Dr. M. Š n u d e r J. Mali pravni predsodki Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kaj je zakon v resnic (Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.) Monica I Л še bolj izraziti in xauimivt so naši predsodki, ki jih imamo o raznih vprašanjih rodh. in zakon, prava, počenšj od očetovstva in žcnitvo tjc do dedSčfne. Očetovstvo. Vprašanje očetovstva je ze od nekdaj razburjalo duhove. Že v Homer je v i llijadi najdemo o tem sledove, rimski jurlsti pa so naravnost rekli, da je mater vedno znana; oče pa nikdar. (Mater semper certa. pater semper inccrtus), Dasi navidezno vendar o vpra-:äafllu očetovstva ne more biti mnogo spora, Kakor hi preprost človek mislil na prvi polled, homo vcitdar iz sledečega ra uvideli, da se ne krijeta vedno pojma naturnega očeta s Pojmom očeta iz staliSfia zakona. Ni vedno Postavno oče oni, ki jc os t varit el j otroka in včasih jc postavno oni oče, ki otroka ni za-.Plodil. Tit si prihajata mnogokrat ostro navzkriž zakon in narava, zakon in naäe sploš-. "o pravno mnenje, ki sledi naravi. Dvojno očetovstvo pozna postava: zakun-skc£a očeta in nezakonskega očeta. Kedo ie zakonski oče? Odgovör je rimsko načelo: ' fJaier est, quem miptiae demonstrant, prosto Pre vedno: Materin mož je otrokov occ. Zakon nc preiskuje dalje, jc!i tndi v rcsnici oče iaplodil otroka. Ce je n. pr. mož nepretrgano že več let v Ameriki, njegova žena tu pa po-, rodi otroka, sc smatra, da .ie oče mož te Žene. ki ie v Ameriki. Otrok jc torej zakonski. Nc more se namreč zahtevati, da hi oblasti pri vprašanju, kedo je oče, morale iskati dokazov 7,a natujpega očeta, ampak se mora t vzeti neko splošno načelo, to pa je žen itn a ■vezt Poznam sledeči slučaj: Mož Je bil že 5 tet v Ameriki. 2cnn je doma živela / drugim morskim in imela ž njim dvoje otrok. Ti otroci so bili zakonski, nosili so materinega moža ime. Ta je v Ameriki ponesrečil v rudniku, pa šo podedovali ženini otroci lepo zavarovalnino in hišo. — I'd je seveda krivica, ki jo vsakdo občuti. Ali, volenti non fit injuria, temu, ki soglaša, se nc yodi krivica. Mož bi bi i moral tekom treh mesecev od dne, ko ie za rojstvo ženinih otrok izvedel, Pred sodiščem ugovarjati, da bi sc ti otroci smatrali z;l niegovc zakonske olrukc. Tega mož ni storil. Zato je otrokom pravno ostal 011 oče. Iz tega slučaja se jasno razvidi, da Jo tu zakon v nasprotju s splošnim pravnim čutom in j naravo in to zato, ker ščiti enotnost rodbine in ker na splošno ne more preiskovati po na turnem očetu, ampak se oine-iuie na fakt ženit ve matere, prepuščajoč možu možnost, da izpodbija zakonstvo otrokovega rojstva. Drugače pa je pri nezakonskih otrocih. Tu zakon nima zunanjega dejanskega položaia, kakor Ra mm pri zakonskiii otrocih v faktn Žcnitve. Tuja sta si mati in med seJjoj ne stojita v uiVakšncm rodbinsko-pravnem razmerju. Zato tu zakon iäüc naturnega oče- ta. Ce se le-ta sam ne oglasi in nc prizna, mora otrok (navadno njegov varuh) dokazati, da ie določena oseba datumi oče. Dokazati mora, da sta se mati in obdblžcni oče združila v roku ne vee ko .100 in ue man] ko I8G dni pred rojstvom otroka. Dokazali težak, ker jc mati priča. Ali v nasprotje z našim pravnim čutom prihaja postava s tem, da obdolžcncmu očetu ue pomaga, če tudi dokaže, da je v Istem času več drugih moških imelo opravka z materjo, da sn torej le-ti baš ravnotako lahko očetje kot toženec! V tem oziru so tuji zakoni milejši, V Nemčiji so sploli ničesar vedeti. Le kot Vindischor, (o je odpadnik/ »me torej Slovenec računati нц bratstvo z Ncmci. drugače pa se ga pusti oh strani. Tako torej hočejo reševati ti gospodje manjšinsko vprašanje! Kaj hočejo potem s kulturno avtonomijo. katere vindišarji niso nikdar zahtevali, ako slovenska manjšina spluh nc obstoji, ali l>o1je, ako .so jo misli poteptati ali nagraditi le v slučaju ndpad-nistva? Pod takimi pogoji homo tudi inj čakali 'ako dolgo s kulturno avtonomijo. dokler ne bodo Ncmci po tujih krajih v istem položaju iti dokler ш1 bodo tuje države delile nagrade izme-'verjemm Nemcem, odpadnikom. Tedaj Šele enako za enako! Kar se tiče ravnanja z Nemci v tujini, ne more "biti tako slabo, kep sicer bi ne mogli priti Nemci na češkem v vlado kot minjstri, Nenicj v Jug tviji v takem slučaju vsi v poštev prihajajoči'kot državni poslanci in tudi nemški pnr-moSki očetje - saj Kre boli za plačevanje lamenta-r'c1- ki sn Prepotovali kraje v ,Tu-kot pa za rodhinskopravito vprašanje, ker se nezakonski oče in njega otrok itak ne prište- goslaviii, bj se nc Vračali brez pritožb o ravnati .iu z Nwnci itd. Kar pa Ncmen loči od Slovana» jc njegova ralila nb- vata v skupno rodbino, plačuje Jih pa lažje entljivost v prikrajšanju uaimnnjše svo-več kot en sam v Prhi ji n. pr. pa sploh ui bode. ki se izraža tudi V besedah dr. ЛИ-dopuslna tožba na ugotovitev očetovstva i it richte na katere je govoril pri Sand wir -celo rubiti ue smejo tamkajšnje oblasti na tu: Iz kljubovalo ost i naproti po sovraž-alimcntacijo, če je tudi pri nas kak v Srbiji niku nam danim omejitvam moramo dr-bivajoč nezakonski oče obsojen. Vsaka dr- , žati naše ljudstvo bojevito im pripravno žava ima svoje določbe. lJo našem zakonu ?a obrambo in naše potomce v tem »mina ic lahko nezakonski oče le en sam moš- K,L1 VSpoievati. ker samo z meč-m v va- ki. iti to je navadno oni, glede katerega mati to potrdi kol priča, nc glede na njegove izgovore. Nezakonsko očetovstvo ie tako povod mnogih občutkov bridkih krivic, ki Jih prizadeva postava. Ab, otrok mora imeti očeta in rednika, Iu zato gre, četudi kedo pri tem občuti krivico. (Did je V Kako Je ^©raSUfcwi leni гоИ ie mogoča -venešna obramba ''cTivi-ovinc. Temu namenu tudi Hir/ijn Helimf schütz- Frcischar. Wandervogel, Ha ken kreuz, Jttgendbimd Ordnerwehr, Schutzbund, Turnvereiin itd. ©ib'sß« ОГЕ i^aSEF^^H Sot-nidnik nskega lista »Sevodnjn« Volkonskij, ki živi v Berlinu, se je odzval poživil češkoslovaške vlade in ie , Poeetil skupno z drtifrim-i Inozemskimi Koroški deželni fciavar pozna samo Vin- časnikarji Češkoslovaško. V svn.iotn lj-(llšar,ie> Slovencev ne. | s'-u je objavil utise z obiska pri h redec d- v.wir,u „»-«„„kiJ o, ' L niku Masaryku v gradu Topolčani n;t Cni■ 'siovaSkem. Iz tega doPisa posnamemo 5eslWni, n ?,e nb ff! .nekatera značilna in zanimiva opažanja. r e, v •4g0minf1l Predsednik Mafttryk je govoril z tirn H,-Imll!^-,f nfT Z '''T berlin«Vimi novinarji, p i Se VolkorskU -Um X ,l i lo-, ^ L а poldrugo uro na vrtu in okrog 40 Z m-M-k, U S tVT!a v «rajski dvorani, kj ie 0- Л r't "v t)d ri^ntalsko opremi iena. Tam smo zame- j'-ifrosioumov zasedeno Koroško, /vc- " ' sto ha do domovine ie ymnp-ala nad surovo >'ilo. Več vladnih oseb üc Wlo navzočih pri odkritju in ffovofil .:re tu "Ti dež. glavar ccliumjr, ki jo opozarjal posebno na razliko manjšinami smatramo koroškega vindišaria za brata v naši domftvfni in f tijim tudi tako rav-ratno. se Nemci, k.ier se nahaiaio kot manišma, na najokrutnciŠi nnčin ti^a io v su^enisTr-f) iri niibrtirn knlt'irne 7n lit eve »CtQSpod predsednik, zdaj ste vi glava države. Vse svo.ic življenje ste bili v oPozici.ii. V Čem so se izprememH ■vaši nazori, če jili primerjate s preteklostjo? V čem čiditc spremembo v se'ij? To ju ostro in resno vprašanje. i\\a-•saryk ие je za t re цо tek zamislil, toda takoj sc je poka za! Masaryk - borbeni poslanec in Musuryk — Predsednik. Trajalo je lc trennt ek. Njegovo modre .iasne oči so nas zopet o šinile: V ničemer. Nisem se iznrcmcnil. Vse svoje živl.ien.ie sem sc 1 tor i I *za ideal — svobodo in neodvisnost svojega naroda. So.icno mi it», bil o» da sem prcživčl čarobno povesi uresničenja svojih mladostnih sanj. Prišel je Čas slovesa. Diplomatski uradniki, ki so nas snrcniljali. so nas o-Pozorib, da .ie železniška postaja oddaljena fio km in da se je Delia -voziti še dve uri z vlakom. 7. eno besedo: avdj-jenen ,ie bila zaključena, Masurvk ,ie Jako odkrit, prijateljski iu miren, jako bistroumen in razpotožea. Svežost in dobrota duha presenečata človeka in sta glavni vir telesne ohranjenosti in moči Mnsurykovc sive mladosti. njab kavo s ča'emj V vrtu ie stal predsednik uro jn ool. Vsi smo •-''tli že trudni, le n.icfa se utni-jenost ni l.ot'la. Па ni sluga javil, da je Ca I pripravljen, bj bi| Predsednik stal o xa v nan.Ш z imajonalnimi, najhr2e še uro in pol. Hudournik vpra- i ort 41 a s „, drugod: »Ko mt Sanđ ^ nj ()trnfli]? c?]o ra^revaia KO tra. I^ij .ie odgovarjal, je hitro sledjl 'mi-ta-zni novrna^iev, ki so tru obdali, O Čem smo en vse izpraševali? Kdo zabeležil dolgo vrsto in doLirofhra I UiJ ilitfU, njeno, iirfiii^ot'" 2*3 prodam. Grtgorćiievn «I- H/IL, vrata (i. Ha sfobro h ana se spreiemajo üijoncnli. Ale-tnsiidrova cesi4 4ö/I S:iö0 Heins a deklici popoltinma mežhana v äira-nju išče ii.eslo kol deklica k otrokom. Splitu ar.-,1t a ulint 7 pri Ho ko. 2313 Trgovska hl£a poleg etikve m S.ilo' gospotJaisko jiostopjo in nekai pojött'ft s* pod *eto ugodnimi plačilnimi pogoji pio-il». fonedbe pod „Trgovska hita* na upravo, 232S Kupim Hcisuerjevo „K«miio" lJcniuJiie ua иргато 1 navedbo cenn pod ftif o -Kemija". 3839 Meblirana soba л pio^iim vhodom #c oJila, Slrauić. Ko MSki^a ul. i. 33-17 UiGnec(ha) sv mkoj Biirejmt v trgoymi л mi-?B!i.m hlapom. Matio Seiden Jleribor, Ko-roika čisla ЗИ. 3345 l'erlcktna neiušk t, sluv steno» grafinia m •> uri dnevno »e spr^me. Ponudbe pod „Postranski /asiuiok" na «pravo. "2327 Kova kolonija Temo. Liiwe družinske tiis« y-radi .MOJJjlH" kieiJdiiain stavbna iudiug Ugodni pogoji: Kpre-j*m reibikinritov. Zadružna pi-aaroa Kolo/fiki trg 4. 333J I Veste, Plover. Garniture, Čepice. Nogavice. Rokavice. Toplo nudi v največji izbiri 221 SLAVKO ČERNETEČf ALEKSANDROVA CESTA 23 Zaloga KARO-čevljev po originalnih cenah Volni ^МШ&Ш ? i t %$U " ! !" %;!" $ % $" U7;U" !%+0#+*.+ %+!#)(%*()*"+ #* %) ";!)!. @*