SKUPŠČINAOBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet POROČILO o uresničevanju resolucije občine Ljubljana-Šiška o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981-1985 v letu 1985 Na področju družbenoekonomskih odnosov je bila v letu 1985 pozomost pretežno usmerjena v nadaljevanje izvajanja že začetih ukrepov za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Rezultati se niso v celoti odrazili v gospodarskih dosežkih tako, da niso bile v celoti uresničene izhodiščne naloge gospodarjenja, načrtovane z resolucijo. Visoki nominalni porasti kategorij poslovnega uspeha so posle-dica rasti cen in uvedbe novega obračunskega sistema, prav tako pa tudi povečanja produktivnosti dela in večjega fizičnega obsega proizvodnje. Družbeni proizvod je porastel za 2,4odstotka in je dosegel z reso-lucijo predvideno 2 do 3-odstotno rast. Obseg industrijske proizvodnje je porastel za 3,6 odstotka (reso-lucija 5-6%), vendar je tudi pri spremljanju porasta industrijske proizvodnje sredi leta 1985 prišlo do sprememb v metodologiji tako. da rezultat ni v celoti primerliiv. Produktivnost dela je bila za 0,8 % višja glede na preteklo leto. Stevilo zaposlenih delavcev se je pove-čalo za 2,3 % po organizacijskem principu, po teritorialnem principu za 2,0 % in tako preseglo predvideno 1,5 % rast. Število nezaposle-nih pa se je zmanjšalo za 4,6 % glede na povprečje leta 1984. Lanskoletna tržna kmetijska proizvodnja je bila nižja od planirane predvsem zaradi izredno slabih vremenskih pogojev in nesorazme-rij med nabavnimi in prodajnimi cenami. Investicijska dejavnost se je na področju gospodarstva močno umirila (organizacije so pričele izgradnjo 41 objektov manjše predračunske vrednosti). Njihova skupna predračunska vrednostje znašala 1.644 milijonov din in je bila za 32 % manjša kot pred-računska vrednost investicij pričetih v letu 1984. V družbenih dejavnostih so se investicije izvajale le v okviru pro-grama samoprispevka III. Na to so vplivale predvsem zaostritve pri zagotavljanju sredstev in odobravanju investicijskih kreditov ter nizka akumulativna sposobnost investitorjev. Naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino. izboljšanja kvalitete gospodarjenja, uvajanja dosežkov znanosti v proizvodne procese in združevanja razpoložljivih investicijskih sredstev za skupne izvozne programe niso bile v celoti realizirane. Nizka - 1,8 odstotna rast konvertibilnega izvoza je v veliki meri posledica ne-ustrezne ekonomske politike, ki v letu 1985 ni v zadostni meri vzpodbujala izvoznikov z realnim tečajem dinarja in drugimi obli-kami stimulacij, ob tem pa so organizacije združenega dela precej-šen del poslov s tujino prenesle v leto 1986. Gospodarske organizacije združenega dela so v letu 1985 zaposlovale povprečno 32.851 delavcev ali za 656 (2 %) več kot v letu 1984. Povpfečni mesečni obračunani čisti OD na delavca je znašal 58.446 din (IND 195) in je višji kot v SR Sloveniji 53.986 din (IND 196) ter nižji kot v Ljubljani 59.410 din (IND 196). Rast sredstev za skupno, splošno in osebno porabo se je gibala preko družbenih usmeritev, ki so narekovala zaostajanje za nomi-nalno rastjo dohodka. Uspelo nam je zaustaviti padanje realnih čistih osebnih dohodkov, ki so porastli za 11,4 %. Njihovogibanje je bilo premalo povezano z doseženimi rezultati poslovanja. Tako so se osnovna delitvena razmerja pri razporejanju dohodka bistveno poslabšala, saj se je del čistega dohodka za osebno in skupno porabo delavcev povečal na račun akumulacije. V letu 1985 smo kljub manjšim finančnim sredstvom zadržali nivo komunalnih storitev in uresničili plan stanovanjske izgradnje. Na področju družbenih dejavnosti so se osnovni programi odvijali nemoteno. I. GOSPODARSKA GIBANJA V letu 1985 so bile uveljavljene spremembe v obračunskem sistemu na področju ugotvljanja celotnega prihodka, obračunava-nja stroškov poslovanja ter na področju vrednotenja zalog. Namen sprememb v obračunskem sistemu je bil, da bi omejili izkazovanje in potrebo fiktivnega dohodka, hkrati pa razbremenili in finančno učvrstili gospodarstvo. Z zadnjimi spremembami zakona o ugotav-Ijanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter z neuresni-čeno delitveno politiko zastavljeni cilji niso bili doseženi. Z novim obračunskim sistemom je v letu 1985 začela veljati obveznost revalorizacije surovin in materiala na zalogi ter surovin in materiala, vsebovanih v zalogah nedokončane proizvodnje in goto-vih izdelkov. Poglavitni namen revalorizacije je bil preprečiti obraču-navanje fiktivnega dohodka, ki je rezultat prenizko vrednotenih zalog ter povečati finančno stabilnost gospodarstva, saj znesek učinka revalorizacije po zakonu povečuje poslovni sklad. Decem-bra lani pa je bila sprejeta sprememba zakona o ugotavljanju in raz-porejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je veljala že za zaključne račune za leto 1985. Bistvo te spremembe je v tem, da imajo OZD možnost znesek revalorizacije zalog porabiti za kritje obresti od kreditov za obratna sredstva in za kritje zneska negativ-nih tečajnih razlik iz zadolžitev v tujini za obratna sredstva. Del ugo-tovljenega zneska revalorizacije (na osnovi razmerja tuja - lastna obratna sredstva) zalog je v letu 1985 povečal celotni prihodek OZD gospodarstva. Ta interventni ukrep je zagotovil samo navidez večjo dohodkovno uspešnost organizacij združenega dela. kajti dohodek je bil ponovno fiktivno povečan zaradi neustrezno vrednotenih zalog, v ničemer pa ni vplival na izboljšanje likvidnosti gospo-darstva. Celo obratno, zaradi višje izkazanega dohodka je gospo-darstvo izkazalo-tudi višjo osnovo za zajemanje vseh oblik porabe v letu 1985, v obliki poračunov po zaključnem računu pa je prišlo do dodatnega odtoka likvidnih sredstev iz gospodarstva v prvem tro-mesečju letošnjega leta. S to spremembo se je bistveno poslabšal • položaj gospodarstva v razporeditvi dohodka. Zato lahko te ukrepe ocenjujemo kot še eno kratkoročno operativno, toda sistemsko neustrezno m enostransko rešitev. Namen spremembe je bil odpra-viti napako v veljavnih predpisih, po katerih si OZD gospodarstva prilaščajo v korist lastnih virov ves učinek revalorizacije mimo delitve dohodka (zmanjšajo ga le za tečajne razlike pri kreditih za osnovna sredstva), iz tekočega poslovnega izida pa morajo poknti zneske obresti in. negativnih tečajnih razlik od kreditov za obratna sredstva. Zaradi stroškovnega obravnavanjateh obveznosti. ki kre-ditodajalcem ne priznava udeležbe v učinku revalonzacije, prihaja do močnega obremenjevanja tekočega dohodka. S povečanjem celotnega prihodka za ustrezni del učinka revalorizacije je bil dose-žen manjši pritisk stroškov na izkazan finančni rezultat poslovanja OZD gospodarstva, zato ne moremo doseženih finančnih rezul-tatov OZD s področja gospodarstva v ietu 1985 analizirati v pove-zavi z uresničevanjem zastavljenih ciljev razvoja v tem letu, ker ob njihovem sprejemanju še nismo poznali vseh sprememb. Gospodarstvo je doseglo izrednp visoke nominalne poraste osnovnih kategorij: celotni prihodek je porastel za 89 %, porabljena sredstva za 100%, dohodek za 54%, primerljivi dohodek za 100 %. razporejena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za 96 % ter sredstva za akumulacijo za 57 %. Rast cen je presegla planirane okvire, saj so cene glede na leto 1984 porastle pri proizvajalcih za 94,8 %, cene na debelo za 83,8 % in cene na drobno za 79,3 %. Organizacije združenega dela so ustvarile 359.124 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 89 % več kot v letu 1984. S prodajo blaga in storitev na domačem trgu so organizacije dosegle 57,7 % celotnega prihodka. V primerjavi s preteklim letom so dohodki na domačem trgu porastli za 84 %, kar je počasneje od rasti prihodkov, ustvarjenih s prodajo na tujem trgu (za 87 %). Velik porast so imeli prihodki od obresti ter od subvencij in dotacij - 203 %. Gospodarske organizacije so porabile 287.304 milijonov din sredstev (IND 200), kar predstavlja 80% ustvarjenega prihodka. Med porabljena sredstva se po novem obračunskem istemu všte-vajo še amortizacija nad predpisano stopnjo, izdatki za prehrano delavcev, plačila bančnih storitev in plačilnega prometa, stroškov negativnih tečajnih razlik, ter plačil obresti kreditov za obratna sredstva. Zaradi obračunskih spremembtako pri celotnem prihodku kot pri porabljenih sredstvih je za realnejšo primerjavo SDK izračunala porast primerljivega dohodka, ki je znašala 100 % (indeks 200). Glede na planirani dohodek je ustvarjeni za 9,6 % večji. Stopnja rentabilnosti, ki pove koliko dohodka so organizacije usrvarile na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev je znašala 31,2 in se je glede na leto 1984 povečala za 13,5%. Gospodarske organizacije so razporedile 71.632 mio din dohodka, torej več kot so ga ustvarile. Struktura delitve dohodka je bila sledeča: 20% za skupne in 2,1 % za splošne potrebe ter 19,7% za druge določene namene, 31,8% za čiste osebne dohodke,6,5% zaskupnoporabovOZDin 19,9% zaakumulacijo. Razporejena sredstva akumulacije so znašala le 14.229 milijona din (IND 157), tako, da se je realni obseg akumulacije zmanjšal. To velja za vsa področja dejavnosti razen za področje kmetijstva (KIT KZ Medvode) in za stanovanjsko-komunalno dejavnost (Energetika TOZD Plinarna in TOZD Komunalna energetika). Tako je v občini znašala stopnja akumulativne sposobnosti 6,1 % in je bila za 12 % manjša kot v letu 1984. Povečana stopnja akumulativne sposobnosti in večji delež aku-mulacije v razporejenem čistem dohodku je doseglo 12 OZD (DO IKO TOZD ITAK, TOZD Trata-Črpalke, TOZD Trata Avtomatika, Tuba TOZD Tubal, ISKRA DO CEO, PAP TOZD Proizvodnja, Gorenje Tiki. Lek TOZD Kozmetika, DONIT TOZD Laminati, TEK-STIL TOZD Tekstilna. DO Delikatesa TOZD Prodaja na drobno, Zastava avto TOZD Zastava), nižjo stopnjo akumulativne sposob-nosti od 2 % pa 24 OZD. Gospodarstvo je ustvarilo na 100din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev le 11,8din sredstev za reprodukcijo, kar je za 0.9 din manj kot leta 1984. Velik del teh sredstev pa je že angažiran za financiranje manj razvitih republik in SAP Kosova, posojila po predpisih DPS, kritje izgub drugih OZD, zato organizacije razpola-gajo le z majhnim delom sredstev za reprodukcijo. Med povprečnimi poslovnimi sredstvi je imelo gospodarstvo 61,5 % obratnih sredstev. V strukturi obratnih sredstev se je pove-čal delež denarnih sredstev in zalog, znižal pa delež terjatev in ter-jatev za predujme Ugodno je tudi dejstvo, da so se krite terjalve do kupcev bistveno hitreje povečale od nekritih. Funkcionalna sposobnost osnovnih sredstev celotnega gospo-darstva je že več let nizka in se še slabša, saj se je stopnja odpisa-nosti opreme tudi v letu 1985 povečala. Večletno bolj ali manj restriktivno omejevanje rasti bančnih plas-majev, pomanjkanje lastnih sredstev gospodarstva in hitra rast cen se pozna tudi v strukturi kreditov. Dolgoročni domači krediti so po podatkih iz zaključnih računov gospodarstva porastli lani za 45 %, medtem ko so se domači kratkoročni krediti več kot podvojili (IND 205). Tuji dolgoročni in kratkoročni krediti pa so se lani povečali za 61 %-. Del gospodarstva je tudi lani imel težave s pomanjkanjem lastnih sredstev in najemanjem bančnih kreditov. Tovrstne težave je gospodarstvo reševalo z vse bolj nerednim poravnavanjem svo-jih kreditnih obveznosti, kar kažejo podatki v zaključnih računih o zapadlih, toda neplačanih kreditih, ki imajo sicer v domačih kreditih le majhen delež, njihovo stanje pa je bilo lani za 164% večje od stanja leto poprej. Prav tako je gospodarstvo z zavlačevanjem plačil za že dobavljene proizvode oz. opravljene storitve pridobilo sredstva za financiranje svoje aktive. Skoraj polovica poslovnih sredstev so OZD pokrivale s kratko-ročnimi viri poslovnih sredstev v višini 174.291 mio din. Med njimi je bilo 46.063 mio din kratkoročnih kreditov in sicer 70,7 % za obratna sredstva. Visok porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva so imele organizacije iz panoge proizvodnje električnih strojev in apa-ratov, storitve na področju prometa, proizvodnja prometnih sred-stev in predelava kovin. V letu 1985 je sedem organizacij združenega dela poslovalo z izgubo v skupni višini 835.334 tisoč din. Izgube so za 88,5 % višje v primerjavi z letom 1984, ko je bilo konec leta 6 izgubašev. Naj-večjo izgubo je izkazala Iskra DO Elektrozveze TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi 296.658 lisoč din. Od celotne izgube v občini so izkazale industrijske OZD 93 %, ostalo pa OZD s področja pro-meta in zvez. Nekritih obveznosti \z dohodka je bilo 64.801 tisoč din in sicer jih je imela 54.973 tisoč din DO Color TOZD Smole in 9.828 tisoč din ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Plastika. Ostali znesek izgub se je nanašal na akontacije osebnih dohodkov irrdruge obveznosti, ki niso bile krite s čistim dohodkom. Z izgubo je poslovala tudi ISKRA DO Mikroelektronika, vendar so v okviru SOZD ISKRA pokrivali izgubo pred oddajo zaključnega računa. Izguba v višini 655 mio din je posledica nesorazmerja med proizvodnjo. po dragi in zahtevni tehnologiji na eni strani ter komaj vpeljano maloserijsko proizvodnjo, ki ne more biti rentabilna, na drugi strani. Organizacije, ki so leto 1985 sklenile z izgubo: (v 000 din) Znesek Nekrita %št.del.po NazivOZD izgube IND izguba del. urah ISKRADOISKRA ElektrozvezeTOZD Radiorelej. in navig. sistemi 296.658 668 . 296 lSKRADOISKRA Industrija baterij ZMAJ TOZD Baterije 119.771 - 105.778 207 Kemija DO Color TOZDSmole 203!517 - - 125 KemijaDOColor TOZDPremazi 99.950 - - 349 ABC Pomurka DO Drogerija TOZDPIastika 52.916 - 32.883 56 IntegralDOLPPTOZD Mestni potniški promet 3.456 - - 573 IntegralDOLPPTOZD Obmestni potniški promet 59.066 - - 319 ISKRA OO Elektrozveze TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi Organizacija je od leta 1983 poslovala z izgubo, ki se je vsako leto povečevala. V letu 1985 je bila pokrita iz sredstev rezerv (77.335 tisoč din) in iz drugih virov brez vračilne obveznosti (219.323 tisoč din). Vzrok za nastalo izgubo je v nerealiziranem nosilnem pro-gramu za namenskega kupca, ki še ni v celoti stekel zaradi nekate-rih razvojnih probtemov. ISKRA DO Industrija baterrj ZMAJ TOZD Baterije TOZD je v treh periodičnih obračunih v letu 1984 izkazala izgubo, vendar se ji je konec leta izognila. V letu 1985 pa je poslovanje zaključila z 119.771 tisoč din izgube, od tega je 13.992 tisoč din pokrila \z sredstev rezerv, 105.778 tisoč din pa je ostalo nekrite. Glavni vzrok za izgubo je proizvodnja izdelkov, katerih krivulja živ-Ijenjske dobe je v upadanju in padec kvalitete baterij. kar je imelo za posledico izpad naročil in pribltžno za 30 % manjšo proizvodnjo. DO Color TOZD Smole in TOZD Premazi Obe TOZD sta izgubo pokrili \z sredstev rezerv in iz drugih virov brez vračilne obveznosti. Izguba v TOZD Smole je znašala 203.517 tisoč din, v TOZD Premazi pa 99.950 tisoč din. Vzroke izgube je treba iskati v neprilagajanju spremenjenim tržnim razmeram in togem konceptu vodenja poslovne politike ter notranji neorganizi-ranosti poslovnih funkcij. ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Plastika Organizacija je že ob periodičnih obračunih med letom 1985 pos-lovala z negativnim finančnim rezultatom in leto zaključila z načrto-vano višino 52.916 tisoč dm izgube, tako, da uspešno poteka sana-cija zgrešene poslovne politike iz preteklosti. Konec leta 1985 so z referendumom sprejeli sklep o združitvi v enovito DO ter se na novo registrirali kot trgovinska in ne proizvodna organizacija. INTEGRAL DO LPP TOZD Obmestni potniški promet in TOZD Mestni potniški promet TOZD LPP je poslovno leto zaključil z izgubo v višini 59.065 tisoč din, TOZD MPP pa 3.456 tisoč din. Oba TOZD sta izgubo pokrila iz sredstev rezerv in iz drugih virov brez vračilne obveznosti. Veljavni sistem financiranja razvoja in oblikovanja cen na nivoju mesta Ljub-Ijane je imel ob visoki inflaciji negativen vpliv na poslovanje obeh temeljnih organizacij, ki sta velikega pomena za celo Ljubljano. II. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi stujino Osnovne usmeritve - večje vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela ter 18 % povečanje konvertibilnega izvoza, ki naj bi zagotovilo polno izkoriščanje kapacitet, potrebni uvozni repromate-rial in možnosti za uvoz opreme - nismo uspeli uresničiti. Izvozne organizacije so poslovale v nestabilnih pogojih gospo-darjenja in v izjemno negotovem položaju zaradi kasnitev pri spreje-manju nove devizne zakonodaje. Prav dolgotrajno sprejemanje novih predpisov je vplivalo na slabše izvozne dosežke. Ukrepi kot so realni tečaj dinarja, izvozne stimulacije, davčne olajšave in ugodnejši pogoji pridobivanja kreditov in ki so v preteklih letih prispevali k dohodkovno uspešnejšemu konvertibilnemu izvozu, v lanskem letu niso več motivirali izvoznikov k povečanju izvoza predvsem zaradi svoje neučinkovitosti. Padanje cen na zu-nanjih tržiščih in le 73,3 % zvišanje srednjih tečajnih vrednosti sed-mih valut v primerjavi s 94,8 % porastom cen pri proizvajalcih je zmanjšalo dohodkovno uspešost izvoza. Zato so se organizacije v večji meri odločale za povečanje prodaje na domačem trgu, kjer je bilo mogoče s slabšo kvaliteto proizvodov doseči boljše finančne rezultate. Pomanjkanje, neustrezna kvaliteta terčasovno nezanes-Ijiva oskrba z domačimi materiali in surovinami so dodatno omeje-vali organizacije v prizadevanjih za povečanje izvoza. Del sklenje-nih izvoznih poslov v letu 1985 so organizacije realizirale šele v prvih mesecih leta 1986. Skupni izvoz blaga v vrednosti 34.552 mio din je bil le za 1.1 % večji glede na leto 1984. Konvertibilni izvoz je znašal21.869miodin(indeks 101,8), karpredstavlja63,1 % vsega izvoza, izvoz na kliring pa je ostal na ravni leta 1984. Občinski izvoz predstavlja v izvozu SR Slovenije 8,8 % (konvertibilni izvoz 7,1 %), v izvozu Ijubljanskih občin pa 42.3 % delež (konvertibilni 36,7 %). V lanskem letu je največji delež imel izvoz finalnih proizvodov (97,1 %), izvoz izdelkov nizke stopnje obdelave 2,6% delež in izvoz surovin pa le 0,3 %. Izboljšala se je tudi regionalna usmerjenost izvoza, saj se je izvoz v ostale razvite države povečal za 9,8 % njegov delež v celotnem izvozu pa za 2,2 odstotka. Povečal se je tudi izvoz v države SEV (za 3 %). Izvoz v države v razvoju pa je močno upadel in se je njegov delež zmanjšal od 27,1 % na 24 %. Tudi v letu 1985 so največ izvozile organizacije združenega dela <; nnHrnčia industriie Izvoz desetih največjih delovnih organizacij - izvoznikov občine (vsi so s področja industrije) predstavlja 80,6 % vsega konvertibil-nega izvozn občine. V primerjavi z letom 1984 je to za 1,5 % manj. V letu 1985 niso dosegle ravni konvertibilnega izvoza iz leta 1984 naslednje organizacije združenega dela: ISKRA Cenler za elek-trooptiko (indeks 52,4), SLOVIN Slovenijavino (94,5). ISKRA Široka potrošnja TOZD TV Pržan (98,9), COLOR (99,2) m AERO TOZD Tovarna celuloze (73,4). V primerjavi s prejšnjim letom so porast izvoza na konvertibilno področje dosegle TZ Litostroj (indeks 150,3). ISKRA Avtomatika (158,5), LEK (132,3), DONIT (126,5) in Dekorativna (100,5). Planirani konvertibilni izvoz je preseglo le pet organizacij združe-negadela: TEKSTILTOZD Tekstilna za 167.0 % več in TOZDTkal-nica (99%), RAŠICA (87,1 %), LEK(32,3%) terCOLOR (1.2%). Najnižjo realizacijo so dosegli v ISKRA Mikroelektronika z 8,1 % izpolnitvijo plana, TEKSTIL TOZD Galant (19,1 %) in TOZD Predilnica (25,7%), UNITAS (25,9%), IMP DO IKO (30,8%) ter ISKRA Elektrozveze s 33.4 % izpolnitvijo plana. Precej večji kot v letu 1984 je bil lani uvoz blaga. Skupni uvoz je znašal 56.945 mio din blaga, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 15,2% več. Od tega je bil konvertibilni uvoz 22.165 mio din (indeks 116,6). klirinški pa 34.780 mio din (indeks 114,3). Brez upoštevanja uvoza DO Petrol Zemeljski plin. ki uvaža plin za vso Slovenijo, je vrednost uvoza znašala 25.696 mio din, kar je v primer-javi z letom 1984 za 14,7% več. Uvoz občine predstavlja 14,5% blagovnega uvoza v SR Sloveniji (konvertibilni 7,4%), v Ijubljan-skem uvozu pa47 % (konvertibilni 30,6 %). V lanskem letu soorga-nizacije uvozile največ repromaterijala in sicer kar 96,9 % celot-nega uvoza. Delež opreme je v skupnem uvozu znašal 2,4 % in blaga za široko potrošnjo 0,7 %. Saldo zunanjetrgovinske blagovne menjave je bil negativen v višini 22.293 mio din, kar je za 47 % več kot v letu 1984. Ob neu-poštevanju uvoza Petrola DO Zemeljski plin pa je bil saldo poziti-ven. vendar za 24,5 % manjši kot v predhodnem letu. Saldo na kon-vertibilnem področju je bil negativen v znesku 281 mio din (v letu 1984 je bil saldo pozitiven), saldo na klirinškem področju pa je bil pozitiven. vendar za 1,3% manjši. Pokritost uvoza z izvozom je dosegla60,9%. od tegaje bila pokritost na konvertibili 98,7%, na kliringu pa 36,8 %. Brez upoštevanja DO Zemeljski plin je bila v letu 1985 pokritost 134,9 % (v letu 1984 148 %) in sicer na konvertibil-nempodročju98,7% (vletu 1984 110%)ternaklirinškempodročju 360,5% (vletu 1984375,3%). Na tako veliko povečanje uvoza in poslabšanje pokritja uvoza z izvozom so v veliki meri vplivale pričakovane spremembe devizne zakonodaje in nepoznavanje možnosti uvoza v letu 1986. Organi-zacije združenega dela so v zadnjih mesecih preteklega leta pohi-tele z uvozom, s čimer so si zagotovile dobro oskrbljenost z uvoz-nimi surovinami in reprodukcijskim materialom za prve mesece leta 1986. Na povečanje uvoza je dodatno vplivala cenejša nabava repromaterialov in surovin iz uvoza zaradi neusklajene rasti lečaja tujih valut in domačih cen. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in iz kreditnih odno-sov so v letu 1985 znašali 25.972 milijonov dinarjev in so v primer-javi z lanskim letom višji za 1,9 %, prilivi s konvertibilnega področja so znašali 15.955 milijonov dinarjev in so za 13 % večji v primerjavi zletom 1984. Porast konvertibilnih prilivov je bil celo za 11,2 odstotne točke hitrejši od porasta konvertibilnega izvoza. Skupni devizni odlivi so v letu 1985 znašali 45.550 milijonov dinarjev in so se v primerjavi z letom 1984 povečali za 27,8 %. Odlivi na konvertibilno področje so se povečali za 25.3 % in so znašali 18.147 milijonovdinarjev. Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša 19.579 milijonov dinarjev, saldo konvertibilne devizne bilance je tudi negativen in znaša 2.192 milijonov dinarjev. Na novo smo najeli 40.038 tisoč din (ali 215.606 $) kreditov, vrnili pa 2.744.614 tisoč din (ali 14,779.828$). Vračila kreditov so bila večja za 37,8% kot v lelu 1984, novo najeti krediti pa nižji za 92,2%. 2. Energija Problematiko oskrbe z energijo obravnavamo na področju Ljub-Ijane enotno. Aktivnosti vSIS za energetiko Ijubljanskih občin so bile usmerjene na zagotavljanje kvalitetne oskrbe z energijo in gorivi. Pri oskrbi z energijo ni bilo večjih motenj, k čemer so pripomogli tudi varčevalni ukrepi v OZD, čeprav še niso izkoriščene vse možnosti. Združevanje sredstev za razvoj premogovništva je vplivalo na relativno dobro oskrbo s premogom v industrijskih organizacijah, medtem ko je bila oskrba za široko potrošnjo vse leto bolj skromna. Preskrba bi bila ustreznejša, če bi premogovniki dosledneje izpol-njevali obveznosti iz sporazumov glede rokov in količin in če ne bi prihajalo do permanentnih motenj pri železniškem transportu pre-moga. Petrol DO Zemeljski plin je v letu 1985 priključil na plinovodno omrežje Škofjo Loko z okolico, pričel z izgradnjo omrežja v Slo- venski Bistrici in Žalcu. Za priključitev zemeljskega plina iz Alžirije so že pripravili projektno dokumentacijo, tečejo pa tudi raziskave za primerno lokacijo izgradnje podzemnega skladišča. 3. Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje se je po dvomesečni sta-gnaciji v začetku leta 1985 v mesecih marec, april in maj močno povečal. V mesecu juniju se je spremenila metodologija sprem-ijanja (nove vrednosti za ponderacijske koeficiente). S tem se je spremenil pomen posameznih proizvodov in obenem udeležba posameznih panog v skupni industrijski proizvodnji. Tako se je fizični obseg industrijske proizvodnje s 7,5 % rasti v maju zmanjšal na 2,8 % rast v juniju in povečal na 3,6 % rast konec leta 1985 (v Ljubljani je porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje dose-gel 4,5% glede na prejšnje leto, v Sloveniji pa 1,2%). Na manjši porast industrijske proizvodnje je vplival predvsem upad v proiz-vodnji elektnčnih strojev in aparatov za 15,8 %, ki je v naši občini močno zastopana. Največjo rast proizvodnje so dosegli v bazični kemični industriji (indeks 161.6), strojni (125,5), proizvodnji kemič-nih izdelkov (indeks 117,8) in proizvodnji prometnih sredstev (indeks 116,8). Oskrbljenost s surovinami in repromateriali, tako domačimi in uvoženimi, je bila celo leto na visoki ravni ter po kvantitativni plati ni omejevala proizvodnje. V letu 1985 problem oskrbe ni bil več primamega pomena, pač pa ga je dobil problem prodaje oziroma zmanjšano povpraševanje. Naročila z domačega trga so stagnirala, šišenske industrijske orga-nizacije pa 73 % prihodka ustvarijo s prodajo na domačem trgu. Narasle so zaloge gotovih izdelkov pri proizvajalcih v industriji za 151 %, zaloge materiala, surovin, drobnega inventarja in embalaže pa za 123 %. Organizacije so se namreč odločile za večji obseg surovin in materiala kot bi ga potrebovale v normalnih stabilnih raz-merah zaradi slabih izkušenj iz preteklih let pri preskrbi. Nadpov-prečno so se povečale zaloge nedovršene proizvodnje v panogi predelava kovin, strojegradnji, proizvodnji električnih strojev in apa-ratov. Posebno za industrijske organizacije v občini je značilna velika ekonomska in tehnološka zastarelost opreme in postopkov, ki se je v preteklih letih realnega nazadovanja investicijske dejavnosti še poglobila. Investitorji se na eni strani bojujejo z nizko aktjmulativno in reprodukcijsko sposobnostjo, na drugi strani pa z zaostrenimi pogoji najemanja investicijskih kreditov in pridobivanja garancij za financiranje nastalih prekoračitev naložbenih vrednosti. Tako se sicer manjša prekomerna investicijska poraba o.ziroma se usklajuje obseg inveslicij z realno razpoložljivimi akumulacijskimi sredstvi, vendar se s tem onemogoča nujno potrebna dinamika prestruktu-riranja gospodarstva. Konec leta 1985 je bilo na območju občine Ljubljana-Šiška v gradnji 26 industrijskih objektov. Največ se je investiralo v panogo proizvodnja električnih strojev in aparatov, predelavo kemičnih izdelkov in protzvodnjo pijač. Investitorji s področja industrije so vla-gali predvsem v opremo 2,818.019 din in gradbena dela 1,306.178 din. Vse investicije so z izvedbo v časovnem zaostanku za leto ali več. Od sedmih investicij v teku, katerih zaključek so investitorji načr-tovali v letu 1985 jih je 5 v poizkusnem obratovanju. To so: COLOR TOZD Smole - razširitev proizvodnje poliester-skih smol, SLOVIN Slovenija vino - polnilna linija za vino, ISKRA IEZE TOZD Keramika - razširitev in modernizacija proizvodnje I. faze, LEK TOZD Farmacija - modernizacija farmacevtske proiz-vodnje I. faza, DONIT TOZD Laminati - rekonstrukcija in sanacija proizvodnje I. faza. Za ostali dve: ISKRA AVTOMATIKA TOZD Naprave za energe-tiko in teleinformatiko - industrijska avtomatika III, ISKRA ELEK-TROZVEZE - TOZD RRNS - Mura 82/83 predvidevajo začetek obratovanja v letu 1986. V ISKRI Telematiki še vedno potekajo gradbena dela za projekt ISKRA 2000, v DONITU pa so adaptirali objekt za de! proizvodnje filtrov, medtem ko je v izdelavi elaborat za preselitev proizvodnje fil-trov v Vodice. Realizacija ostalih investicij je bila prestavljena v novo srednje-ročno obdobje, saj s pričetkom investitorji zamujajo zaradi finančnih težav. 4. Kmetljstvo V letu 1985 je bil dosežen naslednji obseg tržne proizvodnje mleka 6,722.0001, 2.127ton klavne govedi, 4.118 kom mlade pitane govedi, 735 ton pšenice, 1.586 ton krompirja, 174 ton koruze, 133 ton oljne ogrščice, ovsa 132 ton in 163 ton ječmena. Tržnost klavnega goveda je bila nekoliko nižja kot v letu 1984, toda enaka planirani. Nižja je bila zlasti tržnost mladega pitanega goveda, višja pa tržnost ostalega goveda. Občutno pod predvidevanji v letu 1985 je bila tržnost klavnih telet in plemenskih govedi. Glavni vzrok za nižjo tržnost v letu 1985 so bila cenovna nesorazmerja med stroški pitanja in prodajno ceno živine. Vre-menski pogoji za rastlinsko pridelavo med letom niso bili najboljši (dolga zima, vlažno poletje, toča v posameznih predelih), tako da je pridelano nekoliko več krompirja in pšenice, toda manj kot smo planirali (krompirjaza21 % manj od planiranega, pšeniceza 19%). Tržnost mleka je ostala na enakem nivoju kot v letu 1984 in je nižja za 6 % od planirane. Vzrok za to je predvsem v odkupnih cenah, pomanjkanju krme oziroma izredno dolgi zimi. Oskrba z repromaterialom je potekala dokaj nemoteno, toda raz-korak med cenami repromateriala in cenami kmetijskih pridelkov je bil zaskrbljujoče visok. Melioracijska dela je Kmetijska zemljiška skupnost izvajala po svojem programu, usklajen s programom pospeševalne službe KIT KZ Medvode ter Agroemone TOZD Poljedeljstvo-govedoreja Dom-žale, ki je v letu 1985 izvedla agromeliorativne posege na površini 114ha na območju krčevin pri Smledniku. Agrarne posege smo izvedli v nižinskem delu občine in v Polho-grajskih Dolomitih, v Vodicah, Zapogah, Povodju, Zavrhu in Pirni-čah so bili urejeni dostopi na kmetijska zemljišča, izkopani kanali za odvod meteorne vode itd. Skupno je bilo na območju Polhograjskih Dolomitov in Rašice izboljšanih oziroma na novo pridobljenih in vključenih v intenzivno pridelavo hrane ca. 38 ha zemlje. Zaključene so bile melioracije ob Gameljščici na površini 72 ha zemlje. Ob pomoči Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava je bil na komasacijskem območju Pirniče urejen odvodnik Mošnica. Na zaraščenih kmetijskih površinah, kjer so lastniki zainteresirani za proizvodnjo smo opravili agromelioracijske posege. Ugotavljamo, da je interes proizvajalcev hrane za izboljšanje kmetijskih zemljišč čedalje večji, prav tako pa se je povečal interes po medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč. 5. Promet in zveze V tovomem prometu je prišlo v letu 1985 do negativne tendence naraščanja cestnega tovornega prometa na račun upadanja železniškega (za cca 2%). Povezovanje med udeleženci v trans-portni verigi v smislu integralnega transporta je bilo premajhno. V obeh temeljnih organizacijah, ki se ukvarjata z mednarodnimi tovornimi prevozi so se rezultati v poslovanju s tujino v letu 1985 poslabšali. V Vektorju TOZD Izredni prevozi se je zmanjšal delež izvozne realizacije v celotnem prihodku zaradi izpada poslovanja z Irakom. Z nakupom 120 tonske prikolice so razširili ponudbo svojih storitev. V Viatorju, TOZD Tovomi promet je bil delež izvozne realizacije v celotnem prihodku 43,6%, kar je 0,5% slabše kot leta 1984. Velike težave jim je povzročal izpad plačil tujih poslovnih partner-jev. V letu 1984 začeta izgradnja pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik, ki jo TOZD Tovorni promet izvaja v okviru DO; je v zaključni fazi in bo predvidoma končana v marcu ali aprilu 1986. Prav tako uspešno je potekala obnova in modemizacija voznega parka, saj so kupili 60 novih tovomih vozil. Obnova voznega parka mestnega in obmestnega potniškega prometa poteka počasneje. Povprečna starost avtobusov je več kot osem iet, čeprav so v letu 1985 kupili 18 novih avtobusov za ob-mestni in 30 za mestni potniški promet (od tega 12 avtobusov še^ ni dobavljenih). V TOZD Mestni potniški promet so zaradi dotra-janosti izločili 25 vozil. Tudi tehnična baza za vzdrževanje vozil je zastarela, stopnja odpisanosti osnovnih sredstev v TOZD Delavni-ce je kar 97%. Zato se slabša kvaliteta prevoznih storitev pred-vsem v mestnem potniškem prometu, saj se ob 10% rasti števila potnikov število prevoženih kilometrov ni povečalo. 6. Trgovina Preskrba z osnovnimi življenskimi artikli je bila dobra, občasno je primanjkovalo le margarine, prave kave in limon. Večje težave je povzročala slaba preskrba s premogom. Struktura nakupov se je prevesila v korist cenejših izdelkov, kar je posledica padanja kupne moči prebivalstva. Nizka akumulativna sposobnost trgovskih organizacij in oteženi kreditni pogoji so vzrok, da tudi v letu 1985 na območju občine v družbenem sektorju ni bila zgrajena nobena nova prehrambena trgovina. DO Emona Merkur TOZD Maloprodaja je v prvem polletju preuredila trgovino na Prušnikovi 89 v samopostrežno trgovino. Mercator DO Rožnik TOZD Grmada je vlagala sredstva v prostore za samopostrežno trgovino v Novih Dravljah, vendar investicija predvidoma ne bo končana v letu 1986. Potekala je aklivnost za pridobitev novih prostorov za razširitev prodajaln na Medvedovi 12 in Šišenski 63 in za izgradnjo nove tržnice. Ponudbo živilskih artiklov v nekaterih krajevnih skupnostih bogatijo zasebne trgovine. V letu 1985 je začela poslovati trgovina z zelenjavo in sadjem v Novih Dravljah, odprta pa sta bila še dva kioska. 7. Turizem in gostinstvo Turistična ponudba je bila omejena' predvsem na nudenje prenočitvenih in gostinskih uslug. Z izjemo nekaterih manjših akcij šišenskih turističnih društev večjih turističnih prireditev ni bilo. Število gostov v šišenskih prenočitvenih zmogljivostih je ostalo na ravni iz leta 1984, minimalno (za 2%) pa se je povečalo število nočnin, pri čemer je število nočnin tujih gostov ostalo na lanskole-tni ravni. Slabši rezultati od planiranih so pogojeni predvsem z odprtjem avtoceste Naklo—Ljubljana, ki je speljaia tok tujih turistov mimo nekaterih večjih gostinsko-turističnih objektov naše občine (Motel Medno, POZD Kanu). V Motelu Medno se je število nočitev zmanjšalo za 4%, število nočitev tujih gostov pa za 19%. Pri drugem velikem nosilcu turistične in gostinske ponudbe Mercator Hoteli — TOZD llirija so rezultati boljši. Za 24% večje število skupnih nočnin, za 41 % večje število nočitev tujih gostov ter boljša gostinska ponudba, popestrena z nekaterimi akcijami so TOZD llirija v letu 1985 prinesle za 120,4% večji dohodek kot v letu 1984. Nastavitveni center je začel v letu 1985 poslovati s polnimi nastanitvenimi zmogljivostmi za svoje ustanovitelje, zato od me-seca maja prostih sob praktično ni. Večjih investicij v turistične in gostinske objekte v Šiški v letu 1985 ni bilo. Manjša vlaganja so bila v Motelu Medno, kjer so preuredili del gostinskih prostorov in spremljajoči del objekta, v hotelu llirija in Integralu DO Golfturist Tozd Gostinstvo pa so za izboljšanje turistične ponudbe pristopili k adaptaciji prenočitvenih zmogljivosti ter gostinske opreme. Zasebna turistična in gostinska ponudba se ni veliko spreme-nila. Odprta sta bila dva nova bifeja in dve okrepčevalnici, od teh ena premična na avtocesti Ljubljana—Naklo. V gostinskih lokalih so v glavnem spoštovali odredbe o delovnem času. Na področju kmečkega turizma ni bilo pridobljenih novih kapaci-tet. V fazi izgradnje je objekt penzionskega tipa s 23 ležišči, katerega investitor je zasebni obrtnik. Turistična društva so se srečavala z velikimi kadrovskimi in finančnimi težavami. Dejavnost se je odvijala le ob velikih naporih amaterskih delavcev, s skromno finančno podporo iz sredstev turistične takse. V tem smislu potekajo tudi dela v Dragočajni, kjer skuša turistično društvo urediti naturistični avtocamp. V ta namen so uredili 4000 m? površin, popravili cesto, opremili recepcijo in postavili telefonsko govorilnico. Po načrtih bo naturistični del avtocampa odprt že pred turistično sezono 1986. 8. Gradbeništvo Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev za naložbo v gospodarstvo (predvsem v industrijo), v infrastrukturo, v stanova-njsko gradnjo in v objekte družbenega standarda je najbolj občutno prizadelo gradbeništvo, pri čemer je prišlo do upadanja fizičnega obsega proizvodnje in manjše izkoriščenosti zmogljivosti kadrov, mehanizacije in opreme. Posamezne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z gradbeništvom v občini, so stanje stagnacije v tej panogi reševale organizacijsko s povezovanjem interesov gradbenih organizacij znotraj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovno-tehnično z modernizacijo proizvodnih procesov. Zmanjšalo se je število zaposlenih delavcev v tej panogi, delež razporejenih sredstev za čiste OD v čistem dohodku je bil nižji kot v letu 1984. V marcu 1986 je bil ukinjen začasni ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev v IMOS DO SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, saj so prenehali bistveni vzroki, ki so pogojevali, da je skupščina cbčine v marcu 1985 nastopila z ukrepi družbenega varstva v TOZD Gradbena opera-tiva. Poslovno leto ni nobena organizacija združemega dela s področja gradbeništva zaključila z izgubo, čeprav so SGP Stavbe-nik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa. Gradbeni finalist Maribor TOZD Podi in podloge in Gradles Ljubljana celo leto poslovale na robu rentabilnosti. Vse naštete organizacije združenega dela so imele stopnjo akumulativnosti pod 2%. Organizaciji SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa in USLUGA TOZD Zaključna dela v gradbeništvu sta sicer dosegli stopnjo akumulativne sposobnosti nad 2%, vendar nista razpore-dili čistega dohodka za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva je zaosta-jal za povprečnim razvojem gospodarstva, na kar so vplivale zaostrene gospodarske razmere in nesposobnost tega dela go-spodarstva, da bi se neposredno vključevalo v mednarodnodelitev dela, oziroma da bi iztržilo ustrezen delež pri izvajanju kooperant-skih del za izvoz. Organizacije združenega dela niso pokazale večjega interesa. da bi prenesie individualno in maloserijsko proizvodnjo na specia-lizirane enote drobnega gospodarstva bodisi družbenega bodisi zasebnega sektorja, čeprav jih planski dokumenti družbenopoliti-čnih skupnosti k temu zavezujejo. Kljub prizadevanju za večje povezovanje samostojnega oseb-nega dela z organizacijami združenega dela v celovit sistem samoupravljanja združenega dela je le-to še vedno potekalo stihijsko in je temeljilo na kupoprodajnih in kooperacijskih odnosih in ne na dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju m dohod-kovnih povezavah. V prizadevanjih za povečan obseg kooperacij in za hitrejše posredovanje informacij o kapacitetah drobnega gospodarstva Ijubljanske reglje je Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja v sodelovanju z obrtnimi združenji organizirala »Poslov-no srečanje industrije in trgovme z drobnim gospodarstvom prav tako pa je izšel »Register drobnega gospodarstva občin Ijubljan-skega območja«, ki obsega vse enote tega dela gospodarstva po deiavnostih, izdelkih in teritorialnem principu. Stevilo organizacij v družbenem sektorju se ni povečalo. Konec leta 1985 so nastopili pogoji, da se je pogodbena organizacija združenega dela LITEX statusno preoblikovala in se je kot enovita delovna organizacija v marcu 1986 priključila k ABC POMURKA DO Drogerija. Število obratovainic nosilcev samostojnega dela je ostalo pnbližno enako. nekoliko se |e povečalo število oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic. povečalo pa se je število zaposlenih delavcev pri samostojnih obrtnikih. Ugodnejši bančni krediti za deficitarne storitvene obrtne dejav-nosti so omogočili nakup kakovostnih manjših poslovnih prostorov za potrebe občanov po servisnih storitvah in za gostinske lokale v novih stanovanjskih soseskah. Občinska davčna politika je v letu 1985 v celoti upoštevala vrsto olajšav. ki so v pristojnosti občinske skupščine. Kljub temu ugotavljamo, da davčne olajšave bistveno niso vplivale na razvoj samostojnega osebnega dela, ker sta osnovno davčno breme davek iz skupnega prihodka in pa prispevki za interesne skupnosti družbenih dejavnosti, katere davčni zavezanci neupravičeno šte-jejo k davčnim obremenitvam. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Prostorska zakonodaja, narekuje razen postopkov in vsebine sprejemanja planskih dokumentov tudi spremenjen in dopolnjen pristop pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov. Preveritev obsega območij namenske rabe prostora in preveritev režimov urejanja v okviru dolgoročnega daižbenega plana so pogojevale večje aktivnosti na tem področju, kar je še posebej povzročilo zastoje pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov. Naloge na področju priprave prostorskih izvedbenih aktov so potekale skladno s programom dela in so bile opravljene v sledečem obsegu: a) Posebne strokovne podlage Posebne strokovne podlage za ureditvena območja ŠP 14 (ŠP 218/1) Vodice, ŠS 3/4 (ŠS 12/2a južni del) Podutik in ŠS 3/2, 3 (ŠS 12/3b, 4b, 5b) so izdelane. Postopek sprejemanja teh dokumentov je časovno vezan na sprejem družbenega plana občine za obdobie 1986—90. — ŠP 4 (prej SP 4, ŠP 5) industrijska cona ob Celovški cesti — izdelana je dokumentacija za namensko rabo prostora na podlagi katere se izdelujejo posebne strokovne podlage. — ŠP 9/2. SP 9/3 (MeP 1/1, MeP 1/2) industrijska cona Medvode. Že izdelani osnutek zazidalnega načrta \e potrebno ponovno vskladiti z opredelitvami v družbenem planu občine za obdobje 1986—90 zlasti v vsebinskem delu (preveritev posame-znih programov, opredelitev površin za proizvodne in spremljajoče programe). — ŠS 1/3 Pod hnbom (prej ŠS 5/2) Izdelane so bile začetne študije območja, vendar naloga ni bila realizirana, ker se predvidena gradnja prenaša v plansko obdobje 1986—90. — Pokopališče Medvode Dokumentacija še ni izdelana — študija je le opredelila ožjo lokacijo pokopališča (Sadovnice ). Naloga se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje. — ŠP 6/4 Stanežiče (prej ŠP 11) Dokumentacija ni izdelana, naročilo se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje, saj je bil obseg in režim urejanja odvisen od opredelitev v dolgoročnem družbenem planu. b) Resolucijske naloge, ki se financirajo iz združenih sredstev občin in mesla Ijubljane so bile realizirane v dogovorjenem obsegu. Opredelitev programa za izvedbo natečaja za območje zazi-dalnega otoka za Staro šiško (med ulico Milana Majcna in Gasilsko) ni bil definiran in je bil predmet vsklajevanja v okviru dolgoročnega družbenega plana, zato naloga v letu 1985 ni bila izvedena. c) Izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za ureditvena območja zazidalnih otokov ŠO 9 (MeO 1, MeO 2/1, 2 del) Medvode, ŠR 9/1 (MeO 2/2 del, 3 MeO 3) Medvode, ŠP 1/2 (ŠP 1) Union in ŠP 2 (ŠP 2, ŠM 1) industrijska cona ob gorenjski progi je potekala v skladu z opredeljenimi roki. Vsebinska vskladitev in dopolnitev z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor m spreiet družbeni plan občine za obdobje 1986—90 s programskimi zasnovami so osnova za sprejem leh dokumentov. — ŠO 6, ŠP 6/1, Šl 4 Šentvid (prej ŠS 108/1, ŠO 6, Šl 6, ŠP 14) Posebne strokovne podlage so izdelane variantno in so bile obravnavane na Komiteju za urejanje prostora. — ŠS 12/3 Žeje (prej MeS 10/2) V izdelavi so posebne strokovne podlage, ki so osnova za izdelavo prostorskega izvedbenega dokumenta. Realizacija gradnje se prenaša v naslednje srednjeročno obdobie 1990—1995. Osnovm problem tega območja je rešitev komunalne opreme. — ŠS 1/1 Sp. Šiška (prej ŠS 101, ŠS 1/1) Izdelane so posebne strokovne podlage, ki jih je potrebno dbpolniti z ekološkimi študijami. Zato se naloga prenaša v leto 1986 s tem. da se bo nadaljevalo delo na izdelavi ureditvenega načrta. — ŠR 2 Stadion Ljubl|ana (ŠR 2/1. ŠR 2/2. ŠS 102) Izdelane so posebne strokovne podlage. Izdelava ureditvenega načrta in sprejem le-tega se predvideva v letu 1986. — ŠS 9/5 Sora (prej MeS 2/1, 2, Mel 2) Dolgoročni družbeni plan predvideva na območju Sore spre-membo režima urejanja, zato naloga izdelave posebnih strokovnih podlag ni bila v celoti izvedena. V letu 1986 se predvideva izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev tega območja, v srednjeročnem obdobju 1986—90 pa izdelava zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 9/5 del (Mel 2) Sora — osnovna šola. d) Sprejeti so bili zazidalni načrti: — ŠS 4/1 del (ŠO 13) Dravlje — dom vamosti. — ŠP 6/2 (ŠP 8) IMP — SKIP — ŠS 3/4 (ŠS 12/2a sevemi del) Podutik Potrjen je osnutek zazidalnega načrta, predlog bo sprejet, ko bodo zagotovljena nadomestna kmetijska zemljišča za zaščitene kme-tije. — ŠS 9/1 (Mes 7/3) Preska Osnutek zazidalnega načrta je bil potrjen na zborih skupščine. Po sprejemu družbenega plana občine za obdobje 1986—90 bo predložen v obravnavo tudi predlog zazidalnega načrta. — ŠP 21 (ŠP 6) Agrostroj Izdelava osnutka zazidalnega načrta je bila prekinjena. ker je potrebno velikost in program zazidalnega načrta vskladiti z opre-delitvami \z dolgoročnega družbenega plana. V letu 1985 je bila dokončno rešena prostorska problematika DO Galvana, ki se je izselila s svoje lokacije v zazidalnem otoku ŠR 6/1 (ŠR 15). V sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spome-niško varstvo je bil izdelan in sprejet odlok o zavarovanju umetnostnih, arhiteklurnih in etnoloških spomenikov. 2. Komunalno gospodarstvo Po reorganizaciji občinskih komunalnih skupnosti je v letu 1985 potekala vrsta aktivnosti za pripravo novih srednjeročnih in dolgo-ročnih planskih dokumentov, pri čemer je bil tudi upoštevan nov sistem financiranja razširjene reprodukcije. Ker srednjeročni plan komunalne skupnosti kljub rebalansu v letu 1983 ni bil realen so v planu Komunaine skupnosti Ijubljanskih občin za leto 1985 ostale vse nerealizirane naloge tega srednje-ročnega obdob|a. Z ozirom na zmanjšan dotok sredstev in ker so se vrednosti posameznih investicij zaradi podražitev povečale, je bil v septembru 1985 izdelan rebalans programa za leto 1985. Področje urejanja stavbnih zemljišč je zajemalo naloge prido-bivanja, priprave in opremljanja s komunalnimi napravami na območju občine. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev pa ni prišlo do večjih zastojev. Izvedene so bile skoraj v celoti vse planirane naloge. Pridobivanje, priprava in oprema zemljišč je bila izvedena v soseskah za stanovanjsko in industrijsko graditev v skladu s planiranimi programi investitorjev in samoupravne stanovanjske skupnosti. Poleg tega so bile izvedene tudi posamezne naloge v ostalih že zgrajenih območjih občine. Omeniti pa je potrebno, da niso zaživeli odkupi in priprave zemljišč v zazidalnih otokih na območju Podutika, Šentvida in Medvod, saj je na teh območjih potrebno predhodno razrešiti problematiko nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na področju izgradnje cestnega omrežja, ulic in cest so se izvajaja dela glede na dotok finančnih sredstev. Sredstva se financirajo s prispevkom 2 % od čistega dohodka OZD, ter s prispevkom za uporabo stavbnega zemljišča ler samoprispevkom občanov. Na dotok sredstev pa je v določeni meri vplivala tudi sprememba samoupravne organiziranosti cestnega gospodarst-va, saj so sredstva prispevka od motornih vozil in goriv pripadla skupnosti za ceste. Glede na navedeno je bila realizacija nasle-dnja: — cesta na Trati: Cesta je bila v letu 1985 v celoti dokončana, tako da je bil opravljen tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. — Tacenska cesta — pločnik: Pločnik je v makadamski izvedbi izveden do Taborske ceste. Na odseku od Taborske ceste do mostu čez Savo pa je šele pridobljeno zemljišče za izgradnjo pločnika na tem odseku. Realizacija je predvidena v makadamski izvedbi po programu KSLO v letu 1986. — obodna cesta Stanežiče: V drugi polovici leta 1985 se je nadaljevala III. etapa izgradnje obodne ceste Stanežiče vključno z meteomo kanalizacijo. Zaradi vremenskih razmer se je z deli prekinilo in je nadaljevanje predvideno v aprilu 1986. Rok za dokončanje je v juniju 1986. — Korotanska od Oakovičeve do mestne obvoznice: V letu 1985 so bile pridobljene lokacijske osnove. Lokacijska dokumentacija bo pridobljena v maju 1986. V letu 1986 bo pridobljena lokacijska odločba in izdelani projekti za PGD in PZI. — pločnik Tacen—Šmartno: Projektna dokumentacija je v celoti pridobljena. Dela bodo oprav-Ijena v letu 1986 in to na odseku od priključka na avtocesto do kmetijske zadruge. — cesta Vikrče—Verje: V letu 1985 so bila pričeta dela na izgradn|i ceste Vikrče—Verje Na območju ceste so bile vgrajene in obnovljene komunalne naprave vodovoda, meteome kanalizacije in predvideni prehodi za bodočo fekalno kanalizacijo. Zaradi nezadostnih finančnih sred-stev so bili realizirani le delni odseki. Nadaljevanje del je predvi-deno v letu 1986. — cesta Sora—Trnovec — II. etapa: Sredstva namenjena za realizacip II. etape ceste Sora—Trnovec so bila na osnovi sporazuma med KS Trnovec-Topol, Občm-skim SIS za ceste in Komunalno skupnostjo Ijubljanskih občin preusmerjena za realizacijo ceste Vikrče—Verje. Izgradnja II. etape ceste Sora—Trnovec je predvidena v letu 1986. — cesta Selo—Utik — proiektna dokumentaci]a: Z rebalansom programa za leto 1985 je predvideno, da se pridobi v letu 1986 projektna dokumentacija. Program izgradnje komunalnih naprav individualne rabe financi-ramo iz prispevka iz čistega dohodka OZD v višini 1,2% od brutto osebnih dohodkov, prispevka na priključno moč in kreditov pri Ljubljanski banki. Na področju izgradnje objektov in naprav individualne komunalne rabe smo predvsem pridobivali projektno dokumentacijo. V celoti smo jo pridobili za izgradnjo fekalne in meteome kanalizacije na območju Vižmarje nad klancem. Izdelan je bil tudi glavni projekt za odvod fekalnih voda iz območja Vikrče — Verje. Zaostreni gospodarski pogoji v letu 1985 so vplivali na vzdrže-vanje objektov komunalne kolektivne rabe iz prispevka 1,10% iz dohodka OZD. V prvih sedmih mesecih je bil priliv sredstev manjši od stroškov vzdrževanja tako, da je tedaj nastal problem likvidno-sti. To stanje se je v zadnjih mesecih leta 1985 izboljšalo. Vzdrževanje objektov iz teh sredstev je potekalo po programih Komunalnega podjetja Ljubljana po dejavnostih, razen na podro-čju obnove cest. Novozgrajeni objekti in naprave komunalne kolektivne rabe (stanovanjske soseske Dravlje) še niso bile prenešene v upravlja-nje Komunalnega podjetja Ljubljana, ker niso bila sprejeta ustre-zna merila glede opredelitve funkcionalnih in javnih površin. Le-te bodo predane v upravljanje in vzdrževanje v letu 1986 po predhodno opravljeni razvrstitvi, ki jo mora opraviti ZIL — TOZD Urejanje — enota Šiška. Kot je bilo predvideno je potekala po programih Komunalnega podjetja Ljubljana tudi sanacija Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Za zadovoljevanje stanovanjskih potreb so bile vse aktivnosti usmerjene k dokončanju že pričetih stanovanjskih sosesk in k pripravi novih sosesk v okviru programa Samoupravne stanovanj-ske skupnosti občine. V letu 1985 je bila predvidena dograditev 148 stanovanj v soseskah ŠS 4/4 (prej SS 107/1) Šentvid Zvezda, ŠS 9/7 (prej MeS 8/1) Svetje Šs 3/1 (preM2/4a) Podutik in pričetek gradnje 352 stanovanj v SS 4/1 (prej SS 7/1) Dravlje, ŠO 6 Šentvid in ŠS 9/7 (prej MeS 8/1) Svetje. Predvidene naloge so bile realizirane v naslednjem obsegu: — dograjena so bila stanovania v ŠS 4/4 Šentvid—Zvezda. ter v ŠS 3/1 Podutik (Stanovanjska zadruga Litostroj) in v SS 8/2 Gameljne (Stanovanjska zadruga Rašica) skupno 132 stanovanj. — pričeta je bila gradnja stanovanj v ŠS 4/1 Dravlje, v ŠS 4/4, Šentvid—Zvezda (JLA) m ŠS 4/2 Nove Dravlje (Stanovanjska zadruga 13. maj RSNZ) — skupno 221 stanovanj. — gradnja v ŠS 9/7 Svetje se ni pričela zaradi pritožb proti izdanim lokacijskim odločbam, ki še vedno niso postale pravno-močne. Prenove, ki smo jih načrtovali na objektih Frankopanska 23, Medvedova 18, 22, 24, Lepodvorska 22, 23 in Žibertova 22, 23, še v letu 1985 nismo pričeli, ker je bilo območje ponovno preverjeno na nivoju dolgoročnega družbenega plana. Sanacija objekta B-2 v Draveljski Gmajni. ki bi moraia biti izvršena v letu 1985, bo zaradi težav pri zbiranju soglasij soinvesti-torjev izvršena v letu 1986. Problematike barakarskih naselij nismo reševali v skladu s predvideno dinamiko zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po-rušenih je bilo le nekaj posameznih stanovanj na Korotanski in Drabošnjakovi, iz katerih so se stanova/ci izse/iii v stanovan/a. ki so jih dobili pri svojih delovnih organizacijah. Za večje in bolj organizirano uveljavljanje zadružništva je bila predvidena ustanovitev enolne stanovanjske zadruge Ljubljana, ki bi bila odprtega tipa, s čimer bi bili omogočeni enakopravni pogoji za vključitev slehememu občanu za razliko od sedaj obstoječih, ki so bolj ali manj »zaprtega tipa«. Zadeve se na tem področju še urejujejo. Za delavce in občane z nižjimi prejemki ter upokojence je bil razpisan V. natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj. Od 144 upravičencev v naši občini je stanovanja dobilo 48. Deina nadomestitev stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so potrebni tovrstne pomoči, je bila priznana 17. upravičencem. Razpisana in realizirana sta bila II. natečaj za pridobitev posojil za prenovo stanovanj v lasti upokojencev in XI. natečaj za posojila delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. Hišna samouprava je bila dne 31. 12. 1985 ustanovljena v 442 objektih s 14.893 stanovanji, za ostali stanovanjski sklad, kar predstavlja 176 objektov s 1.346 stanovanji pa je bila imenovana začasna uprava. Od tega v 103 objektih z 260 stanovanji niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev skupnosti stanovalcev, v preosta-lih 73 pa bo SSS nadaljevala z akcijo organiziranja hišne samouprave. 4. Požarna vamost — Program občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška kot opera-tivnega izvajalca požame skupnosti je bii izveden v celoti. Izdelana je bila študija požarne ogroženosti občine Ljubljana-Šiška, ki jo bo treba stalno dopolnjevati. Nabavili smo eno orodno vozilo TAM 2000 in UKV zveze za štiri centre ter 6 naprav za podcentre. V zaključni fazi je izgradnja dveh gasilskih domov ter ena adaptacija, dokončali pa smo dva bazena za požarno vodo na Toškem čelu in Topolu. Pregledi hidrantnega omrežja so bili izvršeni po zastavljenem programu. V akciji »NNNP 85« so gasilska društva v skladu s programi krajevnih skupnosti in v sodelovanju s pripadniki enot civilne zaščite izvedla skupne vaje; na centralni gasilski vaji v Preski—Medvode sta sodelovali dve industrijski gasilski društvi in eno teritorialno prostovoljno gasilsko društvo. Izvedli smo tudi tečaje in seminaiie za strokovno usposabljanje članstva ter tekmovanja za člane, članice, mladino in pionirje, v šolah in WZ pa smo organizirali predavanja o požami preventivi. Gasilska društva so devetnajskrat intervenirala v požarin, zaradi sušnega obdobja pa so dovažala pitno vodo na ogrožena območja. Izvršila so 126 prevozov in dostavila 728 m3 vode, ob poplavah pa so 7 krat črpala vodo iz ogroženih področij. Iz zbranih sredstev za varstvo pred požari smo financirali poklicno gasilsko brigado, mestno gasilsko zvezo Ljubljana, Zvezo SIS mesta Ljubliana in strokovno službo ter občinsko gasilsko zvezo Ljubljana-Siška. Zaradi izteka mandata delegatski skupščini požarne skupnosti Ljubljana-Šiška so bile izvedene volitve novih delegatov in ostalih organov skupnosti. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V preteklem letu je bil razvoj družbenih dejavnosti v občini kot sestavni del družbenega razvoja mesta Ljubljana, podrejen usme-ritvam programa dolgoročne gospodarske stabilizacije, s pou-darkom na uresničevanju prednostnih programov, nalog in ciljev po posameznih področjih. Izhodišča za vrednotenje programov SIS družbenih dejavnosti so izhajala iz ocene, da bo rast osebnih dohodkov 45%, mate-rialnih stroškov pa povprečno 54%, upoštevajoč specifiko mate-rialnih stroškov v posameznih dejavnostih. Upoštevana je bila tudi 75%-na vrednost minimalne amortizacije, ki se je v letu 1984 obračunavala le 50%-no. Financiranje programov SIS družbenih dejavnosti je potekalo v okviru enotnih stopenj, izhajajoč \z ocene, da bo globalna rast sredstev za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti znašala 90% rasti dohodka oziroma, da bodo sredstva za družbene dejavnosti zaostajala 10% za dohodkom. Zaradi veli-kega razkoraka med resolucijskimi predvidevanji in dejanskimi gospodarskimi tokovi pa je bilo potrebno tudi v preteklem letu vrednotenje programov sproti priiagajati rasti dohodka, kar je imelo za posledico večkratno spreminjanje prispevnih stopenj. V letu 1985 je znašala povprečna stopnja za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti 20,33 in je bila večja v primeriavi z letom 1984 za 1,3 točke. Iz bruto priliva so SIS družbenih dejavnosti na območju občine Ljubljana-šiška zbrale 16.075 mio din (od tega za financiranje programov republiških SIS 8.140 mio din, za financi-ranje občinskih in mestnih programov pa 7.884 mio din). V letu 1985 smo skušali izenačiti osebne dohodke delavcev, zaposlenih v OZD družbenih dejavnosti z OZD delavcev v gospo-darstvu. Zaradi inflacije in zaradi velikega porasta materialnih stroškov ter večletnega zaostajanja OD negospodarstva za go-spodarstvom, smo v okviru danih materialnih možnosti le delno zmanjšali razkorak oziroma zaostajanje OD delavcev s področja družbenih dejavnosti, ki so v preteklem letu zaostajali za gospo-darstvom še za okoli 13,4% v povprečju. Ne glede na težke pogoje gospodarjenja v OZD družbenih dejavnosti pa so bili v letu 1985 uspešno izvedeni vsi prednostni programi, katerih izvajalci so namenjali posebno pozomost uresni-čevanju akcijskih stabilizacijskih programov z vidika smotme organizacije dela in racionalne porabe daižbenih sredstev ter uresničevanja prednostnih ciljev. V letu 1985 so bile izvedene vse načrtovane gradnje objektov družbenega standarda: — iz programa II. samoprispevka je bil predan namenu vzgojno varstveni prostor v KS Na Jami, — iz programa III. samoprispevka, so bili zgrajeni in predani namenu: vzgojno varstveni objekt v KS Dolomitski odred, prizidek pri OŠ Stane Kosec v KS Edvard Kardelj, osnovna šola v KS Bratov Babnik in Varstveno delovni center. Zaradi dokončne uskladitve programskih osnov je bila izdelava projektne dokumentacije za prizidek pri OŠ Hinko Smrekar prelo-žena v leto 1986. Iz sredstev združene amortizacije občinskih izobraževalnih skupnosti je srednja šola za elektroniko z adaptacijo vajeniškega doma v Sentvidu pridobila učne delavnice za praktični pouk. Na področju družbeno organiziranega varstva in vzgoje pred-šolskih otrok je bilo v WO in družinsko varstvo vključenih 4640 ali 55% otrok. Tako smo načrtovano vključitev otrok za obdobje 1981—1985 presegli za 2%. Izvedli smo vse oblike vzgoje in varstva otrok, ki smo jih načrtovali z resolucijo, vključno s pripravo otrok na vstop v osnovno šolo, v katero je bilo zajetih v WO 1237 otrok, v okviai 180-umega programa pa 171 otrok, ki niso bili vključeni v WO. Koncem preteklega leta se je število otrok v WO na območju občine zmanjšalo za 257 otrok. V preteklem letu so se WO soočale s številnimi problemi, ki so se nanašali med drugim tudi na neustrezno izobrazbo večine varuhinj, na pridobivanje prihodka, vzdrževanja objekiov in na neustrezne normative. Ce-lotna problematika WO je bila podrobneje opredeljena v analizi Stanje in problemi vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana-Šiška, ki jo je obravnavala tudi občinska skupščina. Na področju vzgoje in izobraževanja so se v preteklem letu nemoteno izvajali vsi programi po posameznih področjih. V osnovnošolski pouk je bilo na območju občine vključenih 9391 učencev, od tega v celodnevno šolo 1136 ali 12,4% učencev, v podaljšano bivanje 1850 ali 20,19% učencev, v jutranje varstvo pa 1250 učencev. Z izgradnjo osnovne šole Miška Kranjca v KS Bratov Babnik je bila uresničevana delna razbremenitev OŠ Veljko Vlahovič in OŠ Milan Mravlje. V vsebinskem pogledu so osnovne šole s posebno pozomostjo izvajale prenovljen predmetnik in učni načrt, ki je bil v šolskem Ietu 1985/86 uveden tudi v šeste razrede. Pozitivni premik je bil uresničen tudi pri uresničevanju nalog poklicnega usmerjanja, pri čemer so osnovne šole v okviru interesnih dejavnosti in dodatnega pouka, namenjale posebno pozomost razvijanju ufcenbevih interesov, sposobnosti in navad ter vsestranskega informiranja o področjih dela. Pri tem so šole intenzivno sodelovale s srednjimi šolami in s strokovno službo SIS za zaposlovanje v cilju pravočasnega in ustreznega usmerjanja učencev. Delež učiteljev z neustrezno izobrazbo se je v preteklem letu zmanjšal od 11,70% v šolskem letu 1980/81 na 7,19%. Problematika osnovnih šol se je nanašala predvsem na po-manjkanje sredstev za nakup in posodobitev opreme in učil, na izenačevanje materialnih pogojev dela osnovnih šol, vzdrževanje objektov in na pomanjkanje zunanjih mentorjev. V srednje usmerjeno izobraževanje je bilo v preteklem letu vključenih v občini 2910 učencev. Osrednji problemi srednjih šol so še vedno: pomanjkanje kadra za poučevanje strokovno teore-tičnih predmetov, manjkajoča sredstva za hitrejše posodabljanje opreme in učil ter manjkajoči učbeniki za nekatere predmete. V srednji šoli tehniških strok Franca Leskoška-Luke še vedno posebej izstopa problem manjkajoče telovadnice, ki bi jo ta šola s preko 1000 učenci nujno potrebovala. Srednja šola za elektroniko, ki je v preteklem letu pridobila delavnice za praktični pouk še ni uspela zagotoviti celotne opreme. Še vedno je nerazrešen pro-blem mreže šol za področje elektrousmeritve, kar neposredno zadeva tudi srednjo šolo za elektroniko v Šentvidu. V preteklem letu se je pokazal na področju srednjega usmerjenega izobraže-vanja tudi problem nujne revizije oziroma prenove nekaterih predmetnikov, katerih vsebina v dosedanji učni praksi ni bila usklajena z dejanskimi potrebami. V glasbeni pouk je bilo vključenih skupno 1522 učencev, od tega 949 učencev z območja občine Ljubljana-Šiška. Glasbena šola se je soočala s primankljajem strokovnega kadra za pouk nekaterih instrumentov, na območju občine Bežigrad pa s prostorskim primankljajem. V preteklem letu so se v okviru občinske in mestne izobraževalne skupnosti začeli intenzivno razreševati problemi zagotavljanja sredstev za OD administrativno-tehniških delavcev, ki jih je morala šola pridobivati iz soudeležbe staršev. Na področju zdravstvenega varstva smo v skladu z resolucijski-mi cilji izvajali preventivne programe varstva aktivne populacije, uresničevali program zdravstvene vzgoje in povečevali zdravljenje in nego bolnika na domu. Na področju otroškega varstva smo v celoti izvedli načrtovani preventivni program, saj smo dosegli 92% -no precepljenost otrok. Preventivni program smo v celoti iz-vedli tudi v dispanzerju šolske medicine s posebnim poudarkom na zdravstveni vzgoji šolske mladine. Zaradi pomanjkanja kadra oziroma neustrezne teamske za-sedbe nismo izvedli popolne uveljavitve dispanzerskega načina dela v dispanzerju splošne medicine. V okviru dispanzerja medi-cine dela smo opravili več preventivnih pregledov od načrtovanih. Dispanzer je izvedel tudi anketo o evidentiranju delovnih mest z vidika ogroženosti zdravja zaposlenih delavcev. V nego bolnika na domu smo v preteklem letu zajeli 552 bolnikov. Za to obliko zdravljenja moramo izboljšati pogoje dela, kar pa bo možno uresničiti le z nastavitvijo manjkajočega kadra in z razrešitvijo nekaterih problemov, ki že vrsto let spremljajo patronažno službo na terenu, (prevozi). Na področju zobozdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok smo v letu 1985 dali velik poudarek zdravstveni vzgoji v WO in v OŠ ter v zobozdravstveni ambulanti za noseče žene. Še vedno pa ugotavljamo razkorak, ki je prisoten med dejanskimi potrebami po zobozdravstvenih storitvah ter možnostmi za sana-cijo zobovja, kar pogojuje oziroma vpliva na daljšo čakalno dobo. Ne glede na zagotovljene ustrezne prostorske in kadrovske pogoje, s katerimi razpolaga TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šlška, pa smo se v preleklem letu že srečali s problemom dotrajanosti nekatere medicinske opreme, ki jo bo potrebno postopno nadomestiti. Zmanjševanje prispevne stopnje v celoti negativno vpliva zlasti na pokrivanje materialnih stroškov in tudi na obnovo opreme. Občinska raziskovalna skupnost (ORS) je pospeševala inova-livno dejavnost, širila raziskovalno dejavnost v OZD, populari-zirala znanost med mladino in povezovala proizvodne in razisko-valne organizacije. ORS je financirala 6 raziskovalnih nalog s področja gospodar-stva, 4 s področja družbenih dejavnosti in 3 doktorske oziroma magisterske naloge. Financiranje teh nalog je bilo izvedeno ob soudeležbi ORS v višini 30%, 70% sredslev pa so zagotovile naročniške OZD oz. SOZD. Od skupno 13 raziskovalnih nalog je bilo končanih v preteklem letu 7 nalog, izdelava 6 nalog pa je bila prenešena v leto 1986. ORS je finančno podprla delo klubov mladih tehnikov v občini ter zagotovila delno kritje materialnih stroškov šolskega naravoslo-vno-tehničnega društva pri srednji šoli za elektroniko ter sodelo-vala pri nakupu avtoklava za vzgojo micelija v navedeni šoli. ORS je sofinancirala tudi udeležbo mladincev iz občine Ljubljana-Siška na Astronomskem taboru na Čmem vrtiu nad Idrijo. Za nadaljne populariziranje raziskovalne dejavnosti so bile ob občinskem prazniku podeljene nagrade za dosežke na področju razvoja laserskih sistemov in njihove aplikacije (»ISKRA«) ter za dosežke v proizvodnji kvasa (»UNION«). Skupno je bilo podeljenih 7 nagrad. V preteklem letu je ORS posredovala skupščmi v obravnavo informacijo o uresničevanju sprejetih sklepov s podro-čja raziskovalne dejavnosti za preteklo obdobje ter analizo dohod-kovnih odnosov med raziskovalnimi in proizvodnimi organizaci-jami združenega dela v občini Ljubljana-Šiška. Na podlagi nave-dene informacije in analize je skupščina sprejela usmeritve za nadaljne delo na tem področju. Na področju socialnega varstva smo dodeljevali socialne pomo-či najbolj prizadetim kategorijam občanov v skladu s samouprav-nim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Ob tem smo tekoče valorizirali družbeno dename pomoči in druge oblike pomoči, ki smo jih usklajevali v okviru danih materialnih možnosti, upoštevajoč hitro naraščanje življenjskih stroškov. Program socialnega skrbstva smo v preteklem letu izvedli v celoti. Družbeno dename pomoči, ki smo jih med letom 3 krat valorizirali, je prejemalo 2483 občanov, od tega je prejemalo 214 občanov stalno družbeno denamo pomoč. Center za socialno delo je intenzivno sodeloval s socialnimi komisijami v KS in s patro-nažno službo, da bi tekoče zagotovil pomoč socialno in zdrav-stveno najbolj prizadetim občanom, prav tako pa tudi pri odkri-vanju novih primerov socialne ogroženosti, ki je v porastu. Dom starejših občanov je v skladu z resolucijskimi usmeritvami izvajal tudi izven domske dejavnosti za starejše občane, ki niso vključeni v Dom Marije Draksler Marjane. Tako je Dom organiziral pripravo in prevoz kosil za 52 občanov, v domsko ambulanto je bilo vključenih, razen domskih oskrbovancev, še 106 starejših obča-nov izven doma in nudil še druge usluge. Tudi v preteklem letu se je Dom starejših občanov soočal z velikim problemom kadrovske-ga deficita, ki negativno vpliva na izvajanje zdravstvene nege bolnih oskrbovancev. Od 228 starejših občanov, ki so bili v preteklem letu vkijučeni v domsko varstvo, je bilo 80% bolnih. Na področju zaposlovanja smo načrtovali 1,5% rast zaposlo-vanja, ki smo jo presegli za 1,1%. Število zaposlenih se je povečalo v primerjavi z letom 1984 za 1018 delavcev, od tega v družbenem sektorju za 2,7% ali 988 delavcev. OZD so načrtovale, da bodo zaposliie 639 pripravnikov (22,2% za določen čas), načrt pa so presegle za 21,6%. Konec leta 1985 je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje prijavlje-nih iz občine Ljubljana-Šiška 314 iskalcev zaposlitve, kar pred-stavlja 0,79%-no relativno brezposelnost. Stevilo iskalcev zaposli-tve je bilo za 7,3% manjše v primerjavi z letom 1984. Programe usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja smo na začetku preteklega leta verificirali v samoupravnih organih občinske sku-pnosti za zaposlovanje. Iskalce zaposlitve smo vključili: v progra-me izpopolnjevanja, usposabljanja, preusposabljanja in šolanja v skupinah ter v individualne programe, v katere je bilo vključenih 76 iskalcev zaposlitve. Za delo se je usposabljalo 44 invalidnih oseb, od katerih se je polovica pričela usposabljati že v letu 1984. Število upravičencev do socialne varnosti med brezposelnostjo ni bistveno povečalo od prejšnjega leta. Tako je denarno nado-mestilo prejemalo 108 iskalcev zaposlitve (leta 1984 — 102 upra-vičenca) in 36 denamo pomoč (leta 1984 — 37 upravičencev). Pri tem je pomembno, da se je povprečni čas prejemanja denarnih nadomestil skrajšal s petih na štiri mesece, medtem, ko se je čas prejemanja denarne pomoči med brezposelnostjo kar podvojil (s 5,5 meseca v letu 1984 na 12 mesecev v letu 1985). Na področju štipendijske politike smo pripravili spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. Za šolsko leto 1985/86 so organizacije združenega dela in skupnosti razpisale 966 kadrovskih štipendij. od tega več kot polovico za zahtevnostne stopnje III. in IV. Stevilo razpisanih kadrovskih štipendij se iz leta v leto povečuje, kar ocenjujemo kot ugoden trena. Od skupnega števila razpisanih štipendij pa jih je ostalo še vedno 225 nepodeljenih. Štipendije iz združenih sredstev je prejemalo približno 290 učencev in študentov. V letu 1985 smo v nasprotju s prejšnjimi leti zabeležili porast odločitev za nadaljnje izobraževanje zlasti mladine, ki je zaključila 4-letno srednje izobraževanje. Kljub temu smo posvetili posebno pozornost mladini, ki se je želela zaposliti. Pri zaposlovanju tega strokovnega kadra smo posebno dobro sodelovali z organizaci-jami, ki so opredeljene kot nosilke razvoja. V tem letu ugoiavljamo tudi večje zanimanje deklet za izobraievanje v tehničnih poklicih na višji in visoki stopnji. V preteklem lelu smo izvedli obsežne kulturne aktivnosti v okviru društev in skupin, ki so izvedle 514 nastopov. Pri izvedbi programa Vodnikove domačije ni bilo motenj. Poseben poudarek je bil dan izvedbi Ostrovrharjevih srečanj, revij otroških, mladinskih in odra-slih pevskih zborov ter glumaških večerov. V centralni knjižnici s podružnicami je bilo izposojenih 269240 knjig. V primerjavi z letom 1984 je bila izposoja knjig za 40% večja. Tudi v preteklem letu smo skušali pridobiti manjkajoče prostore za centralno knjižnico. Nakup prostorov je bil vključen v srednjeročni plan za obdobje 1986—1990. Na področju telesne kulture smo v letu 1985 izvajali vse načrtovane dejavnosti s poudarkom na razvijanju množičmh rekreativnih obllk telesno kultumih aktivnosti. V 83-ih društvih je bilo vključenih 16000 aktivnih članov. Množične športne rekre-acijske aktivnosti v KS in OZD (kolesarjenje, izletništvo, pohodi, trim aktivnosti) so dosegle velik razmah. V šolska športna društva je bilo vključenih preko 5000 otrok in mladine. Vidne rezultate smo odsegli tudi na področju izgradnje in posodobitve telesnokultumlh objektov. Tako smo zaključili 1. fazo izgradnje gimnastičnega centra Spodnja Šiška, zaključili rekon-strukcijo skakalnega centra Mostec, zgradili in posodobili vrsto balinišč in tenis igrišč ter posodobili več klubskih prostorov in strelišč. Pomemben dosežek je tudi kandidadura za organizacijo BAI 1986. V okviru rekonstrukcije objekta na ŽŠD Ljubljana smo v letu 1985 pričeli z dela na obnovi pomožnih objektov. Kljub prizadevanjem pa nismo uspeli z izgradnjo nadomeslnih igrišč Partizan Šentvid na lokaciji SR 9/1 Pržanj, zaradi nepridobljenih soglasij sosedov. V. SPLOŠNA PORABA Uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1985 je bilo usklajeno z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 in dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985. Izvirni prihodki proračuna so bili v letu 1985 višji za 91,31% glede na leto 1984 in za 1,80% večji od načrtovanih. Prihodki od davkov občanov predstavljajo v strukturi vseh izvirnih prihodkov že 56,25% in so bili za 74,89% večji glede na leto 1984. Prihodki, ki pritekajo po avtomatizmu pa so bili večji za 117,57% glede na leto 1984. Za skupne naloge, za katere so se Ijubljanske občine dogovo-rile, oz. izhajajo iz statuta in drugih normativnih aktov, da jih flnanciramo iz proračuna mesta Ljubljane, smo iz sredstev prora-čuna namenili 24,82% delež skladno z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu L/ubljana za leto 1985. Sredstva splošne porabe občine v letu 1985 so bila oblikovana in razporejana v naslednji višini: Zap Q ^, Plan 1985 Realizacija___ Indeks št. Besed"°________________________________________- ¦ Q2. rebal. 1984 1985 5:3 7:4 1 2_________________________________________________________3_______4_______5_______6_______7 1. Dogovorjena poraba 863.435 444.086 863.435 100 194 2. Priznavalnine borcem NOV 27.355 — 27.355 100 — Skupaj dogovorjena poraba 3. Povečanje za nelimitirano porabo — turistične takse — takse na promet par-klarjev in kopitarjev — lastni prihodki upravnih 890.790 444.086 890.790 6.900 4.112 3.106 2.185 7.401 3.781 100 107 91 200 238 173 organov 60.000 34.705 60.555 100 174 Skupaj nelimitirana poraba 71.012 39.996 71.737 101 179 I. SKUPAJ DOGOVORJENA PORABA IZ IZVIRNIH PRIHODKOV (1+2 + 3) 961.802 484.082 962.527 100 198 Zap. Besedjlo Plani985 ----------Realizacija -------^5------- št-__________________________________________________________ oz. rebal. 1984 1985 5:3 7:4 12 3 4 5 6 7 4. Vmjena sredstva prorač. 5. Prenešena sredstva iz preteklega leta Odstopljeni prometni davek 9.466 1.725 3.419 5.148 9.467 1.725 100 100 276 33 republike za leto 1984 5.078 — 5.078 100 — II. I+4+5+6 978.071 492.649 978.797 100 198 9. Združevanje sredstev za mestni proračun 420.243 226.686 420.243 100 185 10. Poraba občine in mesta Ljubljana 1,398.314 719.335 1,399.040 100 194 11. Izvimi prihodki nad dogovorieno ravnijo porabe 30 621 46.872 55.454 181 118 RAZPOREJENI PRIHODKI 1,428.935 766.207 1,454.494 101 189 VI. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA V preteklem letu smo dali poseben pomen nadaljnjemu uveljav-Ijanju temeljnih sistemskih in normativnih rešitev, sprejetih na zvezni in republiški ravni v prejšnjem obdobju, kar velja predvsem za uresničevanje obrambnih in sarnozaščltnih interesov. Planirane naloge obrambnih in vamostnih priprav smo izvajali skladno s sprejetimi programi in občinsko resolucijo, pri čemer so imele prednost prioritetne naloge. Teritorialna obramba je v organizacijskem in strokovnem pogle-du dosegla tako stopnjo razvoja, kot je bila začrtana z resolucijo. Tudi organizacijska krepitev enot in štaba teritorialne obrambe ter usposabljanje za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite smo opravili po sprejetem programu. V vseh organlzacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo izpopolnje-vali, konkretizirali in dosegli večjo zanesljivost obrambnih priprav ter načrtov, celovitost in mobilnost obrambno-samozaščitnega delovanja v pripravah in v akciji ter posvetili več pozomosti hitrejši in bolj dosledni krepitvi vloge in odgovomosti vseh subjektov družbenega razvoja. Nadaljevali smo s procesom izpopolnjevanja obrambnih načrtov kot temeljnih dokumentov za izvajanje obrambnih priprav za delovanje v različnih vojnih razmerah. Posebno skrb smo namenili izdelavi in ažuriranju načrtov družbenih in gospodarskih dejavnosti v vojni po novi metodologiji zveznega izvršnega sveta. Mobilizacijskim pripravam in nadaljnjemu uveljavljanju dopolnje-ne zasnove narodne zaščite, namenjeni za opravljanje nalog družbene samozaščite in za množično opravljanje nalog oborože-nega splošnega Ijudskega odpora v miru in ob naravnih in drugih nesrečah kot v izrednih in vojnih razmerah smo dali poseben poudarek. Težišče dela je bilo pri razvoju in krepitvi civilne zaščite usmerjeno na nadaljnje uveljavljanje preventivnih nalog civilne zaščite, usposabljanje prebivalstva za množično osebno in vza-jemno zaščito, kadrovsko-organizacijski krepitvi in usposabljanju štabov za civilno zaščito ter ustvarjanju materialnih pogojev in možnosti za izvajanje ukrepov civilne zaščite zlapti glede zakla-njanja, varstva pred požari, varovanju in manipuliranju z nevarnimi snovmi. Hazvoj upravnih zvez je kljub materialnim težavam potekal v skladu s sprejetimi programi. Izkušnje kažejo, da moramo usposabljanje delovnih Ijudi in občanov graditi na enotnem vsebinskem in metodološkem pristo-pu ter hitreje uvajati uporabo sodobnih pripomočkov. Nismo in ne moremo biti povsem zadovoljni z usposabljanjem za opravljanje dolžnosti v posameznih sestavih splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, saj imamo še vedno slabo udeležbo na tečajih, ki jih organizira Republiški center za obram-bno usposabljanje v Pojjčah. Načrtovane aktivnosti s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite smo v okviai akcije NNNP ter v vaji s področja zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin tudi praktično preverjali glede usposobljenosti posameznih struk-tur za izvajanje nalog v primeru večjih požarov in ogroženosti okolja pred Izlltjem nevamih snovi. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Ustavna zamisel krajevnih skupnosti kot specifične in temeljne samoupravne skupnosti, v kateri naj bi delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljevali svoje krajevne potrebe in interese, se v praksi ne uresničuje hitreje kot v preteklem obdobju. Dejanski položaj posameznih krajevnih skupnosti je različen in v precejšnji meri odvisen od specifičnih razmer. Zlasti vpliva na položaj krajevne skupnosti število organizacij združenega dela na njihovem območju, ekonomska moč organizacij združenega dela ter medsebojni odnosi in sodelovanje med krajevno skupnostjo in združenim delom. Pri srednjeročnem planiranju ni bilo čirtiti tesnejšega sodelo-vanja organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti z organi krajevnih skupnosti. Večje število krajevnih skupnosti je vse ieto izpostavljalo pro-blem financiranja delovanja krajevnih skupnosti. Čeprav ustava predvideva več virov financiranja, se večina krajevnih skupnosti financira le iz občinskega proračuna, kar pa ne zadošča za pokritje materialnih stroškov. Posebno v težkem položaju so tiste krajevne skupnosti, ki upravljajo daižbene domove. Določen del materialnih stroškov v krajevni skupnosti nastane z izvajanjem delegatskega sistema za samoupravneinteresneskup-nosti. V ta namen smo ob koncu leta priravili sporazum za udeležbo SIS pri financiranju delovanja delegatskega sistema. Istočasno smo pripravili tudi sporazum za udeležbo organizacij zdaiženega dela pri financiranju splošnih dejavnosti v krajevni skupnosti, predvsem za vzdrževanje družbenih domov in poslov-nih prostorov krajevnih skupnosti. Za izboljšanje financiranja delovanja krajevnih skupnosti je torej potrebno s samoupravnim sporazumevanjem zagotoviti sredstva organizacij združenega dela In samoupravnih interesnih skupnosti za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. Kla nivoju mesta Ljubljane so skozt vse leto potekale aktivnosti za pripravo enotnih meril in osnov za delitev proračunskih sredstev za funkcionalno dejavnost — uresničevanje delegatskega in skupščinskega sistema v krajevnih skupnostih. Namen je zagoto-vitev enakih materialnih pogojev za delovanje krajevnih skupnosti na območju mesta Ljubljane. Usklajevanje stališč še vedno poteka. Cilji, ki so narekovali ustanovitev Delovne skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška, še vedno niso doseženi. Ceprav DS pravno deluje Iri leta, svobodna menjava dela še ni zaživela, saj se krajevne skupnosti in delovna skupnost še niso dokončno dogovorile o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovomostih. Delavci Delovne skupnosti še niso sprejeli vseh samoupravnih splošnih aktov. Poseben problem predstavlja delitev sredstev za osebne dohodke delavcev, saj o tem odločajo sveti krajevnih skupnosti brez skupnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke. Za boljše delovanje Delovne skupnosti KS se morajo krajevne skupnosti in delovna skupnost sporazumeti o svobodni menjavi dela, delavci Delovne skupnosti pa medsebojne odnose urediti s samoupravnimi splošnimi akti. Za hitrejše reševanje komunalnih programov so krajevne skup-nosti v obravnavanem obdobju zbrale del potrebnih sredstev s krajevnim samoprispevkom. V okviru možnosti smo reševali prostorske probleme krajevnim skupnostim. Sredstva so bila dodeljena KS Dravlje, KS Milan Majcen, KS Vaše-Goričane, KS Vižmarje-Brod, KS Vodice, KS Stanežiče-Medno, KS Dolomitski odred, KS Na jami in KS Smlednik. VIII. ZAKUUČKI Ugotavljamo, da so bili na družbenoekonomskem področju uspešno doseženi kvantitativni kazalci, ki kažejo na nekoliko bolj umirjeno povečanje temeljnih kategorij rasti. Ob tako doseženi rasti pa na področju kvalrtativnih kazalcev nismo dosegli željenega razvoja, s čemer je do dotočene mere izostal načrtovan premik v boljšo kvalrteto gospodarjenja. Leto 1985 smo zaključili z relativno znižanim deležem sredstev za nove naložbe in s padajočima stopnjama rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja, kar daje omejene možnosti hitrejšefnu zagonu v prihodnje. Na področju družbenih dejavnosti so se nemoteno odvijali vsi osnovni in dogovorjeni programi. Predčasno so bile realizirane tudi vse naloge iz prograrr.a izgradnje objektov družbenega standarda samoprispevka II. in III. S tem, da smo za-to pravočasno pripravili potrebne osnove in tern vprašanjem posvečali vso pozomost smo v največji možni meri prispevali, da so se sredstva občanov iz samoprispevka II. in III. dejansko optimalno koristila. Manj uspešno smo realizirali naloge na področju urejanja prostora, katere bi se dalo z nekoliko več volje in znanja vseh udeležencev dogovarjanja o namenski rabi prostora bolje izpeljati, navkljub novi prostorski zakonodaji z zahtevano novo vsebino in postopki urbanističnega načrtovanja. Čeprav se je dotok finančnih sredstev zmanjšal so bile naloge komunalnega gospodarstva dokaj uspešno realizirane, dosežen pa je bil tudi planiran obseg stanovanjske izgradnje. Rast splošne porabe občine je sledila vsem dnižbenim usmeritvam, opredeljenim z dogovori o politiki in sredstvih splošne porabe v SR Sloveniji in v mestu Ljubljana. Zadovo/jivo so bile opravljene natoge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V krajevnih skupnostih ostaja nedorečena problematika financi-ranja razvoja in vzdrževanje objektov krajevnih skupnosti. Ocenjujemo, da smo z upoštevanjem vplivov iskanja ukrepov za vodenje ekonomske politike širše daižbene skupnosti in prilaga-janja ekonomskih subjektov takšnemu stanju, dosegli dobre rezul-tate.