Leto I.« štev. 8.
PoStnlna pavSallrana.
V Ljubljani, sreda dne i. septembra 1920.
Posamezna štev.
Vlit;
Izhaja ob'4 zjutraj
Stane celoletno . ;. ISO K mesečno . . .-.*.?•" 15 „ ■za. zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . . 403 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 a
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
11 1	" U*
. Uredništvo:
Miklošičeva cestastjij^,
' Telefon št 72? f
% i.
Upravnlši$$
Sodna ulica 2f?-<g •Telefon št.363»
Eažii kr. poSf. čet
Naše čete prodirajo v Albanijo
Beograd, 31. avg. (Izvirno.) Jugoslovanske čete ■ -> po sijajni zmagi nad Arnavti že prekoračile albansko granico. V vladnih krogih se naglasa, da napad na albansko ozemlje ni imperijalističen, ampak hoče doseči kaznovanje krivcev.
Zagreb, 33. avgusta. ..Domovina'" javlja iz Beoorada: Na vsej fronti -od skadrskega jezera do ohridskega I'jezera je naša vojska pričala s strašnim koncentracijski ni topniškim ognjem v protinapadu. Sovražne ar-navtske tolpe, ki jili vodijo italijanski inštruktorji so izpraznile Pi .izkope jo in vso desno obal reke Drine. ]Naia hrabra vojska je zavzela vse ■stare postojanke. Arnavti izobešajo bele zastave. Naša vojska varuje stanovanja tr ščiti žene in otroke ter
jim deli hrano. Izgub nimamo skoraj nobenilu
Skadar, 31. avgusta. Italijani so aretirali v Skadru znana angleška časnikarja Barlena in Dlbona. Ponoči so došli k njima neki ljudje, ki so jima zapretili s smrtjo, ako ne bi pred angleško javnostjo branila italijansko-albanske stvaii.
Beograd, 30. avgusta. „Politi!ca" javlja iz Novega Sada: Od tukajšnje eska-drile je odpotevs!" v Skoplje 12 aero-planov.
Beograd, 30. avgusta. „Politika" jav-Iia: Včeraj opoldne so naše čete zavzele Piškopejo.
Deklaracija nove vlade.
Beograd, 31. avg. (Izvirno.) Na 'današnji seji Narodnega predstavništva je ministrski predsednik Ves-nič prečital deklaracijo novega kabineta.
Glede notranjega položaja vsebuje deklaracija izjave o ustavnem vprašanju, o volitvah, o agrarnem vprašanju.
Pasus o zunanji politiki naglaša naše pravo do zasedenega ozemlja, obenem pa tudi pripravljenost na direktna pogajanja z Italijo. S toplimi
besedami se deklaracija spominja jugoslovanskega-češkega dogovora. Glede Albanije naglaša deklaracija, da je naša država pripravljena, da strogo spoštuje neodvisnost Albanije. Branila pa bo do skrajnosti meje države. Sedanje spopade je izzvala Albanija sama in upa se, da je bil to zadnji naval Albancev na našo državo. Deklaracija izraža svoje obžalovanje nad bratsko vojno polj-sko-rusko.
Spor na naši severni meji.
Poverjenik Vrsfovšek kof minister
prosvefe.
^Ljubljana, 31. avgusta. Poročali smo pred dnevi o seji višjega šolskega sveta, v kateri je umetno ad hoc stvorjena klerikalna večina sestavila terno-predloge za imenovanje okrajnih. šolskih nadzornikov na Kranjskem, v katere je vrinila skoraj izključno najprononssiranejše klerikalce. Po zakonu bi moralo poverjeni-štvo za prosveto poslati te predloge ministrstvu, ker jc za imenovanje kompetenten edin ominister prosvete; po sporazumu, na katerem je sestavljen koncentracijski kabinet in ki je podpisan tudi od SLS bi se morali ti predlogi tudi še predložiti v seji deželne vlade.
Poverjenik Verstovšek ni storil ne eno, ne drugo. Prilastil si je kompe-tenco ministra, ter je na svojo pest imenoval za bivšo Kranjsko same klerikalce za okrajne šolske nadzor-
nike. Na bivšem Štajerskem pa je odstavil v Mariboru korektnega nadzornika Šijanca in ga nadomestil z zagrizenim klerikalcem Finkom.
Poverjenik Verstovšek je ravnal tako kljub izrecni prepovedi ministra prosvete, ki je odobrena od celokupnega ministrskega sveta.
Prilastitev ministrske kompetence s strani poverjenika Verstovška in fri-volno kršenje ravnokar sklenjenega sporazuma za koncentracijo je najtežja politična ajera zadnjega časa, katere razplet se v klerikalnih krogih deželne vlade pričakuje s precejšnjo nervoznostjo. Klerikalni voditelji izjavljajo, da je to „Kraftprobe'1, sve-sti so si pa dejstva, da si je poverjenik Verstovšek sicer prilastil kompetence ministra prosvete, ne pa še tudi oblasti ministra financ.
Maribor, 31. avgusta. Kakor smo ic poročali, jc. glede obsega pravic razmejitvene komisije za našo s- - ■■-no mejo izbruhnil velcvo.lcn »por. Avstrijci so se postavili na sl^iSče, da. ima komisija pravico revidirati tudi naravne meje države, ki so točno označena: v mirovni pogodbi. Nota delegacija zahteva, da se komisija omeji no. nalogif.-lii ji je poverjena, da namreč točno odredi na terenu itiejo tam, kjer je mirovna pogodbo vzela za podlago le upravne meje (meje občin, okrajev) ter pri tem vpošteva gospodarske interese prebivalstva. Razmejitvena komisija se ni mogla, sporazumeti. Francoski in japonski član sla se odločno postavila na naše stališče, Italijan se je, seveda zavzel za Nemce. Naša vlada jc poslala v Pariz oster protest in si ne bo dala- dopasli, da se od podrejenih komisij kršijo striktne določbe mirovne pogodbe. Do rešitve protesta bo ko.misija reševala samo zadeve, kjer ni težko priti do sporazuma, predvsem razmejitve zapodno Maribora.
Maribor, 31. avgusta. Včeraj je bil med našo in avstrijsko razmejitveno komisijo sklenjen dogovor, da ss bo z neposrednimi pogajanji poizkušal doseči sporazum. Glede poteka mejne črte nai-
prvi
sestanek obeh delegacij. Obe delegaciji sta predložili svoje zahteve, formulirane v posebnem zapisniku. O vsebini teh zapisnikov bo razpravljala celokupna razmejitvena komisija, ki odpotuje v sredo na Huhnerkogel, kjer se bo položaj pregledal.
Maribor, 31. avgusta. (Izvirno.) Dodatno k poročilom o dogodkih v apaški dolini in k preglasu deželne vlade na cn-dotno prebivalstvo je prejel naš dopisnik od ugledne strani sledeče pojasnilo: Obmejno prebivalstvo je samo sebi prepuščeno. Nobene organizacije ni, ki bi bodrila k vztrajnosti v teh razburjenih časih ljudstvo je nepoučeno o prihodu ob-komisije. Vse drugače' pa nastopajo Nemci, tudi opi, ki spadajo že de-iuiitivno v našo državo. Ti imajo do podrobnosti vse pripravljeno za prihod in primeren sprejem komisije. O pravem času je vse v zastavah, seveda v frank-furtaricah, d očim našim ljudem česlo prepovedujejo sploh pokazati našo zastavo. Vsi občinski predstojniki in sploh vsi, ki so prišli v dotik s komisijo, so že imeli prej pripravljene enake govore, v mnogih slučajih se je celo ugotovilo, da so bih ti govori hektogralirani. Nemci so celo s terorizmom na več mestih prisilili naše ljudi, da so morali iti ž njimi pred kom:, sijo, pred katero so jih izdali za Nemce. Organizacija ie bila izvedena tako precizno, da so ljudje na migljaj voditeljev pokleknili pred komisijo v skupine in vztii-srvali roke s klicem: „Gebt uns zu Oster-'~Y'. Žalostno ie za nas, da je bilo med ier.i. klečečimi ponekod nad polovico Slovencev, ki so bili z grožnjami prisiljeni. Ko is nek zavednejši Slovenec komisijo hotei opozoriti na to dejstvo, so Nenici vzdignili silen krilc in navalili na njega s klici: ..Schlagt ihn tot"! tako da se je moral takoj odstraniti v spremstvu našega častnika, ki je mera! naperiti svojo pištolo proti napadalcem, Dalje so se Nemci skušali prikupiti članom komisije s tem, da so okrasili vse avtomobile razen jugoslovanskega. V neki vasi so se zmotili in ko .iim je bilo rečeno, da so okrasili tudi jugoslovanski avtomobil, so zelenje zopet strgali tik predno se je vanj vsedel angleški zastopnik. Potem so se mu šli opravičit. češ da so mislili, da je avto jugoslovanski. Naši ljudje na meji nujno prosijo pomoči.
Pašit in PribiM.
Beograd, 31. avgusta. (Izvirno.") V nedeljo je Nikola Pašič posetil ministra prosvete Svetozarja Pribi-čeviča. Pogovor med obema državnikoma. ie trajal nad eno uro. V beograjskih političnih krogih se zatrjuje, da se Pašič nikakor ne strinja s Protičevim ustavnim načrtom, še manj pa z njegovimi strankarskimi kombinacijami, ki streme za združenjem reakeijonareev.	/
Za batine na Madžarskem.
Budimpešta. 31. avgusta. ( Izvirno.) \ današn ji seji narodnega predstavništva se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o batinja-nju. Razprava je bila burna. Pri glasovanju so se dogodili incidenti. Poslanci so se zmerjali. Grof Apponv je glasoval proti in njegovi pristaši so viharno ploskali. Grof Andrassy m predsednik Rt.kovszkv sta zapustila dvorano. Za 'bafbijanje so glasovali vsi Škofje in klerikalni poslancu Predloga je prodrla s 66 glasovi proti 41, torej z večino glasov. Nasprotniki batiujanja so pričeli vpiti-
Tihotapstvo smodnika.
Gradec, 31. avgusta. Organi nad-sorovalnega urada so v osebnem vlaku, namenjenem proti jugu, aretirali iedem oeeb, ki so v nahrbtnikih poizkušale vtihotapiti v Jugoslavijo f^čje nvnožine Smodnika.!. ~
Za cfriatme uglui-bence.
Deželna vlada je sedaj tudi s svoje strani podvzela akcijo sloveuskih poslancev ter v posebni predstavki na ministrskega predsednika in posamezne ministre nujno priporočilo, da se brez odloga izplača nameščencem diferenca na 25 % poviška vseh draginjskih doklad ter čim preje iz vede reforma plač in pokojnin državnih uslubenoev v zmislu že izdelanega predloga ministerijalne komisije in z vpoštevanjjem spreminjio-valnih predlogov uradniških organizacij. Deželna vlada jo poslala v to svrho posebnega zastopnika v Beograd.
ESusk0*nem$ka zveza.
Aja, 31. avgusta. (Izvirno.) ..Po-polo romano" poroča, da je Mille-rand v času, ko sta se Llovd George in Giolitti sestala v Luzernu, izjavil, da ima v rokah dokumente, Id dokazujejo nemško-rusko zvezo v svrho nove napadalne vojne proti Franciji in da bo te dokumente predložil angleškemu premijeju.
Tržne cene žita v Zagrebu
Zagreb, 31'. avg. Danes notirajo: pšenica 750, ječmen 350—400, oves 220, moka nularica 11.50, št. 2 10.50, št 6 9 K. j 1. ' •'»
D'Annunzijeva „kvarnerska"
ustava.
Reka, 30. avgusta
D' Annunzio je danes razdelil načrt novega reškega štatuta mestnim svetnikom. Iz načrta posnemamo sledeče:
Reka ne bo ne monarhija, ne re publika, marveč italijansko regent-stvo Kvarnerija (Regenza italiana del Carnaro), torej začasna država, ki po Gabrielovem oznanjenju pričakuje Italijo. Državo bo upravljalo regentstvo 7 rektorjev. Rektor za zu nanje zadeve bo predsednik, ki diri-mira s svojim glasom. Središče države je corpus separartum z luko in železnico. Pravičnejše in boljše meje na iztok bodo določili politični dogodki in pogodbe, sklenjene s sosednimi občinami na kopnem'n mor-iu z ozirom na svobodno luko in to ustavo. Pridruženi bedo otoki stare beneške tradicije. Italijansko regent-stvo Kvarnera je res popoli, ki temelji na produktivnem delu in na vseh oblikah avtonomije, kakor so se izvrševale v prošlih 4 slavnih stoletjih naše občine. Sledeča poglavja pravijo, da garantirajo to suverenost vsem, možkim in ženskam in da bo regentstvo dalo, hranilo in branilo vse narodne in ljudske pravice in enakopravnost državljanov. Zasebna lastnina je najkoristnejša socialna funkcija. Pravni naslov za gospodsivo nad katerekolim sredstvom produkcije ali zamenjave daje pa edino delo. Država je absolutna lastnica železnic in luke. Vsakomur je dovoljeno svobodno izvrševanje trgovine, industrije in pomorstva, tujcem kakor domačinom, ki bodo popolnoma enaki in varovani pred požrešnimi dajatvami in ki jim bo za-sigurana nedotakljivost osebe in reči. Kvarnerska narodna banka bo izdajala papirnati, denar »n opravljala druge kreditne operacije po posebnem zakonu. Meščansko pravico imajo vsi sedaj prisotni meščani, potem vsi drugi, ki bi' to želeli postati in ki jih Reka sprejme, vsek 201etni možici ali ženska ima vsa aktivna in pasivna politična prava. Državljani so razdeljeni v 10 kor-poratij. V pryi so mezdni delavci,
industrije, poljedelstva, trgovine in transportov, majhni rokodelci in majhni zemljiški lastniki, ki zemljo sami obdelujejo. V drugi korpora-ciji so člani tehničnih oddelkov «n administracij v privatnih podjetjih. V tretji trgovski nastavljenci, ki niso delavci. Od druge in tretje so vsi lastniki in solastniki izključeni. V četrti so delodajalci industrije, poljedelstva, trgovine in transportov, ki delajo tudi sami. V peti so javni nastavljenci vseh vrst Šesta je cvet inteligence, profesorji in dijaki, vseh vrst umetniki in znanstveniki. V sedmi so drugi svobodni poklici, v osmi so zadruge, produkcije dela in kon-zuma, v deveti pomorščaki, deseta korporacija je brezimna in rezervirana ministrskim močem naroda v času prevrata in razvoja. V državljanskem svetišču je Češeta korporacija zastopana po večni luči na kateri je napisano „fatica senza fati-ca" (napor brez napora). Kaj si je Gabrijele mislil, ko je pisal, ustavo ne pove. Navedene korporacije imajo sledeče naloge: Varovati morajo pravo vsake juridične osebe, izbirati morajo svoje konzule, povedati svojo voljo na shodih, upravljati svojo avtonomijo in si dajati svoje predpise in nairedbe. Legislativo izvršuje svet najboljših in svet upravnikov. Najboljše izberejo s splošno, direktno, tajno in proporcionalno volilno pravico vseh državljanov, enega na tisoč. Biti jih mora najmanj 30, in se bodo pečali s kazenskim in civilnim pravom, narodno brambo, podukom, umetnostjo in razmerjem med državo in občino. Oni so politični parlament izbran za tri leta. Upraviteljev je pa 60, izvoljenih za dve leti po deset koiporacijah s tajno splošno proporcionalno volilno pravico in se bodo pečali s tehničnimi problemi dela. Enkrat na leto se zbereta obe korporaciji skupaj. To se imenuje „Arengo del Carnaro". Arengo bo sklepat o razmerju z drugimi državami o zadevah financ in državnega imetka, o visokem šolstvu, o spremembi ustave in o razširjenju svobode. Arengo imenuje sedem rektorjev. Prvi mod enakimi je rektor
zunanjill zadev; potem' pridejo fek^ torji za finance, za državni zakladi in za poduk. Svet najboljših imenuje rektorja notranjih zadev, just»ce: in brambe. Svet upravnikov imenuje' rektorja javnega gospodarstva in de-, la. Rektorji delujejo eno leto ki sa-1 mo enkrat v življenju.
D'Annunzio je prečital svojo usta-1 vo nocoj — v gledališču Ferice. Po) mestu se govori, da je tako lepa,^da! je ni razumet'.	- - r*^
ffiadžorslis opasnost.
Pariz, 3 i-avgusta. List ., Eclair" poroča z Dunaja, da je mala entenir. podvzria nove korake pri zavezniškilii silah isr zahlerabt odgovor na svojo loto. v kalcit zahteva naj se mad-* žarska vojska zmanjša na 35.000) mož.
Bcogra.l, 31. avgust?.. Iz Budimpešte poročajo: Že dalje časa prihajajo tja iz Italije vagoni, ki so polnil nnipieije in drugega orožja ter označeni kot navadno blago. Opnža se tudi; prevoz topo-.', ki prihajajo pokriti s' sinom.
Budimpešta. 30. avgusta.' DržaV-' ni upravnik Ilort.v je v govoru v; Maku izjavil, da potrebuje Madžar-j ska, ki je od vseh zapuščena, popolno sloiro. Oni narod Ivi dosegel svoj! cilj. ki se na j prve dvigne in ki bo" razpolagal na jbol j d plini rano« vojsko. Kot pivo nalogo je omenil državni upravnik izboljšanje valute.
Italijanski nakSepe.
Rim, 31. avgusta. (Izvirno.) ..Gv-ornale d'I talin" poroči Iz italijanskega ministrskega Sreia. do. je čelni ministrstvo popolnoma edino in da hoče. ne samo zar/otoviti, da. Reka ««• postane nikdar jugoslovanska, marveč tudi da se Italiji poleg sirrurr>Mi> mej v Alpah zoooiovi kontrola. nn<$ ■Jadranom z Dalmacijo. O jadranskem vprašanju, sc bo Giolitti razgo-varjal tudi z Miilerandom. Edini nasprotnik \V'ltson bo v kratkem brez nevarnosti. Dotlej Italija lahko* čaka.
Rim, 31. avgusta, lčoška delegacija ima zaporedoma posvetovanja.s poodininii italijanskimi ministri-*
Ruslie-psijsEia yojna
Varšava, 30. avgusta. Čičerirt je ministrskemu predsedniku Witosu pcslal brezžično brzojavko, v kate-rr izjavlja, da se mirovni nameni poljske vlade strinjajo z onimi ruske vla-j de. On smatra vzpostavitev prijatelj-' škili odnošaiev s poljskim narodom,' za potrebno.
London, 31. avgusta. (Izvirno.?; Najvišje poveljstvo nad ru=ko armado je prevzel Trocki.	- , Dunaj, 31. avgusta. Kakor poročaj ..iSTeue Froie Prcsse" iz Kodanja,-javlja „Berlingske Tidende", da. sdi Ilusi iznova osvojili Orodno in da. se bijejo za Bialgstok ljuti boji. Od5 drugod ta vest ni potrjena.
Berlin, 31. avgusta. (Izvirno.) Po zadnjih vesteh iz Varšave so Rusi' tudi v Voliniji dobii ojačenja iu nji-: hovo umikanje med Pripjetom inf Bugom se je ustavilo. Poljski mar-' šal Pii.-udski je pa izjavil, da imajo. Poljaki dovolj rezerv proti vsem Tot] skim ojačenjein.	' .
Dunaj, 31. avguste. (Izvirno.)] Poljski politični krogi iz Varšavej presojajo položaj v Galiciji optimistično. Ruski profiisunek ki je ni, južni fronti pričel dne 30. t. m. nji uspel. Zamožč e ohranjen, že izgub- , ljeni Grabovjec so Poljaki zopet za*-; vzeli. Pred Lvovom se položaj ni ia-j premeni 1. Ruski napad na Zadvonfe; in Pohorvlce je odbit	- -
Kopenhagen, 31. avgusta- Množe; se poročila o velikih notranjih nemirih v Rusiji. V Kronstadtu in P)&-: trogradu so bili ti nemiri krvavo zjt-j dušeni. Porjujejo se poročila, da gore v Rusiji velike šume- Iztočni \pe-j trovi prinaša jo , na Finsko oele: (p-lake dima, 1 '
D'Annunzio - morilec.
Trst, 31. avgusta. (Izvirno.*) Veliko pozornost jo vzbudila objava današnjega „Lnvoratora" ki prinaša izjavo nekega Borghezi da je dne 21. junija 1920. dobil od P'Annun-cia, polkovnika Samia in stotnika Baldassaria revolver s šestimi streli t. naročilom, da na kakršen koli na-sin spravi s sveta P' Annunzijevega aasprotnika. bivšega reškega župana žanella in dva • " •r-.a politična so-irudnika
fšssiissa soeljaiizscifa v Milanu.
Milan, 3!. avg. (Izvirno.) Velika železarska tvoruica Romeo je vslsd stavke ustavila obrat. Delavci so vsled tega 30. t m. ob 17. zvečer naskočili tvornico, obdali vse njene delavnice, prerezali telefonske žice ter po načrtu zavzeli tvornico, postavili svoje straže in. pričeli z delnim obratom. V pisarno glavnega inženerja je bila vržena ročna granata. Nato so zavzeli tudi druge tvornice. Do večera je b;!o okrog 300 tvornic v rokah delavstva. Povsod so razobesili rdeče zastave. Delavci so ostaii v tvcrnicah in se v njih zsbarikadirali ter postavili straže. Soci-jalistični poslanci energično intervenirajo v Rimu. ravno tako pa tudi zastopniki industrijcev. Močno gibanje med kovinskimi delavci je znova pričelo tudi v Li-vorni. Demonstracije so bile v zadnjih dveh dneh v Arezzu, Albanu, Lanuviu, v Torrc Anunziata in v Foggi.
Firenza, 3). avg. (Izvirno.) Včeraj se r v Firenzi vršil velik socialistični shod. Po shodu jc prišlo do spopada med demonstranti in vojaštvom. En invalid in eu bančni uradnik sta ubita, 5 drugih meščanov je ranjenih. Socialistične organizacije vse pokrajine so proglasile generalno stavko.
Usiasiovitsv jugoslovanskega patrifarhata.
Beograd, 30. avgusta. Srbska pravoslavna cerkev v Jugoslaviji ie bila dbsedaj Tazdvojena v tri organizacije, ki so dc-5mna spadale pod carigrajski patrijarhat. Vlada ie pred meseci sklenila s patrijar-hom pogodbo, po kateri se osnuje od Carigrada neodvisna patrijarhija za Jugoslavijo. Dne 0. septembra se sestane zbor vseh pravoslavnih škofov kraljevine, ki proglasi jedinstvo srbsko-pravoslavne cerkve v Jugoslaviji ter obnovo nekdanjega srbskega patrijarhata. Volitev patri-jarha se bo izvršila pozneje.
Kršča.tsfei socijs^i proti soeiSsBizasigi.
Curih, 30. avgusta. Mednarodni kongres t. zv. krščanskih delavcev se je izrekel preti kapitalističnemu gospodarskemu redu, obenem pa tudi proti socializaciji vseh proizvajalnih sredstev.
Komunistični psgoji za sprejem SoeiJaJšStov v SIS. iniernaeijonsSo.
Pariz. 30. avgusta. „Bul]etia Communi-'ste". oiicielno glasilo tretje internacionale za Francijo, objavlja pogoje za sprejem francoske socialistične stranke v moskovsko inlernacionalo. Pogoji obsegajo t3 točk. Tajni organi naj bi pripravljali revolucijo. Nadalje se morajo socialisti zavezati, da se podvržejo vsem naredbam, ki jih bedo dobivali iz Moskve od centralnega organa, ki ima najobsežnejša pooblastila in ki zahteva železno disciplino od vseh pripadnikov tretje internacionaje. Socialistična stranka mora izpremeniti svoje ime v ,.komunistično stranko". Nadalje naj socialisti, ki se hočejo priklju--čiti tretji internacionali, izključijo vse re-fonnistične elemente.
Odprava devizne centrale.
Beograd, 21. avgusta. (Izbirno.") Finrnfni minister je naznanil, da namerava ukiniti devizno centralo. Valute za izvoz se bodo polagale v bodoče pri večjih bankah. Istotako se bo poenostavila procedura pri dovolitvah za izvoz.
■o mariborskih dneh.
Ljubljana, 31. avgusta.
Vrnili srno se iz Maribora. So-kolska armada so je razšla na vse strani Jugoslavijo. Odnesla je s seboj zavest, da je izpolnila svojo veliko dolžnost in za njo bo ostal naj-' lepši spomin in opomin za nadaljnje delo.
En sam dan jo trajalo slavje — a ta dan je bil dan zmagoslavja dcln in misli. Naš narod ob meji jo pokazal, da stoji zvesto za sokolsko or ganizacijo. tega sledi za sokolstvv ; dolžnost, dr> - '.'oje vzgojno delo energično nadaljuje. Mariborski zlet bo imel svoj poseben pomen: Sokolstvo je jasno povedalo svoje stališče na-
pocTere' ta pIo3, 3efnartacijslTo črto* Naša straža ob njej šc stoji m vrši pregled nad prometom. Na srečo imamo dobrega paznika: dinar. Naši Koroški ostane dovolj živil, kajti Celovec ne premore s svojo nizko valuto naših cen in promet iz cone A v cono B je mnogo mar.jši. kakor se je pričakovalo. Naši ljudje večinoma odklanjajo avstrijsko valuto in mnogo nahrbnikov, ki so romali prazni iz Celovca na jug, se vrača ravno tako praznih v Celovec nazaj.
Plebiscitno komisija pa služi ostri boj, ki so ga vodili avstrijski zastopniki za prost blagovni promet preko črte, lahko v ilustracijo, da igra pri avstrijskih preter.zijali n° cono A mnogo večjo vlogo prsav: bovški želodec, ki ga f,-.. iogati <•	nego pa
ljubezen <1-	.-»shojenih
Njihovo g'-io: ..Koroška ■ ima za niih pomen „Vsa !. •'I. s orlovsko malho" — no — ;e minulo za vselej.
sproti „Orlu" in proti politiki. V tem oziru je bila potrebna resna beseda. Sokolstvo je boj in ga bo zmagovito izbojevalo, kakor druge naše. narodne organizacije, ki so bile napadene od iste strani. Narod bo sokolstvo v tem boju podpiral, in sokolstvo bo skušalo ohraniti strogo svoj vsenarodni vzgojni značaj
Na mariborski zlet so poleg drugih gostov prihitele tri organizacije, ki so s sokolatvom v ozki zvezi. Iz Varaždina je prišla tam zborujoča srednješolska mladina, v Mariboru je zborovalo naše učiteljstvo in vršil se je sestanek naših akademikov. Te tri organizacije, zbrane okoli sokol-stva, nam kažejo združevanje mladih sil okoli sokolskc ideje.
Kdor se je udeležil skupščine „Sa-veza", je videl, koliko dela se je že izvršilo in koliko ga je še treba izvršiti. Čuli smo poročila starešinstva in glasove najboljših sokolskih delavcev. Videli smo, da preostaja še mnogo dela in da nihče ne more svojih sil bolj postaviti v službo celokupnega naroda, kakor da stopi v sokolsko organizacija. Navdušenje z mariborskega zleta naj se pokaže čim prej v sokolskih društvih. Tam je treba dela, ki se ne bo pokazalo le jia sokol-skem zletu, ampak v vsej javnosfti, da bomo povsod čutili uspehe vzgojnega dela v sokolskih društvih.
Vtis mariborskega zleta je bil veličasten, naši bratje so odnesli zavest, da je naš narod ob severni meji krepak in zdrav. Mi vemo, da le tak narod vzdrži: Ne le na meji, ampak v celi državi. Zato na delo!
Bospodspsfto razmerje med obema conama na
m
i
London. 30. avg. Kamenjev je angleški vladi izročjl novo noto sovjetske vlade. Ta nota se je najprvo predložila delavskemu jzvršev<alnemu odboru in potem ko je le-ta privolil, zunanjemu ministrstvu. V gotovem oziru je ta nota ruski protiultimat na Baltourjevo noto in vsebuje tele za-jhteve: 1.) objava vseh angleških pogojev in zahtev za končnoveliavni mir z Rusijo; 2.) poziv na angleško vlado, naj izvaja pritisk na Poljsko, da bo naklonjena sprejemljivemu miru z Rusijo. Nota pravi nadalje, da se ie zadnje dni vojaški položaj Rusije izboljšal in da sovjeti niso le v st^nu uničiti Poljsko, marveč tudi obnoviti napade na drugih delih fronte, da izsilijo z orožjem takojšnji mir.
Nemški šolski šfrajk na Ceikem.
Praga, 31. avgusta, (izvirno.) (Razpust višjih nemških šolskih razredov je razburil Nemce na Češkem. V mestu Buli so imeli veliko zboro-Tanje, na katerem so sklenili splošni ■šolski štrajk na vsem Češkem pri-ženši s 1. septembrom. V Libercih jam bodo sledili. Izgleda pa da pametnejši Nemci obsojajo večno na-ipdnostno hujskanje in da so.bo ta stiska stavka ponesrečila.
Išekcvni urad v Zagrebu ustali! ileiovsnje.
'Zagreb, 31. avgusta. (Izvirno.) Sel pred kratkim tukaj ustanovljeni čekovni urad je moral ustaviti svoje delovanje, ker nima na razpolago potrebnega denarja. Minister za pošto dr. Drinkovič noče dovoliti nobenega kredita, pošta sama pa tudi nima denarja, da bi zalagala čekovni
jmi-J. ' *	■
Celovec, 29. avgusta
Plebiscitna komisija razpravlja še vedno o ureditvi prometa, med obema conama na Koroškem in 'trditi smemo v naši stvari ugodnem smislu. Nadejati se je, da bo izid razprav odgovarjal našemu stališču v tej zadevi. Pomagala sta nam dwa momenta : prvič Avstrijci sami, ki so stavili tako absurden protipredlog, da se o njem sploh ni dalo diskutirati in ki ni vseboval nič manj kot avstrijsko stražo na — Jesenicah — in drugič naše dosedanje gospodarsko delo na Ivoroškeip, ki je cono A tako navezalo na slovensko ozemlje, da je ta del Koroške popolnoma gospodarsko amalgam i ran z nami iu je bilo naši delegaciji lahko dokazati, da je trditev, da tvori celovška kotlina eno gospodarsko enoto, postala bajka.
Vodilna misel našo delegacije, ki jo je tndi komisija osvojila je: če proizvaja cona A sama kaj odveč, naj to svobodno izvaža v Celovec, če meni, da ji je to tržišče udobnejše kakor naša mesta. Nikakor pa ne sme postati Avstrija deležna našega ju-gosloveDskega izobilja v živilih, ki ga z veseljem privoščimo našemu živi ju na slovenskem Koroškesm, ki ga pa ne puščamo izven našega upravnega ozemlja.- "_
Cona A in cona B sta kakor po sestvi dveh kmetov, ki mejita eno na drugo — eno bogato, drugo beraško. če se med obema posestvoma ne postavi plota, ne bo to v škodo beraču, ampak bogatinu. Zato se tudi nemški del Kapoš&e. trudi na vse kripjje, da
i Samostojna Kvarnerska dr^s va. P'Annunzio te pripravlja, da proslavi dan osvojitve Reke. Dne 12. septembra misli proglasiti neodvisnost Reke in ustanoviti sain.-stoj no Kvarncrsko državo, kateri bi pri padale razen Reke in ozadja istrski otoki in naše ozemlje do Bakra. Kako si P' Annunzio zamišlja to državo, tega do sedaj še ni povedal, ali po dosedanjih avanturah tega moža moremo resno računati, da bo mož poizkusil vpad na naše ozemlje! Naše stališče glede Reke je jasno in točno, mi pričakujmo rešitev jadranskega vprašanja, če bi pa gospod iz Reke poizkušal kak izpad svojih ardi-tov, je treba izpregovoriti odločno besedo ! Zato morajo naši odgovorni či-nitelji paztio motriti reške priprave in z največjo odločnostjo parirati vsak poizkus arditov. Pa ne samo to, mi moramo varovati interese našega ozemlja, mi ne smemo dovoliti, da bi P' Annunzio na Reki vedno izzival našo potrpežljivost, zato ga moramo zavrniti tako, kakor zasluži! P'Annunzio pozna dobro našo vojsko, saj ji je že leta 191 G. pel navdušene slavospeve, občudoval n jeno junaštvo, klanjal se veličini kralja Petra, zato hoče torej na lastnem telesu poizkusiti to našo vojsko, mi moramo biti pripravljeni. 12. september je blizu, torej je vsako oklevanje odveč, vsi oziri le v našo škodo!
+ Vprašanje črne gore. Bivši predsednik črnogorske vlade in član naše mirovne delegacije AndrijaRa-dovič je podal o vprašanju Črne gore, ki ga hoče Italija zopet spraviti na dnevni red, sledečo izjavo: „2e v teku vojne so zavezniki priznali potrebo popolnega ujedinjenja Črne gore s Srbijo, oziroma z Jugoslavijo. Po soglasnih zaključkih črnogorske narodne skupščine v Podgoriei, so zavezniki sprejeli ujedinjenje črne gore z Jugoslavijo kot gotovo dejstvo in kralje Nikite niso več priznati kot predstavnika črne gore kljub naporom Nikito in njegove zaščitnice Italije, niso zavezniki odobrili njegovemu delegatu pristop v mirovno konferenco. Črno goro je zastopala na mirovni konferenci jugoslovanska delegacija. Vprašanje Črne gore pa jc bilo definitivno rešeno v memoran-du, ki so ga dne 5. decembra 1919. izročili predstavniki Anglije, Francije in Amerike takratnemu italijanskemu ministru zunanjih zadev Scia-loji, kjer je sledeči stavek: S tem je sklenjeno, da. jc Črna gora sestavni del "kral jevine Srbov, H-rvalcv in Slovencev! V svojem odgovoru od dne 10. decembra priznava italijanska vlada in sprejema to stališče, istotako je italijanska mirovna delegacija priznala ujedinjenje Črne gore S tem, da je sodelovala v graničnem vprašanju albanskega ozemlja od izliva Bojane in Prina v Adrijo. Za-vezne države so prekinile vsake odno-šaje z nekdanjo Črno goro, ako Ita-ija drži pri Nikiti svojega .predstavnika iu vzdržuje njegov dvor, je to privatna zadeva Italije, ki ne menja na stvari ničesar! Poizkusi Italije, da iznova oživi črnogorsko vprašanje, da ga spravi v zvezo z albanskim in jadranskim, so popolnoma brezpomembni, ker ujedinjenje Črne gore z Jugoslavijo je danes dejstvo, priznano in poifcrjeno po vseh mednarodnih ugovorih in pogodbah.
+ Nibitfni „dobrovoljci". Italijanski časopisi vedo neprestano poročati, kako se zbirajo v Italiji, junaški Črnogorci, ki hočejo zopet posaditi na črnogorski prestol izdajalca
ka n vladike Njegoša Peroviča. Ali sedaj jc „Avanti" razkril, kdo so ti dobrovoljei in na kak način se zbirajo. Kar jo bilo črnogoskih ujetnikov v Avstriji in Nemčiji, sta jih te državi na intervencijo Italije izročile črnogorskim agentom v Italiji, kjer so jih zbrali skupaj v črnogorskem taborišču Gaeta-Elena; tam so jih zastražili zadnji ostanki Nikiti-ni h perjanikov. a pomaga jim zvesto zavezniška italijanska karabinerija. Tu čuvajo Črnogorce kakor najhujše zločince in jih ne puste v domovino. Nekaj jih je poizkušalo pobegniti, pa so ji Nikitini doglavniki in italijanski karahinerj pobili. Te siromake predstavljajo Italijani svetu kot Nikitine „dobrovoljce"'- Samo to je čudno, da se Nikita ne upa obiskati teli svojih dobrovoJjecv.
4- Banat in Bačkn se spojita s
Srbijo. Novosadsko ..Jedinstvo" je prejelo iz Beograda poročilo, da se po vesteh iz dobro informiranih krogov v najkrajšem času Banat in Raka ter naš del Baranje tudi v administrativnem pogledu spojijo s Srbijo. Financijska uprava je že izenačena 7. ono v Srbiji.
-f- Češki HabsburgovcI na posin. ,,Pravo lidu" javlja, da je dobil bivši ravnatelj praške policije Chum. ki je med svetovno vojsko opazoval češko gibanja v inozemstvu, od mo-narhistični*! krogov poziv, da stopi s češkimi • larhisti v stiko. Chum in njegova soproga poučujeta bivšega cesarja Karla stalno o razmerah na Češkoslovaškem.
msmo..
Celje, 29. avgusta?
Svoječasno so naši vrli pevci nastopali pri pogrebu marsikaterega odličnega in zaslužnega narodnega borca. Danes imamo v Celju dvoje slovenskih pevskih dru-1 štev. Zagrebli smo tudi te dni vrlega na-f rednega bojevnika, Sokola dr. Jos. Strašk* iz Novega mesta, ki je na tako tragičen' način moral oditi od nas v najlepši moški* dobi; doživeli pa smo, da se nobeno iz-, med pevskih društev ni hotelo žrtvovati; da sc s pesmijo, katero je pokojnik taka ljubil, poslovi od niega. Temu se čudimo iem bolj, ker je predsednik Celj. pevskegai društva sani odličen Sokol. Upamo, da je bilo zadnjikrat, da ob takih prilikah odločuje samovolja kakega posameznika.
Demagoštvo je pri nas v polnem cvehilr ljudje gledajo razmere skozi motna očala trenutnega razpoloženja in trenutnih' gospodarskih raznier, in zato najdejo demagogi, ki izrabljajo draginjo in druge neprijetnosti vsakdanjega življenja v svoje politične svrhe, poslušna ušesa tudi prii ljudeh, ki so včasi trezno presojali položaj. Apatija do rasnih ciljev, za katerihi dosego zastopa demokracija odločno svoja načela in svoj program, se je pojavila V, marsikom, iu blesteče fraze ljudi, ki se jih Celjani se dobro spominjajo kot puhloglavih enodnevnic, jih omamljajo. Naši ljudje lahkoverno nasedajo dobro preračunanim zabavljicam raznih klerikalnih: agentov-provokatorjev, ki v družbi igrajo strpljajo. Da bi streznenje ne prišlo prepozno!
Lojalnost mnogih naših Nemcev se" zadnje dni, odkar je v Mariboru razmejitvena komisija, kaže zopet v zelo čudni luči. Razni elementi že trosi jo po mestu reuinne govorice, da bo ta komisija tudi' Maribor in Celje zopet prisodila Avstriji.-Trezni nemški someščani naj bi sami potrebno ukrenili, da se takim gofcezdačem. zapro usta in se jim ohladi prevroča; nemškutarska kri, ker so taki pripetljaji snr-to v škodo repuiaciji treznih Nemcev.
*	Novoimenovani poverjenik za pravosodje dr. Gregor Žerjav je danes prevzel svoje posle. Takisto je tudi vodja poverieništva za notranje stvari dr. Leo-nid Pitamic nastopil svojo funkcijo. Po-verjeništvo za socialno politiko vodi, kakor smo že poročali, do okrevanja težko bolnega poverjenika drja. Vlad. Ravni-harja, dr. Fr. Goršič.
*	Novi vseačiliščni profesorji. Kakor se nam iz Beograda poroča, je v ministrstvu prosvete podpisan ukaz o imenovanju profesorjev ljubljanskega in zagrebškega vseučilišča.
: Nov okrožni zdravnik v Ormožu. Ordinarij bolnice nemškega viteškega reda v Ormožu, dr. Anton tirovat, je imenovan za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Orpiož in okolico.
*	American Yocgoslav Relief je ustavil nadaljnje pobiranje darov za svojo akcijo v Jugoslaviji, ker bo v kratkem ustavil svoje delovanje v tej smeri. Pač pa bo deloval še kot posredovalnica za in-iormacije. AyR je nabral do 30. junija t. 1. 363.847 dolarjev 78 centov. Njegovo delovanje zlasti v opustošenih krajih Srbije je bilo blagoslovljeno in «jadni tamkajšnji narod nikdar ne pozabi požrtvovalnih amerikanskih prijateljev.
*	Afera z vojaškimi strojnicami. Ob priliki Orlovskega izleta na Bled so prireditelji streljali z vojaškimi strojnicami. Komanda Dravske divizijske oblasti je odredila najstrožjo preiskavo, odkod so dobili Orli "vojaško orožje. Preiskava je dognala, da vojaška oblast ni izročila strojnic, amoak da so prireditelji prišli do strojnic ha nerazumljiv način. Sedaj se vodi v tej smeri preiskava. Krivcem so že na sledu. Izročeni bodo vojaškemu sodišču.
— Pomanjkanje učnih moči na učiteljiščih. Ministrstvo prosvete nima dovolj učnih moči za učiteljišča. Ministrstvo je zato razpisalo natečaj in pozivlje osebe, ki so pripravljene kompetirati na ta mesta. 7a poziv velja tudi za Ruse.
*	S sestanka neprednega dijaštva nam poročajo: Globok vtis na navzoče so napravila izvajanja ministra Kukovca in dr. Žerjava. Dr. Kukovec je razpravljal o veliki važnosti študija političnin vprašanj, dr. 2erjav pa o opasnosti klerika-lizma ne samo za Slovence, marveč za vso Jugoslavijo, zlasti ker so klerikalci na orlovskem taboru poskusili organizirati proti Jugoslaviji vse, kar prisega na Rim.
*	O priliki sokolskega zleta. so se udeležili slavja samo jugoslovanski delegati razmejitvene komisije. Japonec je ta dan odšel v. Zagreb. Nemci in Lahi v Gradec, Angleži iu Francozi v Celovec. To so storili baje zato, ker niso bili vsi povabljeni na sokolsko slavje, ampak so bili Nemci in Lahi prezrti.
*	Odhod sokolskih gostov iz Maribora. Sokolski gestje iz oddaljenih jugoslovanskih krajev so deloma ostali šc čez ponedeljek v Mariboru. Hodili so v skupinah po ulicah, Srbi so si celo ob mestnem parku zaplesali kolo. Zvečer ob 10. uri je odhajal velik posebni vlak. Dasi ie deževalo, je spremljalo domače prebivalstvo goste iz šol na kolodvor. Iz Narodnega doma je spremil goste mariborski Sokol v krojih. Prišla je tudi godba, ki je zaigrala kolo, na kar se je plesalo bratsko kolo po vsem kolodvoru. Pevski zbor je zapel*nekaj pesmi. Dr. Pivko je za slovo pozdravil geste v imenu Maribora, Srbski Sokol iz Banata se je v imenu vseh zahvalil za vse, kar so gostje lepega doživeli v teh slavnostnih mariborskih dneh. Sledilo je prisrčno slovo. Ko se je vlak začel pomikati, je množica prirejala odhajajočim gostom burne ova-cije. „Na svidenje čez leto v Osjeku!" je bil zadnji pozdrav. Nekaj gostov se je včeraj pripeljalo v Ljubljano, da si ogledajo Slovenijo.
Podražene študije. Uradni list avstrijske vlade javlja naredbo glede zvišanja taks za podelitev akademične časti ter za državne skušnje na visokih šolah. Ker se šola še precej slovenskih dijakov na Dunaju in v Gradcu, utegne zvišanje teh taks
učiliščih znaša odslej taksa: za doktorat katoliške teologije 800 K, za doktorat pra-i va 800 K, za doktorat državnih ved 900 kron, za doktorat medicine 900 kron, za doktorat filozofije 600 K, za magisterium farmacije 360 K. Na tehniških visokih šolah, na živinozdravniški in na montani-stični visoki šoli pa znaša taksa po 500; kron. Nadalje je določena taksa: za juri-aične državne skušnje na 80 K, istotako na tehniških visokih šolah, za geometre na 100 K. Za državne skušnje na živino-'; zdravniški visoki šoli znaša pristojbina za; prvo skušnjo 240, za drugo in tretjo poI 300 K. Taksa za skušnjo o usposobljenosti za pouk na srednjih šolah je določena na 240 K.
*	Vsevolod Svatkovskij t- V Beogradif je umrl, zadet od kapi, znameniti ruski novinar Vsevolod Svatkovskij, bivši načelnik ruskega dopisnega urada na Dunaju; Svatkovskij je bil prej visok diplomatičnt uradnik in kot tak je prevzel vodstvo ruske informacijske službe za Avstrijo in Balkan. Storil je mnogo tudi za našo jugoslovansko stvar in je igral precejšnja vlogo v raznih vseslovanskih akcijah. Bil je človek konservativnega naziraina, vseskozi plemenit in lep značaj. V Beograd je prispel šele pred kratkim v spremstvu/ češkega zunanjega ministra Beneša ter je ostal doli, da se seznani z našimi novimi prilikami. Naj mirno počiva v bratski zemlji.	-*r
*	Spominska plošča p. Stanislavi. Škrahcu. V Hrvači pri Ribnici se dne 12. septembra 1920 vrši slavnostno odkritje spominske plošče p.Stanislavu Škrab-j cu. Hrvača je oddaljena pet minut-odi Ribnice.
*	Major Andrejka je premeščen k velikemu generalnemu štabu v Beograd, kjeTj prevzame važno službo.	r.
*	Društvo jugoslovanskih dobrovoli-
cev za Slovenijo prosi vse člane tovariše^ ki so prevzeli za dobrovoljski kongres razne referate, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 17. ari .vj društvenih prostorih. Prisotnost obvezna?
*	Poštna palača v Beogradu. V Beogradu se zgradi nova moderna palača zai pošto in brzojav na trgu, kjer se nahajaj sedaj veloripedski klub, poleg narodnegai gledališča. Finančno ministrstvo je po-; trebni kredit že odobrilo in se bo z grad;] njo čim prej pričelo.
*	Pisemska poštna zveza s Celovcem^ Obe poštni ambulanci, ljubljanska iu marH borska, začneta s 1. septembrom voziti do Celovca. Doslej vozi prva do Boro-' velj, druga do Grabštajna. Do nadaljnje; odredbe bosta opravljali omenjeni ambulanci na ozemlju Avstrije, oziroma ple-^ biscitnih con, samo pisemske sklepe za poštni in brzojavni urad Celovec I in prejemali le pisemske sklepe od poštnega, ini brzojavnega urada Celovec I.	i"
' Nakup tobaka. Finančno ministrstvo je upravi državuih monopolov dovolilo kredit v znesku 100 milijonov dinarjev zar nakup tobaka iz letošnje kampanje. t
' Nov most čez Ljubljanico, ki veže Opekarsko cesto s Prulami, je dograjen in izročen javnemu prometu.
*	Cenovnik za prodajanje smodnika: V štev. 100 Lfradnega lista za Slovenijo je objavljen nov cenovnik za prodajanje smodnika. Prejšnji cenovnik z dne 27.;,8,, 1919 je razveljavljen.	.
*	Stavbena delavnost v Beograd du. Komisija za uporabo posojila, k? je bilo dovoljeno beogradski obrani,' je pred nekaterimi dnevi sklenila, da> se ima takoj pričeti z gradnjo hiš inž stanovanj na račun občine. Pelo sej je izročlo desetini podjetnikom, ka-j ttrih vsak ima zgraditi deset poslo-j pij. Poslopja morajo "biti ie Isfcosi pod streho. Francosko zavarovalno) društvo „Le National" zgradi za?, svojo porabo veliko palačo. Zida set nadalje veliko poslopje vojnega mi-| nistrstva ter popravlja in razžirjjSi
prizadele zanimati ^ Na avstrjjskilr-vsc-.poslopje usta,"pdajne skupščine;'
. * Razsvetljava železniških vagonov
frvla ponovno pritožbo zagrebške trgovske tabornice zaradi pomanjkanja razsvetljave v osebnih vlakih je ravnateljstvo državnih železnic odgovorilo, da v vagonih osebnih vlakov uvaja petrolejsko razsvetljavo, dočim so vagoni brzovlakov ze sedaj razsvetljeni s plinskimi svetilkami., kolikor pač dopušča razooloživi materija!. 'Do jeseni bo poskrbljeno za razsvetljavo vseh potniških vagonov.
*	Konjske tatvine na Koroškem Konjske tatvine na Koroškem, zlasti v plebiscitnem pasu A, se ninože. Dne 30. avgusta t. 1. je bila posestniku Ma tevžu Parteju v Goselni vasi (Doberla ves) ponoči ukradena iz hleva 16 pesti vf soka, debela kobila, vredna 15.000 K.
*	'Tatvine gonilnih jermenov. Po de zeli so zelo številne tatvine raznih gonilnih jermenov, zlasti na žagah. Neznan moški, že precej' prileten, je ukradel po noči 30. avgusta na žagi barona Wams-liolta v Mirni doiini pri Trebelncm dva ■"elika gonilna jermena v skupni vrednosti 20.000 K. Obljubljena je nagrada 1000 K onemu, ki izsledi tatu.
*	Tatvine. Bližamo se hladnim mesecem in točno so se pričele pojavljati tatvine zimske obleke, sukenj in čevljev. Tako ie nrznan tat odnesel iz čakalnice zobozdravnika Praunseisa na Marijinem trgu iuristu Franu Detelji sivozelenkast črno crfast površnik v vrednosti 2000 K. — V delavnico čevljarskega mojstra Franceta Sterleta v Šiški je bilo po noči vlomljeno ter ss. neznani vlomilci odnesli pet parov moških in ženskih čevljev v vrednosti 2500 kron. — Piišasto odejo je zasegla policija nekemu tatu. Lastnik odeje naj se oglasi na policiji, soba št. 16. — Hlapcu Ignaciju Zupančiču v Kolodvorski ulici je njegov prijatelj ukradel iz suknjiča, ki je visel na hlevskih vratih, denarnico z 202 K 20 vin. denarja. Prej mu jc Zupančič še 20 K posodil. Aretirani prijatelj, Alojzij Rate, tatvino taji, vldjub temu so ga izročili sodišču.
Heodrešens domino.
n Vinska letina v Vipavski dolini. Trgatev v Vipavski dolini začela sc je Jetos prej kakor druga leta. Kakor poro-iajo iz Vipave, jc trgatev tako obilna in grozdje tako dobro, da kaj takega niti stari ljudje ne pomnijo. Vinske cene vsled tega rapidno padajo.
a Šolske zadeve. Čipkarski tečaj učenk; slovensko učiteljišče v Tolminu (pripravnica in prvi tečaj) 88 učencev in učenk, od katerih je Lilo 86 gojencev konvikta „Franca Škod-nika". V otroški vrtec je hodilo nac 30 otrok.
a Pomanjkanje učnih moči. Zaradi pomanjkanja učnih moči je bilo na Goriškem zaprtih osem šol s skupno 325 učenci. Manjka 22 učiteljev.
a Kras brez vode. Kras je osta letošnje poletje skoraj brez vode, Slučaji požarov se množe. Kakor poroča „Edinost", je v Praprotu zgorelo kmečko poslopje, ki bi se bilo moglo rešiti, ako bi imeli le nekaj škafov vode. Vodovod ni daleč ot vasi, toda vlada ni zmogla par tisoč lir, da bi dobili vaščani vodo. Posestnik Purlan ima škode nad 60.000 lir. Enako se je zgodilo v Opatjem eeiu, kjer sta zgoreli dve begunski baraki.
.----" .7 i
Prosvefa.
\" — Rusko gledališče v Ljubljani. Da
nes se vrši prva predstava ruskih gledaliških umetnikov v našem dramskem gledališču. Za Ljubljano bo to zanimiv dogodek, ker bomo imeli prvič priliko sli-išati prvovrstne ruske umetnike na našem rodni. Znanje ruščine je dandanes mnogo j bolj razširjeno nego pred vojno, sploh tpa jje ruščina ravno Slovencem lahko razumljiva. Vsebina igre bo podana slovensko. V drugih jugoslovanskih mestih je brnela ruska skupina velik uspeh. Danes se igra „Pygmalion".
—	Subvencija za slovenska gledališča. [Ministrstvo prosvete zahtevalo je pri kom-petentnih finančnih upravah izplačilo subvencije za slovenska gledališča, in sicer za Ljubljano milijon kron, za Maribor pol milijona kron.
—	Utirava Narodnega gledališča "Ljubljani poživlja gg. abonente, ki refle-ktirajo za bodočo sezono na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5. septembra v pisarni opernega gledališča med 10. in 12. ter 3. in 5. uro. Od 6. septembra dalje se bodo sprejemali novi abonent-je. Cene iste kakor lani. Sezona se otvori v obeh gledališčih dne 16. septembra.
Za Borštnikov in Verovškov sporne nik so do sedaj prispevali razni darovalci 10.949 kron. Nadaljnje darove sprejema Udruženje gledaliških igralcev, pod-■odbor Ljubljana.
—	Srbski pesnik Vojisiav Ilič ml. imenovan je za pomočnika bibliotekarju Narodne biblioteke v Beogradu.
—	K izenačenju zakonov. Odbor Hruštva „Pravnika" je priredil pismeno anketo o vprašanju, ali kaže €tvarno, da se razširi veljavnost srbskega kazenskega zakonika in hrvatskega kazenskega postopnika za celo dr.žavo SH8, v koliki meri naj se obdrži, oziroma, uvede porota itd.
—	Gledališka revija ..Maska'. Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS y Ljubljani bo izdajal začenši s 1. oktobrom 1920. gledališko revijo „Maska", ki rbo izhajala dvakrat na mesec. Prinašala ■bo strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritike iz dramatične literature, satire iz gledališkega življenja, ■slike gledaliških umetnikov in komiedijo-grafov, inscenarij itd. Naročnina znaša iza člane: letno 120 K, polletno 70 K, Četrtletno 35 K; za nečlane: letno 140 K, oziroma 75 in 40. & Posampzna.številka
S R. Naroča sepri pododboru Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani, oddelek uprava „Maske" (dramsko gledališče, poštni predal 156.
— Slovenska Šolska Matica. Po smrti dosedanjega predsednika, ravnatelja Schreinerja, j© izvoljen za predsednika Slovenske Matice profesor dr. LjudevitPtr&o, za podpred sednika je izvoljen okrajni šolski nadzornik Ljudevit Černej. tajnik ostane prof. dr. Kovačič, a blagajnik uadučitelj Jakob Dimnik. Na izrecnem občnem zboru dne 27. t. m. Mariboru so bili -izvoljeni v odbor kot odborniki-namesnild vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald, višji šol-ski nadzornik Engelbert Gangl in okrajni šolski nadzornik Pavel Flerc ..Slovenska Šolska Matica" izda za leto 1020. poleg Letopisa z bogato pedagoško in kulturno - historično vsebino sledeči društveni publikaciji : Fink „ Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika"' iu dr. Sclmaup-Pivkovo ,.'Telovadbo po Tvrsevem sistema", članarina znaša 20 K na leto.
Softolstii nesfnib.
sv Zlet ljubljanskega okrožja Sokolske župe Ljubljana I. v St. Vidu, dne 5. septembra, združen z javno telovadbo in veliko ljudsko veselico Zlet je obvezen za društva Sokol I., Sokol II., Moste-Stepa-njavas, Polje in Jezica — Javna telovadba: dečki: proste vaje; deklice: proste vaje; obrtni naraščaj: vaje z drogi; ženski naraščaj: vaje s cvetnimi loki; člani proste vaje br. Hofmana; članice: proste vaje češke za leto 1920; člani: orodna telovadba; član:ce in člani: proste vaje br. Vidmarja po skladbi ,.Jugoslavija-', — Po telovadbi velika ljudska veselica, Sodeluje godba kr. dravske divizije pod vodstvom g. dr. Cerina.
Šport in turistika.
st Kongres šahovskih klubov v Zagrebu. Pretečeno nedeljo vršil se je v Zagrebu kongres jugoslovanskih šahovskih klubov. Razpravljalo se je o pravilih Zveze jugoslovanskih šahovskih klubov. Pravila so bila načeloma odobrena. Izvoljen je bil nato sledeči odbor: predsednik major Gjuro Mravinac, podpredsednik odvetnik dr. Ovadio. tajnik Kosta Rožič, upravitelj Peter Nikolič, blagajnik Gustav Peržka, načelnik igre profesor Ludovik Vagaja iz Ljubljane. — Živa partija je zaradi tehničnih potežkoč preložena na dan 5. septembra.
st Prva dirka z motoeikli v Sloveniji in gorsko prvenstvo 1920. V nedeljo se je vršila pri Vrhniki prva dirka z motoeikli, prva v Jugoslaviji sploh, ki je imela leno število udeležencev. Startna lista je obsegala 21 prijav. Vozili so v štirih skupinah, razvrščeni po motornih silah po strmih in ostrih serpentinah med Podlipo in Smrečjem. Najboljši čas na, 8 km je dosegel Barešič na Wanderer 4 HP v 11 min. 22 sek. V prvi skupini do 2»/, HP je bil prvi Kordon. Cerknica na Puch 25/4 HP v 17 min. 13 sek.. drugi Goltes, Ljubljana, na Puch 2~/t HP; v drugi skupini do 3 HP ie bil prvi Sattler, Zagreb, na Humber <3% HP v 14 min. 41 sek., tretji Zaloker na Borgo v 13 min. 27 sek., v tretji skupini do 4V> H P je bil prvi Barešič, drugi Wolf na Wanderer 4 HP v 11 min. 24 sel:., tretji Hraščan, Zagreb, na Wanderer 4HP v 12 min. 17 sek., četrti Svetlič, Ljubljana, na Puch 3% HP v 12 min. 58 sek., peti Baraga na Puchu 3V. HP v 15 min. 24 sek., v četrti skupini nad 6 HP je došel Ogrin na Standardu 9/\2 HP v 12 min. 11 sek. Dirka je uspela nad vse pričakovanje. Nezgode ni biio nikake. — Pred to dirko se je vršila na isti cesti kolesarska dirka za gorsko prvenstvo Slovenije za leto 1920. Startalo je 23 dirkačev. "Prvenstvo je dosegel koroški prvak Šolar v 23 min. 51 sek., drugi v iahki skupini je bil Siard v 23 min. 56 sek., tretji šiškovič v 24 min., četrti Nar-din v 24 min. 48 sek., peti Zanoškar v 25 min. 34 sek. V težki skupini je bil srvi Butinar v 24 min. 40 sek., drugi Križman Lad. v 24 mitu 46 sek., tretji Perdan v 27 min. 46 sek. V skupini seniorjev je bil pni Nosan v 30 min. 50 sek., drugi Bizjak v 32 min. 53 sek. Obe dirki je vodil major Jaklič
st Konjske dirke v Ljubljani. Osem Ljutonerčanov, kmečkih konjerejcev, se boce s svojimi doma vzgojenimi konji udeležilo trabdirke, ki se vrši dne 5. septembra t. 1. na vojaškem vežbališču v Ljubljani. V sporedih so se izvršile male spremembe: a) heat-dirka se vrši na daljavo 1600 m; b) ocenjevanju vozov se deda še ena točka, in sicer za dvovprežno kočijo, vozijo gospodje ali dame. vloga 100 I<; c) stojišče na dirkališču ima samo en prostor. Cene so sledeče: pristop na dirkališče 10 K, sedež na tribuni 35 K. Iz Maribora in Zagreba pride tudi nekaj konj-dirkačev k dirkam. Z Ljutomerčani skupaj bodo postavili prav lep in dober konjski materijal pred štarterja. Pa tudi iz ostale Slovenije ie priglašenih lepo število konj. Tekme bodo prvovrstne.
Izpred sodišča.
Velika tatvina na kolodvoru v Medvodah. Dne 13. februarja t 1. je bila na kolodvoru državne železnice v Medvodah izvršena velika tatvina Iz skladišča kolodvora so odnesli 15 vreč lanenega seiqe-na, 1 vrečo koruze in 1 sodček barve v skupni vrednosti 16.584 K. Zaradi te velike tatvine so se morali že v poletnem porotnem zasedanju zagovarjati: delavec osip Kopač, brata Janez in Franc Jarc er brata Janez in Miha Jurčič iz Svetja pri Medvodah. Prvi trije so tatvino izvršili, zadnja dva pa sta pomagala blago skriti v njih mlinu, kjer meljejolansno seme. Raz^ava jejraj^la ves
■C-—'
Slabo gošffodaretvo«
. na železnicah.,
i . . .. i
Pred štirinajstimi dnevi po bili povišani železniški tarifi.. Želeni i ško ministrstvo je. utemeljevalo, ta ukrep s tem, da so stroški vedno'večji in da ne more ^držama blagajna kriti visokega primanjkljaja. Da rastejo obratni stroški žekjznic vsled splošne draginje, je jasno. Ni pa tako -jasno, da bi poskočili,stroški kar za 100 odstotkov — za 100 odstotkov, in že več so namreč povijam tarifi — ako bi bila železniška, uprava v 'dobrih rokah. Težko je pregledati cel železniški" aparat, ker železniška uprava ne dajo javucati nikakih službenih podatkov o stanju pasih železnic na razpolago. Kolikor pa moremo presoditi posamezne ukrep« železniškega ministrstva, vidimo velike napake. _
Kakor znano, obstoja .y Ljubljani inšpektorat, državnilj železnic, ki jo do pred kratkim razpolagal z vagoni, imel nadzorstvo nad kurilnicami, vodil veliko železniško delavnico Dravljah ter imel komercialni referat. ,Ta inšpektorat je do sedaj dobro vodil svoje posle, preskrboval vagone, kolikor jo bilo pač sploh mogoče ter posebno $>krbol za popravo vagonov in .lokomotiv v delavnici v Dravljah ipri Ljubljani. Pred kratkim pa je železniško ministrstvo od> vzelo temu inšpektoratu ekoro vsd agendc ter jih preneslo na ravnateljstvo v Zagreb. Nadzorstvo nad kurilnicami v Ljubljani, Velenju, na Jesenicah in v Novem .mestu je prešlo v Zagreb, kakor da bi se moglo od tam boljše kontrolirati. Največjo napaka pa je oapravUo železniško ministrstvo s tem. da je Itomandirdlo vodstvo železniške drlavnice iz Dra,-velj v Zagreb.
Ta delavnica je do sedaj jako ekspeditivDC delala. Ni imela nobenih zaostankov. Vsaka lokomotiva ali vsak vagon se je takoj, ko je prišel v delavnico, pričel .popravljati. V zadnjih dveh pjeeecdh se je popravilo 300 vagonov in SQ lokomotiv. Pri t<om pa ni bila delavnica popolnoma zaposlena, če bi se delalo s polno paro, bi se' moglo popraviti mesečno kakih 300 vagonov. Ker ne more delavnica v Zagrebu zmagovati dela, bi vsakdo mislil, da bo ministrstvo saobračaja postalo vagouo iz zagrebškega področja v Dravlje v po-pravilo in da se bo ta dobra delavnica Be bolj razšicala. Mesto tega je ministrstva odredilo, da se morajo vodilni itižehjerji preselili is Dvarelj v Zagreb in je vzelo koutaolo nad to delavnico ljubljanskemu inšpektor a* tu, ki jo do sedaj dobro vodil pasle, ter jo preneslo pa zagrebško ravnateljstvo.
Take delavnice pa «e morejo mnogo bolje kontrolirati iz bližine kakor od daleč.
Zakaj ni ugajal dr. Korošcu ljub-janski inšpektorat, ne vemo. Ali ga e vodil pri teh ukrepih samo namen-voriatiti železniški upravi, je jako dvomljivo. Ministrstvo naj podira institucije, ki so škodljive in ne take, d so se dobro obnesle. Dokler pa se x> tako gospodarilo, qi upanja, da se promet po železnicah popravi in ni upanja, da se promet, in stroški in z njimi železniški tarii zmanjšajo,
= Cene Žita v Italiji. V Italijo so določene maksimalne cene žitu, in sicer: pšenici 105 lir, ječmenu in rži SO lir. a ovsu 70 lir. Cena kruhu je 1 lira za kilogram. Taka politika je stata italijansko vlado v pretečenem letu ogromne žrtve, a prijavljena je na žrtve tudi letos in je do-očila v ta namen vsoto šest milijard lir.
= Cene novega hmelja. Na občnem zboru društva hmeljarjev na zgornjem Bavarskem je navaial poročevalec podatke o ceni hmelja letošnjega leta. Položaj se do sedaj še ai razjasnil. Gotovo pa je, da bo potrebovalo inozemstvo, Švica, Angleška, Amerika, posebno pa Japonska, mnogo hmelja dobre kakovosti. Cena se bo verjetno gibala med 2000 do 3000 markami. Producenti 6e opozarjajo, naj ne oddajajo hmelia pod 2000 mark in tudi ne tako hitro kakor lansko leto. Za češki hmelj letošnje letinf se zahteva 3000 do 3500 čgikosiova|kih kron za 50 kg, to je sedanjem kurzu 104 do 120 naših kron za kilogram.
= Cene drv v Češkoslovaški, ,,-fu-goslavenski Ekonomista" poroča: Izvozni urad v Pragi je odredil znižanje minimalnih cen za drva pri izvozu v Nemčijo.* Odslej se sme izvoziti kubični meter rezanih drv za najmanj 700 mark, med tem ko je bila preje odrejena kot najmanjša cena 1000 mark. Navzlic temu znižanju je jako dvomljivo, če pride do eksporta esa v Nemčija Nesmake žage namreč nudijo same tako blago za 750 mait, češko blago pa stane franko Laba, če vračunamo nrevoz .in.earino.SOOfMv
Trg s kavo na Nemškem. Medtem ko so'ponudbe za kavo na svetovnem trgu precej obilne - in cene padajo, zgineva jo zaloge na Nemškem in kava notira nenavadno visoko. Santos-kava dobre vrste stare v luki zacarinjena 50 do 52 mark za kilogram. V nadrobni prodaji v notranjosti se torej praženo blago ne more prodajati pod -SO mark za kilogram. Ta abnormalna • višina je posledica popolne prepovedi uvoza. Po položaju na svetovnem. trgu bi bila za omenjeno blago za-carinjeno upravičena cena 28 mark za kilogram. Na Angleškem je kava znaljio padla. Meseca marca t. 1. se js plačalo v Londonu 146 šilingov, sedaj "samo 80 do 85 šilingov za 100 kilogramov kave.
= Cene lesu v Nemčiji. V južni Nemčiji ponujajo smrekov in jolkov les po 375 do 400 mark za 1 kubični meter. Večje množine lesa za papir se ponuja po 220 do 250 nrark za cn kubični meter. Lesni producenti računajo na zvišanje cone zakadi velikega povpraševanja uporabnega lesa od strani entente. Oresloviui so vsled pičlega zanimanja padle cene. Povprašuje se posebno po lesu za rude in za kurjavo. Za bukov les se plačuje povprečno do 110 mark v gozdu.,
= Cene kož, usnja in čevljev v Nemčiji. Gornje kože funt 9-20 do 14 mark, telečje 13 do 15 mark. oboje v drugi polovici avgusta. Podplati kilogram C0 do 75 mark, čevlji (goveji boks) 150 do 1S0 mark par, bokskalf 190 do 2l'0 mark. Kože in podplati šo <bih meseca februarja in marca za 100 % dražji, čevlji meseca marca in aprila za 80 c/c.
= Cene živil v podrobni trgovini na Nemškem. Cene za funt v markah Cv oklepaju jugoslovanske krone). Brazilski fižol 1"40 mark (■} jug. K), grah v luščini 1'90 (4), riž (dober, namizni 5 (10-30), mast 1« (33*60), Santos la kava G2 (67). jajqjt 2-30 (4-90). krompir 0-55 (1'20), sladkor 2-38 (5), kruh 3*90 (8'20). Za krompir, sladkor in kruh so vzete aprovizačne cene. Ce primerjamo te cene z onimi iz prejšnjih mesecev, vidimo, da je fižol padel na polovico od začetka leta, še več grah (3-40 marke januarja t.1.), riž je padel za 30 %, mast je bila najdražja meseca aprila (24 mark), jaipiarja (17 M), kava se je podražila za skoro 100 %, cene jajc so celo leto pačasi rastle, ravno tako sladkorju in kruhu.
r= Madžarska Žetev. Službeno se poročajo sledeči rezultati na Madžarskem: Žita S3/a milijonov metrskih stoto v, rži 4*3 milijone, ječmena 4'47 milijonov, ovsa 3*45 milijone meterskih stotov. Koruza in repa se lepo razvijata. Krompir je ponekod slabejši.
= Cene živil v Sarajevu. Dne 25. avgusta so bile v Sarajevu zvišane cene naslednjim živilom: masti in salu od 42 na 44 K, %uhemu mesu od 44 na 46 K. šunki od 43 na 50 K, sirovi slanini od 40 na 42 K in suhi slanini od 44 na 46 K.
= Cene mesa v Osjeku. Poverjeništvo za določitev cen mesa je na podlagi cen za živo živino in svinje določilo za Osijek naslednje maksimalne cene, in sicer govedini: sprednji del 24 K, zadnji 28 K, teletina 28 K, svinjina 28 K, mast 38 K za kilogram, suha slanina 38 K, sirova slanina 36 K in salo 36 I< za kilogram^ Te cene veljajo od 26. avgusta dalje.
= S tržišča južnega sadja. Iz Smirne se poroča koncem julija: Skladišča velikih rozin -(sultanas) in smokev iz žetve leta 19J9,. so popolnoma izčrpana. Od prvih je v zalogi le še približno 500 ton. Letošnja žetev obeta biti jako dobra. Pridelalo se bo: sultanas 27 do 30 tisoč ton, smokev 80.000 tovorov, rdečih rozin 1500 do 1700 ton, črnih rozin do 6000 ton. Glede oljkinega olja je bila produkcija zadnje zime najmanjša v zadnjem desetletju — računa/se na 35 do 40 tisoč ton, dočim ga je bilo navadno po 50 tisoč ton. Izvo? je sedaj prepovedan.
= Izvanreduo dobro letino sadja imajo letos tudi na Češkem. Radi pomanjkanja sladkorja nc morejo sadja konserviraij. Interesentje zalite* .vajo izvoz v tujino.
=s= Dr. Korošec proti važnim domačim podjetjem. Domač konsorcij je predlagal železniškemu ministru dr. Korošcu elektrifikacijo vseh železnic na ozemlju SHS pod izredno ugodnimi pogoji. Ker pa predlagatelji niso politične barve dr. Korošca, je ta izvanredno ugodno ponudbo odklonil z izgovorom, da se hoče obrniti na Belgijo, če bi mu ne napravila še boljših pogojev. __
-= Ogrožen promet z Italijo. Tržaška „L' Era Nuova" je prejela brzojavko iz Zagreba z dne 23. t. m., v kateri se veli, da je jugoslovanski minister za promet dr. Korošec izdal naredbo. s katero se prepoveduje jugoslovanskim železnicam vsako prevažanje blaga iz Italije in v Italijo. Na tukajšnje trgovske krgge je napravila ta vest velik vtis.
= Surovine za fabrikacijo usnja in tkanin. „Trgr>vinskemu listu" se javlja iz Beograda: Svojedobno se je bilo sklenilo, da ee zabrapi izvoj kož
sedaj sporazumeli,"Via' ostane ta^eklep še nadalje v veljavi,a da te te surovine, ki ostanejo v kraljevini, proda-jejo domačim tovarnam usnja in tkanin. ki bodo izdelovale usnje in ku-kno za ljudsko in vojaško i>otrebo. Promet ostane pod državnim nadzorstvom. Tovarne so obvezane, da vse stvari, potrebne za javno preskrbo, izdelujejo po odobrenih cenah.
= Veliko polje bronta v Jugoslaviji. Amerikantki eksperti so v hribovju južno od Beognida odkrili' ogromna polja broma, s katerim je mogo~e zalagati celi svet.
— Eksporhia opekarna v Krsprni. Centralna bank.-! v K rani ni zgradi poleg ?e obstoječe še novo opekarno trr to obe-jjodjetji uredila za ekspori.
= Avstrijska zamenjava eno- m dvekronskib bankovcev avstro - ogrsko banke, ki niso žigosane z žigemv ..Dcutsch-Osterreich", za stri i;-.ko bankovce se bo
nem.ško-av--vršila do
15. septembra t. I. SVžigoeani bankovci izgube plačilno moč z dnem 1. septembrom.
= Ugotovitev -novih mednarodnih deviznih kurzov. Na željo Zveze narodov bo stockholmski. nacionalni ekonom prof.. Cassel bruseljski finančni konferenci predložil memorandum, kako upostaviti štabi) i tet o deviznih kurzov raznih dežel. Predvojna devizna pariteta mora. izginiti.' Novo kurze je treba določiti na podlagi dejanske kupne moči .posamez-. jiih denarni!) enot.
—	Tvornico vžigalic v Rušah ie prevzela nova ..Tvornica. vžigalic in kemikalij v Rušah, družba z o. Dve tretjini 'kapitala jc last domačih industrijcev gg. Hinka Pogačnika in-Viktorja,Glaserja. Tvornica prične v kratkem z obratom. Tako je to važno podjetje prešlo v narodne roke...
= Valute na borzi v Cnrihu: Na-: ša krona iu dinar sta zopet, padla. V; oklepaju prinašamo včerajšnje kurze. Notice so sledeče: avstrijska krona 2-80 (2-S0), češka krona 10-50 (10-20), lira 2S-14 (28-20). marka 12-35 (12-30), dolar 610 (608), angleški funt 21-06 (21-70)', francoski' frank 42 (42;40), dinar 21-50 (22), jugoslovanska krona 5*40 (5-50), ogrska krona 2"50 (2'CO).
—	Valute na dunajski borzi: Dolar gre hitro navzgor, naša krona kaže bais.se - tendenco, češkoslovaška kro;.a 427-5, lira 1220, marka 523, dolar 254. angleški funt 920, francoski frank i7-S4. švicarski frank 43-30, lej 595, dinar 925, jugoslov. krona 226, poljska krona 103..
= Valute na tržaški borzi: Avstrijske krone 10-25, češkoslovaške krone 37, marke 43*50, dolar 21-45, angleoki funt 77*25, fnmcoski frank 150-45, švicarski frank 353-50, .lei 48, jugoslovanske krone 1S-35.
Valute na rimski borzi: švicarski frank 354. dolar 21*46. angleški funt 77*25, franc. Irank 150;4>5,l švicarski frauk 150*22. . ■-*■■= Razvoj kurzev ouriškega trga meseca avgusta. Marka najvišje 13*9, najnižje 11*70, padala je polagoma. v prvih treh tednih, dosegla dne 21. t m. minimum, od takrat' zopet počasi raste. 1'rancoeki -frank/ kaže približno isto gibanje, najvišji-45-10. najnižji .41-90. Angleški funt; kaže jako čvrsto tendenco, skoro nobenega gibanja. Maksimum večkrat dosežen 21-9, minimum 21*6, dosežen istočasno kakor frank in raarka^" Lira isti razvoj, minimum 27*6 do-j sežen malo pozneje kakor drugod,; maksimum 81-2. Dolar maksimumi 609, minimum 5'SS, gibanje nepravilno. Zagreb-baisse-tendenca celi me-, sec 2. avgusta 7*7 maksimum, kura pada celi mesec, minimum " 31. avr-i gusta 5*40, isto z dinarjem.
Vatute na zagrebški borzi: av-j strijska krona 43. českoslovaškakro-; Da 1 SO. marka 218, dolar 108 do 111^ lej 245.
Dunajska borza dne 31. avgus^t
A-ratr. kroniki renta.. . .—i .	??rfj
„ majska rent« . .V-J^. Ogrska kronska renta . . Ji..,. .- ,.110"—j V. avstrijsko Tojn« posojil« ..... ..
Turške srečk«...........—-1- -
Kreditni zavod sa trg. in indostr..' A'-1-Aa;lohcnka .... .— ...	--1- -
Bankver&in.......... ..... —
Bosanska zamaliaka banka . . . ---.-ZiTDoetenska banka	... .
Državr« žekzoia. . ... .......----
Jorns ;«Icznica . - . ....... .— - * . .
Alp:' «- ontan ....
Eran s a indostr. dražba Praška ielezaa Indostr.
-r-71-73j -.2200-— ■396--,] -.189-—' »307'—« 7^670*—1 .1674'—!
''1125-—'
■3780"—J
-—•-j
7400—.
Zagrebška borza dne 31. avgusta.
iranska banka l l ^Z^Z ^Jt.:-' 2€00 28S0(
Ljubljanska kr. bsnka'---—,
Slov. «*, banka..............W l7« '177»
Banka i štodionica za Pronorje, Sašak 1800 ^ 1SOO-
Prra hrr. štodionica. - -----f- - 11W> U«9š>
Srpaka banka. . .iUj.j—-----9W 9»
"VTTOMIR F. JELENC: ,
I boja z Albanci leta 1915.
Po krvavem zloma Potiorekove ofenzive na Rudniku, Ovčarju in Kablarju v decembru leta 1914. je nastopilo na srbsko-avstrijski fronti zatišje. V enajstih dnevih je srbska vojska v besnem naletu vrgla avstrijsko vojsko čez Drino in Savo, le enajst dni je vihrala nad belgrajskim konakom črno-rumena zastava, a enajsti dan je kralj Peter stopil čez to zastavo na osvobojena tla sivega Beograda
Do takrat smo bili prvi dobrovolj-cd v srbeti vojski dodeljeni raznim komitskim odredom, ki so se bojevali pod poveljstvom znaniii komit-skih vojvod, kakor vojvode Vuka, vojvode Tankosiča, vojvode Vulcta, kakor samostojni oddelki na srbsko-avstrijski fronti, a ko so se iz vrst prvih ujetnikov začeli prijavljati dobrovoljci, ko je njih število vsak dan naraščalo, jo srbsko vrhovno po-veljništvo odredilo, da se dobrovoljci podele v srbsko redno vojsko.
Mene je doletelo, da sem bil dodeljen takozvanemu Albanskemu odredu, ki je bil takrat v Debru in čuval srbsko mejo od Šar-planine čez Lurijo, Piškopejo, Debar do izliva Drima iz Ohridskega jezera pri Strugi.
Prvič sem bil v Debru meseca februarja, ko sem bil v spremstvu al-banskga voditelja, sedaj že pokojnega Essad-paše. Po begu princa Wie-da, prvega albanskega mrbeta, je Essad-paša prišel preko Soluna v Srbijo, tam sklenil dogovor s srbsko vlado in se preko Skoplja, Tetova in Debra napotil v Albanijo. V Debru je Essad-paša hiro zbral svoje ljudi, večinoma begunce, ki so pobegnili pred preganjanji "VVieda in njegovih albanskih pristašev na srbsko ozemlje. Še predno je Essad-paša začel svoj zmagonosni pohod na Drač, sem moral oditi v Tetovo, kjer sem čakal ua dalj nega razporeda.
Kmalu smo dobili poročila, da je Essad-paša dospel v Drač in prevzel upravo Albanije v svoje roke.
Ali Albanija je ostala Albanija, Albanci — Albanci! Poedina plemena so so pobijala med seboj, a vsak dan 90 prihajala poročila, da so posamezni oddelki albanskih tolp prekoračili Drim in napadli naše ozem-Ije-
Takrat sem prvič šlišal za Kačake. Turki so imenovali namreč ako albanske roparske tolpe, ki so straho-vale vso evropsko Turčijo od Jadranskega morja pa do Egejskega, ki jih ni mogla pokoriti nobena turška vojska. Tudi po zlomu Turške v balkanski vojni so nadaljevali ti Ka-čaki svoje vpade; tako leta 1913, ko je srbska vojska morala z ognjem in krvjo zadušiti albansko vstajo, potem pa v letu 1915., ko so ti Kačaki skušali izkoristiti priliko srbsko-av-strijske vojne, da se maščujejo za leto 1913.
Te roparske tolpe Kačakov, ki tudi te dni poizkušajo na črti Lurija-De-bar-Strugi ob Drimu svoje vpade na naše ozemlje, niso m&rda kaka redna albanska vojska, zbero se samo iz raznih plemen in krajev Albanci, določijo si svojega voditelja in potem napadajo sosedne vasi. pri tem ne gledajo, ako so te vasi albanske; zgodilo se je celo, da je tolpa Kačakov napadla albansko vas, ki je bil iz nje ravno poveljnik te tolpe, ostala je tedaj nedotaknjena samo hiša tega poveljnika, a drugo so Kačaki vse poropali in odnesli. Najnevarnejše tolpe Kačakov se zbirajo iz plemena katoliških Albancev Miriditov okoli Prizrena in Ljumkule in plemena Matov ob Drimu.
Tako je bilo v spomladi leta 1915. Situacija v Albaniji je bila vedno nevarnejša, avstrijski in italijanski agenti so začeli z veliko agitacijo proti Essad-paŠi, hujskali so narod, da je Essad-paša prodal Albanijo Srbom, kakor je v balkanski vojni prodal Skader Črnogorcem, vtihotapi jali so v Albanijo orožje, a glavno agitacijo so vo-jili italijanski in avstrjski duhovniki med katoliškimi Albanci, ki so največji verski fanatiki a najhujši element v Albanji. Ni grozovitejšega, zahrbtnejšega in nasilne j šega Albanca, k^Vsr je na primer katoliški Miridit. Gibanje iz sredine dežele proti Draču, kjer je bil Essad-paša, je bilo vedno nevarnejše, ali tudi napadi proti srbski meji so se ponavljali vsak teden, obmejne straže, li so bile takrat nastavljene jako poredkoma, a bile tudi maloštevilne, niso mogle zadrževati ;pritiska, H so ga izvajali Albanci,
zato se je morala takozvana pogra-nična trupa nadomestiti z redno vojsko in v ta namen se je organiziral že omenjeni albanski odred pod poveljstvom mrkega polkovnika Mi-juškoviča. Ali še predno je bil formiran ta albanski odred, so Albanci izkoristifi priliko ic_napadli vso obmejno črto ob Drimu, potisnili naše pogranične trupe preko Drima in zavzeli dssno strmo obalo reke in vse položaje na albanskih gorah. Tako so presekali vsako zvezo Essad-paši s Srbijo, ki ga je podpirala z orožjem, ran niči jo in denarjem.
r! i I je teda j sknvjni čas, da se na-i i konec in red v Albaniji.
začetku nuccea maja 1915 sem i dobil poziv, da naj se javim poveljniku albanskega odreda. Bili smo takrat v Tetovu štirje dobrovoljci, ki smo čakali razporeda: jaz, dva Bosanca in neki okrožni gozdar iz Srrmskih Karlovcev. Zjutraj na vse zgodaj smo odpotovali z vojaškim avtomobilom iz Tetova do Mavrovih Hanov, kjer smo prenočili, a tdrugo jutro na mezgah nadaljevali pot preko Galičuika ifi Bistrice-planine proti Debru, kamor smo dospeli šele zvečer. Drugi dan smo se javili poveljniku polkovniku Miškoviču, ki nas je kakor dobrovoljce sprejel nad vse prijazno. Jaz sem bil takoj dodeljen S. polku.
prehistorične dobe. Strokovnjaki rimskega muzeja so ugotovili, da gre v tem slučaju za zgornjo plast pokopališča ljudi izredne velikosti , iz predzgodovinske dobe.
X Letalska poŠta v češkoslovaški. V bližnji prihodnjosti bodo začeli v češkoslovaški republiki pluti po vzduhu poštni aeroplani, ki bodo
nrovažali pisemsko pošto med Prairo | žc-nitev, oziroma in drugimi večjimi mesti. Znamke j Ja]a Umrljivost.
zahvalil za čestitke povodom svojega stointridesetega godu.
X Položaj v Moskvi. Moskovska „Pravda" objavlja poročilo ekseku-tivnega odbora sovjeta o življenskili pogojih prebivalstva. V Moskvi živi sedaj 1,2SO.OOO prebivalcev. Ker so se po revoluciji odpravile formalnosti pri sklepanju zakonov, se je število
možitev znatno zvi-
____Umrljivost se je vkljub legarju
po 14, 24 in 28 kron so že izšle. j zmanjšala. Kakor poroča »Pravda'-', X Tobačne karte - Češkoslovaški ise nadajo, da bo vprašanje, prehrane odpravljene. Kake ..Pravo Liidu" ! v kratkem uspešno rešeno. V novem-poroča, bodo s 1. januarjem 1921 v bru lanskega leta je bilo v Moskvi celi češkoslovaški re publiki odprav- 87.000 delavcev, pred vojno pa jih je
ljene tobačne karte.
X 500.000 novih stanovanj v Parizu. Francoskemu parlamentu je bil
bilo 200.000. Komunističnih uradnikov je sedaj 60.000.
X Pomlajenje v 15 minutah.
Po sveto.
X Prchistorično pokopališče v Rimu. Med železniškima postajama San Pietro in Portonaccio v Rimu so cestni delavci naleteli te dni na tri podzemske grobove, v katerih so se našli orjaški skeleiti in lobanje iz
pred kratkim predložen na"rt zakona ' >7cwyorški dopisnik Londonskega li o gradnji 500.000 novih stnnovanj »fca „DaiIy Mail" poroča o najno-v Parizu. Ta stanovanja'..i • -orala vejših uspehih ]x>nilajevaliiili_ poiz-dograditi do leta 1S30. V -vrk> za-
gotovitve stavbenega kapitala se izdajajo obligacije, od katerih naj bi polovico vzela država, druga polovica pa se prepusti privatnemu kapitalu. Troški so proračunjeni na sedem in pol milijarde frankov.
X Iz življenja 130letnega moža. „Revue Mondiale" objavlja zanimive podatke iz življenja 130 let starega Amerikanca John Schella - Greasv Creek v državi Kentuckv. iiojen je bil leta 1788. Ko je bil star 19 let, se je oženil ter je živel v srečnem zakonu 89 let Imel je 29 otrok. Najstarejši sin, ki še živi, je star 100 let. Ko je dovršil 125. leto, se je v drugič oženil in se smatra sedaj za očeta 'šestletnega dečka. Stai»tridesetletni mož še zleze sam na konja, vidi še dobro in je tudi duševno še tako svež, da 9e je v dolgem govoru
kusov ameriških zdravnikov. Doktor Brinklav, zdravnik v Melfortu, je predsednika odvetniško zbornico, I. I. Tobiasa, 71 let starega moža pomladil na ta. način, da mu je žlezo nadomestil s kozjo žlezo. Tobias objavlja javno zahvalo, v kateri pravi: „Umevno je, da so ljudje glede po-mlajevalnih poizkusov precej neza-upni; a jaz sem sam na sebi doživel ta čudež in se bom, dokler bom živ, vedno s hvaležnim priznanjem spominjal te čudežne pomladitve". Operacija, ki baje ne provzroča nikakih bolečin, se izvrši v petnajstih minutah. ;
x Obtožba proti avstrijskemu oficirja. Več vojakov bivšega avstrijskega peš-polka St. 18 je priobčilo v čeških listih strašne obtožbe proti stotniku tega polka, nekemu Ervinu Praschu, sinu poštnega uradnika v Gradcu. Češki vojaki slikajo tega oficirja kakor pravo zver, ki je po-
besnel, kaHar je slišal slovansko beseda Štiri leta je počenjal prave grozote in namesto da ga postavijo pred sodišče ali pa j odda jo v blaznico, je bil še odlikovan. V ; obtožbi, ki so jo naslovili vojaki češki jav-! nosti. na-,čaja jo sledeče zločine: V svoji j stotniji je Prasch pobil z revolverjem in i sabljo na jmanj 20 vojakov češke narod« nosti. Tale je na italijanskem bojišču nekega dne i*;trelil pet vojakov, ki so se krili v največjem topniškem ognju pred granatami. Pwemu italijanskemu ujetniku, ki je prišel v njegove roke. je sam odrezal glavo in jo nataknil na kol pred svojim zaklonom, kjer je bila razstavljena nekaj dni. Netega ruskega ujetnika, ki je delal na fronti, a skušal pobegniti, je pred cela stotnijo močil na nairafiniranejše načine ju ga nazadnje sam obesil. V Sri>ijt je za. grešil neiitevilno zločinov, tako je v bližini Sabca posilil najprej sam neko 161et-no dekliax. a potem jo dal svojim nemškim vojakom, ki so vpričo matere nesrečnega otroka zadovoljevali svoj živalski nagotu Potem je mater in hčerko obesil na mostu; ker se je pa utrgala vrv, je dekle padlo v vodo, a on je toliko časa z revolverjem! streljal v njo, dokler ni izginila v valovih. Ta tip avstrijskega oficirja, živi danes na .Dunaju in služi v slavni avstrijski vojski!
Vremensko poročilo
Ljubljana SOB a nad morjem
Daa
90. »TJ,
Si. avg. »1. avg.
• a
er. — ~ O oo
-,6 g Ii1
».nri S. ari 16. nri
i" £ o
S S HS
7S6-8 7t7'3 737*5
18*8 11*6 17-0
Vctanri
brez veir*
it. Tih.
al. ur.
na«
M
Ohir SOM m nad morjem

80.	arr- J10. nri
81.	»vg.t 8. nri
5M-7 535-0
al. rap. ar.Jgr.
pol «M- |
Sndnia fčanjfaja temperatura 14-8, normalna 17-8' Vremenska napoved: Večinoma oblačno, aarnmo hladno
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jfutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.'
Mali oglasi.

Pnnria CD lahek (parizar), širina I1 Ullu UU platišč 7 cm, uporaben za kmetijo. — Istotam se prodasta dva saprav-ljlvčka brez vzmeti. Dobe se voaovl novih vzmeti. Več pove izdelovalni oa raznih vozov H. LOZA5, DragomelJ, poŠta Domžale.	76 4-3
Brna in zanesljiva ženskah
ljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravništvu «Jutra*.
Cankarjeva
krojaška delavnioa, Sv. Petra o, 33. &g s—s
Koruzo, oves, kašo, IeUprenj
oddaja po znižani ceni Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska eesta 36. eo »-s
Ivan JHoMč, KSK^^S
cesta 6, se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, popravila in obračanje oblek. Izborna in nagla postrežba. Zdaj J® 2as za popravila!	63 3—8
Višefe preprostosti. fflfdJSKŽ
knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Saks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj.	73 6—3
Po zelo znižani osni nova
šivalni stroji
Molesa, Plai61'
zračnice, in vsakovrstni deli, kar-bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v" popravilo dvokolesa ln razni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg it. 28. 67 10—3
Pisalne stroje
Bemington, Zmperlal, Centnry z latioioo ln oirilioo ter th strojno potrebifiino 53 10-3 Ima v zalogi	=
FRANC BAR,
Ljobljana, Cankarjevo nabrežji 5. Telafoi 423. Me&aiilfina delavnica u npratfla »trBjn.
I flmepihansho strojno i
iolj^l
S	Olje, lahko, n vretena;	§
S	oljo za transmisije;	a
■	olje, strojno za poljedelske stroje;	■ S	olje, strojno za težke stroje;	J
■	olje za avtomobile, lahko;	a
■	olje s , , izredno težko;	m S	Olje za eOindre;	S 5	olje proti prahu. 57 104—3	a
i	Glavna za'osa:	m
| Medic. Rakoiec S Zask!, i. z 0. z. g
S nrei A. Zapklj^J sinovi. I

K") raven, se zaradi poznanj ja prostora proda. Teč ae zve v upravništvu <Jntra>. 32 4
Koruza za krmo
se dobi od 100 kg dalje pri tvrdki
JOS. ZIDAR
t 31. S-!
84
ica decimol
do 50 kg se kopi kakor tudi uteži. Ponudbe na Vido Bratovi t Co., Ljubljana, Sodna nI. 11.	79 3—2
Dva šivalna stroja
so se prodasta, 3-2
izmed obeh eden Je krojaški.
Vpraša ee pri Alfreda Stadlerja, LJubljana, Zrlnjskega oesta št.8/ZL
Strojnika
sprejme takoj
72 3—3
Delniška Marna, d. d. y Ljubljani.
Upravnik
za dnevnik v Mariboru se išče.
Fonodbe naj se sporoče npravništvn nJutraej Sodna nlioa e.
Profesor
87 ŽTrt
blTšl 23 lato! prlnarlj oddelka za žeaskt bolezni Ib porodnišnice v deželni bolnici
zopet ordinira
od pol II. do pol 12. in od 2. do 4. Ljubljana, Frančiškanska uL 10,
TELEOR.: UHERSPED
TEUEF. ttiTERUBB. ST. H7 SPEOICIJSKO IN KOMISIJSKO PODJETJE CENTRALA: UUBUANA PODRUŽNICA : MARIBOR
(JUGOSLAVIJA)	1? *—3
MEDNARODNI TRANSPORTI, PREVAŽANJE BLAGA VSAKE VRSTE. ZACARINJANJE. REEKSPEDICIJA, SE--— LITVE, NABIRALNI VOZOVI. SKLADISČA-
VELETRGOVINA S PREMOGOM IN KURIVOM.
Tovarna lesnih izdslhov
SiDO BRflIOUŽ i Co., Zg. fiasieijnl nad tja&ljaoo,
ima vedno t zalogi
trde poBštirane stole.
Vprašanja je staviti na: Vido Bratovž & Co., Ljubljana, Sodna nlioa U,
K. PUČNIK
:: krojaška tvrdka :: za dame in gospode
Sodna ulica 3 LJUBLJANA Sodna ulica 3
• rT
Najmodernejši kroji in najfinejše izdelovanje. =
Telefon 461 interurban.
78 3—2
Naznanjam vsem cenjenim trgorcem usnja, sedlarjem in čevljarjem otvoritov svoje trgovine z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo in gonilnimi , jermeni.	56 5—4
t)
37 5-4
dobavlja za takoj po najnižjih cenah
Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana
Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313.
Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina
dobrih mM sodov za taSojšnjo uporabo.
Natisnila. Delniška tiskarna, A d. j/