sokolski dom v državi Sokolsko društvo D ja la v fcupi Petrov, grad Je konec julija otvorilo svoj novozgrajeni sokolski dom. Isti čas je bila slo-vesnogt razvitja društvene zastave- PRVOVRSTNI FOTOAPARATI yA. na mesečno ^fTgfc odplačilo Zahtevajte brezplačne prospekte št 20 JUGOAGENCIJA Zagreb, Ili ca 43/L IŠČEM večjo in solidno tovarno pralnega in toaletnega mila 18-letno poznanstvo v Zagrebu ln okolici v trgovskih krogih. — Dopise prosim nasloviti na agenturni in tomisionalni posao Djuro Branisavlje-vič, Zagreb — Preradovičeva ul. l/I. ZAHVALA Za vse številne izraze iskrenega sočutja, ki smo ga bili deležni ob smrti našega predragega soproga, predobrega očeta, zlatega dedka, gospoda Antona Germeka mestnega učitelja v pok. lz Trsta izrekamo vsem, ki so nam stali v teh težkih dneh ob strani, svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in č. gosp. dr. Pogačniku Josipu, deputaciji Ljublj. Sokola, pevcem Gl. Matice za žalostinko, gg. Kumelju in Urbančiču za prisrčne govore in zadnje tova-riške pozdrave ob grobu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem tako številnim stanovskim tovarišicam in tovarišem, vsrm prijateljem in znancem, ki so spremili našega ljubega očeta k večnemu počitku. Prav iskrena hvala tudi onim, ki so počastili v tisku njegov spomin. V LJUBLJANI, dne 18. avgusta 1937. ANTONIJA, soproga; STANA, BORIS, SOLZA, NADA, otroci; družine GERMEK, PEČENKO, SKOCIR. Nemila usoda je po kratki a težki bolezni nenadoma iztrgala iz naše srede preblagega soproga, brata, strica in svaka. Slnkovlč Jakoba POSESTNIKA, GOSTILNIČARJA IN MESARJA Pogreb pokojnika bo danes v četrtek, 19. avgusta dopoldne na tuk. pokopališče. Ohranimo ga v blagem spominu. ČRNOMELJ, dne 17. avgusta 1937. žalujoči : ANGELA SEVKOVIČ, soproga in ostalo sorodstvo. Urejuje Pavoiin Havljen, — Izdaja ga konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Frau J er an, Za inseratni dal Ja pdfiovorea Alojz Nos&Js, ^ Kai S T^nNjaak