Hvaležni pes fcpinov Mihec je šel sam po ozki, sneženi gazi iz šole domov. Bjlo je mraz, da je škripalo pod nogami. Mihec je tiščal lablico in abecednik pod pazduho, kajti roki je imel v že^u debele zimske suknje. Ušcsa mu je skoro popolnoma pokrivala kosmata kapa, in ludi nos se mu skoraj ni videl izpod velikanskega po-krivala. Stopal je hilro in oprezno. Dasiravno je bil dobro napravljen, vendar so rnu pri vsaki stopinji zašklepetali beli zobki med rdečirni ustnicami. Zeblo ga je, a povrh ga je mučil še glad. Pa izvleče iz žepa kos črnega kruha, katercga so mu dali mati pred odhodom v šolo. S (resočo roko lomi kosec za koscem in ga nosi v usla. Ravno odlomi precej velik založaj, kar ga izne-nadi odnekod cviljenje, da mu roka obstane na mestu. Ustavi se in ozre proti kraju, odkodcr je pri-hajal glas. Po sneženi stezi se je opotekaje se vlekel velik, star pes. Rep je imel sfisnjen mcd zadnje noge, dlaka mu je bila zmršena, a gobec se mu je skoro dotikal tal; vohal je očividno za kako živaljo, kajti sledovi lakote so se mu poznali na suhem truplu. Mihec spozna Lovčevega sultana, in ga prijazno pokliie k sebi. Pes pospeši tck in se začne laskati dečku. Dolgo časa skače okrog njega in maha z repom. Ko pa za-pazi v Mihčevi roki kmh, zacvili in se vzpne ot> njcm. T - 37 - K Deček spozna, da je pes lačen. Toda tudi sam Bje lačen, kajti od jutra že ni imel kaj prida v ustih. Hj| Nekaj časa preudarja, a!i bi mu dal kruh ali ne; ^faes pa vedno žalostneje cvili in skače okrog njega. Hf .Jaz sem že tako skoraj dqma", si misli Mihec, M,živa! pa morda še ce\ dan ne bo nič jedla. Poginiti Hje pa ne smem pusliii. saj je vendar človeku najzve-Bstejša spremljevalka." H Pa potegne ves kruh iz žepa in ga poda psu. H Sultan hlastne po njem. Nekaj hipov in vse je Hizginilo. ^| Mihec poboža psa po glavi, vtakne roke zopet ^Ev žep in pospeši korake proti domu. ¦ * * * H Bilo je dve leli po lem dogodku. Cepinov Mihec Hje dokonial Ijudsko jolo v rojstni vasi Strugi. Ker pa Hje bila njegova mati revna in je z bornim zaslužkom H komaj preživila sebe, se je zaLela ozirati po sosednjih lihišah, da bi dobila službo svojemu sinu. H Ta želja se ji je kmalu izpolnila. B V dve uri oddaljeni vasi Razpoti je živel njen Bbral, premožen posestnik. H V nedeljo po sv. Juriju \e prišel v Strugo, da Hobišče svojo sestro. Le-ta mu je razodela, da bi rada Bdobila službo svojemu Mihcu, kcr ga doma težko Bvzdržuje. H Brat pomisli H nRavno pri meni bj se dobila zdaj služba pa- Hgtirja. Ce bo deček priden in pošten, lahko pride k ¦tneni. Jedi in obleke mu ne bo manjkalo, tudi neka) Hokroglega mu bom dal vsako leto." B Pogodba je bila sklenjena še tisti dan. I Drugo jutro je že Mihec pospravil skupaj svojo 1'Obleko in druge matenkosti. Tudi knjig ni pozabil Hvtakniti v culico. I Popoldan sc poslovi od malere, kalera mu s ¦ solznimi oCmi da še mnogo lepih naukov. Potem pa H odide deček proti novemu domu. B Na Razpoti so ga prijazno sprejeli. Oospodinja H tnu )e takoj položita na mizo velik kos belega kruha. : — 38 — Mihec ga je slastno jedel, kajti bel kruh je bil njemu nekaj prazničnega. Gospodar mu razkaže hlev in go-vedo, katero bo moral imeti odslej v oskrbi. Mihec se je kmalu privadil novega gospodarja. Nekaj dni se mu^je sicer tožilo po domu, vendar tudi to ga je ktnalu niinilo. Za teden dni je bil že popolnoma udomačen na Razpoti, pasel je Zaplotarjevo živino in prepeval, da se je razlegalo po vsej okolici. Tako je preživel celo pomlad in vse poletje: na-slopila je jesen. Mrzla burja je dtvjala v usihajoči naravi, ko je Mihec gnal nekega popoldne živino na pašo. Na onem mestu, kjer je nasitii pred dvema letoma lačnega psa, začuje zopet lajanje. Za hrbtom spet zapazi Lovčcvega sultana. Mihec se spomni, da je pred dvema letoma ravno na tem mestu srečal psa in pred oči mu stopijo časi, ki jih je preživel doma pri Ijubi materi. Pa pogleda za živaljo, ki se je začela ravno po-mikati v gozd. Drobnica je bežala naprej, za njo pa se je s počasnimi koraki premikala goveja živina. Pes pa je tekel nekaj časa poleg črcde, potem je pa zginil v gozdu. Sredi gozda je bila precej velika loka, porastla z bujno, veliko travo. Tu je bil najboljši Zaplotarjev paSnik. Živina se je razpršila po loki in začela urno muiiti travo. Mihec pa je sedel na bukov štor, po-legnil u žepa knjigo in jel čitati. Mirno je polekala ura za uro. Krave in ovce so se pridno pasle, in Ie redkokedaj je zamolklo mukanje ali drobno meketai.je molilo gozdni mir. Kar pastir zapazi, da se ovce nekam nemirno spogtedujejo in približavajo druga drugi. Ena žalostno zamekeče, druga zopet za njo; včasih se razlegne po loki cela vrsta tresočih se glasov, pa zopet vse po-lihne. Tudi govedo se v gosti tolpi pomika proti sre-dtni pašnika. Kar se ovce spuste v obupen dir in z zategnje-nimi glasovi vznemirijo pastirja, da vstane s štora in odhiti k Jredi. — 39 - V tistem hipu pa plane iz bližnje gošče psu po-dobna žival ter se zakadi v sredo ovčje trume. Mihec meneč, da je sultan, ga pokliče po imenu; a tedaj te zapazi, da drži žival najlepšo ovco za vrat in jo vleče za seboj. .Volk!" vzklikne deček, pa skoCi brez premis-" leka nadenj in ga oplazi s palico po glavi. Volk izpusti svoj plen ter se zakadi na pastirja. Bliskoma podere Milica na tla. Revež bolestno zakriči in zgrabi z obema rokama volka za vrat. Zver se vzpne kvišku — in pastir, ki ga je drža) za vrat, odleti nekaj korakov od njega. Vo!k odpre žrelo in hoče iznova naskočiti pastirja — še trenutek, pa bi bilo po njem — a v tisfem usodnem hipu skoči zadaj nad volka velik pcs in g& stisne za vrat. Srdito se zgrabita volk in pes. NeodloCno se premetujeta renčeč in hreščeč po travniku. Krave in ovce pa mučejo, mekcče|o in drve in beže . . . Sultan izpusti volkov vrat pa inu zasadi ostre zobe v goltanec. Potok vroče krvi brulme zvcri iz žrela in oblije sultanovo glavo. To psa nekoliko zmede, in v tem hipu ga volk še enkrat zgrabi za vrat. Toda volkovi napadi so postajali vedno slabši . .. zobje mu polagoma zlezcjo iz pasjega vratu ... strese se in obleži. Suhan, vesel zmage, začne radostno lajati. Mihec ga pokliče in ga hvtležno pogladi po glavi. Od tedaj jih ni bilo več ločiti — Mihca in sul-tana. Zaplolar je rad dovolil, da je pes oslal pri njem, ker je pridnemu Miheu rešil življenje, od ovac pa od-vrnil občutno škodo . . Volčji kožuh pa Mihca dobro greje po zimi. Budislav .