3í{. štev. Novo mesto, 13. avgusta 1909. XXV. íetnik. DOLENJSKE Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s jioštnino vred za celo leto najircj 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3'50 K, za Ameriko jia 4-50 K. Dopise sprejema urednišlvOn naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Važna naloga vinskih zadrug na Dolenjskem. Položaj naše vinske trgovine je žalosten v mnogih ozirih. Obžalovati ni samo, da ne gre domač pridelek v denar, obžalovati je tudi to, da se vpeljuje toliko vna-njega vina v naše kraje. S tem se dela velika konkn-renca domačemu pridelku. Zlasti istrijanaka vina ae močno spravljajo v nase kraje, Zalivaliti se imamo z& to pred vsem raznim domačim gostilničarjem, ki raje točijo istrijansko vino kakor domače dolenjsko, zahvaliti se imamo pa tudi raznim skritim agentom in nepoklicanim ljudem, ki se vtikajo v to kupčijo na škodo domačemu pridelku. Vvoz istrijanskega vina pospešujejo vrh tega razne „vinske zaloge", ki so nastale kakor gobe po dežju. In iiaj se nasproti tej konkurenci stori za prodajo domačega vina? — Nič! Naravna posledica tega pa je, da se po raznih dolenjskih gostilnali po krivici šopiri 'Strijansko vino, dočim se mora dolenjsko vino „pod vejo" točiti. Kaj so to zdrave razmere? Godi se pa še več! iJejstvo je tudi, da se pod imenom dolenjskega cvička prodajajo po agentih razna driga vina in da se dobe gostilničarji, ki gredo takim sleparjem na limanice. Še It te dni sem slišal, da je po Notranjskem potoval agent iz Zagreba, ki je ponujal zagrebška vina pod imenom t;vička iz Gadove peči. To so slučaji, ki prav živo kažejo, kako gnile razmere vladajo pri nas glede vinske kupčije in ki živo kriče po odpomoci. Od vseh strani pritiska konkurenca! Pri nas pa mrtvilo, da mu ni para! Vso pomoč iščemo v tiatib nesrečnih vinotočih, ki nas inorajo nravstveno, telesno in gmotno ugonobiti ! Zadnji čas je, da se tudi mi ganemo in da se otre- tiste ravnodušnosti, ki nas mora tirati na rob pro-Patia. Za nas je treba velike in obsežne orga-"izacije, ki naj uredi vinsko kupčijo in odpravi kričeče tedanje razmere. Povsod po Doleajskem bi se moralo točiti v prvi vrsti doletijsko vino. To bodi naše geslo ! Spodrivati pa bo treba vnanja vina pa tudi v Ljubljani, po Gorenjskem in drugih krajih. Zato se pa združimo vsi, komur je mari napredek našega vinstva in našega gospodarstva, v moČno organizacijo in pristopimo k deželni vinski zadrugi, ki ima nalogo, pomagati našemu vinu do veljave in lažje prodaje! —r— Kmetski mladini treba strokovnega poduka I Vsi stanovi se danes trudijo, da bi bolje napredovali da bi lažje izhajali v trdem boju, ki ga nalaga vsakdanje življenje. Vse se prizadeva in uči in pripravlja za svoj bodoči poklic. Povsod se uvideva, da je treba danes veii pouka kakor ga je bilo treba nekdaj, in da je treba pričeti s tem poukom pri mladini. In kar velja za druge stanove, velja tudi za kmetski stan! Tudi kmetu je treba strokovnega pouka, ki se ima pričeti že pri mladini. Da je res tako, lahko čutimo sami □a sebi. Priznati moramo, da smo se v ljudski soli premalo naučili za svoj poklic in da je treba danes tudi kmetu boljše izobrazbe. Po drugih deželalj so to že davno uvideli in prav temu dejstvu je pripisati, da se pt) drugih krajih nahaja toliko kmetijskih sol. Vsak boljši posestnik skuša svojemu sinu, ki ga je namenil za dom, podati nekoliko boljšo izobrazbo kakor jo je imel sam, ker ga uči vsakdanje življenje, da treba tudi kmetu stanu primernega pouka. Posestniki pa, ki so sami dovršili kmetijsko šolo, pošiljajo svoje sinove splob tja, da se saj tako dobro pripravijo za svoj težavni poklic, kakor so se sami pripravili. Pri nas smo v tem oziru še precej zaostali za drugimi deželami. Ali tudi pri nas se bodo razmere zbolj-iale. Tudi pri nas je treba kmetu več strokovnega pouka, ki se ima pričeti že pri mladini. Kar prinese kmetski sin iz ljudske sole, je za boljšega posestnika premalo, zlasti še v tem slučaju, če je sin v ljudski šoli slabo napredoval. Za take mladeniče je treba, da se jim ljudsko šolsko znanje popolni in da se priuče tudi najvažnejšim novejšim naukom iz kmetijstva. Treba je tudi, da se pri-uČe gospodarskim preračunom, kmetijskemu knjigovodstvu, kupčiji, dopisovanju itd. Vse to pa pridobe kmetski mládenči najlažje v kmetijskili šolah. Zato pa opozarjamo že danes naše gospodarje na kmetijsko šolo na Grmu, na edini zavod v deželi, ki se ukvarja s stanovsko vzgojo kmetskih sinov. Vsak boljši gospodar, ki mu je mari času in stanu primerna izobrazba svojili otrok, naj priglasi zaraditega svojega sina, ki ga je namenil za naslednika pri svojem gospodarstvu, in naj ga posije v kmetijsko šolo na Grmu. Noročujte. razširjajte „Dolenjske Novice"! Politični pregled. Ohslrnkrijii v zaključenem drž. zboru su šc itiiiir raznio-triva ])o vseh listih merodajnih [»olitiimih strank. Tniziicja razsodnost [»rcvladuje tudi v neniškojn rtisopisju. „Freistatt" že jirizntiva, dii opozicija «lovenskih iKisiiiricev ni izvirala iz na-j^ajivo.'iti ali sebičnosti, vzroki w> jilobokcjši : „o(i[ior proti fjcr-maniziitori^nemu contrulizmii rieniskiii strank itt vlade, ki pov-darja, dajciijetia najvažnija nulogii šřititi Neiii.'^tvo . . . ojtozicije koncřni namen jo: do.'iei'ii cjiako]tniviifJSt Hlovaiiskega živjjii v Avstriji . . . Prazno jo krii;anje o piinslavizinu , . . krsániski Slovenci in Hrvati so v rmjtcžnvniših ćasUi tloknzali, da so zmožni se žrtvovati za avstrij.tko domov in d," Če jiriinerjate tuk(í izreke s [»tMttvo Hlovtmskih lilierulnib listov, razvidite, da zadnji nimajo zmisJa Zli veliko horlw združenili Slovanov jtroti krivičnenjii navalu nem.ški3i strank. Nail litieruld ne vidijo jired sel>oJ ničesar (Iriize^-a nu^o „strašilo klcrikfiliziiiii." Odtod ruzdiriijočo posto-[janjo UHkoka poslanca dr, 1'loja, ki niti nima zaujmnja nekdanjih svojili volilcev ill ki jc žo ojietovano |)ozviiii, nuj odloží mandat Oil splottiari v „Siivczu jtižnih Slovanov", on podpira 3 svojo dvoje/ičnostjo poliLiko, ki iif^ajii i« našim zu^riziiiiiin narodnim nasprotnikom. — Si <:inla, da' v istini slovansko politiko „SIo-vcnske^ia klulitv' zavedno ljudstvo povsod na svojih shodih odo-tiruje. — Narieliiik potjskcfïa kliil)a čir. Gltiliinski sklicuje xa. prihodnji tcdi;n konfcronfio vseh parlamentarnih strank, da tii se, če moonsko. Zabavi in pouku. Križ porok. Eualia narodna priiiovedka. — Poslovenil Iran Bteklaga. V nekem mestu sta živela dva trgovca prav blizu reke. Eden je bil Rus, drugi jia Tatar, obadva prava bogataša. Toda Rus je propal pri neki trgovini tako jako, da mu ni nič ostalo od njegovega velikega pretuožetija. Xekega dne so mu vso popisali in odnesli. Kaj naj začne zdaj ruski trgovec? Ostal je siromak praznih rok. Poda se k svojemu prijatelju Tatarju in ga prosi, da mu posodi nekaj denarja. Tatar reče; „Kdo bo jia porok?" „Kdo naj bo, ko nimam nikogar. Toda počakaj, glej ti poroka — na cerkvi životvorni križi" „Dohro bratec," pravi Tatar, „jaz bodem veroval tvojemu križu, meni je vso eno, vaša vera, to jo tudi naša," ter da ruskemu trgovcu 50,000 rubljev (1 rubetj =■ 3 K 24 v). Cez dve leti je pridobil Rus s posojeno svoto sto in petdeset tisoč rubljev. In pripetilo se je, da jo plul po Donavi z robo od enega mesta do drugega. Kar se vzdigne tako huda nevihta, da se je skoraj potopila ladja polna raznovrstnega blaga. Zdajci se domisli trgovec, da jo vzel denar na posodo ter dal životvorni križ za poroka, no page povrnil dolga: bržkone ao je radi tega razbesnila nevihta. — Komaj Je on na to pomislil, je nevihta že prenehala. Trgovec vzame na to sodček, odšteje petdeset tisoč rubljov, napiše Tatarju pisemce, ga deuo z denarji v sodček, ter ga spusti po vodi, misieč sam jiri sebi: „Ker je moj porok križ, bodo postavil tudi sodček na svoje mesto." Sodček pa precej potone na dno. Vsi so mislili, da se bode izgubil denar. Toda kaj so zgodi? Tatar je imel rusko deklo. In giej, enkrat se poda slučajno k reki po vodo. Ko pride k bregu, vitli, kako sodček plava, zagazi v vodo ter ga začno loviti — toda on izgine. Ona k sodčku, a sodček od nje, ona od sodčka k bregu, a sodček plava za njo. Tako se je ona mučila dolgo časa. Potem gre domov in povo vso svojemu gospodarju. Spo- četka ji ni skoraj verjel, potem pa so je vendar odpravil sam pogledat: kakšen sodček tamkaj plava. 1'ride k reki, in sodček zares plava nedaleč od brega. Tatar se sleče in zagazi v vodo. Komaj pa jo malo gazil po vodi, je priplaval sodček sam od selie k njemu. Tatar vzame sodček, ga odnese domov ter ga odpre; pogleda, a v sodčku denar, in vrh denarja pisemce. Vzame ga v roke in prebere, a v iijem jo bilo napisano tole: „Uragl !)rat! Vračam ti 50.000 rubtjev, za katero sem ti dal, ko sem jih posodil, za poroka križ životvorni." Tatar jirebere idsomco ter se začudi moči životvornoga križa; pro.štoje denar, da vidi, če je ves. Denar jo hil ves. Aled tem si je pridobil ruski trgovec s trgovino skoz pet let iznovič znatno glavnico ter se povrnil v svoj kraj v misli, da so je izgubil njega sodček za vselej. Zato skleno zdaj povrniti Tatarju svoj dolg; pride k njemu ter mu hočo izročiti posojeni denar. Tatar pa pov« trgovcu, kaj se jo pripetilo, kako je vjol na reki sodček z denarji in s pismom, ki mu ga pokaže ter vpra.ša: „Jeli to zares od tvoje roke?" On mii odgovori : „Zares od mojo." Vsi se začndijo temu čudnemu dogodku, Tatar pa reče; „Potem, bratec, 110 trebam od tebe drugega denarja, glej vzemi si jih." Ruski trgovec se zahvali Bogu z molitvijo, a drugi dan se pokrsti Tatar z vso svojo družino. Ruski trgovec mu je hil krstni kum, a dekla kuma. Potem so oni živeli dolgo in srečno, doživeli veliko starost ter umrli v miru božjem. —— Dopisi. Iz iiovonioško okolice. Naši izletniki. Vsakdo šolske počitnice porabi za krajše ali dalj.šo potovanje, kamor ga nar-boli vleče. Tako potovaige je razvedrilno ter ob onem pončovalno. Zdravniki olňskujejo ob takih prilikah bolnice in klinike dajjnjih mest, profesorji knjižnico in muzeje, duhovniki cerkve in zbirke . umetnin. Tako so koncem julija gg. župnik Zakrajšek, dr. Až-man in bogoslovec Kapš odrinili po morju v starodavno, znamenito mesto Dubrovnik, kjer se je od 3. do 6. avg. vršil hrva.ško-slo-venski shod častilcev narsvet. Zakramenta. Podgrajaki župnik jo odšel po novi železnici čez Turo v planinske deželo, namestuje ga duh. svetnik g. Iv. Podhoj; župnik Nemanič potuje po Gor. Koliko človek vidi, izve in na izobrazbi pridobi. lirez tega ostane duševni_ pritlikovec. Iz Kandijo. Deželni poslanec in odbornik dr. Lampe je predzadnjo nedeljo prenočil v bolnici usmiljonih bratov v Kandiji. Imel 30 tisti dan zaporedoma tri važne shode; v St. Petru, v Dobravah ob Krki v škocijanski župniji, nazadnje v St. Jerneju. Obravnaval je v svojih govorih narveč kmetijske zadevo in gradbo novega mostu preko Krko v Dobravah. Ž njim je hil in tudi govoril drž. poslanec dr. Hočevar. V bolnici ga jo obiskal velo-ugledni primarij dr. Defranceschi. Prulgrad. Dno 2. avg. jo umrl ])0 daljšem bolehanjn JanoK Oimermančič iz Vinovasi h. št. 9 v starosti 64 let, iloï je bil staro korenino, poštenjak skozi in skozi, veren katoličan, dober oče, priden gospodar na obsežnem zemljišču. Vsi vaSčani so ga spoštovali, otroci srčno ljuhili. Malokje se pri pogrebu preprostega moža kmečkega stanu toliko glasnega joka čuje in solz i)ro-lijo kot pri pogrebu starega „Kostanjca" dne 4. avg. v Podgradu. Hčere so mrtvaško krsto, kjer je i>očÍvaÍ njih Ijuldjenl oče, njih narvečji zaklad na zem^i, objele in kmalu ne bi bilo pusMle, da zemlja vzamo, kar je njenega. — Rajnik jo bil moder mož. Ker je bil bolehen, je proraožerrjo sinii izročil, a si toliko kosov zemljišča pridržal, da je samostojno živel in ni bil nikomur v strahu. Imel je n. pr. svoj vinograd, na katerem je pridelal iani fJO veder izvrstnega vina, — Zgled očetom, ki izročajo premoženje sinovom. No daj v.sega, da ne boš berač pri hiši in pri sodniji tožnik svoje krvi, — Dobili smo izdatnega dežja. Hvala Bogu za sleherno kapljo. ťrfčiiii. (Zgradba novo župne cerkve.) .Tama za vodo. — Pri veliki zgradbi se potrebuje mnogo vode za malto, betonska dela, za kamen, opeko in zid, da se dobro zmoči in opere. Voda nam je jirizadela v ijačotku hude skrbi. Sicer imamo v Prečni močan potok, pa vendar je trel)a vsaki fian vode na stavbišču — kako jo pa tja prijiraviti ? nositi jo? voziti? ali nape^ati po ceveh, pa vsaki dan. Stroški bodo, več pa še sitnosti. Najraje bi jo odrinili podjetniku, ta pa istotako nam. — Konec mora biti tej negotovosti. Sporazumemo se tako, da naredimo velik, širok, ne preglobok vodnjak, pri zgradbi. — Res skopamo jamo, okroglo, dolgo v premeri štiri metre, globoko pa dva metra — jo na drobno betoniramo pa imamo likansko jiosodo za vodo, — Kako jo nnjccnejc z vodo napolniti ? Tmii to srno jto sreči pogodili 1 l'o fari iitiamo itiiiogo in pridnih delavnih deklet. JJa hi nam v delavnikih nosile vodo v jamo, skoraj ne moremo zahtevati, ker cela fara do mala vsaki dan za ccrkev dela, seka los, kopa pesek, vozi trame, drva itd, A v nedeljah se to more in siuc zgoditi, ker imamo zato tudi postavno cerkveno dovođenje, kakor za delo sploh i)ri cerkvi. — ^led tednom smo zhotovili vodnjak, v nedelo smo jta prijazno povabili dekleta iz bližnjih in tudi daljnih vasi, naj pridejo po krSřanskein nauku s Skaii ter nam napolnijo jamo z vodo. Prvo iieticljo jih jo prišlo nati 50, pa natakale, nosile in zlivalo vodo v jamo, da ae jo kar prašila in kadila — tako hitro in vstrajno 80 noaile, da so jo po 40, 50, tujii 60 škafov zanesle posamezne, — jama pa le mm biti polna. Žo vjiiiaajo, da no drži, ima kako i'az]iok», morala bi že i>oIna hiti. Tolažimo jih s tem, da je velika. Sedaj se šo bolj pohrinijo in jama je kmalo polna. Veselo se poslavljajo, ker ho ]irecej jirvi dan napolnilo jamo, med seboj i>a si voščijo iahko noč, hiteč vaaka v svojo vas. — Vodnjak je pa 1'cs imel neko Sjiranjo, precej vode jo steklo po noči iz njejra, vendar jo zadostovala za cel todcn. To razpoko smo zalili s cementom, potem ]ia je jama držala vodo ko steklenica. Dekleta pa so pridno dohajale vsako nedeljo in z isto vnemo jta vstraj-nostjo iio.silc vodo kakor prvi dan, in tako smo imeli vsako nedeljo poin vodnjak! Nikoli natii ni vodo zmanjkalo skoz celo leto. '■l'o je jia zaslii;ra naših pridnih vbo^^tjivih deklet! Tu in tam je 1'riSla tudi kaka pojirumna žena ali pa kak močan moški z brento ni pomoč. V zadregi smo bili včasih radi škafov, ker so jih z davnih va,si v nedeljah nerade nosilo s seboj, ko so šle h krščanskemu nauku. Saj to res ni prilično! l'a smo pobrali jih po fjirovžu, pa ]>ri sosedih in po domači vasi vae, kar jc bilo rab-ll'iveffa. Nv. Kri/, ))ri Kostaiijoviei. Dve novi maši zaporedoma sino imeli pri nas. Une là.jtil. jo je daroval č. g. Anton Kom-lancc, dtio J. avi;. pa č. Janez Baznik iz mariborske .škofije, tej priliki so nastoidli prvič v uniformi naši Orli. X zavi.stjo K^edali Sokoli krepko fante, ki so so zaledno obnašali. Menda 'wdo sokolići enkrat izprevidclî, da Orel vzgaja poštene, krščanske in značajne fante. Kuko jo s Sokolom, je pokazal zadnji l|onočni napad na Orle. Pri o)>efi novih mašah je pojtoinoma po liturjr,nčiiih pravilih prepeval pevski zbor izobraževalnega društva, jo sedaj obenem cerkveni zbor jiod vodstvom kaplanovim. Prejel orj^^anist je namreč popolnoma prav naredil, da je od8toi))l, A'rvič jo bil poiiolnoma nesposoben kot samouk, drugič pa tak, ki ima sina pri Sokolih in čegar hči streže pri sokolskih vese-fioah, tak ni za cerkveno službo. Zato jta dobrodošel nov or-fianist v novi cerkvi, ki se ponaša sedaj z veličastnimi novimi o^řílami, k katerim je veselje sesti! Zagorje oli Siivi. V nedelo 1, avgusta je povozil med postajama Sava-Zagorje zvečerni brzovlak nekega delavca — bil JO na mestu mrtev, pokopali so ga v Zagorju. Vzrok baje „jeriiš", Katerega je zelo ljubil. Une avg, zvečer ob,y. padala je po Zagorju in okolici par fDiiiut trajajoča huda toča. Škode ni napravila posebne — edino na,še žo itak slabe ceste in jioti so vsled hudega naliva še bolj ••aKoraiie. ; V Zagorju obsujejo nekateri člani našega „Sokola" človeka, da je Hog, lia ima človek neumrjočo dušo, z različnimi I'fiimiu in trde: „ta človek je verskoblažen". — Kam pelje ^li l»oťť Dovolj žalostno! Kaiiiiiik. — Slavnost „Orlov." —V nedelo dne 8.av-t-'l'sta JO hiio v našom mostu zelú živahno. Prihiteli so zasto])-iz raznih krajev slovenske domovine, da se poradujejo v sredi čvrstih mladeničev, ki so združeni kot telovadci pod zastavo «^ovonskega „Orla". Ker je bila zastOj)ana tudi Dolenjska po •■aznih svojih društvih, naj i „Novice" nekoliko očrtajo to slavnost, — Krščanski mládenči so se organizirali poleg izobraže-^Jiluili društev .še v telovadnih odsekih; na njih praporu se blišči ííeslo, lia hočejo junaško čuvati verske in narodne svetinje v ^^'Ojt domovini, iz Ijjubijano je vlak odpeljal okrog 900 izletnikov, katero že med vožnjo živahno pozdriv^ali. Na kamniškem kolodvor« J® čakal „Orle" sijajen sjírejem s prisrčnimi pozdravi in dame goste okrasilo s slovenskimi kokordami in šopki. Uvrstili so ^ »Orli" in razna društva. Sjirevod so otvorili telovadci na Ijotýih, na čelu jim organizator br. Jeločnik, potem banderij zastav, 'iateriii se je naštelo 19, nato zbor trobentačev, ^Orli" v kroju ncu ni form i rani „Orli" liOO, slednjič društva S. K. S. Z, V dekanijski cerkvi je daroval sv. nmšo kanonik ši,;ka, iskren zavetnik „Orlov". Telovadci so bili zbrani jjred ccrkvijo, ker je ta bila natlačeno polna „Orlovih" gostov. Kakor mladi vojaki so stopali na glavni trg pred .,Kamniški Dom", kjer v pozdrav zasvira vojaška godba. Z balkona pozdravi „Orle" duša vse i>riredlje, deželni poslanec dekan Lav-renčič, ki je bil svoj čas tudi dijak novomeške gimnazije, V imenu dežele Kranjske govori namestnik dež. glavarja dr. Lampe, v imenu poslancev drž. poslanec Fr. Povše. Hrvatski pozdrav je prinesel veletovarnar Pollak. Za obmejne Slovence je s[iregovoril državni poslanec dr. Korošec. Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov. Vsi stanovi so po svojih zastopnikih izrazili svoje Rim-fwtijo vrlim mladeničem. Pred odličnimi gosti so „Orli'' kaj vzgiedno-točno defilirali, — Slavnostni banket je bil ]iri dekanu Lavrenčiču, ki je združil odličnjake k manifestaciji slovanskega pobratimstva, kar je odmevalo iz zdravic, ki so jih izustili knez-vladika dr. Jeglič, dr. Lampe, Uusin dr. Aleksejcvič, odvetnik iz Stanislava, Po^ak Markel iz Lvova, dr. Drmasiija iz Gorice iid. Ob 4. pop. je bila javna telovadba na ti'avniku, okinčancm z mlaji in venci. Gledalcev na okrog so cenili na l'i.ooo. Ob milih zvokih izvrstne godbe so „Orli" izvajali razne točke na orodju, v rajalnem pohodu itd. Kot Dolenjce vas bo zanimalo, da so vzbujali lletličani s svojimi skoki v visodno in daljavo občudovanje vsega občinstva. Najzanimivejša je bila „iloreša", neka igra z meči, ki so je jtrvič izvrševala na Slovenskem. Nastopi 24 telovadcev — hili so bratje iz Ljubljane in Šr Vida. Vsak nosi 2 meča; 12 jih ima rudeče, lii pa modre šerpe čez prsa. Kazvrste se v dva kroga. Prične se borba, meči žvenketajo, i|jih udarci se skladajo z glasovi godbo — vse tako elegantno, lepo ubrano. Občinstvo je navdašeno jdoskalo. Po tej sijajni točki so telovadci svojemp ])Ožrtvovalnentu načelniku br. V. Jeločiiiku poklonili lovorov venec s .slovensko trobojnico in srebrno pisalno orodje kot majhen znak hvaležnosti možu, ki je v jtar letih iz-vežbal tak mladeniški naraščaj. Ob sklepu je bila še ljudska veselica, kjer sta svirali vojaška in kamni.ška godba, krasno prepeval domači jievski zbor in si vsak izbral jmljubno za svojo okrei>čilo. Večerni vlaki so odpeljali „Orle" in goste iz Kamnika, ki je bil z malimi izjemanji odet z zastavami. Mladinski praznik je juinol, fantje so «e vrnili na svoje domove z novim navdušenjem v svojih srcih, da vstrajiijo na započetom delu in pridoliivajo novih tovari.šev v svoj krog, ki bodo širili izobrazbo duha in křepčilo telesa tudi v nat^e kmetske domove. Iz Dalinarijfl. Jugoslovanski shodi. Kot dolenjski izletnik na Jadransko morje k raznim shodom v dalmatinskih tuostih se čutim dolžnega vsaj nekoliko poročati „Dol. Novicam", da njih čitutelji izvedo o stremljenju naših hrvatskih bratov. — Z lieke smo se Slovenci in Hrvati — grede na dijaški shod v Spijet ali na evharistični kongres v Dubrovnik — skupno s parnikom od-λeîjali dne Si. avgusta zjutraj. Ker je licka jjod mažarsko-laško oblastjo, i)olicija ni jiustila korakati za razvito hrvaško trobojnico. Čutili smo, kako nas avtohtone (prvotne) bivalce povsod odrivajo z naše jugoslovanske zemljo — ii ptujec se šopiri in boj^astvo zbira od naših žuljev. — Vožnja na morju ob kvarnerskih otokih jc bila krasna. Okrog štirih popoludne smo prijadrali do glavnega mesta Dalmacije — Zadra za kratek odmor, katerega jia je kapetan se skrajšal, ker se je laška fakinaza pokazala v svoji omiki. Hila je preskrbljena s kamnjem ter jo napadla dijake, ki 80 izstopali na obrežje, a se zopet vrnili na [larink. kamor je letelo kamnje, ki je pa k sreči ranilo samo tri — in ne [posebno nevarno. Tem prisrčnejše J^a so nas pozdrav^ali Hrvati in raz okna so še dolgo vihteli narodne zastavice, dok je parnik zginoi na širnem morju. — Na večer smo srečno dospeli v Spijet, kjer je napovedan shod hrvatsko-slovenskcira katoliškega di-ja.štva. Došlo nas je do 800, mej njimi do 100 Slovencev, Kde-ležence evharističnega shoda je parnik odpeljal daljo. Dijaštvo pa je za hrvatsko zastavo stopalo v mesto, kjer so se mnogobrojni gledalci sumljivo obnašali. A ker je v tem mestu tudi novodobna socijaldcmokratična in liberalna suuja zastojpana, je policija jioskrbela za varstvo, če bi se kaj iKJskušalo, česar jia ni bilo. — Drugi dan so je po „glagolski sv. ndsi" v stolnici začelo zborovanje v narodnem kazališču. Za ]»redsednika izbran Deželič (načelnik akad. društva „Doinagoj"), podpredsednika Ma-zovec (načelnik slov. akad. društva „Danica"). Zastopani jia so bili tudi Oehi in Poljaki. Klod iiozdravi župan sjdjetski dr. ,Mi-hajlovič, veseleč se, da si je uprav v Sj-ljetu podala roko svetna in duhovn» inteligenca k vzajettinemu delu za hrvatski narod. Ne morem omenjan raznih temeljitih govorov, ker bi to „Nov." vzelo [ircveí prostora. Za dijake znamenit je bil izlet na razvaline Solina — tu nam je živo pred oči stO|)ila razlika mej jiasjanstvom in kršćanstvom. Kje je zdaj grozoviti trinog cesar Dijoklccijan, ki jo hotel iztrebiti vse krsčaiistvo — njega ni, tqegovc patače tu v razvalinah, a križ blišči na njegovih doloma še ohranjenih stavbah — na katoliških cerkvah okrog! — Nas Slovence jo navdajalo s posebnim ponosom, da je iz večine govorov odmevala pohvala slovenskim organizacijam ter se bratom Hrvatom svetovala v poanemo. Vsi govori pa so se izlivali v obljiibo, katero je povzol k sklepa predsednik Ueželió, potomec slavnih hrvatskih pesnikov, z besedami: Hrvatske ne prepustimo brezverstvu in avobodomiselstvn ... Po zgledu naših dedov stopajmo v boj za njihovo in našo domovino in njeno vero. — Po shodu pa se je odpeljalo ilatje uad 700 dijakov v „jugoslovanske Atene", nekdat^i sedež hrvatske književnosti — v staroslavní Dubrovnik. Od 3. do 5. avgusta so jo tu vršil evharistični shod jugoslovanskega svečeništva in tudi mnogo posveťne inteligence. Dva dosedanja sta bila mod Slovenci, a tretji med Hrvati, kajti obojnih preporod naj se vrsi v zavetju evharističnega Kra|ja, Omenim le, da je v dominikanski cerkvi dijake nagovoril naš presvetli vladika dr, JegHč ter vžgal ogenj navdušeiqa v naših srcih. — A evharistična procesija — ta pa vclckrasna ... Na tisoče ndeležoacev, vse potno zastav, med temi i Slovenci za svojo zastavo, Dalmatinci v svojih živobojnih narodnih nošah so napravili na nas najboljši utis, Naštel sem pri procesiji 14 škofov in 0))at0V, Naš provzvi.šeni knezvladika je nosil Najsvetejše, Zvečer pa ves Dubrovnik sijajno razsvetiien v čast cvharîstic-nemu Kraiju . . , To se mora le videti, težko dopovedati. Nobenemu ne bode ial, da je doživel te krasno dneve jugoslovanske vzajemnosti . , , V duši nam je odmevalo: „Prirll, zrezda naift, pridi, Ja«ne v nas iipri oéí, Naj muj dom ta kmalo vidi, Zlata zvezda fireioib dni!" Belokranjski glasnik. Otl Vinice se nam poroča: Zdivjana mladina. — V nedeljo 8. avg. je sedemnajstietni mladenič Rajkovič iz Vinice zadal z ojstrim nožem v trebuh smrtnonevarno rano nekemu Hrvatu iz Pribanjec na Hrvaškem. — IVed par dni je prišlo nekoliko ponočnjakov iz Vinico, med katerimi je bil tudi omenjeni Rajkovič, po noči vasovat in razgrajat čez most pri Vinici v Pribanjce, Hrvatski dečki so nagnali viniške dečke, da so isti morali bežati čoz most [irotî Vinici. V nedeljo popoldan okoli pete ure je bil raiijeni Pribanjec v Vinici pri Kovačevi hiši. Tu ga začne prctepavati neki fant iz Vinice. Nato pride Rajkovič in mu zaljode nož v trebuh. Prvo obvezo so ranjencu dali orožniki v Vinici. Rajkovič bo moral drago avoj junaški čin plačati. e—««ask- Domače novice. Osobna viíst. Rojen Novomeščan, č. g. Fran Mayr, sedaj župnik v St. Veit a/d Triesting na Nižje Avstrijskem, jo bival zadnji teden tu na odmoru pri svojih sorodnikih in znancih. 1'restftvljoii finančni komisar M, Spindler iz Kamnika v Novo mesto. — Prestavljeni so finančni paznik I. Hodnik iz Ijjubtjaue v Krško, od tu pa J. Krbin v Ljubljano. Respicijent Mihelič iz Kočevja na Vrbni-ko, v Kočevje nadpaznik Lapajne, paznik I. Heguš iz Kr-škega v Novo mestfl. Meščanski «ardi kot podporni član je pristopil veleč. g. dr. Leopold Picigas, aodaj župnik v Ringclsdorf-u na Nižjo Avstrijskem. Zanimivo pismo novomeškega rojaka objavimo ]>rih. Petiiidvajselletiiic« svoje jroroko je včeraj praznoval v kapeli pri Božjem grolni gosp. Mihael Mole, c. kr. oficijal v Novem mestu, oče gosp. prof. dr. Rudolf Moleta in stud. phil.^gosp. Vojealav Moicta, jiriznanega slovenskega pesnika, — Še na mnoga srečna letal Sestanek. Premilostni škof Trobec je imel na Brezjah sestanek s svojimi součonci duhovskega in svetnega stanu dn« 10, t. m. Opoludne ao se sešlí pri součencu kanoniku Novaku v Radovljici, ki se je ravnokar vrnil z severnega kapa. Med součenci je tudi preč, g. kanonik Virant, Dno 16. t. m. so vrno škof v Ameriko čez Cherbourg, Sestanka iniiturantov iz I, 186S pri kolegu župniku Vine. Polaju v Kandiji dno iJ7, julija ae je udeležilo 16 sošolcev z vseh krajev dežele. Trije so bili zadržani priti, eden službeno, dva vsled bolezni. Tovariši so bili snidenja neizmerno veseli. Zdravice so se vrstile druga za drugo, colo v latinskem jeziku. Predsedoval jc c. kr, dež. šolski nadzorni^k Hubad, Družlio sta počastila c, kr. sodni nadsvetnik v pok, Škrlj in c, kr. višji poštni uradnik Pučnik z Dunaja, Prihodnjo loto bo sestanek pri kolegu Rozmanu, župniku v Kovorju na Gor. LJndsko šolstvo na I><)lenjsk<4n. Imenovani so na ljudskih šolah: Rob, Alojzij Koprivec; Topla Reber, Ana Pfeifer; Bučka, Ana Vavken; Raka, Emilija Vovk; Nemška Loka, Jožef Sbašnik ; Zalna, Amalija Tome. — imenovani so nadučitolji : Stopiče, J. Petrič; Nemška vas, Alojzij Marok in za učiteljico Marija Marok. — Razširijo se šole: v Ribnici ao dekliška šola razširi v štirirazrednico in dobi lastno vodstvo; v Radečah pri Zidanem mostu se dovoli paralelka; v Soatrem Stirirazrednica; scdaige poslopje ae ne razšjri, — Potovalno učiteljice za ženska ročna dela se nastavijo v Črnomlju, na Grosupljem, v Kresnicah. — Vpokojena sta nadutîtolj Jožef Windisch v Lienfoldn^in Ana Fabjan v Semiču (začasno), — Dalje je imenovan: v Št, Lovrencu J. Mihelič za nadučite^a. Dijaški tihodi. Dne 16, avgusta ae bo v Ribnici osnoval pododbor „Slovenske dijaško zvezo". Vabijo so k sestanku |>o-sebno dijaki krscanskega naziranja iz vse Dolenjske. — Dne 28. in 29, avgusta pa bo shod katoliško-narodnih abiturijentov na Vrhniki, Na vaporodu so zanimiva predavanja in zabavni del, — Vai ti se zbirajo pod geslom: „Z Bogom za narod!" Teiaj za krojno risanje ao jo vržil v Novem mestu od 2, do 14. avgusta v dvorani tukaj.šnjega katol, drnštva rokodelskih pomočnikov. Da jo ravno to društvo ob enem izobraževalno društvo, dokaže s tem najbolj, da hoče prirejati takšne tečajo svojim članom za vso obrti in sicer brezplačno, — Prvi tečaj se je pričel s krojnim risanjem za krojače. Poučeval jo zbornični svetnik g. LoŽar velozaalužen član ljubljanskega društva rokod, pomočuikov, Ze koj prvi tečaj za krojače kaže zelo lepe vapeho. Da ni žalibog čaa tako kratko odmerjen, katerega jo imel voditelj in učitalj g, Ložar na razpolago, možno bi t)ilo vzgojiti krojaško pomočnike in tudi mojstre na stopirao krojaštva večjih mest. Zanimanje članov in zasledovanje pri tečaju je bilo pa tudi zares hvalevredno in vestno. Kroj je geometričen. Izurili so se različnih kosov sedajno mode. In tako vrlo-dobro; vsaj imata dandanes zasledovati pomočnik kakor mojster v prvi vrati strokovni napredek svojega atanň. In tak uspeh in napredek zamore najlaglje doseči član katol. društva rokod. pomočnikov, kjer mu stojita na razpolago prilika in dober učitelj brezplačno. V tem društvu ae zbirajo člani raznih obrtov ob večernih urah, kjer ae poučnje in izobražuje ter posvetuje o velevažnem vpra-šaiiju glede hope gmotne bodočnosti obrtnih atanov ter o va-pcšnejem obstoju in razcvitaiqu katoliških društev in načel. — Želimo tedaj od srca, da bi so v probujo malih obrtov tudi nadalje vršili razni tečaji, da bode tudi zmožen konkurirati naš slovenski obrtnik raznim slabim tovarniškim izdelkom. Zato pa Vas poživljamo j)omočniko kakor mojstre: oklenite ae toli koriat-nega katol. društva rokod. jiomočnikov; pridružite so vsi in prepričali so bodete sami, o veliki važnosti družabnega življenja pod zastavo sv, Jožefa! Čira večštevilno bodo vase vrste, tem lepša bodočnost bodo začrtana in zagotovljena rokodelskemu stanul — G. avotnika Ložarja pa prosimo i nadalje njogove jiomoči in naklonjenosti; naj zopet rad pohiti pri prvi priliki v naše mestece ter nadaljuje zapričeto delo s avojo spretnostjo in izurjenostjo za blagor in napredek društva ter rokodel-skoga stanu. Naj mu bode tudi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala za njegov trud in veliko požrtvovalnost. Bog plati! „Drnštvo mojstrov' je imelo dne 8, avgusta svoj shod in so jo definitivno ustanovilo. Kočevska otnikii. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču bo jo dno 5, avg. vršila obravnava proti trem kočevskim razgrajačem. Johana Janeachiitz, Johann Woinschrott in Josef Diirrfeld so bili 6, julija pri kočevskem sodišču obaojeni radi napada in krutega pretepa tajnika oudotne alovenske posojilnice g. Novaka, Iz maščevanja so se domenili v neki gostilni, da napadejo tudi slovensko trgovino g, Fr. Pevca. Tam so Se isti dan razbili več šip, poškodovali dokaj blaga, razbili steklenice in Janeschutz je celo zamahnil s koso proti trgovskemu pomočniku, ki pa ao je k areči odmaknil za prodajalno mizo, Diirrfeld se je posebno ustavljal aretaciji Janoschiitza, kateri pa jo tudi suval stražmeštra Moleka, da jc temu padla celo čelada z glave. — Občinstvo jo vae to odobravalo s „hajlanjem". — Sodni dvor jo spoznal vse tri obtožence krivo hudodelstva javnega naailstva, Janeachiitza tudi krivega namere lahke telesno poškodbe in Diirrfelda krivega, da ja zabranil aretacijo, ker se je postavil med stražnika in Ja-nođchiitza. Obsodil je Janeschtitza na 8 mesecev težke ječe, poostrene z mesečnim postom, IJtirrfulda na 6 mesecev, Woin-achrotta na 5 mesecev težke joče, poostrene z mesečnim postom. Povrniti morajo škodo trgovcu Fr. Pevcu. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo in prosil, da izpuste obtožence. Sodni dvor je iiovoiil izpustitev iz zapora in kavcijo, ki se mora položiti, je določil namestnik državnega pravdnistva Kočevar pl. Coundenheim, in aicer 400, 300, 200 Kill NekUij (l<>iiiirjA se je našlo. Kedor ga jo zgubil, naj pride v prodajalno g. Koširja na Glavnem trgu. Itik Hv<)j«ga ř;osp«(lar,jii umoril. V Srednji vasi pri Čr-mosigicah je sel posestnik A. Grill z mesarjem v hlev, ki je hotel njojiovcga bika kupiti. Bik je bil oiivozan, je zdivjal, se zaganjal v gospodarja, zdrobil mii levo roko in mu oprsje stlačil t'iko, da jo bil gospodar takoj mrtev. Itolnica UhiiiíIJciiDi bratov v Kanilijt. Meseca julija je liilo sprejetih 172 bolnikov, od mcsecA junija je ostalo 95 bolnikov; toraj skupno 2(57 bolnikov. Od teh jo zapustilo bolnico 115 ozdravljenih, 55 zboljšanih, 10 neozdravljenih, 6 jih je umrlo. Oskrbovalnih dni jo bilo 3015. Do avgusta je letos za 117 bolnikov več sprejetih kot lansko leto. — Rabijatna noč: 2. avgusta 80 prepeljali v bolnico 4 bolniki, kateri so bili vsi v noči od 1. do 2. z nožem ranjeni, eden jo teško ranjen. — Mencin Matija je peljal proti ri otavi. Trava se bolj obraste in i)rido tudi v zimo bolj močna. Poletno gnojenje se zvrši koj po košili sena. Važno je posebno v takih legah, kjer so jeseni in spomladi rodne povodili, tako da je v tem času skoro nemogoče gnojiti. Dobro je ])a tudi sicer, če hočemo rušo okropčati. Poleti gnojeni travniki veliko bujneje ozelene na spomlad. S kalijem je gnojenje v poletnem času manj varno. Če hočemo gnojiti tudi s kalijem, potem jo vzeti le kalijevo sol, nikdar pa kajnit, pa Se kalijeva sol se priporoča le tam, kjer je zemlja oziroma lega dosti vlažna. — Prcoraviihje »tniišča. Pri nas se strnišče zmeraj porabi za drugo setev. Zgodi se pa, da je zemlja revna in da manjka gnoja za drugo setev. V tem slučaju no kaže puščati strnišča v nemar, amjiak ga je sprašiti. Praha vpliva zelo ugodno na zboljšanje zemlje in na zatiranje ]»levela. Le ob času suše je pustiti seveda strniščo dotlej neobdelano, dokler se ne i^okaže zadostna mo(^a, kajti to ni dobro za zemljo, ako se na solncu peče. — Sliodi vinogi'adnikov. V bliitýem času se priredi po Dolenjskem več shodov, da se vinogradnikom pojasni namen deželne vinske zadruge in potrebo krajevnih vinskih zadrug. Na te shode opozarjamo že danes nažo vinogradnike in jih vabimo, da se jih polnoštevilno udeleže. Ako hočemo povzdignití našo vinsko kupčijo, moramo vsi od kraja zastaviti naše sile. Le v tem slučaju je pričakovati vspeh. Vsi za enega, eden za vse I Tega gesla so moramo držati, potom je upati, da se tudi pri nas obrnejo razmere na bolje. Vipavci se pridno združujejo in imajo že lepe vspehe. Isto tako tudi Istrijani, Tirolci in drugi vinogradniki. Storimo tudi Dolenjci tako! Le v združenju in skupnem nastopanju jo pričakovati boljšo bodočnosti naši vinski kupčiji. — P(»]»ravinio svinjake! Po naših krajih je toliko slabih sviiflakov, da ni prav nič čudnega, ako je premalo sreče pri prašičih. Sedaj jo čas, da take sviqake popravljamo, da zboljšujemo tla v igih, stranice, korita in vavtaro. Če je svinjak lesen, naj bo saj dosti trden in zavarovan pred prepihom in prod mrazom. Pri nas pa tega ni. Naj se tedaj slabe deske nadomeste z dobrimi, Ijukngo pa zadclajol Svii^ak naj bo na suhem in zavot-nem prostoru, ne na gnoju in na burji. Tudi na to stran treba èc zboljšav I — Ilazglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. družbe kranjsko v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori dvanajsti tečaj gospodinjsko šole, ki bo trajal 12 mesecev, Gojeiike morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslojtju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki jo slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, rav- nanja z bolniki, spisja in računstva ysc one predmete, ki jih mora uineti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično iti praktično o kuhanju, šivanju (ročBem in atrojneni), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojonke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnairjii z bolniki in z bolno živino. Gojcnke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezjilačen pouk in jiriliko, da se v enem letu zadostno privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, piača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. spîoh za vse 30 K, ali za ves tečaj 360 K. Vsaka gojenka mora irinesti po možnosti naslednjo obleko 8 seboj: Dve nedeljski ob eki, tri obleko za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvaaih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbo v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da ae bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se po-šýejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kratqske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gosjiodinjako šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Ameriški novičar. = Slovenski iiovoniašiiik. V Pueblo, Colo, je dne 4. julija, ravno ob narodnem prazniku razgia.iienja neodvisnosti Zdr. Držav, obhajal sv. novo mašo č. g. Peter Zupan, brat č. g, p. Cirila Zupan, slovenskega župnika t Pueblo. Srčno vesele je vladalo mej našimi rojaki. — A tisti dan se je pričel tudi sv. mi-sijon, katerega je vodil slovenski rojak Rev. Bajec iz St. Paula Min., ki je bil tudi novomašnikov pridigar. = Pnzni- rojaki! Ameriška družba „Sv. Rafaela" je poslala slovenski podružnici „Sv. Rafaela" v Ljubljani poziv pod gorergim naslovom s prošnjo, da se priobči v vseh slovenskih listih in s svarilom, naj so (judje sedaj ne izseljujejo. V dojiisu pravi ameriška Rafaelova družba: „Silno žalostno je gledati, kako sirote na Ellis Islandu zdihujejo in jokajo, ko vidijo, da je vse njih upanje zastonj, da morajo nazaj v domovino, še predno so stopili na ameriška tla. Dolg so naredili, da so plačali pot — z upom, da si tukaj kaj zaslužijo, a nazaj morajo v revščino. Te postave (ki jih navaja oglas) se izvršujejo do črke natančno. Zatorej prosimo, ds nemudoma opozorite rojake na te naredbe, da ne bodo hodili zaman sem." Oglas slovo: „Ellis Island" (Kastelgarden) v New Vorku je dobil novega zapovednika, komisarja \V. Williamsa, mesto bivšega Roberta Watchorna. Z novim komisarjem se je pa izdatno izpre-menilo tudi poslovanje nasclniške oblasti. Novi komisar je izdal naredbe strogo po državnih naseljeniških zakonih. Rojaki naj pazijo: 1. Vsak izseijenec mora pokazati nadzorniku pred vstojtom v Ameriko najmanj 125 kron ali 25 dolarjev in pa plačan mora imeti poleg te^a vožni listek prav do svojega ci^a. 2. Aico bi ne imel te vsote, mora na Eliis Islandu toliko časa čakati, da dobi to vsoto. Toda, kar je sedaj drugače in strožje: mu sme to vsoto poslati le oče, mati, mož, žena, sin, hči, morda včasih svak, nečak, stric, teta, t. j. taki. ki so že postavno dolžni zanj skrbeti. V vseh drugih slučajih mora pa vlada določiti, ali se dovoli izseljencu, da sprejme denar aH ne. Postava namreč prejioveduje, da se reveži (pauperes) ne smejo pustiti na suho, ker bodo najbrže morali biti za breme javnemu usmiljenju, ali usmiljenju kakega posameznika. Ako pa izseljenec nima že dovolj denarja, da bi mogel na suho, in torej prosi prijatelja ali znanca, da mu da to vsoto, je že za breme zasebnemu usmiljenju, torej je zo]>er postavo in ne sme na suho. V takih slučajih sicer izseljeniški misijonarji iz-posiujejo od parobrodnih družb, da jim vrjiejo denar, kolikor so plačali za železnico do kraja, kamor so bili namenjeni, da jim poiščejo v mestu gotovo delo. In ako je izseljenec čvrst in krepak, se tem prizivom tudi ugodi. Vendar resno svarimo rojake, da gotovo vzamejo seboj toliko denarja, da bodo v New York prinesli vpaj še 125 K, tj. as dolarjev. Dalje naj se nikar ne zanašajo, da jim bo ])njatelj ali sorodnik poslal v New York potrebno vsoto, ko l)odo že tukaj. Ako ne, so že v nevarnosti, da bo dolga pot do New Vorka zastoiý. Glede slabotnih, nad 45 let starih, pohaliljenih in nerazvitih jc pa sedaj še strožje. Takim prav resno odsvetujemo,-naj nikar ne poizkušajo priti sera, ker je zelo dvomljivo, če iioilo sploh pripuščeni. Le žena k možu, mož k ženi, otroci k staršem, ali starši k otrokom, le v teh slučajih jo dovoljen vstop. V drugih slučajih je pa skoro gotovo, da se ne bo dalo dobiti dovoljci^jo za vstop. Zatorej, rojaki, bodite premišljeni in oprezni, ako se izselite v sedanjem času. Naselniške postave se sedaj strogo izvršujejo. Ako vam tudi morda kak „Amerikanec" drugače pove, nli ako kdo iz Amerike drugače piše, da ni tako, nikar ne verjemite, da ne boste britko varani. Samo en dan je bilo na Ellis Islandu pridržanih nad 2000 izseljencev in jih jc bilo jioslanih nazaj nad 400. In to gre dan za dnem. Družba sv. Rafaela izpolnuje svojo dolžnost in resno svari-„Ne v Ameriko!" Zlasti sedaj iie. Ako pa ie mora biti, pa naj vsakdo preje dobro premisli, vse uredi, vzame dovo|j denarja seboj in potem šele naj poizkusi. Najbolje pa naredijo naši rojaki, če se obrnejo na „Družbo sv. liafaela" v New Yorku za svet. Tudi družba sv. Rafaela v Ljubljani daje vsaktera pismena pojasnila. 1'ripomnimo še, da sta bila i>rvi teden meseca julija zavrnjena v domovino tudi dva Slovenca, Družba sv. Rafaela. -=^Tajloi-, Wash. Dne 13. junija se je šel IjOuís (îaje, doma iz Šentjurja pri Grosupljem na Dol., kopat v jezero; ne ve .'se, ali ga je zgrabil krč ali je bilo kaj drnzcga, da je utonil, i'ri odhodu ni povedal, kam gre. Tukajšnji rojaki smo ga iskali in posrečilo se jo dvema ribičema ga najti v jezeru 19. junija. — Zdravniki so se izrekli, da je bil rajnki pri zdravi pameti in fi» je utonil po naključbi. Gotovine je imel 98 dolarjev in 6ÍÍ centov, a to ni zadostovalo za pogreb. Po spregledu naših dobrih rojakov smo narediii kolekto in ga odvzeli iz Seattle, Wash,, ter pokopali po katoliškem obredu v Enumclaw, Wash. = Winter Quai-0 funtov nagrade onemu, ki jirvi iioleti {»reko morja s Francoskega na An-gle.ško. Oglasil se jo za to mladi Francoz Hubert Latham, ki 80 je vzdignil s francoskega obrežja preko morja v smeri proti Angle-šlfi. Ko ))a je bil dva kilometra proč od obrežja, jo ladcl z letalnim strojem v morje, ki so ga pa francoske torpodovke rešile. Torej ni imel sreče. V tem času se je ]m oglasil neki drugi Francoz star in hrom človek, Lous Blériot. V zrak se jo vzdignil predminulo nedeljo zjutraj s francoskega obrežja v smeri proti Angleški. Sreča mu je bila mila. V 32 minutah jo preletel 50 km in tako ])ri.šel jircko morja na Angleško. Nepregledna množica ga je pričakovala na angleški obali, ki niu je prirejala burno ovacije. Blériot je torej dobil nagrado 1000 funtov. - Mladi jjatham pa je jiredminuli torek spet poskusil srečo s popravljenim letalnim strojem. Bil je uže skoraj na angleški obali (manjkalo je le 2 km), ko se mu je letalni stroj ]»okvaril in tako ž njim vred padel v morje. „Gorica." J Slovensko ljudstvo! N(po|>isna nesreča jo zaa se priteče poškodovancem vsaj nekoliko na pomoč, osnoval se je spodaj podpisaiji jiomožiii odbor, ki se obrača do vsepfa slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Naši bratje so v stiskah in nadlogah, pritečinio jim brzo na Iioinot":, jtokažimo jim dejansko svoje sočutje. Darovi sc naj blagovolijo po,šiljati na naslov: Josip Ozincc, župnik in deželni )»oalanec. Št, Lovrenc na IJravpo^u. Objavili se bodo v slovenskih listih, iiaribor-Žt. Lovrenc, dne 2. avgusta 1309, •l')NÍp Ozniec, župnik in deželni poslanec v Ht, Lovrencu na pravskem polju; Jakob ("al", dekan v Řt. Tomažu; .Posip Keťek, žui»an na Hardeku; dr. Koi'oSf«;, državni in deželni poslanec v Mariboru; '1'oiiiaž Korpar, živinozdravnik v OluŠovdh ; Anton M'iško, žHpan in deželni poslanec v Lahoncih; Ivan Meško, župan v Trgovišču; Ivan lloškar, jtrcdsednik „Slovenske kmečke zvoze", državni in de/.elni poslanec v Malni. Smešnice. (Potrdilo.) Župnik; „Hi že zopet pijan Miha! Ti paČ ne bodeš prišel daleč!" — „Rad verjamem, prečastiti gospod, zaradi tega sem se vlegel tukaj v travo I" (Holira liriuia.) Mati: „.So, Lojzek, kako ti diši hrana pri nioj,iitru?" — Ijojzek; ,,0 jirav dobro mi disi, mama, samo želodec ne v« veliko o njej," (Tudi vescljp.) Sestra k svojemu svaku; „Povej mi, dragi 8vak, kaj naj jaz tvoji ženi kupim za god? Kakšno veselje jej naj naredim?" — Svak; „Kupi jej kuharsko knjigo!" (V šoli.) Učitelj popisuje osla, nepazljivi Tonček pa gleda skozi okno in učitelj K» pokara: „Tonček, ako jaz o oslu govorim, ne smeš gledati skozi okno, ampak glej le na mene!" (Skrb.) „1'rijate^, včeraj sem bil v velikih skrbeh! — ^loja žena eno celo minnto ni spregovorila!''----- (V knjigarni.) Kupec: „Ta koledar je )>a še lanskega leta, teira nikakor ne vzamem!" — Kirjigar: ,,Zakaj neV vsaj vendar prav dobro ohranjen!" (lii'cz izjeme.) A,: „Misliš, da jc zares velika nesreča, ^ko se čiovck 1;î, oženi?" — Ji.: „Seveda; zakaj bi pa ravno àtevilka 13. bila izjema?" (ï'ri jtekii.) /ena: „Vaše žemlje so pa vsak dan manjše!" Pek: „IJa, da, vsaj so vendar mojo hčere vsak dan večje!" (lívouinno.) Mlada gospa k prijateljici: „Moj možiček prav nič ne razume kuho. Jaz lahko kuham, kar hočem, on î'iia vsako jed za kaj druzegal''— Prijateljica: „Oh, kako imaš' vendar ti fletno na svetu 1" (Ziidnjii žoljii.) Neki brivec jo bil po ojstri obsodbi dr-zavncga pravdnika končno obsojen od sodišča v smrt na vešala. ga pa vprašajo pred smrtjo za njegovo zadnjo željo, odgovori ''fivec: „Prositii lepo, dovolite mi, da še gospoda državnega fravdnika enkrat obrijem!" (I'ljiiviihiik.) Brivec v nekem manjšem kraju omisli si tudi pljuvttlnik iz zdravstvenih ozirov po novih pred]>isih. — Ko p^une v pljuvalnik nekoč tudi kmet, ga ozmirja brivec, čeS: 'Aaj boš ti tukaj noter pljuval ! Ti pljuvaj po tleh ! Pljuvaljnik samo za gospode!" Darovi za novo župno cerkev v Prečni. Darovali so * krmifth: Aiituu .Tiivan 6, Ure» Franc 1, Verček Mihael 1, "Migelj jttties 1, BI, ilemec 040, C. E. 14, Pušic« bv. Autoiia 11'80, A. O, "40, Kovaíií I, za opelto 10-80, Pavček Fr,, c, kr. b, al, 10, Pavček Marija Rrbežiiik .lati, 1. Sejmi na Dolenjskem v mesecu avgustu. v Novem mestu vsak ijondeljek prašičji semeiij; v Trebnjem 16.; v Metliki 17,; v Kandiji pri Novem mestu IH,; v ZatiĆini 20.; v Molironogu 21,; v Št, Jerneju in Kočevju 24.; v Ambrusu 25,; ietni aejm v Novem mestu 31. Vožnji ped. Ljubljana - Rudolfovo - Straža. f o o 2 rt ■i? B T3 O C O > rt o > k 1ÍÍ 74(1 iz Ljobljniie (.iuž, žel,] 1 v 86Ï 9«" 1" 7/ii W Ljubljane (dol, žel.) s« 7 Ortenek..... S" 121Î 70Î 31« lU"« Ribmea..... (323 10"i t03l Stara ("erkev , . . . 12U- (J If 10W 4M low 6« 1 1201 till Trebnje-Št. Janž. gi:, 4"' 10"' ,' 0. Trebnje , . . , p. C" 121» 10" ,1" 10™' 1 M Mirna . . , , i I 6" IP- 6"" 10» 4« Št, llupert-Rakovnik 5!.l 11" G"" 10="" 43« 10" Molir.'nog-Bifitrica 11