Nftjveiji alorenski dneniik v Združenih drurth
Velja za leto • . .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za Ne« York celo leto .	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
1
i
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 85. — STEV 86.
GLAS NARODA *
The largest Slovenian Daily in the United States.
i Issued every day except Sundays J	and legal Hobdays.
75,000 Readers.
11st slovenskih delavcev y AmerfkL
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3-3878
NEW YORK, THURSDAY, APBIL 12, 1934. — ČETRTEK, 12. APRILA 1934
DELODAJALCI SO ZAVRNILI ZAHTEVE MEHANIKOV
Versailles je zapečatil razpad Nemčije
!dve leti staro
dete odvedeno
Ljudje so našli Dorette Zeitlow golo in izstrada-1 no. — Prepeljana je bila j v bolnišnico, kjer je u-i mrla.	j
Chicago, I1L, 11. aprila. — Dve loti rn jw»! stara Dorette Zietloiv.! ki jo v netiti jo izginila, je bila j najdena v stanju popolne pa- rzčrpn | |nja v neki izajpiua-eni tovarni za' leti. Nek d.H-ok jt* <ptcstai!- pozoren | na slabotne otrokove klice ter ' poklica f NO«ede, ki so rvšili raa'i1 | Dorette ter jo prepeljali v bolnit.-' nioo.
I I>e klim je bila skoro popolne
nia jrola in napol zmrznjena ter je ležala na kupu Miieti v «rorenjei:i .nadstropju tovanie.
l>onette je bi!a v.sled .stradanja in strahu tako »vlaba. da. so ji v bolnišnici mojrli dati .varno tekočo hra»no. V.sled tejra zdravtnrki tudi i niso |>f>!ieiji dovolili, tla bi jo zaslišala.
Mala I>orette je v nedeljo izginila in sosedje wi bi'li razburjeni, ko .se je raznesel jrlas, da je btin odvedena. Njea Lri leta stari brat Kenneth i«. njegov prijatelj sta povedala, da- je nek mladenič v dolgi*h hlačah odpeljal Doretto z dbJjubo. da ji kupi čokolado.
•Policija išče sedaj "mladeniča v do-lgih lifatah", ki je na.;brže .slaboumen in ki «e je zadnje dni potepal v t »mošnji okolici. Ker je ra vnLška preiskava dogmala. <la ' nad otrokom ni bil rz vršen nikak zločin. dasi je bil spočetka v.sak tega mnenja, .stoje ofo'a.sti pred veliko uganko, kaj je bil povod z*s njeno odvedbo.
Dorette. nje-n l>rat Kenneth in ena Sttstrica so bili pod varstvom stare matere Mrs*. Dora Witt, odkar se mati otrotfc nahaja v bolnišnici za ž i vene bolezni Oee otrok. George Ziet-knv. je bil zaposlen v Miehigamu in ko je izvededl. da jc njegov otrok izginil, je takoj pustil svoje de'>o m prišel v Chicago, da išče .svojega otroka.
Zadnja "poročila pravijo, da je Dorette umrla v bolntsnk-i.
OHRANILA LJUBEZEN DO SMRTI
Philadephia, Pa*, 11. aprila. — (Z 88 let staro, samsko učiteljico ( Alice S. I*yneheon, ki je bila zadnja rz ponosne r odo vine Pyneheon. i je bil« položena v grob njena 70 i let stara ljubezen.
V svoji oporoki je med drugim Ida!
očilji tudi naslednje: 44V moji subi je zavitek, ki je zavezan in zapečaten. l*oložen »naj bo neodprt v ono jo itansto".
iN'jein prijatelj Edwin R. Summer iz Mooreetown, X. J., je stvar pojasnil naa!ednje:
"Miss Py noli eon je bila -zadnja potomka rodovine Pyneheon. Ko je bila stara 18 let, se je zaljubila v 21 let starega mladeniča, ki pa je umrl malo pred namerav-a-m> i| h* roko.
"Skozi šest nnsecev ni hotela videti nikogar Tetlaj p« je dvigni-. la glavo in je pričela poučevati v i Soli. V poznejših letih ni mikdar .' pogledala nobehega moškega. To-L da oritnueinela. s solzami omočena l pisma je nosila vedno .s seboj. Ko j se je bližala njena srort, je upala -; na AlružLtev s »vojkn izvoljencem . J onstran groba im zato je hotela . > imeti pisma pri sebi še po smrti".
poročevalci tri papežu
Papež Pij XI. je sprejel časniške poročevalce. — Vsak časnikar mu je bil predstavljen.
Vatikan, 10. apaila. — Prvič v zgodovini Vatikana je* papež Pij XL. dovolil »kili p no avdijeneo z.v vse časnikarske poročevalce, ki se nahajajo v Kinnt.
Pri tem pa mu je bil zaporedoma predstav jen vsak posaanezni te.r je tudi prvič odpravil običaj, tla je •pokjub njegovega prstana dovoljen samo katoličanom.
Avdijenea se je vršila ti polnimi obredi v konzistorijalni dvorani. Vsak poročevalec mu je bil posamezno predstavljen in vsaike-ga je papež prijazno pozdravil.
Med sviL*a«ako stražo v blesteči h uniform a h je stopil papež na prestol. medtem ko so poročevalci v vrstah stali pred njim. .Nagovoril ,iih je v franccskrn jtvsiku .sledeče :
—	Želeli smo vas sprejeti posamezno in preti vsem zaradi tega, da se vam zahvalimo, da razpošiljate po celem svetu resnico za dobrobit človeštva in civilizacije.
—	Veseli nas, da pridemo z vami V osebni stik. To imenujejo Očetovo hišo, kitr je tudi v resnici in kjer so v.si otroci dobrodošli. Prisjrčno va.m kJičemo "dobrodošli" in pozdravljamo vse skupaj in vsakega postibej. Želeli smo vas vkleti. da se vam zahvalimo.
—	Prvi moj pretinik je rekel: — Kar imam, vain dam. — Sedaj vam damo svoj blagoslov v pravem ethnologic nem pomenu besede, namreč, želimo vam vsem dobro — vaT.emu dei'u, vašim družinam rn vam. ki razpošiljale in rafeekrjate dob m delo na vse kraje sveta.
$5 JE ZAPUSTL ŽENI
Te dni je umrl v Brooklyn u Joseph. G. Knapp ter zapustil $5005 premoženja. V oporoki je določil, naj dobi njegov sin pet tisočakov, itj-egova žena samo pet, dolarjev. Določil je tudi. da se žena ne sme udeležiti njegovega 'pogreta.
PRAH ZATEMNU SOLNCE
Lincoln, Neb., 11. aprila. — Vihar je dvignil s posušene 'prerije take množice prahu in pes-ka, da jc Kolnee .skoro popolnoma zatfanne-lo. AvtomobHLsti so morali nažga-ti luči, da so se vrnili v me^to.
BIVŠI KUBANSKI PREDSEDNIK UMM,
Havana, Kuba, 11. aprila. — Danes je umrl po težki bolezni v »t artist i 73 let četrti predsednik republike Kube. Alfredo Zayss. Pookojnrk je bil znan kot odličen zgodovinar.
DOLLFUS STRAŠNO RAZ-ŽALJEN
Dunaj, Avstrija, 11. aprila. — Iz službe je 1>il odpuščen Helmul Antonius, dolgoletni ravnat el, (znanega zvetrin jakat v Selioenbrun nu. V netki kletki so oblasti zašle dile opico, iki je imela na vrati napis "DollfufiB".
mirovni pogodbi je sledila beda, ki je ubila demokracijo
PRINCETON, N. J., 11. aprila. — "Samo ne-. znosne stiske, v katere je bila Nemčija vržena za-. radi gospodarskih določb versaillske mirovne po-' godbe, so vodile do padca republikanske oblike Nemčije,'* je rekel v svojem govoru bivši državni tajnik Henry Stimson.
—	Ko je bila vojna končana . — je Tiadaljeval Stimson, — ni bil nadaljni obstoj civilizacije ogrožen samo v premagani osrednji lCvropi. Celo v zapadni polovici z^mfje ogrožajo narode Jiesrečni valovi, ki so iz"^vali vili ar v Evi vini. Dam-s moremo šele spoxaati. kiako velikanska, odgovomoit je ležala na ramah mož. ki so sestavljali mirovno pogodbo, toda moramo m ftudi reči, da niti najpametnejši ljudje niso bili v položaju. tla bi mogli iajprevideti to odgovornost. Danes moramo priznati. da j-o« bilo v interesu zma^'»-
va«lee\» in ^rema?anih. da skušajo takoj dati pomoč onim drža varni, ki so v vojni največ trpele in ki so bile same preslabe, rla bi .si mogle pomagati. ^
—	Uspeh novega reda v K\ir<>-pi je bil odvisen od t<'ga. akti tudi Nemčija odobruje ta ml. Toda jVo načinu, kakor je bi!a -urejena Evropa, u^peh ni mogel biti ugoden. Vendar pa se je duh ose-bne srvobokle poti republikansko vlado
•nič i je vztlržal nax.l deset let iu se je konečno (arušil .samo pod težo gospodiixske krize. Ali pomeni to, da so sVbodna, nstavne vladne razmere v Nemčiji zaradi tega Zii vedno izgifbljene? Po moj eni (prepričanju, tako mnenje ne bi bilo opravičeno.
—	Izboljšanje nemškega gospodarskega položaja je- £e naloga, ki mora 'biti rečena. t^>da ta rešitev je brez sodelovamja ostalih evropskih držav nemogoča.
Rusija in Japonska. K temu je sovjetski delegat pripomnil, da je splošna konferenca čim prej skli-eana, da razpravlja o predlogu predsednika 'Ročnevelta za sp*.»-žno menaJpadaJno pogotlbo.
IIende<i>ioii je bil pooblaščen, da .n^*re otiložiti »klicanje splošne |konference do 23. maja.
sovjeti zahtevajo -razorožitev
Ruski delegat pravi, da se ba Rusija razorožila, če se razoroži tudi Japonska. — Delegati so v veliki zadregi.
Ženeva, Švica, 11. aprila. — Glavni odbor razorožitvene konference je pričel svoje seje. Med delegjvti vlada mučne nouotovosf. Govorniki so izražali bojazen, da se bo pričeto tj^movanje v oboroževanju. ^karr bo dovedlo do vojne liuski delegat je izjavil, da je liu-Kija pripravljena razložiti .m- ako se raiZt>roži tudi Japonska.
Sovjetski zastopnik HorLs Stein je rekel, tla bo liusija podpisal i razorožitveno pogodbo sajno pou pogojem, «ik« bo pogodba splošno sprejeta, zlasti ako jo spre j mej.) vse Rusiji sosednje države.
Stein je kazal na nevarni svetovni <]>oložaj ter rekel, da pred človeštvom zopet vstaja vojna. Zahtevat je tudi veliko znižanje v orožju, mesto da ostane sedanja oborožitev v veljavi. Njegov govor so odobravali vsi delegati.
Delegati so opairili, da. francoski delegat Rene Ma^sigH ni pojasnil stališča svoje vlade, temveč da se je omejil samo na izjavo, da je vprašanje zopttne oborož:rve Nemčije ves problem popolnoma izpre.menilo.
Predsednik razorožitvene kou ferenee Arthur Jlende.rson jt vztrajal pri trm, da morajo pj i jkakoršnikoli razorožit veti i pogodbi I biti utlel-ežene Združene države
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu
v jugoslavijo	v italijo
Za * 2.50 .......... D.n- 100 Za $ 9.25.................Lir 100
S 5.— .......... Din. 200 " $ 17.90 __________________ Lir 200
$ 7,25 .......... Din. 300	$ 44,— _________________ Ur 500
$11.75 .......... Din. 500	»» $ 87.50 .................. Lir 1000
$22.75 .......... Din. 1000 »' $174— .................... Lir 2000
KER SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 OOR1 ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. izplačila v ameriških dolarjih Za Izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.78
« » $10.00 » " -$10J«
» •» $».00 » •»__$18.—
«1 $20.00 »	" _$21—
$40.00 " •» _.$41 Ji
$80.00 '»	-__$51.50
Prejemnik doM v starem kraja Izplačilo v dolarjih, lfojna nakazila tzvriujemo po CaUe Letter sa pristojbino fL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Gin Naroda" 919 WWHT ttttk STREET	NEW TOM*, X.
johnson pri j r00seveltu
Johnson pravi, da se je splošni gospodarski položaj izboljša!.— S predsednikom se bo sestal pred odhodom v Washington.
Miami, Pla., 11. aprila. — XIiA administrator general Hugh Johnson je prišel na kratek oddih v( Miami, k j or bo 'poi-aika 1 predle:!-t nika lioowevella, predno jvf .s s »t-jih ipoeitni« vrne v WaNhington. Joluison pravi, da bo predsedniku poroeal o jjnatnejn ifzbolj.šaliju ;jo j r>podai%kt-ga položaja. Jtekel-tudi, da bo pretUiednLku pripor«.-' eal. da odobri 'predlogo senatorja ' Wajrnerja. o kateri ravno s coaj 1 razpravlja kongres. "\Vagrnerj»v?t; predloga pruvwfM'a ustanovitev po-se^bnejja ra»s<Kli.šea 7.a poravnavo iii'dn.vt rijsklh nporov.
Miami, Pa., 11. aprila. — Xa ze-lezniški postaji je .sprejemni od-bor eakatl na prihotl gener. John-soiia, tmla ob intern eavu je bil -re-nera! na morju v motornem >:-nu, i-cjrar 'inot^ir .se je p<»kvaril ter je bil jirepiLŠecn valovom, da ga ženejo jh) «\i<»ji volji. Vsakdo j.^ bil radoveden, kako je Joluison J priie-1 z vlaka v -čoln. j Jahta ".Vortinia" jt« pozneje pri-I peljala motorni euln na obrežje. Ptizneje .se je izv-edelo. tla je nek podjeten easni/karxki poroeevalee pregovoril Joluirytxna, da je štiri milje 'pred Miami iAstopil iz vitka. da se izogne velikemu sprejemu. Zato se je h-ot-el s eolnoni pripeljati v mesto, toda motor se je med potium ^>ok varil, in potk varjen je bil tudi sprejem.
Astorjeva jah"ta "Xourinahal" povasi vozi od liahamskih otokov proti Floridi.
fašistične demonstracije
na španskem
Atentat na fašist ovskega voditelja ni uspel. — De Rivera je zasledoval svoje napadalce.
Madrid, Španska, 11. a-prMa_— j N'a Jt»w A-ntonio di lii vera. let. Mtarega sina« umrlega danskega' diktatorja in \TKlitelja španskih I fašistov f»o njegovi sovražniki' uprizorili alentat. ki pa ni ivspel. ' Kkst.remL^ti vrgli v njegov artomcAil dve honrbi in otlda!i lian j veT strelov iz i-ewlverjev. ko je ipriš;'1 iz krimrnalnega sotlišea. kjer je kot tlrža \mi pra-vdnik obtožil »nekega sindikalista umora nekega mlatlega far ista.
T>e Rivera j/e Htcoeil iz avtoimo-|bila in je streljaj na svoje napa-'dalt-e. Zapletlo val jih je vev \i<ie jdalee te je prijel dva kot osiun-Jljenea. ki sta bila nato pridržana j v zap<»ru. »De Rh-era ni bil .ra«njen. 8 Sir* prejšnjega diktatorja je Tti-
Idite'j Falanee Espanole, ki utrjuje. da ima 100,000 -Planov, ki no-| ni jo m«»dre Hrajee m kot znak dve I prekriža™ •pšiei. Falanee o"bljuib«^ jje resnično Svobodo \»em onim, ki - j hotVjo pripadati ik svobodnemu i in madesrn^m-u narmlu. i j ^fnopi fašisti so pristaši biv-i šega kralja Alfomza. četudi Fa-I lanee nima monarhistiene podlage.
alabamski operatorji imajo
raje državljansko vojno nego bi se uklonili zahtevam
Nad avtno industrijo so se začeli zbirati črni oblaki. — Stavke v tovarnah za letala se širijo. — Delavska tajnica je za 32 urni delovni teden v antracltni industriji. — Značilna izjava predsednika United Mine Workers. — Stavka v tovarni za srajce.
Detroitski izdelovalci avtomobilov so sinoči hladnokrvno zavrnili zahteve mehanikov. V par urah bo Detroit zaeno z nekaterimi drugimi industrijal-nimi središči pozorišče velikega štrajka.
Strajk se bo začel nocoj, če se kapitalisti v zad- ! lijem hipu ne premislijo in ne zvišajo mehanikom plač za dvajset odstotkov. Zaštrajkalo bo nad osemnajst tisoč mehanikov, od katerih je odvisna vsa ! avtomobilska industrija. Poleg zvišanja plač zahte- I vajo tudi šestintrideseturni delovni teden.
Ker delodajalci ne morejo drugega reči, očitajo < mehanikom, da širijo nemir ter da ovirajo predsednikove napore za obnovitev ameriškega gospodar- j ttva.
Delodajalci priznavajo, da bo štrajk mehanikov zelo ogrozil vso avtno industrijo. Ce bodo tovarne 1 v slučaju štrajka zaprte, se zaenkrat še ne ve.	1
V	Hartford, Conn., se je stavk?, razširila tudi na ] Pratt and Whitney Aircraft Company.	1
Ce ne bo dovoljeno deset odstotno zvišanje plač, -bodo zastavkali tudi delavci pri Chance Vought j Corporation.	'	:
V	Bufallo, N. Y., stavka dva tisoč delavcev, kij to zaposleni pri izdelovanju letal.
V	Shamokin, Pa., je zastavkalo 500 delavcev v ] i ovarni za srajce. NRA določa zanje trinajst dolar- 1
ev minimalne plače na teden, v resnici pa dobiva- j "o od deset do dvajset odstotkov manj.	1
Delavska tajnica Miss Perkins se je včeraj zavzela v Washingtonu za kopače trdega premoga. Nji- , hov delovni teden naj znaša 32 ur. Predsednik U. M. Workers Joh L. Lewis je za 35-urni teden, češ, da morajo v okrožjih trdega premoga prevladovati iste razmere kakor v industriji mehkega premoga.
WASHINGTON. D. C., II. aprila. — Forney Johnston, ki zastopa premogovne barone v državi A^abami, je danes odločno nastopil proti odredbi NRA. naj se uvede v poljih mehkega premoga se-1 demurni delovnik.
—	Ce nam je dana na izbero, — je rekel Johnston—civilna vojna v industriji ali pa podvrženje trem diktatorjem, smo za civilno vojno.
Johnstonu je odgovoril predsednik United Mine Workers, John L. Lewis: —
—	Vsakdo ve, da je to ugotovilo puhla fraza, kajti premogovni mogotci v Alabami še niso dovolj pripravljeni, da bi napovedali vojno Združenim državam. Ce pa hočejo vojno, bodo dali United Mine Workers v teku petnajstih dni predsedniku dvajset armadnih divizij odločnih mož, ki bodo pomagali vladi prisiliti premogovne barone, da bodo zadostili postavam Združenih držav.
—	Dvomim pa, da bo prišlo do tega.
Industrijalni ravnatelj general Hugh S. Johnson j zahteva, naj plačajo premogovni baroni v Alaba-i mi delavcem po $4.60 za sedemurno delo.	I
. _ -FRANCOSKI POSLANIK ODŠEL IZ BERLINA |
--'	I
Pariz, Francija, U. aprila. — *trom Louiroom ISarthon. Ita.?|>rav-j FiaQfOMki ipoalamk v Ber.'irre An- l>aLa bout a o ataiiieu Francije na dre Franeoiii^Pom-et j«> u en ' razorožit veni konfea-enci v Ženevi tudi« vrnil v Pariz, kjer bo imel in o nemako-poljrfki nena>padalni m konferenc* 1 «un»njitn mini- pogodbi.	|
Owned and Published by
PtlBIigBINfl COMPANY
(▲ Corporation)
Frank Btkstr, PraMal	L. Benedlk. Trem«.
PUe® ot tinriaiM of the, corporation and addreoMa of above officers: tic W. ink Stare*. Bar—gt» af Miahatlia, Now Yak Cilj. N. Y.
"OLAS NARODA (Yoke of 11» People)
Erery Day Except Sundays and Holiday*
(a celo loto relja sa
la pol lota .. U četrt leta


Ameriko la
..........16.00
$3.00 .....91410
Sa New York sa celo leto......$7.00
Za pot leta ...................$3.50
Za iqpsemstro sa celo leto......17.00
Za pol leta....................$3 60
Subscription Yearly »0.00
Adrertlgement on Agreement
"Qlu Naroda" iafaaja vaki dan lzvzemfil nedelj la pramikor.
Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobCnjejo. Iienar naj ae blagovoli poCUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnjo bi vallate naxnani, da bitreje najdemo naiiovnlka.
"AMR NAHODA", 11C W. 18th Street. New York. N. Y. Tafephaoe: CHrisc* 3-3878
ANGLIJA V BORBI PROTI BREZPOSELNOSTI
Pred kratkim je predložil osrednji londonski vladi cdbor za naseljevanje v angleški državi uov predlog o rešitvi brezposelnosti za ves britanski imperij.
Odbor priporoča v tem svojem predlogu, da se na j ustanovi privilegirana družba z denarno podporo vlade, ki bi izvedla načrtno, sistematično naseljevanje brezposelnih delavcev in nameščencev.
Anglija je najbolj gosto naseljena država na svetu in je zato verjetno, da bo pojav brezposelnosti v njej trajen, osobito pri sedanjem gospodarskem sistemu, če se temeljito ne spremeni naseljevanje posameznih angleških vasi in kolonij.
V	zadnjih dvajsetih letih se je izselilo samo en milijon 246 tisoč oseb in to število bi moralo biti mnogo večje, najmanj tri milijone, Če bi bilo sorazmerno s številko izseljevanja v času pred svetovno vojno. Zato se tudi ni čuditi, pravi ta odbor, de je število brezposelnih lansko jesen znašalo 2,300,000.
Posebno je padlo v zadnjem času izseljevanje angleških državljanov v Kanado.
Statistike pravijo, da je bilo od leta 1920. do 1930. med vsemi izseljenci v Kanadi samo sedmina Angležev.
Vlada tega — pravi odbor — ni opazila, čeprav je v času zaključka svetovne vojne pa do danes izdala za pomoč brezposelnim delavcem in njihovim družinam že 1 milijardo funtov šterlingov.
Kako je moglo priti do milijonov brezposelnih delavcev. moči in sil, pravi ta odbor, če je pa na razpolago o-gromna površina zemlje za obdelavo.
V	letih 1920 do 1930 je vlada izdala tudi 200 milijonov »'untov šterlingov za različna javna dela in za zaposlitev
brezposelnih
Da bi se bil ta denar uporabil za naseljevanje brezposelnih, bi se z lahkoto preskrbelo 800 tisoč ljudi, ki bi s svojim delom državne dohodke še povečali.
Odbor konkretno predlaga, naj se zaenkrat naseli samo 40 tisoč delavcev skupno z njihovimi družinami, 160 tisoč oseb v pokrajine, ki še niso naseljene. Tem novim naseljencem-je treba takoj zgraditi tudi železnice.
Stroški naseljevanja so preračunani na 50 milijonov funtov šterlingov. Denar<bi zbrali na delnice z državno garancijo.
Družba bi imela tudi posebne privilegije v pogledu zemljiške kontrole, trgovskih dovoljenj in skrbela bi tudi za strokovno izobrazbo naseljencev.
MIMOGREDE
V	seziji veselic in piknikov prihajajo v naše uredništvo tiskana vabila s tajnikovo ali predsednikovo pteano pripombo: — Prosim Vas, objavite to vabilo kot dopis v Vašem cenjenem listu.
V	vabalu običajno mrgoli slovničnih in tiskovnih napak, ker «o ga nastavili ljudje, ki niso vešči slovenščine, še manj pa tiskarstva. Društvo mora plačati za spakedra-na vabila, od nas pa skoro zahteva, naj popravimo slovnične napake, natisnemo vabilo v obliki dopisa in naredimo reklamo /brezplačno.
Prijatelji, to po našem mnenju ni doslednost, — in za-udaja skoro po nefframnosti.
Ako je kakšno drušrtvo finančno tako šibko, da ne more plačati oglasa, naj da že vsaj vabila tiskati tiskarni *4 O las Naroda", če že hoče po vsej sili imeti v listu brezplačno reklamo.
HBB Sts*'■•i?''''''''
Poljane nad Škof jo Loko.
Trdo zimo i»mo iui<Ji. Mislili rano, <la če ae ibo tako držah«, bo tfneg še IvžaA tja do kresa. Pa pri-šel je sv. Matija s svojo sekiro. Xa'jprej se je znesel nad ledom; ko tega ni bilo vrv. pa ae nad snegom, katerega mu je pomagalo topiti »e v marcu običajno deževje.
Tiaiko mi čuda, če tso ponekod reke narasJe, toliko vsled deževja, «Tir»paik vsled izganja jočega .snega, posebno v hribih, kjer ga je bilo ponekod 2 do 3 metre in š-več. To je seveda "povzročilo povoden j, katera le anaio zaostajala za ono v jeseni, ki je po raznih krajih Slovenije precej škode napravila. Voda ije odplavila, kamor je dosegla. <\"se zimske pose.--J k<« n -prut jo vred. » N'asa Poljanska. Sora je tudi izstopila z svoje struge, toda škode aa! njivah ni posebno napravila, trgala je pa. načete in nraavjiro-vatne bregove in odnašala .s seboj rodov khvo prst. Ponekod je tako zajedla <v .stran. <la jo že* imenujejo »a splošno: "Ta kriva So-ra'\
Veliko se je že govorilo in tudi pi-»alo o "regulaciji" naše Sore, ki pa.-bo še za naprej nadaljevala svoje delo ob povodnjih, /te ne bodo oblastva posegla vmes, in zavarovale bregove. Vjxok tako pogostih rpovodnji pri nas bo morda le res v veiliki kompleksi posekanih poadov, katerih aiihče ne rasaja, kljub zakonu, ki za:pove<hije takojšnjo zasaditev* po vsakem se-V večjcon obsejgu. Te prazne površine »e zadržujejo vode ob nalivih, in se vsa takoj sproti odteči* v doline in tako se »e nabere steupa. da naravno nikamor ne more odtakati. in po vod en j je tu. To vidim pri domači grapi. Nekdaj je -bila -pohleven potoček, redkokdaj suh. <danes je pa grapa suha jjkozt eelo poletje in ("ear zi-«vo, a strugo rina tako. da bi se po nji £e Sora lahka pretakala. Struga je pai v nalivih še premajhna m si mora voda iskati izhoda izven jarka. Nekdaj so drevesa in mah. ki se je nabiral okrog korenin, »pouiila vso vlago in jo ki polagoma Odpuščala od sebe. Danes je ravno narobe. Pa čemu bi o tem modrovala ! Glavno je to. da je sv. Matija, kateremu se le tredkoikdmj »posreči, spra-vil zimteko navlako spod nog.
Kaj pa kaj drugega? Xa Tra-tali oz. v Gorenj i so hueli ponovno občinske volitve. Volitev, ki se je vršila jesenr, je bila ovr-ee«na, češ. da so se neSprotniki pri štetju -glasov ušteli, drugi so pa trdili, da ne. Oblasti »o odredile novo volitev za Cvetno medel jo, ki je imela sledeči kod: Twti. ki so dejali, da so bili pri zadnjih volitvah za 20 glasov prikrajšani, so dames na sia-heesn za — 62 glasov Tako je ostalo, kot je bilo poprej, aaono z razNko. da ue bo eden drugemu mogel očitati, da se je uštel. Ostal je te prejin ji občinski o<fbor z 'županom Franeetom .Telovčanoan ('Bošt inconn) na čelu. Oni je <pozn<an kot trezen. pošten in dobrahotee onov.. ki pozna potrebe ljudstva in o/bčtiw. Tttko sp volrfei storili pametno, ko so se izdavi 1 i v še večji večini' rza njega. Tudi prejšnji župan Franee Urši«"-(Presere) je mož na Rvojcm mestu m mu nihče ne nioiv nič sJa-veigai očitati, ker drjtgače bi ne biL županoval u»pešno oelih 30 let. A politiku je politika ki tudi včasih srečo premeni.
Kot slišimo in vidimo tudi črno na bflem, bomo tudi v Poljanah in Javorjah imeLi v kratkem nove občinske volitve. Tu se pa niso 'St^teli" pri štetju glasov, ainupak ofblasti so odločile, da se olbčma Javorje zopet izloči iz občine Poljane, h kateri je "bila prrklopl-je-ha jeseni. <Ker to je želja) ljudstva obeh občin, in 4jmd^ka želja se mora predvsem vpoštevati, kar .tudi določa zakon. Ja\xweem, menda iti bilo pogodu, iker so -morali v rasnih »potrebah t«iko daleč v Poljane hoditi, posebno pa -še, kot trdijo, so imeli nekaj več v svoji blagajni, kot- so imeli Pol jame i. Pol jane i pa zopet- nk»o posdbno marali za svoje nove goste, ker bi \>iled njih. menda morali plačevati višje »davke in bi jim še odločevali pri volitvah. Oboji so sicer napredni, a Poljan-ci hočejo biti le naippednej«, in prišlo je do. te-ga, kar je bilo tudi pričakovati. Tudi o izidu teh. voiitev v«m bom poročal, iker jer tam vteHko iz
teh dveh občim rn vas gotovo r.a-nkma. kaj vwe se godi doma.
Zadnji čas je bilo več pritožb na dblatftva, raldi jesenskih volitev, češ, da so se- glasovi nepravilno šteli v korist ene ali dru«e skupine. Ob volitvah se tudi navadno govori o nekem "nasilju", katerega pa jaz. posebno :pri nas, nisem o« pazit. Gotovo je, da >pri nas morajo »biti navzoči orožniki, ker volivci ene ali drugi.* strani so ob t ran času tako razrvani, da bi gotovo prišlo "do spopadov, če bi ne brN» "amgeljev varil o v" v bližini.
Saj vemo. kako so nekdaj, k«» so «e volitve malo ali nič pomenile. »pristaši eae ali itlTuge stranke napadale dejansko se celo na volišču in s kamenjem "<boža!i" ]k>7-no se vraču joče nasprotnike vlomov. Nihče ne zahteva, voli t-ej^a ali onejra. ampak ko opraviš svoje, ibodo niiren ali <pa pojdi dmnov. lies, ima v-Ladna J. X. S. skoraj povsod »večino, to -pa* meaida le vsled tega, ker je najbolj pril'jub-Ijeaia in poštena.
ilXikaz t-eomr je. da se XeaiK-i in druge manjšina v donioveini J. S. oklepajo, ker je najbolj |*>-•štena in upajo največ dobiti od nje.
Tudi nam bivšim izseljencem in th-ugun "bogatašem" J. X. S. nudi v»*e. kar nam sploh v teh ra:'.-merali more. Njena vlada, a'i vlade kar jih je zadnji čas bilo. je proti inflaciji in drži dinar še na višini, da idobiš zanj toSiko kot si poprej.
S«xlaj se pri nas pcmiiad pričenja. kakor tudi tlelo, katero se bo pa že Jaihfco opravilo, posebno če bo vreme tako lepo kot se kaže sedaj. Kar j« od jese-ui ostalo od eunaj, je vse segnilo poti snegom, t. j. repa in korenje. To je proti pričakovanju, ker mnogi so mislili, kako <bodo spomladi spravljali, česar jeseni vsled deževja in zgodnjega snega niso mo«rli. Drugikrat, ve je kaj na njivah ostalo, je bilo oil mraza nadotaiknjeuo. in ljudje so se tudi letos na to zanašali.
Velikonočni čas je tu in tako tudi konec pn«ta. ki je le po imenu. Ljudje danes jedo. kadar imajo. kaclar ne, pa stradajo. Ljmlje ob t<rm času tudi mnogo molijo, gredo k sjw>ve»di in se pokore, da zadoste cerkveni zai>ovedi. To je še danes v navadi, ampak p<»lcore «e pa le zato. ker se morajo.
Xa cvetno nedeljo, dan ^zaslužka" mladine pri butarah, je bilo nekdaj we butar videti v cerkvi. Nekateri so jih še tam pustili ali •pa pozabili, da je meznar kuril ž njimi Letos jih je !bilo bolj malo. ne zato. da ta običaj propada, ampak ker zato primernega vrbja ni dcfbiti. Ob Sori. kjer navadno raste. je <id povodnji »vse sproti <vil-(»►weno. kar ga je še, ga Jaški ple-tilei košar pobero, tako da ostane zs butare le amalo blaga, posebno ker še s hribov doli k Sori pritisnejo otroci za svoje butare. V hribih navadno vrbje ne raste.
Pirhov. kot zgleda, b«mio imeli dovolj. Jajca so 'letos Lzr-tVLno po ceni. Za 10 Din jih navadno dobiš 30 in še celo več. Ko bi bila treba ob tom času krmiti k<rkoši, »e nikakor ne iziplačajo. Sreča* je le. tla narava navadno spomladi samia pri tem pomaiga. posebno če j?< vreune zato. Pirhe bomo že imeli. 'barvani pai najbi'ž ne bodo. in tudi "sekati" jih mnogi ne bodo imeli s čim.
lliHI^^Illtjlliij^^OlIlillll^llIl^illllll
ROMAN
pr0kletstvg ljubezni"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste eitali z največ, jim zanimanjem.
$1.50
(2 KNJIGI) V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
lll^yilWHIIIittim'itl^M'^lMllMMillHII^/j^lliii)!,]
K teran moram še pripomniti, da tie bc-Nte m izlili. ki.»ko da > tu e«no Ln dobix> živi. Jajca, nif-sn in tudi <mc*ka je pa eenL Kes je to, ampa-k dru<*< .stvari, na katerih je več a'i nnaarj trošarine, so pu dražje. T<«sla razun tw>Ii. se bi dalo tudi brt^i njih «»j>raviti. L.e žal. <la pri nuiofrili tudi za mok«. ni. Tako ibodo morali hiti '.a Veli-kojww'- knilia. i)i tndi brez pirhov. 1'psrnio pa. da se'bo današnji niurfroHlni položaj spemenil, «la bodo za ilrnpro VelikoniK- «n li vsaj kruh.
Zadnjič sem vital v (»las Naroda. ko .se je urednik pritoževal čez za.stonjkar.je ki čitajo list. ne da zo kaj k tnnu pri-jpevnli bodisi v naročnini ali drugače. Iv temu <ro-tovo ne »pridejo v poAtev oni naši rojaki, ki r%(t»n pošiljajo Olas Narmla v zavitkih	listov,
boilLst <la tam .sami nanj naročeni im spravljajo lir,t. ali jra pa nabero v svojih naselbinaJt pri tistih. ki .so tudi nanj naročeni, in ga ]>oteiii poNiljajo sem svojim ljn-tkrai. Čudil sem tse. k<» sem vKlel tu in tain Cli^s Narotla z aimeriski-mi naslovi in tudi »z im «ni. ki ni-w> navadna j»ri n;us. a* uganil sem j<». da mora »biti tako. Tudi to je dobro in p snemanja vredno, ker prt nas se ljudje zelo zanimajo z;t ameriške zadeve in tudi za naselbine. v kalt-rih s.» miorda neko«' bili. zato hx» jim slovenski ameriški 'listi, (»osebno Cilas Naroda, zelo všeč.
Naj to zadostuje!
Pozdrav!	J. n.
Kew York, N. Y.
Na svoji seji -dne 17. marca je ilrujtvo za ijHimoč domu slepcev v s-t ari domovini .-»klenilo. tla jn»\-abi zastopnika vseli slovens*kih društev vOreater New Y<*rku iui svojo sejo. da bi se dog<urorili. kdaj bi bilo mogoče prirediti kako veselico v- korist doma za slepce.
Kazfposlali smo vabila posameznim društ vom, ki so uumi. pismeno aJi po »svojih članih ustmeno obljubila svojo udeležbo.
Ta odziv na tnaše povabilo z veseljem pozdravljamo, ker iifvn to dokazuje, da imajo naši rojaki fa vedno usmiljeno srce do svojih n< srečnih bratov.
Tem potom vam tedaj naznanjamo. da: bo prihodnja seja društva za pomoč slepcem v soboto. 14. aprila v Slovenskemr domu, 253 Irvjnsr Ave.. lirooklyn. N. N. ob 8. zvečer.
Na to sejo vabimo tedaj zastopnike društev, kakor tudi člane hi tudi vse os ta k* naše rojake, ker želimo, tla bi se vsi zavzeli za to vlovekoljubno delo.
Ig. Hude, preikedhik.
Peter Zgaga
IZ IDRIJSKE "JAME".
V vojni nisem 'bil in zato mi niso ania'ne njene grozote. 1*:» t tuli če >bi bi1! v vojni, bi si n^-bili z menoj dosti na bori jem gospodarji, katerrim bi bil moral služiti. Sovražniku bi pa tudi ne }>ovzročil posebne škode. Že vsaj tfciti, ki me ipoz<najo. pra\~ijo. tlai ne.
Čital .sem pa "dosti o vojnih grozotah. Nekatere stvari so me resnično presunile. Naptiottr p<»ro-čila. kaj so .jH»čeli v vojni Madžari s srbskim prebimlstvom. in kako straliovito so Turki masakrival i Armence. Grozodejstva sre«l-njeveiških. vojn j*» klasično opisal Poljak Sienkiewiez v s\xi-jili romanih. se globlje v nloveke stra-jti jft |>a segel Nemec Ueintz Hans 'fjwers. ki seveda strahovito pretirava. pa napravi na neizkušenra poša-sten vt U.
Najbolj nenavadno 'godbo, kar se.m jih slišal v življenju, mi j»» pripovitlovaL idrijski rudar Tratnik. ki je preživel večino svojeya življenja v "jami". Kihbiikn pm-vijo v Idriji — "jama", ki j1 res jama s to razliko, da so !.judj- živi zakopani v njit.
Tratnika sem pozna' /.<• k..t |hmi-zijonista. dama in geruž sta ntn izpila kri in posušila telo. da je bil Im!j mumiji neo-o človeku podoben. Dobra volja ga» pa ni nikdar pustila hi pripovedovati je znal kot •malokateri. Ne bom re-ke>. da je br!o vs res. kar j»' po-vetlal. Itlrijski nbtlarji so nitmreč imeli we!o bujno <lomišljij«, tod^ govorili so tako jirepričevalno. da si jim mK>nd verjeti.
Idrijska "jama" ima 13 nadstropij oziroma «*taž. Najnižja je bila trinajsta, .nad tisot*- čevljev trUboko. Pet ali šest elevatrov je vinlilo s -površine do dna. Eleva-trom .»o rekli	t<u- bili za
blago in lju*li. V vsaki "šali" je bilo prestorii za dva vdcička — "hunta" — ali pa za devet o^eb. Nad "salo" je bilo debelo jekleno pero. in kadar se j,- vrv utrgala, je pero sprožilo dve močni sekiri, ki .sta se zasekali v dva debela lesena trama ob strani navpičnega brezna, po katerem je vodila 'šala* doli in jro: i Kakorhitro j >• rudar stopil v "sa'Io". se je postavil na prste. To jim je bilo že prirojeno. Stoja na peti je bila smrt none-vama.
— Nekoč sem wizard z nekim mladim inženirjem — mi je prijH«-vedovttfl ?>tari Tratnik — tako iv-p fant je bil. da so vse idrijoke zja-h^ bezljale zji njim. Zamišljeno je gledal in nič ni govoril, pa tu-ili če bi govori!, -lii jra ne razumel, ker se.m že precej pozabil vse. kar sein se -bil nemškega nava lil pri soldatih. Kar nekam <la!eč .->e je oziral in nič ni porasjtal. kar se godi okoli nje<:a. Saj vi.š. mlad Hovek. če «ra p«»š!jej-.» v jamo. Za jrori in za doli je daja! z zvoncem zanmenja <la je m»>"r:iista Ha beta vsega zbegal. Rečeno je bilo. da bo nekaj oner'rl. pa <ni nif- meri!. Samo črnino je jrle!a>l. Le verjemi mi.da so mu šle tbabe o glavi. Ko sva seipetič ali šestič spuščala proti dnu. je naenkrat tro»knilo nad nama. — "Sada" se je utrgala — mi je hitreje šinilo skozi možgane. nego-je padala "šala". Sekiri se nista bili zasadili. am]>ak .sta' le zdrsnili ob tramu. Zamižal sem in nič ne vom. kako <lo!go je trajalo. predno sem pogU^lal. Sključen snu bil. toda še vedno sem stal na prstih, ko so mi tovariši posvetili v fit)raz. Pa knap se hitro znajde. Nehote sem se obrnil in zagledal v kotu	mlsdega
inženirja. Še pis\l«nar trenutki je bil šest čevljev visok, zdaj se je p*i naenkrat, v "bergtnande'-ca" h-premenil. Telo je sta'o v kotu na čevljih hi'H? nog. Z dolgima rokama je mahnil kot da bi imel nekaj leči. in tako proseče je pogleda? k»kor 'bi hotel nekaj važnega sporočiti za rfovo. Revež je stal na petah, ko se je utrgala "šala", in nogi sta se mu s tako silo zadrli v telo. tla sta mu koika skoro predrta kožo 11» rami.. . Kršemlir"-, kak o špasen je bil za pogledati ...
Brooklyn, N. Y.
Cenjenemu občinstvu v Greater
New Y<»rku in okolici se natzna-nja. da priredi Slovensko ^>eviiko rti dramatično društvo "Domovina" v nedeljo 15. aprila 1!W4 igro "Vest" v prostorih Slovenskega doma, Irving Ave., llrooklvn. N. Y.
Igrii "Vest" je aelo zjmimiva in ho polna užitka vsakemu. Pridite, da se iboste sami prepričali, kdo je nn*čnejšl:
vrst ali ljubezen do detla;
v ess t ali ljubezen <lo ž«>«ne;
ve*it ali ljubezen <lo novorojenčka :
j vest a:i Ijub-^en do bližnjega. ■ Torej vas idjudno vabim, da se udeležite te prireditve. Vem. dane bo nobenemu žal.
Nasvidenjc v nedeljo 15. aprila!
Fauci Holešek. tajnica.
Naši v Ameriki
; rojake prosimo, naj nam j i na kratko n a dopisnici '
j sporoce slovenske noviCE IZ NASELBINE.
(
i
; Primož Kogoj, biv. i tajnik Slo-
. venske dobroihi.^ie zveze v Cleve-
lamlu. o., ki je moral marca
• iLstopiti. j,*, pred glav. odborom priznal, da jr- (»oneveri! neko vsoto denarja, obljubil pa je. da po-viti * vse do centa, če mu bo le mogoče. Koliko znaša poneverjena vts-ota Ae ni znano. Ponev rbo je
vi šil z%nakiH?aiifami bolniške ^kmI-pore. Kogoj je rekel, da se je s turn naplača' za utrgano plačo. S Kogojem vred je moral pustiti staž bo tu li njegov srn dos.iph. ki je bil tajniški pomočnik.
—	Zadnji četrtek je v Chicago, 111.. Agm.s Pets.-hauer obhajala Ktix*drugo oblet:aieo svojega rojstva. Žena j i krepkega zdravja in opravlja kuhinjska de*a. čeprav je stara 102 leti. V Chicagu živi že 42 let. Imela j' osem otr»>k. trnla samo dva se živita. Dobro se spo-mrnja svojih mladih let v Avstriji. V Ameriki je mnogo rojakov z imenom Pečav r in vcTinonia so doma rz okolice Kočevja' in oil Starega trga pri Poljanah.
—	Na veliktmočno uedtljo sta se pri avtni koliziji v okolici Ilinsdai'a. lil. ubila dva rojaka; Kari' Za b k ar. star 4!» let in doma iz iBučke pri Krškem in neki Peter Mrtva k. o katerem pa nLs« znane podrobnosti.
—	Pr d nekaj dnevi .-.o bili v Milwaukee federalni detektivi, ki preiskujejo zadevo Frances Tav-čaijeve. katera je bila pred kratkim aretirana v <'hieagu in >e zdaj nahaja pod kavcijo. Detektivi, ki so se Oglasili r pisarni odvetnika Ulojcka-. s«) povedali, da ho Tav-r-ar jeva i-aročena oblastem v Cali-forniji. Tstočava^ je fi'mski direktor Pahner. ki je na£ rojak, sporočil rz Los Angelcsa, da je bil l ančni uradnik, ki je izplačal Tavčarjevi usodni ček ru $650 njegov ostbiti prijatelj in zdaj je izgubil s-Iuž^jo. Tudi Pawner je p<3stal žrtev Tavčarjeve, noče pa jwiveslati za koliko, ker "ga je sram".
Mnogo drugih v Los ^Vngelesu m v raznih drugih krajih Ameri-k: , je-prizadetih.
—	A' bolnici sv. Alo:a v 'laiulu'se nahaja že nekaj dni prl-Iji^bljena Miss Marj' Fdovioh, poznana slovenska pevka.
NAJHITREJŠE ANGLEŠKO PRIVATNO LETALO
Na sliki vidite privatno trgovsko letalo, zgrajeno v Ang-Hji. ki za more leteti a naglico 200 milj na
uro. V njem je prostora samo teat eno osebo.
Dopisu
"GIm Naroda"
KAKO JE UMRL STAYISKY?
\ .1 vohunska afera upokojena , ■ >;ovnika du Moulina je za :t« ■"itt-K. obrnila pozornost javno-^ \ i tijro smer. Toda le za tre-«'■« prav je to odkritje izredno v i Kajti srediiče zanimanja je • ".o afera sleparja Staviske-j. K ukija za preiskovanje zade-v- - je dala v zadnjih dneh pred-v i r! filme, ki so jih napravili - ti StavLskega. Ko je bila .i pri kraju, so izjavili čla-■ r .»ije, da je izključen slepar-v lomor. Filmi kažejo, da je ^fuviaky ustreljen, in sicer naj-.ze iz 1 m oddaljenosti. Svinčen-;c so mu predrle prsi in lobanjo. i*ri tem se je tudi pokazalo na-sprotstvo glede lege Staviskega trupla. Slepar ni mogel ležati na hrbtu, kakor navaja poicijsko poročilo, posebno ne, če si je sam pognal kroglo v glavo. Zato je preiskovalna komisija odredila takojšnji izkop trupla JStaviskega. Imenovani so trije zdravniki, ki bodo ;zvršili novo obdukcijo in analizo.
Nekateri hočejo tudi vedeti, da e policija že našla sleparjevega uorilca, ki ni nihče drugi kakor Siavikkega tajnik Romagnino. — Stvar ni nemogoča, toda potrjena še ni. Treba bo v tem pogledu po-•akati novih rezultatov preiskavi1.
Ker zahteva javnost vedno več •isnosti, ima parlamentarna komi-• ja, ki proučuje afero, dela čez gla\o. Vsak dan se izve kaj novega. v j novejša novica je. da si je Sta-kv močno prizadeval, da bi po-I državni dobavitelj za vojsko. Mjvitkfgft agent v tem pogledu je I levičarski poslanec Gaston II u-Ljn, sleiparja pa je zadevno podpi-a tudi general Bardi. llulin in »ardi sta že imela gotov sporazum t dobavljali ju tankov pri neki tvrdki z angleškim kapitalom. Dogovor pa le ni bil realiziran — zakaj, o tem zaenkrat še molči zgodovina.	%
v dbčllph lii "ovjnogčdfl h h 1» Tudi Ženevi, mestu Društva na-ni (ostalo prihranjeno ra«-*J zaradi Staviskega. Zadnje • ustavilo pred neko angle-:o na Place Bel Air dvajset >v. Ali se je primeril vlom : i-ševali mimoidoči. Xe,^!oma Slo je le za to, da se pre--akladnica zavoda, posebno 230. Ta predal so odprli v losti draguljarskega izve-Toda kakšno razočaranje! bil prazen in detektivi so oditi z dolgim nosom. Našli • - '••••r neke papirje, s katerimi niso dosti pomagali. Staviskv L-o\a mafija sta torej pravo-dnesla dragulje iz te ban-ve kam.
pa je preiskava dognala, je v Ženevi večkrat mudila ■ t.arjeva žena Arietta, in sicer v tukPnih časih, ko so bile v mestu francoske ministrske delegacije. "Slučaj" je nanetsel, da se je tudi sestala z njimi. Vprašanje, ali ni Staviska aktivno posegala v akcije svojega moža, se sprjčo tega kaže v čisto novi luči. Tembolj, ker jc dokazano, da je bil Stavisky' v Že-nevi samo enkrat in še takrat je i-mel nočni sestanek z nekim madžarski m bankirjem v zabavišču Molili ltouge. Zanimivo je tudi, da je Staviskv v tem varieteju srečal plesalko, ki jo je nemudoma angažiral za svoje pariško gledališče. Ob sklepanju argažinana je tekel šam panjec v potokih, kakor zdaj prihaja v kupih na dan smrad vele-sleparjeve afere.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNOLISn SLOVENE READEi BTAJ/E SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI -GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
Dnevi rimskega pakta so — srečno ali nesrečno, kdo ve — za nami. Po dnevih velikih napovedi in pričakovanj, kaj vse bi mogli trije državnik iskleniti na novi skupni konferenci v Rimu pod vodstvom Mussolini je vim, je vsekakor umestno čuti sodbo moža, ki kot Italijan, emigrant, pozna fašistov-sko politiko notranjo in zunanjo, prav dobro, ker pozna od blizu Du-ceja samega. Gaetano Salvemini je v Evropi dokaj zuana osebnost, ki je pred dvema letoma napisal ve-lezanimiv .portret Mussolini j a- diplomata na podlagi dejstev in pisanj fašistične Italije.
U Muissolinijevi diplomtski veličini in vprašanju "povratka Habs-buržanov" piše Salvemini sledeče: Avstrija je morala služiti popolni obkolitvi Jugoslavije."
V avstrijski republiki tvorijo danes katoliška duhovščina, kapitalisti in kmetski posestniki " buv-žuazni blok" naperjen proti socialno demokratski stranki, ki ima večjo moč v mestih, zlasti na Dunaju. Organizacija lleimwehra si je izposodila i»ri Mussolini je vem fašizmu nasilne metode in teatralne nastope oboroženih čet. Fašistovski agent Migliorati je v letu 1924 delil denarne podpore ne le namškini nacionalistom, nego tudi avstrijskim fašistom. Zvezo je posredoval tajnik italijanske fašistične lige v Inomostu poti tujim i^nenom "Mario". Dospelo je najmanj šest denarnih pošiljate v v vsotah 15 — 18.000 šilingov. Potrebno je bilo pač mnogo denarja za pouk in pla -čo miličnikom. J me radodarnega Maria ni bilo tu nič manj znano kakor v Budimpešti, je izpovedal A-bel v Hitlerjevem procesu (Muen-cher Post, 5. febr. 1930). Berlinski "Vorwaerts" 4. nov. 1927 izrecno potrjuje, da so Italijani o-skubovali avstrijske fašiste ne le z denarjem, nego tudi z orožjem ali bolj točno z manlicherieami, ki jih je bila Italija dobila iz zalog nekdanje avstrijske vojske.
"Deutscher Volkswirt" je tudi potrdil 5. nov. 1927. da "so bile avstrijske fašistične organizacije plače v a ne z italijanskim denarjem
Izgnanec Salvemini o Italiji in Podonavju.
in oborožene z italijanskim orožjem, i Eden posredovalcev med italijanskimi in avstrijskimi fašisti je bil ravnatelj "Štajerske družbe za elektriko" g. Rintelen. Italijanskemu glavnemu stanu, pravi dalje revija. je bila potrebna za slučaj vojne z Jugoslavijo nadzorovalna moč nad Štajersko, ker -bi z zasedbo Štajerske (kar bi naravno kršilo nevtralnost Avstrije) italijanska vojska vzeia Jugoslovanom možnost, poslužiti se železniških zvez, s katerimi bi mogli vzdrževati občevanje z zapadnim zaveznikom. Perij od ič ni list "Foglio d'Ordini", v katerem odkazuje Duce vsak teden svoj.m črnim srajcam, kaj naj
0	vsaki stvari mislijo, obklada cesto s psovkami "avstromarksizem" in zažene zmagovit krik ob vsakem
u ipehu Heimwehra. I,
Smola pa je s tem. da so razmere Italije in Avstrije zastrupljene radi vprašanja Južnega Tirola. Februarja 1928 so spravili trije poslanci to vprašanje pred dunajski parlament in zahtevali, naj se predloži Zvezi narodov. Kancler Seipel, čigar zveze z avstrijskim fašističnim gibanjem >o znane, je odklonil predlog, da naj bi se vprašanje spravilo na diplomatski tir i:i prid Zvezo narodov, izjavil pa je, da se Avstrijci moralno ne morejo odreči skrbi /a usodo svojih bratov v Južnem Tirolu. V italijanski zborf niči jt' nat > odgovoril Mussolini 3. marca, pozivajoč g. Seipla k redu, ,češ. da je Italija danes velika država. Avstrija pa le to. kar je. O-( menil je. da bo zdaj govoril z ze!o (veliko hladnokrvnostjo, brez dvo-umja in zadnjič o tem predmetu,
1	prihodnjič ne bo več govoril on, | govorila bodo dejanja. Pritožbe
nad ital:jan-.ko tiranijo v južnem , Tirolu da so smešne. Ce bi se Zveza narodov hotela vplesti v labirint takozvanih manjšin,-bi se iz njega ne izmotala več.
J Sledeči mesec, v maju, je Duce j im<1 ugodno priliko izpolniti to ;svojo grožnjo in prepustiti, da bi govorila dejanja. Ob obletirci vojne napovedi meti Italijo in Avstrija je dal italijanski konzulat v Inomostu razobesiti italijansko zastavo
v proslavo veselega dogodka. Nemški nacionalisti v mestu niso brez razloga našli, da je to dejanje netaktno, in so protestirali z burnimi manifestacijami pred konzulatom. Dva dijaka sta vdrla v hišo in odstranila zastavo. Mu-solini ni k temu dogodku zinil niti besediee, zadovoljil se je le s poročilom, da jim je pol cija zastavo odvzela in da so jo gasilci postavili zopet na svoje mesto, da ji je skazala vojaško čast četa trideset vojakov in da so se uradniki konzulata pokazali pri oknih z vzkliki: "Živela Italija!" in s fašističnim pozdravom, dočim je množica žvižgala in tulila — v dostojni razdalji. Tudi tokrat je bil top njegovih groženj sprožen v čisti zrak.
Prekmalu nato so se italijansko-avstrijske razmere zboljšale. Italijanski dnevniki so objavili 2. julija 1928 uradno vest, da je g. Seipel izjavil Miussoliniju, da je Avstrija južnotirolsko vprašanje poj-mila le kot notranje vprašanje Italije. V zameno za to ni Mussolini delal nikakih ovir mednarodnemu posojilu, ki ga je potrebovala Avstrija. Verjetno je. da se je tedaj (razvila zveza med g. Seiplom m MuSsolinijem: Ie-ta bo nadaljeval dajati na š:roko svoje podpore avstrijskim fašistom, ki bodo pozabili na južni Tirol, čini bodo potrebo-i vali denarja.
V aprilu 1929 je list "Foglio rt" . Ordini" pozdravil imenovanje, g. . Schoberja zr. kanclerja z oenjevi-j vitimi čestitkami. Pričetkom februarja 1930 je prišel g. Schober v 'K m. Podpisan je bil prijateljski I pakt meti Italijo 1er Avstrijo in 'italijanska \lada se je zavzela prispevati h graditvi vzhodne železni-ce, ki se ji je pripisovala ogromna strateška pomembnost proti Jugo-'slaviji. Ko so bili nato zastopniki Ileimwehrov pozvani, naj bi se vile-jlež li vlade v Vaugoinovem kabine tu. zlasti pa dajalec denarnih za kladuv knez Starhemberg. je priče lo groz>ti avstrijski x'epubliki po fašisteftje. Kakšno zmagoslavje ita lijanskega faš zma! [ Ali ti upi so se kmalu izkaza1 prezgodnji. Avstrijski fašisti so bi
i
li razdeljeni v dva tabora, ki sta >o medsebojno pobijala : eni so lirepe-' ueli za združitvijo z Nemčijo, drugi pa so delali za zopet no spojitev Avstrije in Ogrske pod suvereno oblastjo avstrijske (habsburške) hiše. Jeseni 1930 pa pokažejo splošne volitve, da je avstr-jska soc.-demo-kratska stranka ohranila svoje po- ' stojanke neokrnjene. Istih meščanskih skupin, ki so bile negovale fašizem, se je polotilo neugodje in septembra 1931 je prišlo na Štajerskem do smešno propadlega pu-ča. Toda notranji položaj Avstrije je ostal negotov.	|
Eno dejstvo pa je poslej gotovo: vlade Male zveze ne morejo nič več računati s solidarnostjo italijanske vlade v tem slučaju, ko bi se morale upreti povrn tvi Ilabsburžanov na Ogrsko in v Avstrijo s pomočjo "Prebujenih Madjarov" in avstrijskih fašistov.
Italijanski fašisti so od i. 1927 kar goreli v posehni ljubezni zi Hrvate Radičeve stranke, ki so biii vedno najtrdovratnejši sovražniki Italije: v trenotku. ko so se le^ti pričeli boriti za žive in mrtve za odcepitev Hrvatske, postali so Mussolini in njegovi prijatelji ljubitelji Hrvatov. Avstrija. Ogrska. Hrvatska. Slovenija so štirje bi-..*-ri krone ki jo hoče podariti IlaKs-bifržanom. Faši.vtovsko časopisje govori sistematično o Jugoslaviji kot deželi, ki ji je odločeno, da razpade v korist sosedov. Takšen j.* bil program Son i nov v času svetovne vojne, podrl pa ga je grof. Sforza I. 1920. a zopet postavil Mussolini. Značilno znamenje za to usmerjenost italijanske diplomacije smo imeli v jeseni 1929. ko je bival italijanski prestolonaslednik v Belgiji radi svoje zaroke s hčerko -belgijskega kralja in ob tej priliki nvslil. da mora obiskati bivšo avstrijsko cesarico Cito. Obisk, ki . je bil vrnjen 1. 1931. i j Mož. ki se v tej gonji za zopetno -. vzpostavitev habsburškega cesar-i stva posebno < dl kuje, je g. Cop--1 pola. (Coppola je eden najožjih so-
-	(delavcev Mussolinijevih in pub'i-
-	cistično zelo spreten razširjevalec
-	Mussolinijev li "idej"'.)
-	j Ta vzpostavitev, izvaja on. bi
-	nudila Italiji prednost, da postavi J v Podonavju jez proti slovanskem*!
i pohodu na Adrijo, zavre predrznost
-	Male zveze in končno omogoči zo-
ALI STE ZAVAROVANI
za slučaj bolezni, nezgode ali rmrti? ako še niste, tedaj vam priporočamo
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI,
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnic« skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00— Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
sopLsja ter onega v starem in novem svetu, ki je plačano od vrstice. Re-izultat Mussolinijevih improvizacij | je običajno enak ničli. A po vsakem neuspehu ustvari Duce^s svojo buj-jno časnikarsko domišljijo novo improvizacijo in jo požene v svet z namenom, da bi prejšnjo pozabili. Illoče li torej Mussolini prijateljstvo med povsem konsolulyrno Ito-munijo iti Oprt-sko. .Tngo«Hav>jo in Kupijo, ali pa hoče. da se Tlesarahi-
ja vrne K.:s:jj. Dobrudža Bolgariji in Transilivanija Madjaromf Ali resni namerava razdelitev Jugosl »-vije med Bolgarijo. A\-stro-Ogi>ko in Italijo ali pa bi mu zadoščalo, da s«^ I>elgra<l odpove zavezništvu s Francijo in mu prepusti Albanijo? Ali je pretehta! posledice no povratku 11;-bsburžanov na pre-j'.-tol av-»tro-ogrsko-hrvaške vladavine s rid mil joni prebivalcev in s f«»-žščem proti Trstu' Xa ta vpraš.i-| nja bi verjetno mlgovoril z več -i!i manj doneč-imi frazami o nebe.-ki ; hazard n i igri. ki stavi vsakega političnega genija v preiskušnjo. in o lepoti nevarnega življenja sredi talke premembe prilik izzvairh in »s-jetih. Tod i zelo dvomljivo je. če skoki "nevarnega življenja" prija-• jo organizmu velikega modernega .naroda, in politika, spočeta od Du-|<eja kit **liazardiia igra", se le ,prečesto izprevrže v borno politiko j "biufa".
LJUDJE SE ČUTIJO MLAJŠE
Angleški znanstvenik prof. dr. Ilall ugotavlja, da se je pojmovanje starosti v zadnjih .sto letih temeljito spremenilo. Goethejev Faust je štel kakšnih 55 let, ko je sklenil pogodbo s hudičem, da bi ga rešil neznosnega bremena starosti in ga napravil za 150 let mlajšeg«. Tudi Tolstoj govori v "Ani Kare-nini" o petdesetletnem "starcu", ki ga pa ne smatra več za po-etono ostarelega. Danes pa se čuti človek s 55 leti. ki se krepi s športom, v najboljših letih. Še šestdeset let ni ter pet in šestdeset let ni možje delajo danes vrsto v uradih in stoje krepko na tenisču. ' Pojmovanje starosti pa j-e je spremenilo zlasti v ženskih vrstah. Se Balzac se je moral boriti za tridesetletno žensko, ki so jo smatrali v njegovem času že za prezrelo. V takšni starostni dobi >e je morala oblačiti že kot matrona in njenega življenja je bilo približno konec. Danes je to že vse drugače. Človeštvo je šlo skozi šolo športnega u-dejstvovanja in je ženski odprlo pot v javno življenje, obenem pa se jc že pr.*eej osvobodilo bedastih predsodkov in sramežIivo>tj. ki so v prejšnjir desetletjih imele tako veliko vlogo.
Ali ste uničeni
vslt-d slabili živcev—potutite nslaVeli In utrujeni—napol zmožni. .Ako je tak<>. tedaj tu imate izvrstno toniko za bolj-fc<» bodočnost.
le ime TON! K K, ki jo je zdravnik *pe-cijaJist pripravil in se prodaja v vseh •ekarnah. MT.A-TONE je zmes toniko n nadomesti!, ki ojaoaio orgajie. prenavlja življenje in ent-rifijo. Vi lažje jeste— bolj spite. M< ^ki in ženske tisočim je bilo pomaga no. Dovolj za trideset dni zdravljenja za en dolar — nabavite fl •ravepa — jamfeno.
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor g« koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7.
IV Italijo lista ne pošiljamo.
Tako
okrogle in čvrste in
polno nabasane
Luckies so vedno prijazne vašemu grlu
Luckies so vedno v vseh ozlrih prijazne	tako čvrsta, tako polno nabasana — brez
vašemu grlu. Kajti vsaka Lucky je napra-	zrahljanih koncev. Zato se Luckies dobro
vljena iz izbranega zrelega, milega Tur-	vzdrze — nimajo nerodnega nagnenja, da
škega in domaČega tobaka — in samo	bi se posušile, važna točka za vsakega
čisti srednji listi — ti imajo boljši okus.	kadilca. Luckies so vedno v vseh ozirih
Potem, "It's toasted" — za zaščito grla.	prijazne vašemu grlu. In vsaka Lucky je napravljena tako okrogla,
"It's toasted"
^ Luckies so vedno prijazne vašemu grlu
NE gornji Usti—ti 9» nerasnri—t*
;-;-;——-"ZL_
Imajo boljši okus
NE .pBil« ji Ifatft-1 mm wlmkii-
hrmpmwt te jmUmJ/
Samo Srednji Listi—ti so Najmilejsi Listi
pnt zgardlti stari steber monarhi-stiene misli, soeiahiega reda in politike v naši vznemirjeni Evropi, ki poka in razpada v anarhiji demokracije in v socialističnem ra:<-k roj 11.
V Angl ji poveličuje to politiko ča-opisje lorda Rothermerja, v Franciji pa ima podporo monarhl-stov in nacionalistov, ki so ohranili še vedno dokaj vpliva v '*kari-jeri". Xi<- izrednega ne bi bilo. i*-e hi končno tiuli votlitelje zunanje francoske politike pritegnil k «e-bi. kolikor sc tiče ta program Avstrije in Obiske, v goljufivem upanju, tla bi vzpostavitev Ilabsbnr-žanov preprečila združitev Avstrije z Nemčijo in da bi mogla habsburška Avstro-Ogrska francoski dipl >-mae'ji sluz'ti za zaveznico proti Italiji in Nemčiji.
Težko je ugotovili, knj pričakuje Mussolini od teh spletk, ki se v n-radnih razgovorih imenujejo •"elementi konstruktivne politike". Dejansko zas'eduje le dva smotra: prvi in najvažnejši je. da se o njem govor:. drugi v tem. cla ^preprečuje krista'izae'jo v evropskem po-jložaju". k :kor to če 4."» ponavljajo razlagalci Mussolini je ve zunanje politike, ter v tem. da ostane Evropa v trajni negotovosti, kar Du-eeju pom"re prej ali slej vloviti tu j pa tam. kjerkoli že, kak uspeh, j Musoliiv.jeva politika je politika improvizac j brez točnih eiljev. — j V<^ka improvizacija lahko pričakuje sijajne rezultate in jih tudi z ^ vso gotovostjo pričakuje po obvez-■n"h slavo pevih italijanskega ča-
SVEČANOSTI V EGIPTU
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiii koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam iamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je jpotovanje udobno in
hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. •
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje-nja, potne liste, vizeje Hi sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedr zavija ni naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pilite torej takoj za brezplačna navodila in eaaotavlja-mn Vam, da boste poceni in udobno" potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
JUBILEJ LAŠKEGA KRAUA! PRISILNA VOJAŠKA SLUŽBA
Rim, Italija, 10. aprila. — Ministrski predsednik Mussolini je rHm-es pode-il v iruenu vlade kra-
NA KITAJSKEM
SMRT PODGUHtOTlNO
Aix-en-Provence, Francija, 10.
aprila. — V torek je bila z gitillo-
jtino odsekana glavas nas tngrt pred	, uitrm. v-mu« mu- tt L v + • t in -,
[mestno hišo »bivšemu odvetniku Iju Viktorju Emanuelu bronasto T	, ^l?'
i George Sarretu, ker je umoril ne- svetinjo, ker je dane« minilo pet- Tz ^^	da je bi a
[ kega moža i» neko ženo. da je do-! deset let, odkar je. kralj član. itali-'A ;r> lmninci Ki;tn-'>1 •bil oijihOvo (zavarovalnino.	! janske anma-de.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Ulena privihra vojaška služba. Wi liiu-iki oil do 4">. leta boilo morali dva mesee.i' vežbati v o-rožju.
Povesti in Romani

Pogled na skupino nr.l«»h*/.ene»»v .medaiitskih >ve«*ainv>li na jo
in jrledaleev o priliki velikih moha-a/nik Uairai!:i v Kairu. 11 lt :: *r.
I
ESVILJEViOl
STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJE
Na nuH*tM-iu pitju £ |iLit-i ii-ti i tu i pregibi ............7.r»0
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
l>ra\*ka Banovina............30
Ljubljanske in mariborske oiilas(i .....................
Pohorje, liozjak .............
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
. .40
VKI.I K ! MAM .
.........40
..........15
NOVA EVROPA
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Ari/ona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mis^ppi, Washington, W.vom!ng .............'+z>
JNIiuois, I'l'tinsylvaiiia. Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virg?nia, Ohio, Nov York, Virginia .............40
Naročilom if prilciiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poAtn- znamke po 1 aH 2 centa. ('e pa^ljrtf sof-nitio. rekomajidi-rajti' pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Street New York, N. Y.
Poziv!
Isdajsnjo lista je t xv«xi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki »o radi tla-bih razmer tako prizadeti. da so naa naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
KRVAVI DEŽ
Iz jrnrujei-aUkih al|»>!;ilt krajev (»'»rt ; t -I i le dni i) velikem .sTra-se j - I• i:I pra/novernetra j ljudstva /.*i rad i jmjava krvavega ! I ž j a in ««eio krvavega siiejra. l*o-u>'t«n; ljudje imeli veliko dela. preden v;, prestrašeno ljudstvo prepričali, da irre za povsem preproste pojave, kakšnih po/.namo mno-ro iz z». dovine elove^tva in ki jim je vzrok večinoma pesek »z daljnih pn.seav ali neke vrste aljre. Takšni pojav: prav nir ne škodijo ill n \<da š.' manj napovedujejo rn-sreee. kakor mislijo babjeverni ljudi.
V tem primeru je šlo nedvomno /.i pesek, ki Lra je vihar v Sahari dvignil v zrak in ^a v oblaku prenesel v Italijo, kjer so se pešeena zrna primešala deževnim ka]dja;n in padla na tla. 1'e.sek je r<leekaste barve in tako se pojasnil j nje tudi liarva dežja. Takšna romanja velikih in;:s peska na adljave limono sfoiin kilometrov niso nie puse'one-•jra. >.aj vemo za primere, da je prah in penel iz vulkanov na Sundskih otokih v ofrruniiiih oblakih prispel e *io do Kvrope in pov/.roval Ui k:a-in*. krvavo nltvc zarje.
Wredko nu>tane krvavi dež in
• • ■ "" ■ !:rvavi >ne'_r poti vplivmu ma;'-: en«.stanV-nih a:«r. ki vsc-!► (.;eji, poje-^ ra-tliiiske^a zelenila š neko i"il<* -ilo. Krvavo rdeeo har-daj- jo v.'di. ki jo p<»tem zrae'ii vrtine: \ pr-. nt -ejo dru?mi. tuli neke Uia'e. I.!. -.■ voilne holhe. \ p'»ame/.n*ii prime:- h se je 74.ro->. <i.i mi ve.jki roj; e.-bcl ali me-
: » >ia j "\- iu p >letu izločevali
. » , ■. . .
a. !!.••. j. <t za nekoliko s-?-
1;	i;, ■ k<- m 1 "krvavi
ki 1 na s krvjo seveda . to tako nie opraviti.
I Zanimivejše, a veliko bolj re 1-|ke so neke druge vrste "dežja", ki j se pojavljajo veasi med hudimi, vr-i tiiiea-i imi vinarji. Lansko ieto je
•	Florido n. pr. obiskal divji torjia-• !o. Medtem ko so .'.besnele zraeile
; »nase krenile na morje, je neki far-!mar \ee sto milj d:dee sedel preil !>vojo hišo. Hipoma je treščila na ; njeirovo ^lavo prazna konservna škatla in 11a streho ter okoli nje^a iso zabeli padali vsakovrstni jvretl-meii. jajene lupine, deske, žeblji.' kcšei lesa itd. Podoben "dež'* so 'opazovali ob istem časti tudi v mnogih drujrih krajih. A to ni bil im-ben čudež — kajti tedaj bi bile j konservue škatle v »a j polne — te:n-|\ee tornado je bil v Floridi dvijrnil , v-akovr-slne lahke predmete v zrak i in jih odložil nekje v veliki daljavi > spet na zemljo. Nekaj podobnega se je zgodilo na dveh. treh krajih j oii holandski c.bali. na Frij»ijsl;em
•	in v Severni Anjrliji.
.Med hudim viharjem so za eel c I neko«"- na tla deževati eelo ribi1, [prave ribe, v Indiji pa žabe.
Tu pa tam se je zgodilo, da so južnoameriških viharji prinesli čez Oeean velike roje metuljev, v zrnih i toč«* s. 1 našli ek-otične komarje itd. K takšnim čudežem iz neba in zraka spada tudi zadnji krvavi dež v . <«ornji Italiji.
ženska z upadlim, temnim obrazom, ki res spominja na mrtvaško glavo. Sprva je tajila, da bi imela .s po-kojnieo kdaj sploh kaj opravka. Potem pa je počasi priznala,- da ima njeno smrt na čuden način na vesti. Obiskala jo je in ji dopovedovala. dokler ne najde duše njenega pokojnega moža odrešenja. Xeke noči se je ciganka preOhlekla v "strah ' in je stopila v vdovino spalnico. Vdova se je zbudila, za-gledala prikazen, se skušala dvigniti in padia mrtva nazaj. Xato je ciganka pograbila nekaj kosov njenega dragocenega lišpa in izginibi. Končno je priznala, da je na sli-čen način spravila že tri ženske na oni svet....
CIGANKA Z MRTVAŠKO GLAVO
V neki hiši na madridski periferiji so našli pred kratkim vdovo po znanem politiku. «ro. Belconr-jevo. mrtvo v njeni postelji. Zdravnik je ugotovil srčno ^a]). Pokopali -ij jo in stvar bi bila s tem urejena. da ni neka soseda povedala, da je bila pokojnica v zadnjem času zelo nervozna in da se je cesto pritoževala nad «eko "ciganko z mrtvaško glavo", ki jo stalno zasleduje.
Soseda je natančneje opisala to ciganko, za kater«* so se začele oblasti zanimati. Te dni so jo izsledile. Je to visoka i 11 zelo mršava
NEMIRI V MEXICO CITY
< Mexico City, Mehika, 10. aprila- — Xa .glnvni ulici tiikajšaije-metrta sta se dane.s spopadli ,dve s.kutppni narodne revolueijo-narodne st.ranke. Policija je« a^eti-;rala 32 aseb. Pet ranjencev so o«I-i vedli v (bolnišnico.
PRODA SE
]>o jako ugodni ceni iz proste r«»-ke veliko. k"po arondirano posestvo ohstojeee iz velike trgovske hiše. novo zidanih gotspodarsikih poslopij, njiv. travnikov -in vino-grada v lepe ni kraju blizu Rogaške Slatine, Štajersko. Pri gospodarstvu je hlev za 10 glav živine, vinska trgovina, dolgo let obsto jejč-a trgovina z mešanim blagom in sirarna. Cena vf*eh ubjektov 500,000 Din. 'Lahko bi se "k: temu posestvu pi-iženil ;kak poštni, (največ do f>0 let star rojak, ki bi imel vssaj 250.000 premoženja ter omogočil, da bi sedanja poseislmica, vdova srednjih 1-et, brez otrok, laihko izplačala dedičem volilai po svojem umrlem možu.	• •
Ponud be iua :	'
"G las Naroda", 2X6 W. 18. St., New York, N. Y.,
pod šifro: "Pozna sreča".
LETALO, KI JE OBENEM TUDI PADALO
Agitator (Kersnik) brog. ______________.80
Andrej Hofer ____________________________________56
Beneška vedeževalks _____________________
Belgrajslti biser---------------------------35
Beli mecesen ________________________________40
Bel« noči, mali junak__________________.60
Božično darovi ______________„„.,„.,,.___.S5
Božja pot na Bleda ............________________.80
Božja pot na Šmarni gori _______________Jgfl
Cankar:
Grešnik Lenard, broš. ______________70
Mimo življenja ..............—..........80
Moj« življenje ......................75
Romantične duše __________________.60
Balkansko-Tarškn vojska ................80
BalkansK^ vojska, s slikami .........25
Boj in zmaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvode ______....60
Burska vojska ______________________________40
Beatin dnevnik ______________________________60
iCarovnica .....................__________________JS5
[ Cvetina Borograjska ..................—45
Cvetke ..................................................55
Čebelica _____________________________________________.25
Črtice iz življenja na kmetih -----JS
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MilOiu-iki __________________„...60
j Dekle Eliza ........................................40
Dalmatinske povesti ...______________________35
Dolga roka............................................50
Do Ohrida in Bitolja ........................70
Doli z orožjem .............................JS0
Dve sliki: — Njiva; Starka
_______(Meško) ____________________________________.60
Devica Orleanska ..............................50
' Duhovni boj _____________________________________50
Dedek je pravil; Marinka in fikra-
teljtki ____________________________„....48
Elizabeta ........................................«35
Fabijola ali rekev v Katakombah_____45
Fran Baron Trenk________________________-35
Filozofska zgodba .............................60
Fra Diavolo ___________________________________50
Goispodariea sveta _____________________-40
Gostilne v stari Ljubljani _______________60
Grška Mitologija__________________________1.—
Gusarji —.....---------------------------------75
Gusar v oblakih _____________________________.80
Hadži Mura* (Tolstoj) _____________40
Hektorjev meč ___________________________.50
Iledvika ___________________________________________.40
Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75
Helena ( Kmetova > _______________________.40
Hudo Brezdno (11. «».) —-------.35
Humorske. Groteske in Satire ,
vezano -----—.........................80
broSlrano________________________..60
Izlet K. Broučka .............................1.20
Izbrani spisi dr. IL Dolenca ..........-60
Tz tajnosti prirode ______________________50
Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mentiajer: 2 zvezka .......________________________.....1.50
Igračke, broširano .—_______________________.80
Igrale« ------------------------------,75
Jagnje...............—...........................30
Janko in Metka (za otroke) .......—30
Jernač Zmagovač, Med plazovi ....—50
Jutri (Strug) trdo ves ________________.75
broš. ____________________________________60
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih _________...______________10._
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano _______________________________ .75
Juan iMserija (Povesti lz Španskega življenja__________________________Bi
Ijov na ženo (roman) .......................80 <
Lucifer ............................................1.— i
Marjetica ____________________________50
Materina žrtev .............................50
Moje življenje ______________________-...-75
Mali Lord .......................................30.
Miljonar brez denarja___________________.75 ■
Maron, krščanski deček iz Libanona ............................................25 ;
Mladih zanikernežov lastni živo-
topls __________________________________.75
......................-..50
...........................4o:
...........................35'
_________________________70
..........................50
.......25 i
študent naj bo. V. zv. _________
Sveta Notburga ........................
Spisje, male izvesti _________________
Stezoslrdec...............................
Šopek Samot arke ...................
Sveta noč ..............................
Svetlobe in »ence ....................
Slike (Me.ško) ...............
Spake, humoreska, trda vi
________35
...........30
__________.35
...........30
________l.iO
..........68
.....-.„.90
Pred kratkim so se vršili v bližini Chieajra poskusi z nore vfcste zrakoplovom, ki inna kri/lo v obliki dežnika. V slučaju nesreče služi krilo foot parašut. Tjetalo more leteti z naglieo 135 milj na uiro.
Kako se sem jaz tikal
(AleSovec) I. zvezek________........60
Kako sem se jaz likal
(AleSovec) n. sv. _______________6«
Kako sem se laz likal
(AleSovec( III. zvezek Korejska brata, povest la mlsljonov
▼ Koreji_____________________.30
Krvna osveta______________30
Kmečki pnnt -(Senoa) _________-«.—.68
Kuhipja pri kraljici gosji aožiel .-58
Kaj se je Maricaru sanjalo___J2S
KazakI --------------------------M
Križcv pot patra Kupljenlka___.78
Kaj se je izmislil dr. Oks___.45
Levstikovi zbrani spisi
L i?. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance.' balade ta
legende; Tolmač (Levatik _70
5. sv. Slika Levstika is njegove
kritike in polemike__________70
Ljubljanske slike, HlSnl lastnik, Trgovec, Kupčijskl straSnlk, Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca,
DaboTuik, Itd,_____________
Mlinarjev Janez
Musolino ...»..........
Mrtvi Gosfač ____
Mali Klatež ..'„...
Mesija ................
Malenkosti (ivao Alhrechtj Mladim srcem. Zbirka povesti za
sloveosktt inladiuo __________________________25
Misterija, roman.............................. 1.—
Možje ................................................ 1.50
Na različnih potih .............................40
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki izmira ..........................„..—40
Naša vas, 11. del, 9 povesti...............90
Nova Erotika, trdo vez .....................70
Naša leta, trda vez .............................70
broširana ___________________________________50
Na Indijskih otokih.............................56
Naši ljudje ..."..........................................40
Nekaj iz ruske zgodovina...................35
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvge-
gn slovenskega polka....................1.50
Ob 50 letnici Ur. Janeza E. Kreka ...25
Onkraj pragozda...............................80
Odkritje Amerike, trdo vezano .........60
meliko vezaea ...............................50
Praprečanove zgodbe..........................35
Pasti in zanki .....................................25
Pater Kajetan....................................1.—
Pingvinslci otok................................G0
Povest o sedmih obešenih................50
Pravica kladiva ..................................50
Pribirki iz Roia (Albrecht) .............25
Pariški zlatar .......................................33
Prihajač, povest .................................60
'ožigalec...........................................Jt5
Povesti, pesmi v proicf ( Baudelaire)
trdo vezano ..................................1.—
Po strani klobuk ...........................-50
Plat Kvona _____________________________________„-40
Pri stricu ___________________________________________00
Prst božji .......................................30
Patria, povest iz irske junaške dobe ____________________________________________.30
Prva ljubezen ...................................50
Po gorah in dolinab ...........................80
Pol litra vipavca _______________________________60
Poslednji Mehikanec ...........................30
Pravljice H. Majar .............................30
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25
Prigodbe čebelice Alaje, trda vez 1.—
Ptice selivke, trda vez.........................75
Pred nevihto ......................................35
Popotniki ........-.................................60
Pozuava Boga ______________________________30
Pirhl ...................................................30
Povodenj . ___________—______________________30
Praški judek ...................-...................25
Prisega Huronskega glavarja ........30
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1. zvezek ...........................___...40
2. zvezek --------------------------------46
Prvič med Indijanci_____________________________31
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev -------------------------------------30
Robinzon ........................J____________„50
Robinzon Crusoe_________________________________.60
Revolucija na Portugalskem ........„.30
Rdeča in bela vrtnica, povest -„-...30
Rdeča megla _____________________________________70
Rdeča kokarda______________________________1.25
Seržant Diavolo. vez.	1.60
Slovenski šaljivee ____________________.40
Slovenski Robinzon, trd. vez.____________75
Stric Tomova koča „....___________....—58
Sueški invalid_________________________35
Skozi širno Indijo ____________________50
Sanjska knjiga, mala________________60
Sanjska knjiga, velika______.90
Sanjska knjiga. (Arabska) _______1.50
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljca, 1814—1918 _________________1.25
Srrdozimct, trd. ve*. __________________60
broŠL_______________________40
Mranote vojne ----------------------50
Stlrl smrti, 4. __________________________35
Smrt pred hUo--------------65
Stanley t Afriki _______________________.50
Spomin znanega potovalen______1.50
ŠtritaTjeva AnthoI«gft$», broi _________80
Sisto Šesto, povest iz Abrni-ev___...JI
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........„..„— ---------T ....... ,yf
SHAKESPEARE V A DELA:
Machbet, trJo vez. ............................90
broSimno __________________________________
Olhelo...............................................„76
Sen li</esne noči .......................„7?
Slovenski pisatelji 13. z\.:
Potresna povest, Moravske slike, Vojtoda 1'ero i IVriea, Črtice .............................................2.50
Tigrovi zobje.................................„1.—
Tik z» ironto .....................................78
Tatič, ( Bevk). trd. vez. .....................75
fri indijanske povesti .......................30
Tunel, S(m*. rom»n ............................1.20
Trenutki oddilia ...............................Ji'1
Turki pred I >u najem .........................iitj
Tri legende o razpelu, trd. vez.....65
Tisoč in ena noč:
1.	zveivk .................................1.30
II.	zvezek...............................„1.40
III.	zvezek..................................1.50
3	KNJIGE SKUPAJ ...............3.75
Tisoč in ena noč (liai>e)
vez. mala Izdaja .......................1,—
Lgrabljeni milijonar ................ I.*!0
V	krempljih inkvizicije ................l.l'.O
V	robstvu (llntičlči ______________________1.25
V	gorskem zakotju ...........................35
V	oklopnjaku okrog sveta:
3. del ........................................
2.	del ...........................................SJJ
OliA SKUPAJ ......................1.GU
4
Velikh inkvizitor......................1.—
Vera (Waldova), hroš.......S5
Vojska n» Balkanu, s slikami .........25
Vrtnar, (Rnbindranath Tagore),
trdo vezano .75 broširano ...................................G0
Volk spokorniii in dru^e povesti....1.— trdo vezano ...............................1.25
Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35
V	pust i v je šla, III. zv......................35
Valentin Vodnika izbrani spisi .....30
Vodnik svojemu narodu ...-.................25
Vodnikova pratika I. 1927 ...............58
Vodnikova pratika 3. 1928 ...............50
Vodniki in preporoki ......................„.60
Zmisel smrti ......................................60
Zadnjo dnevi nesrečnega kralja .......
Za kruhom, i»ovest ..........................35
Zadnja kmečka vojska ______..._.....75
Zadnja pravda, vez......-...................70
Zmaj iz Bosne ...............79
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ............1.50
Zlatokopi ..........................._________20
Ženini naše Koprnele __________________43
Zmote in konec gdč. Pavle_______.45
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del ____________________________*________40
II. del _________________________40
Znamenje štirih (Doyle) _____-______30
Zgodovinske anekdote .....................30
Z ognjem in mečem...............S.—•
Zločin in kazen:
I. In II. zvezek ................—....I.-4
Zgodbe Napoleonovega huzarja______60
vezana ................—...________________88
Zgodbe zdravnika Muznika__________70
Zlati pan ta r_________________„..JI
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ——.S3
2.	zv. Hudo brezdno ________________—„.33
3.	z v. Vesele povesti _________________35
4.	zv. Povesti in slike______________-31
5.	xv. Student naj bo. — NrA vsak-.
danil kruh____________________Ji
SPISI ZA MLADiNO
(GANGL)
3.	zv. trdo vezauo. Vsebuje 12 povesti _____________________________________________.5Q
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S. ik>-vestl .....................................-............50
5.	zv. trdo vezauo. Vlnslil brat ________J»tt
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje -tO po-
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY . 216 vWeat J 8th Street. New York
Dr. CH. WE1DLER:
KROTILEC KAC
Beneški trgovec. Igrokas. ▼ 5. dejanj .M
t'yran de Bergerae. Herlcna komedija v petih dejanjih. Trdo Tesano ------1-----------1.7t

Bdela, drama v 4. dej........,....
z morja, 5. dej. ________
Lokalna železnici, 3. dej. _____
Marta, Semenj - Kiciimondc, 4. dejaujM __________________________________31
Ob vojaki. I k roka x v fctlrih slikah ____.30
Tončkove »a j ne na MiklavSev veter, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ___________________________________M
R. (J. K. Drama r 3. dejanjih 9
predigro, (Čai*ek). vez. ---------------43
Kevizor. 5. dejanj. tr£» vezana .......75
Za Urii in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih -------------------------------------
Ljudski oder:
4.	TV. Tihotapec. 5. dajanj __________.64
5.	iv. r« 13 letih. 4. dejanja...........6«
Zbirka ljudskih iijer:
3. snopič. .Mlin pod zemljo, Sv.
Nria. Saiii*	______________ _______ Ali
V A 2 N O ZA NAROČNIKE
64.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
NENAVADEN ROPARSKI UMOR
Neža, Sanje .............—___________
13.	snopič. VestalUa. Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................3f
14.	snopič. Sv. Ito&tjan, Junaška delili m.	^petev ............JK
15.	snopič. Turki pr»»d Dunajem. Fabjola in Neia .............................
20. cmoplC. Sv. 4ast; Ljubezen Marijinega otroka----- -----------34
KNJIGARNA
GLAS NARODA
216 W. 18th Street New York, N. Y.
*«

Čini so ji sporočili, da bi rada govorila z I	V-
njo policijska straža, je sestra Genovefa ta-| Kam je bil krenil razjarjeni Picard iz Sal-ko j naročila odpreti vrata. V naslednjem j petriere!
hipu se je pojavila pri vratili v bolnico. Za y y zadnjem pogovoru s policijskim ravnateljem je Picard zvedel, da ravnajo z vitezom tako kakor s častniki jetniške straže, samo -s to razliko, da je moral sedeti v zaklenjeni sobi in hoditi spat ob določeni uri.
Odkar je bil grof de Liniercs imenovan za policijskega ravnatelja, ga je Picard že dva-kiat spremljal v Bastillo.
In ta čas, ko jc njegov gospod govoril z ravnateljem kaznilnice, so jc Picard izpre-hajal po dvorišču in po hodnikih. Pazniki so mu izkazovali vse spoštovanje, ki gre služabniku ti«k»» imenitnega gospoda. Picard ni dvomil, da se 1><> nekega dne morda moral spomniti. koti so ^a vo lili.
njo so šli zdravnik, Marjana in nekaj redovnic, ki jih je bil privabil ropot.
(jore! Vedeli so še predobro, kaj pomeni prihod policijske straže. Sestri Oenovcfi se jc skrčilo srce.
;— Ah, doktore, — jc vzdihnila. — zopet odide nekaj nesrečnie.
—	Da, draga sestra. — je odgovoril zdravnik sočutno. — uboga bitja, ki jih pošljejo na Louisiano, najbrž tista, ki imajo največ grehov na vesti.
—	Ki jih je treba torej najbolj obžalovati.— je pripomnila predstojnica zroč v nebo.
Ta čas je bil bil pa postavil Alarest stražo pred vrata. Stopil je k sestri Oenovefi in se spustljivo priklonil.
Pretehtal je bil že ves načrt svojega dr-
—	Častita mati, tu je povelje, ki me je	naklepa, ko seje sinonimi, da ima samo prive-llo sem, in seznam za odhod določenih ist !>eT rJIS;L
jetnic.	j — Pet dni! — je ponavljal izprehajajoč
In pomolil je oboje predstojnici.	so 1>0 najzakotnejšem delu ulic e Saint-An-
—	< 'e dovolite, grem potrdit, prevzem je--nir, — je pripomnil, — potem bova pa primerjala ta seznam z vašimi beležkami.
toine kot človek, ki je prišel prezgodaj »m sestanek. — Pet dni.. . Potem pa, če ne pojijo vse po sreči, kdove kaj bo z nami. Imamo
Sestra (»enovefa je naenkrat preblodela. ■ eno nuiko, ki nas razjeda; kdove. ali bomo Vedno, kadar jc morala prisostvovati take-!imoli <l°volj moči, da bomo prenašali vse to. mu uradnemu obvestilu, jo je bolelo sive. j Naključje je priskočilo IMcardu na jionioč
— Zopet pojdejo nekatere sirote odtod. ;v ili!),i* ko S(' .ir najmanj nadejal, zopet izgube..nekatere možnost spokoriti se. j Kar se mu je obraz zjasnil, kakor bi 24;.i I11 z drhtečim glasom je odgovorila Male- bila navdahnila neka višja sila. Zagledal je
stil:
— Pojdite, gospod... Grem za vami.
NA ČAST PADLIM VOJAKOM.
V nedeljo 15. -aprila ob Joioih zvečer h odo zastopniki jugoslovanske in romun.ske vlade .položili svoje znsiave na Vojakov grob v cerkvi sv. Pavla v Hoboken. .X. J.
Casrtni straži, ki .ho .sestavljena iz ameriških častnikov rezerinr-ga Izbora. bo n ačelo v a l noroTnik Ilarrv A. ('onrov. .Jugoslovanskega tgeneralnega konzula* ho sprem Ijal comnnaaidvr Win. McDonald, I'. S. X. >11.. i'onuti:r kejra konzula pa major llergen C! a riti Is. Svr«":<-uost .ve bo pričela s procesijo, in^d katero bosta pela liifularma Olga Crito-Loveann in jnsro.slovan.sk i bariton 1st K»mi! I »laže vir*.
1 »ožjo službo bo opravil Rev. Frank C. AnnKtmng, rektor eer-kve sv. Pavla.
CAUFOlt.MA:
Sun FruucL»co, Jacob Ijuishin COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Safti« Wal sen hurt;, AL J. I lay u k INDIANA:
Indianaitolia, Louls Uauich ILLINOIS:
Chicago, J. Itevčič. J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicera in Illinois)
Juliet
vat
I .a Sal le, J. Kpelleb .MuM-uutalt. t"ran It Aiigustin North C h lea go, Ježe Zelene KANSAS:
Olrard. Apirs Močnik KaiiMHH City. Frank Žagar MAUYLAND: *
Kitzwlll<*r. Fr. Vodoplvec S1 eye r. J. Černe (za 1'enua.. W. Va. In Md.t MICHIGAN :
Detrnlt. Frank Stular MINNESOTA: Chltšholin, Frank Gonie Ely. J oh. J. Peokel Kvelet ta, Ix>itis Goaie fJllUrt, Louis Vessel lliltl»liiK. John Poriše Virginia. Frank Iirvaticb MONTANA :
Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NKBltAMKA:
(»maha. P. Hroderick NEW TOUK: Otmiimla. Kari Stniinha Uttle Falls, Frank Masla OIIIO:
lini l»e rt uit. Frank Troha
Cleveland. Antim I*<ubek, Otaa. Ikar-linerr, Jmtt>h lt<>sulk. Joliti Slsooik
Cirml. Anton Nu£fMle
Lorain, Louis Balant, John Kun^
Se
Wsrren. Mr«. F. Rs. har # Youngstown, Anton Ktkel)
OflUBOON:
Oreiron City. Ore.. J. Kohlnr
PKNNSYLVANIA:
AmlirhlKe, Frank JakSe Rrouehton. Anton Ipavee
•	'larblge. Anton Jerlna
•	'onemautrh. J. Bren>vee Kx|*nrt. L«uii 8npaa8« Farrel. Jarry Okorn Forest City, Math Kamin Oreensbarie. Frank Novak Jotinstovrn. John Polente Knyn. Ant. T»ulelJ I^txerne, Frank Ballacb Midway. John žust
Plftuburrt. J. Pogač«r
Presto. F. B. Pein^toar Rea«luic. J. Pwrtlrr Ki Helton. A. Uren Turtle rreek. Fr. HeWfrvr Went Newton, Jonrah Jovao
WIWVINSIN: Ml'wnnkee. West A 111«. Frank Hkofc Rhetwiyran. Lea UYi »MINO:
Roefc Sprlnr*. laah DiaflaondnUc. Joe Rolieh
to. kmtmf Jo
UPRAVA "OLAS NARODA"
Alarest je pozdravil; toda predno j<> o išel, • je ozrl presenečeno na prvega komornika grofa de Linieresa.
Pieardova pozornost je bila tisti hip po-
I •
PLAZ POVZROČIL VELIKO ŠKODO
Pojrled na del poruoemh hi« v fran eoskem iiKtttu Uoqimlbilliores pri Xiei. kjer se je vsled nalivov Utrgal \x«lik ipdaz zeunlje Id porušil polovico mesta.
sveccna samo Henriki, ki jo je našla Marjana na klopi, kamor se je bila vsa iz sebe sesedla.
(i i njene redovnice so pristopile k svoji predstojnici. Sestra Genovefa je zašepetala z drliterim glasom:
—	Ta seznam!... Oh!... S strahom pogledam vanj.
In res, komaj se je ozrla na listino, je zamolklo kliknila.
Takoj so prihteli \>i navzoči k nji. Henrika je pa stopila naprej in vprašala:
—	Gospa, zakaj 1110 pa tako gledate? fSo-spa... odgovorite, za božjo voljo vas prosim!
Toda sestra Genovefa ni imela moči, da bi bila spravila iz sebe le besedico... Njen pogled je begal nemirno z zdravnika na Hen-rikin obraz.
—	Ah, ubogo dete! — je zašepetala končno in sklenila roke, — ubogo, ubogo dete!
Tedaj je pa sinila siroti strašna misel v glavo... Razumela je, kaj pomenijo besedc-sestre Genovefe. In vsa iz sebe je kliknila:
—	Ah!... Torej sem obsojena/... Torej sem izgubljena !
Kar je pristopil Picard k njim in vprašal tiho:
—	Gospa, ali je res, da. . že?
Sestra Genovefa 111 o lgovorila. Razgrnila je listino pred Pieardovimi očmi in 11111 pokazala s prstom na ime v seznamu.
Pi«-ard jt' zadržal krik, ki mu j«- silil iz grla.	*
Henriki je vso zaplesalo pred očmi. Prenesli so jo napol onesvoščeno na klop in 11a vse načine tolažili.
Sestra Genovefa ni mogla ver prenesti pogleda na strašno trpljenje, ki je bilo tako kruto zadelo nesrečno žrtev usodne pomote; komaj je še zadrževale soize.
—	Ah, ubogo dekle! — je dejala, zroč sočutno na nesrečnieo, ki je vpričo nje omago-vala pod težo nesreče.
Kar se je nepremično stoječi Pieard vzravnal.
I11 v navalu silne jeze nu policijskega ravnatelja, ki je bil kriv vsega, kar se je godilo, je začel nervozno lioditi po dvorišču in preklinjati.
—	Ali!... Moj premeteni jrospod me j.1 opeharil! — je kričal ves iz sehe. — Sramotno mi je odtegnil svoje zaupanje. Ah! To 111» bo drago plačal... Da, plačal mi 1m»!
In drhteč od jeze je planil k vratom, srdito se je ozrl na policijske biriče, ki so ga j začudeno gledali, in že je zaloputnil za seboj vratu.
bil namreč jetniškega paznika liumiguaea.
Napravil je kolikor mogoče sla lek obraz ni ga vprašal:
—	No, kaj pa to pomeni . Kar meni nič tebi nič jo hočete popihati skozi zadnja vrata? Gromska strela, dečko, vi imate pa res pasjo srečo, da lahko hodite takole na iz-preliod; poznani mnoge, ki bi vas prav radi j »osnemali.
—	Pasja noga. — se je zasmejal Runii-gnae, — če bi bila to samo številka dvesto petnajst.
—	Številka dvesto petnajst!.. . Kaj je to?
—	To je zdaj edino ime viteza de Yau-dreva. — je odgovoril paznik i 11 s«- porogljivo odkril.
Pieard je zadrhtel. — pa se je takoj premagal in nesmehnil. Skomignil je z rameni, rekoč:
—	Ta ubogi vitez gotovo zelo trpi v ječi.
—	To 1111 lahko verjamete.
—	Oh, nesrečnež!
I11 brž se je popravil, da bi paznik ne opazil njegove razburjenosti:
—	Sicer je pa dobil samo to. kar je zaslužil.. . Mislite, da njegov stric, ta dobri grof de Linieres. ni ravnal prav. ko ga je dal za-preti ?
Zdaj je bil 11a vrsti paznik, da 1 >i ga Pi-cardove besede osupnile. Picard je bil res podoben človeku, ki je trdno prepričan o tem kar govori.
—	Torej je zagrešil težak zločin?
—	Grozen, strašen zločin, dragi moj lin-inignac.
—	Bežite 110!. .. Tako lep fant. tako prijazen in dober!
—	Da, da, zagrešil je grd zločin!
—	Hm.. . hm...
(D.ilje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene to zelo zmerne.
Knjigarna Glas "Naroda"
«
KRATKA DNEVNA ZGODBA
.	1
tako <l;i je izključila nadebudnega ,pot piliva iz svoje; .srede. Lsto-1 ča*u<> .so vzeli Petru Xatlmnu del doiiodkov. 'katerimi je dotlej ra/.|>ola<ra'l. Določili .so, d-a mora i 2ti-letiiik od.jxotovati v J 11x11 o Ameriko in tam preskrbeti službo, ki «ra bo naučila realnejšega življenja. Stai»i t>o naimreč wnle^li. da je Peter v jedru dofK*ir človek, ki j« za.:f'l na kievo pot samo zaratli prigovitrjainja ljubice (?eri.nove, od kal ere .so jra /lioteli ločiti za \-.sako <-eno.
Nathan je res odpotoval v Južno Ameriko, kjer pa je o«taL sa-; 1110 nekaj dtai. Z i.sto ladjo, ki <ra 1 je o*(ij)eljala čez Oeean, p>e je vrnil natza j v K v rojx>. kjer si je skn-'. šiil ustvariti pozi e i jo kot- »provi- j zijski za.st<»j>Jiik. Toda ta kruli je bil! grenak in te ne k. Za mosideno prijateljico doliodki. ki no .11111 jih dana-alii zaritops-tva. nLs*> ziub>š<'M-li in tako .se je Xathao znašel v | dilemi. (Jerinova »ra je jela natro-vnrajti k umoru. Tri dni pred zločinom. »ta se prispetijala »kiiipim v I*ariz in ^.ta nastanila v nekem eleq-imlnem hote!\i. Xathan se je; hotel pri eaju ob petih poqioklne seznaniti z /.»n^sko. ki bi io lahko okrath-1. da bi prokrbel de«narja
svoji liubiei. Torla te priložnosti . . 1 ni naJel. Pač pa je srečni pro.sipo \
Jler'.etovo, ki je plesala ž njim in, se je dojrovodila za poznejši st-sta-' nek. St> tisti večer .sla našl.-< v najetem stanovanju, kamor sta i f*riišla ]H>znej" še dvakrat. Pri tretjem sesta»nkn je Xathan i»rvršrl' svoj nakle-p. Zaklal je Herelovo, jo oropal in zbežal s plenom k svoji ljubic-i. ki 111.11 je grozila, tla <ra bo v nasprotnem primeril zapustila. "Malou" je bila tako j>ohlepna iu» tlrajrulje. da si je še na večeri po zločinu obesila niakit. ki era je Na t lian uplenil svoji žrtvi. Po
V Parizu f>o ila;di pred kratkim v kopalni kadi umorjeno gospa HereJovo, ženo preniožne-ya trgovca. Zločinee j<» je umoril v najetem stanovanju, kjer je imel ž njo lju'baUni šesta 11» k, in jo j<' po umoru oropal. Imel je .poleg tega dovolj drznosti, da je po zločinu šel v njeno stanovanje, kjer je tt-kradel njen drajrooen kožrdiovi-nasti plašč iin ga odnesM s seboj.
ilvljub temu je imela policija mnogo dela, preden je pojasnila dogodek. Morilec je bil aiameč do. volj previden, da je zabrisal vse sledove za s 4>oj. XilnV ga ni videl iti nihče ni mogel dati o njem pr»tre-bnih podatkov. Morda bi mu *trimr:udna »policija nikoli ne yn-i-sla na sled, tla .-«e ni našel v stanovanju llerelove dnevnik, v kate-wni stalo opazke, ki so jK>liciji poma'gale izslediti zk»činea.
fiospa Ilerelova je namreč živela 'burno razgibano življenje. Ker je imela denarja in vsega drugega v izobilju, m' j-L- k ret alfi v vrie-li mogočih isabaviiih družbah. Imela je toliko moških znanj, da si je zii-rpdr točne evidence zapisovala imena in sestanke v dnevnik. In prav to je pr lil o v tem primeru na 'pomoe lxxliciji.
Mori'tH* je 2<i-letni srn znanega belgijskega indnstrijea Pet-»r Xathan, ki so ga detektivi prijeti v nekem bru.^e'jskem nočnem lokali? kamor se je zatekel s s\x>jo IJti-bieo, s\x-tlolaso in modroo^o [Marijo Luizo <ierrn-ovo. inienovono Ma'ou. iXathan je bi! znan v pari-fkftm 1:1 bruseljskem svetu. Star-jii in tudi njegova babica, ki ima v Parizu veliko trgovino, so ga-izdatno podpirali. Približno perd M-stimi lmesseei pa je ukrak4 svoji babici izredno tlrapoeeno ogrlici ter jo ]>pfxlal. TJmlbiaia je rešila to »zadevo v svojem krogu, in sicor
Poleg naslova je razvidno da Idaj imate plavamo naročnine. Prva slevilka pomeni mesec, druga ilan m tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razposlali za Sovo leto 1 n ker bi želeli. da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimof da skušate na-ročnno pravočasno poravnati Pošljite io naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
< »b robu neke oaze v Sahari smo tip-tzrli, kako se na velikem odprtem pn štoru gnete v kr<»gu velika množica. Xa uho nam bije v svoji enoličnosti omamljajoče brcanje tamburina in pa kratki, vreščeči kriki. Kaj pa imajo? tvrotilec kač kaže svoje umetni je. Osem strupenih kač. osem za laket debelih, do dva metra dolgih, doraščenih hudih črnih kobr se dviga v vis. suče in tbrača v plesu. Ljubko, elegantn i, p i vendar strahotno, z napihnjenim vratom. Kača pleše.' Običajno pravimo tako, a "plesati" je veu-darle malo preveč rečeno. Prav za prav je to nekoliko romantična
zmota. Stvar je mnogo naravhejša in lopičnejša.
Pred vsakim predavanjem leže kače mirno in nemoteno v velikih, močnih usnjatih vrečah. Ko je bil krotilec s svojim tamburinom zbob-nal skupaj dovolj gledalcev, seže previdno v vrečo, jemlje kače driu go za drugo ven in jih meče na žareče sonce. Žival, ki je razsrjena. da so jo zmotili v njenem miru in senci, šine s prednjim delom takoj kvišku, da bi motilea napadla. Vznemirjena opazi okrog sebe vse ' polno ljudi ter se suče 111 vije sem in tja. Gledalci žde v gostem krogu naokolu in se sami pri .sebi iprrajo iz mislijo, da bi utegnila katera iz-fmed kač pičiti in usmrtiti katerega .njihovih svojcev.
I (fla.^l)a kač ne moti. Saj je ne slišijo. liobenj in p is«'al imata le namen. da osredotočita misli gledal-cev.	I
Vse kače imajo še strupene zobe. Xoben Arabec ne bi dal niti po. čenega groša. če bi jim brli popu I jeni. Pred vsako predstavo zgrabi glnmač eno izmed golazni — a vedno le eno. ker ostanejo druge za prihodnje predstave — za glavo in ji vpričo gledalcev iztisne strup. To hoče videti vsak Arabec, da 411 u grozljiva nevarnost draži živce. Poklic kačjega krotilca torej ni ne-navaren. Kakor mi je zatrjeval li«1-ki tunezijski zdravnik, dejansko v,-mre večina kačjih krotilcev za kačjim jiikoin.
Svoje kače hrani krotilec vsako jutro s čašico mleka in enim surovim jajcem. Ponoči jih ima v usnjeni vreči, ki jo nadvse skrbno zapre in spravi v svojem spalnem prostoru. Vsak' krotilec si nul«>vi kač sam in jih poletu s trudapolnu potrpežljivostjo kroti.
storjeenni činu se ji je Xathan iz-' povedal, ona pa se j«1 delala, kakor dii se .ni nič zgodilo.
Značilno je tudi. da sta imela lan prt d umorom Xat liaf.i in Geri-nova glasa n -prepir v katerem sta pozvala stražnika, da je napravil konec burnim .voenauu. -Ko je vsto-, pil stražnik.' sta se ravno pretepala in sicer tako učinkovito, daj Kta br'a vssi modra oil udarcev, j Pinrre Xatlu.li priznava, da je limon! <r«w;>o Ileiv'lovo rz ljubezni i do r>vnje **Malon". ki mu j-'1 deja-! la. <la .se mu uzneverila. če ji ne prinee takoj nakita ki denarja.
cTWARIJA
roman iz 'življenja
PROTESTNA DEMONSTRACIJA V WASHIN GTONU
ifc
ZA "£US NARODA" PRIREDIL: I. H. a
—	Xa to ni mogoče misliti. jro«qK)d daktor; naju oba potrebujejo doma m ze .to je dovolj ftlabo, da moram tukaj ostati. Toda tu- ! kaj je bre^>ogpojaiiii potreba, in u»pajnt d«* bom šel t> tem v A-j o eilofct- ! jo na delo. ko «e vrnem. Popolnoma se zanesem na -vas, rta bosto na- ' krm ^t«i]K>darjem \>e potrebno .sporo«" i Li ter jhn bost e pojasnili. da 1 mi nKii^ji.io za nekaj čaf« oj>r<t>1i:i.	|
I)fwa'J umakne svoje o<" i od Marije in popletla Buelivralda. J
—	O .tem morete 'biti prepričani, jrospod doktor. Toda razumljivo je. (ih priti«* vaše wlravj-:- v prvi vi*?ti .vpoštev. In ]>o tem .se morajo fmsrpodje ravitadi.
—	To bodo tudi storili in mislim, da mo bo prednico vzelo. Veste, da tkis čakajo se zelo važne nalope, katerim bi zelo rad posvetil svoje iinoei. Zaito ipri tem nekaj tednov ne igTa nikake vlo^e.
—	Še poScfono, ker ste svojo nalopo na Japonskem tako izbor-no ixvn'ili. lvako se kaj sedaj počutite?
—	K;:da:' porivam, preeej dobro; .toda. kadar .se premikam, čutim velike l*>lei"-im\ Sedaj imamo zopet mirno vožnjo. In če ho-icfro 7. mojo -liver rti po krovu malo JLa. V'ipreh'od, vam bom za to ze'o hvaležen. Prevrč se li pri svojem ibdhiem očetu. To ni za mlado kri.
Dew i'l vi-«el vstane in so prikloni pred Marijo.
—	Ako vam tiffaja moja tovarišija, m i(l osti ji va «rospiea ?
Marija .skrbno piKg-leda oT-nta.
—	XV pustisu te rada sajne^a. oče.
—	Hamo pojdi l rez skrbi; poskušal bom malo zaspati.
Tedaj Marija vstane, potihne pod očetovo jrlavo blazino, «?a o-
vije z r</ jo. da mu je bilo dovolj jrorko ter mu ljubeziijivo prikima.
—	I)uli:<i, {K>t«'m se tojm nekoliko iz etela. o?-e: do oni bo dobro.
' W se ji naivineje ter natisne oči, kakor bi hotel takoj zaspati.
Marij i, hodi polesr DewaTla po krovu parnaka. Spočetka oba mol«
eita ter .-e uajij>rej ,-kuiaita otresti razočaranja, kajti oba sta bila zrlo zbejrajia »vpadi knialo&rtje loeitve. Slednjič je mojzel dr. De wall govoriti.
—	T i Je bi.'a zelo žabstna niviea, katero sem ravnokar rsJiša.1. milosti j i va p-c^pk-a.
Marija pa n«.«r'o od strani .pogleda.
—	Da. ne fried e na to. da je moj oče -bolan iu Ca. mora biti o«pe-riran, kar mi pomnu'a vt like f-krfci. četudi -si predstavlja vse tako lahko. >n'0 ? • navz'ie. tema vsi trije veselili m to skupiio potovanje. Xa JapcuKkcm vW« bili \>i vedno zaposleni pri svojem delu i« za men« j" .-rreixsta'o le malo časa. bi prvi viharni dnevi nam tudi riuso prinesli miru in ža-b-ave. Tn setlaj. ko mislila, tla; bom uživala očetovo in va4o di-u/ibo, moram očeta prepeljati v sanatorij — in — vi potujete sami da;je.
.MUiee ■itjejroveflra dolg-opotetmega. odločnega obraza se krčijo v zadržani bo1, čini.
—	Ko bi vede i. kako zelo me muči imiisel na to. Tako vene! iu sreč ii >im bi', ko ^cm onogel putorvati sku.pno iz varni in vašim oče-ttvm. Videti morate, da vašega očerta neizmerno spoštujem; toliko t»<i mu imam 'zahvaliti kr .sem bil vedno tnj ego v vesten učenec. Njemu Ke ima.m ti-.li zahvaliti, da scan, bil poslan na Japonsko. Toliko novega in lt-p^Lra sem doživel in — tako srečen' sem bi<l, da — s«m vas spozna! Ln — da sem vam mogel priti n*a3o bližje. In sedaj naj to v nekaj dneh preneha — in — skrbi me. ko ras moram bretz vsaikega varstva pustiti v Honolulu. Dokler mora vaš oče ostati v postelji, se za vas ne m;>re brigati.
Marija mu gleda v njegove skrbi polne oči, ki so imele top^l, nežen obraz. Njeno wee utripi je naglo in glasno in njen obraz izali-je lahaa rdečica. Toda- pravi navidezno mimo :
—	"Seveda se ne bf m m-igla mnmgo ganiti cd očetove postelje, dokler bo meral ležati. Zdravnik na parniku <mu rekel, da ne bo ft zelo več. kot dva 1r- hi a, ko bo mogel zopet vArtatti. Torej v najsla'b-&rm slur a j n -memo »računati na tri tedne. .Ljubi Bog bo pomagal, da M> bo \>e dobro izšlo. Očetovih bolečin nočem še povečati s svojim obup m. Da ne betste radi sami dalj^ potovali, si morem misliti — na parniku boste edini Švicar, ki bo še c»stal — o ne. — ziatar Wei*lltT je tudi ; — in zdi se mi. da vami ni pos^bn-o všeč.
—	Ne — naravnorit -zoi>em. ako smm odkrito poveda.ti.
Marija s«1 nekoliko za.smeje.
—■ To ste rekli zelo odločno! Meni se zdi ipopolnoma v^-eč, ker-je vedno dobre v^flje Ln p<ustrežljiv.
Dewall j«* opazi!, da je bil t«! Wendler proti Mariji zelo vsiljiv, 'oda tega ni hotel povedati, ker y'e dobro vedel, da: je čutil do zlatarja neko ljubosiunnoat. In tako reče:
—	L j ltd r njejrme vrste ne iruorem trpeti in sem pri temi mogoče, krivičen.
—	Tors j. gospod Weud-ler za vas ne bo prijeten družabnik, go-fipod dokt<jr.
Dewall na^ubanči obrvi. Nato pa se nekoliko zaničljivo zasme. jc .ter pravi:
—	Prav 7. veweljem bi ga mogel pogrevali.
—	Pa- saj je Se v drugih potnikov, ki so dobri družabniki.
Devva*M vzdiluie.	*
—	Toda ravno tisti, ki mi mi najljubši, 'za-ptistevv liomdidn par-n'k — in to me tako žahnsti. Nobena stvar me pri tem ne more po-tolažitl.
Marijo zalije rdečiea in ne upa se mu gledati v obraz. Mogoča bi -e eel o vstra-šila izraza v njegovih očeh, ki so tako žalostno in hrepeneče gledale njem- čiste, nežne poteze, šele čez nekaj časa pravi tiho:
—Saj »e bomo kmalu zopet vifleli doma.
Dejali zoj>et vzdibne.
—	Da — vidite, to je vendarle malo tolažfoe za mene — r svoji žalosti na, to nisem niti mifel.il. Ko bi sstino vedef — če je tudi vam. ;ie glede m' veliko skrb za oče.ta, kaj hudo. da — da ne moremo »več dalje skupaj potovati.
Marija ga« plopletla » ilepimi, sivimi i očmi ki so tako čarobno zrle iz njenega lepega obraza. 7. glave sname čepico, da se v-e>1er igra' / njenimi plavim i kodTi. nato pa pravi tiho. da jo je koimaj raz-rane3ff
—	Zelo hudo mi je — mislim, da vam te-ga ni šele trei>a povedati. ,
Stopita -k ograji in gledacta v va'ove. ki so še vedno nosili penaste krone. Molče stojita eden poleg drugega. Njegova/ <mka je 5no3»'«onjewii tik njene rn/ke in Marija gleda na to lepo moško roko, ki je 'znala tako trdo prijeti. In kot že pogosto, je opazovala nenavadni pmtan mi nj«gwe.m nrotu.
—	Imate zelo origrmalen prstan, gogpod doktor! — pravi, da je imela' kaj reči.
i (Dalje prihodnjič.)	. .
SLOVENIC PUBLISHING CO
TRAVEL BUREAU til WEST 18th STREET NEW YORK. N. 1. PZdITE NAM ZA CENE VOZNIH LliTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
■■iiiiiiwiiimiiiHitiiKiMiiiHiiiHmHimiiHHmnHMHiiiHI'-'en;
» =
^	-	-r
.0 M m

SHIPPING t: NEWS
Znani soc-ijalistični voditelj in pr< :Lsedni^ki kanilidat Norma'-n Thomas (v sredi t Muli >ail1>:u.i iimvvonških delavcev, ki jih je *stvo C i vi!1 Works A-dminisl ration odjuustilo v/, sl-užfoe. Demonstrant i .-<> izroe:!i jiredsetlniku od'oecn iprot««t:
RAZPRAVA 0 TROJANSKEM UMORU
-(Nadaljevanje.)---
že med sabo K»> j«1 bil v Srbiji.
Knjige Vodnikove Družbe
Takrat sva se tudi že med sabo ivo je-biL v ^rt>i.ji. sem nisi res pi--azumela. Nekega dne mi je rekla,! . al t:.-to .pismo ia mu tudi sporo- Iuliho že SEDAJ naročite za iirihotlnj-
la dobim od nje vse karkoli ho-•eMi, če ji res i/.poLnim ,to njeno :el o. In ko sem ,ji odgovarjal, da e^ra ne morem in da tudi za lii-cograr ne venn. se je spoanaiila na HerLeta, češ: "Poznam te«ra čioveta, za denar bi vse namlil. Še sama ga bom zato prije'u I" V juniju, ko je otrok umrl in smo praznovali sodni i no pa sean dal jaz :<a t.ri litre vina, .mi je rekla, da ■»eni se izkazali in tla ni i bo v vsemi ustregla — le- njega naj spravim s potil »Jaz sem jo rad videl, ka-tor Ona mene. Iu ipotem se je meti :iama zares začelo razmerje. C*a--.Lli sva bila skupaj doma. časih rudi zdoma. Vedno znova pa me ie nagovarjala, naš se ilomen
čil. da bom jeseni prišel za. njun. i*a mi je odgovoril, naj ne pridem, ker se bo sam vrnil. In res se je poleni kmalu vrnil in takrat sem mu rudi poka/a-l pismo, ki »iiu
niso dostavili. I»rcbrai ga je in AktJ faliatt lako do|go (la Ullji{;, iz. raztrgal. Od takrat mi je spet zme- j,]ejo. morate plačati /a.ije $1.35. rruu prigovarjal, 'naj se lotimo te .stvyri. Se oeitf*. 1 mi je: "S tabo tako ni nič!" Pa tudi ona mi jo »prigovarjala in nazadnje ponovila, da bo kar sa-ma nagovori'a ILer'eta. Te<laj srni v strasti na
leto. Naročnino. Ki znaša S.\ilt —
lahko pošljete nam, iu kakor hitro ihhio knjige izšle, jih dobite po p«i>.li.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA
21 (i West l KI h Street. New York. N. \
To tla je dejal, ta je pa nova I umor pristal in se dogovoril za- _ v/klikne državni tožilee. radi Sv. Križa ... Z Valentinom i __ Da. Nazadnje je doilal, <la sva kosila na .travniku v Lopi. bo takoj jutri odšel k Sv. Križu. Drugo jut'ro sta šla Herle in Va- Jaz >e,m mu rekel, naj nikar n-e-lentin skupaj .na travnik. -laz in strelja. Tončka pa mu je pravila, lini s Tončka pa „sva ostala doma. Tudi kakšne so poti k Sv. Križu, tla je ler'etom iin naj muza to tudi kaj j takrat s\a se združila. Potnu sem tam več propadov in tla je padlo >b ljubim. Ko sem spal na mrvi. je, tulurseJ »zajtrk v Log. o: ta qva je vam je že več ljudi in se ponestv- 1
>i!a pri meni, možu pa je ts»kla. <la prišla nekoliko pozneje z:.- menoj. ,*-i!o.
In tisti tlan sva kt -Ta skupaj jaz * — \ p4 in Valentin. Ttnčka iu Uerle pa kaj pravil, da sta se nekaj menila. Videl sem, pri Sv. Križu.'
vznej-e: je
aH bil
ie Lila k »materi. Drugo jutro r,e je *es odpravila domov k materi iu >e >potem -taikoj vrnila k možu. ka-
cor da bi bila vso moč -prtHpala na ' da sta govorila, a ni- in .slikal, kaj. — Pravi je. da mu p svojem rojstnem domu. To je bi- Pozneje je Valentin odšel domov nje. da!, 'o konee junija. Takrat mi je tudi in kmalu •mu je sWila še Tončka. : — A mar niste bili ivetovala. naj ktppim puško in|n.,ta>a sva tako sama s llerletom T
j^ Valentin s llerletom
za žga-
■liaj
'jrata ubijem. Nu, pa setm g<»vo!"il: in tetlaj mi jo trti tlojal: " S To"ič
mar nusie mil ne vi. ue <>n.-ka nič liuda. k,i se je Valentin vrnil, čeprav jo II rle žo dobil svoj denar.
-— Pričakovala) sva. da bu ll.-i le že sam prišel, če prej'ne. pa \ soboto. In res je prišel in povedal, da "ga <ni mogel". Takarat sva bitjo !■;• prišla', z Va.!-fntinoiii na travniku. Her-e. da mi bo da! j;:-! priči 1 n: dom in se jo v d:i bi	Tončko nekaj menil. Pozneje som
m m.i d »ar p<»- «rov.^ril tz njim na dvori,--"u. Pa nr. - o tem nLsinn j,, takrat dejal, .la so bo Že našla
; llerletom. ki .mi je takoj začel i ko .sva se že dogovorila!" Hot )raviti, kako sta na llt^andskem j je od :n>ne •".■•> 2<MM) Din. Z Iva gozdarja spravila s <j>oti štiri , Tončke je zahteval denar, p.t mu 'juldi. page jwistavil: "Ju« bi tuli tako naredil!" Tako se je zače-0. (.'ez 1+ dni seva se spet šesta a in takrat mi jo Ilerle deja'. tla ri^ v Srbijo. Vprašai me je zn-ran tldnarja, želel nekaj tisoe Lrnarjev in rekel, da bo še! on na-•>rej potem pa bo spravil še mene "ja doli. Me<l tem časom pa tla bi ;am prišel nazaj, izvršil uonor in kriva j spet izginit.
—	Kje ste- inn denar obljubili?
—	Na parni. Tani mi je tudi
pa
od
je de." !h. tlti ga nima in ^a je iia-potila k aneni. Ko me je tako jsi-e-
rovarjal, in nazai la zmenila .sva
a ta d en: :* pot: •]: ti kakor .!
T
Vls t>t tli.
* 11 I'M!
votli
raziro valjali.
H.	aprila:
Ciinit? tli Savola. v Genoa lit- iK- Kiai<._'e v Havre iS. aprila: 1 're.->i«i«-nt lluruingg v Havre l<futsi liiaiid \ llambjrg '3. aprila: .Maiirt-taiiia v Cherbourg Ki.Ut-itl;mi v IJoulfSiie Mur Mer M- apna: Hrmieii v Bremen Chump.a in v llavre
S. aprila:
IleieMg.oia v Cherbourg 1 l:niilitirs v llatiiburs .Manhattan v lia\re !7 apr.la:
Olympii: v Ctierbourg ic. aprila:
Vct-niiatu v tV>ulrgrie sur Mer Kuro pa v iii'tuieu
!ifX V (IfU.Kl
l*aj is v Havre maja:
Ai]uilutii:i v Ctierbourg Albert tluliin v Hamburg i'resident IlooseVelt v Havre
(. maja: Majtrnite v Cherbourg Voletidaui v l'oiilnyrie sur Mei
5.	maja:
$le «le Kranoe v Havre Kotna v Uetioa 9. maja:
UashiugJon v Havre l'.reitien v h$reriien 12. maja: Cbanii>Iain v Havre Heieiigaiia v CilerbuUrg Conte-4ii Savoiu v Ceima 'a. maja:
Kuiupa v Bremen .6. maja:
lieuts.-lilan.l v Hamburg
Ulfajpllr v Hu\re
lis maja: Sta teiidirn v B.-ulo^ne aur Mer
Olvujpie v Clierbours 19 maja:
Paris v Havre Aquitania v Cherbourg Sat urn ia v Trst 23. maja:
.Ma tiliat • an v Havre Hamburg v Hamburg 25. maja:
Veendarn v R.mloprie sur Mer Majestic v Cherbourg
maja: Bremen v Bremen Hex v Genoa 30. maja:
Albert Baltin v Hamburg President Roosevelt v Havre Berengaria v Cherbourg
I.	junija:
Kuropa v Bremen V« >le n dum v Boulogne 2. junija:
Champlain v Havre Vul.-ania v Trsjt
6.	junija:
New York v Hamburg Washington v Havre B. junija:
Olympic v Clierl.oiirir Statefidam v Ibttilegne
Junija:
1'artM v lla\re A.iuitania v Cherbourg Coiite ili Sm\ul.i v tJeima
2.	Junija:
I m-lil. n v Bremen
3.	Juri ja: ljifa>elle v Havre
l •t-llISclil:. liti 4 ll^lut.lllg
6. junija: IU- di- Kran.-e v Havre ItelftiK-ilia v Clielbourg 8. junija:
Ruropa v Jtri-m»-n ?0. junija: H:.mburg v Hamburg Mi«jestii- v Cl.erbi.ut g Manhattan v Havre
22.	junija:
Vri-mlam v Boulogne
23.	junija: Cbamplain v Havre ltex v Genua
27. Junija:
Atpiituiiia v Cherltoilrg All.i-ri lSallin v llatnl.urg Otymptc- v Cherbourg ?8. Junija: Saturtiia v Trst
Jun:ja: Sl:ili'iiil:i!i) v I:. .111"K ne 10. junija: Paris v Havre Bremen v Bremen
1
i. julija:
I^i fa> i-tte Xe\v Vi.rk
1 la vre
Hamburg
I.	julija: Washington v Havre
i. Julija:
Bt-rengaria v Cherbourg 5. JuMja:
Majestic v Cherbourg 7. julija:
Ue de France v Havre Cenite di Savuia v Genoa Kiin.pa v Bremen
II.	julija: Deutscldand v Hamburg
» 13. Julija:
Olympic v Cherbourg
14.	julija:
A<|uitania v Cherbourg Vulcania v Trst
15.	ju'ija: CliAntp'ain v Havre
17. julija:
l:reineii v Bremen 'S. julija: Manhattan v Havre Ibuiiburg v Hamburg
20.	Juli ia: Statendam v Boulogne
21.	julija:
Paris v Havre Hex v Genoa
24.	Julija:
Ruropa v Br^mi-n
25.	Ju'ija:
Albert Ratlin v Hamburg
: 27. Julija:
Majestic v Cherbourg 28. Julija:
lie .le Knm.'p v Havr«
streho. .Naslednji tlan mi jo Valentin rekel za kolo, ki som mu ga po-sodil tudi že za k Sv. Križu. IlcrV j - bil vstal takoj zjutraj in sto-J pil do!i y lii.šo. kjer j.' govori! s
Tončko. Cez pol tire je odštel z Va-, lontinom z doma. Z naš'a ta se
Doz leva so mi: druga prilika in da. namerava k.: «t:i me .jo Ilerle takrat prosil tudi piti ".e drugi revo'v-r. Zahteva ••t s-rruokres. X ka.j- easa .-eni se j0 <>,! mene KM) Din. Tisti veer
hrani!, da ne hi pade name sum. St. »nenili tudi glede žice. Her:-'*«™ v S^tilni ,pri Sv. Ožboltu' in pa nie jO !o pregovori!: "Mar mi- na.i l»i jo prinesel tlt> klanca. kjer s<k še dodobra zmwii'a. da se se--lis. tla btt-m stro'ja 1 * Saj ga po- g:i bo VaVntin ptK-akal in prevzel >tf"eta v so-boto ukhi 0. in 10 ve-vetovail, naj kispun puško. da. bo trebtijem samo zato, d:i bi sire-, blago. Tisti večer je ostal II. r -' «"erno uro.	I
ki maTkirsl nesrečo Nekaj m ose- Ijal, če bi u:e v tisteiu
Prifgi	!*' Tedaj >e*m
dal. I*«»nei..] sem mu tu li denar in takrat sem spotoma' še!- tudi pn-irhnlat. če je v rudniku kaj de'a.
cev bi bila zaprta, a zgodilo so i.a-no ne bi fni»"-esatr. če ne .bi prizna-a. Pozneje je spa't pi-i." *l in jrovo-*hl o umoru. Jar? jia sem se branil
"i ^ii ' - j uiago. i isti večer je ostal II* r - '-orno >iro.
1'ipu kdo j pri nas in je spal ^ ii.»i,oj pod J	(Dalje prihodnji?.)
u mu yra !
■eš. da za enkrat še ne misli.m na | Ilerle je-»bil diina in kosem mu iz-o iu da bom prej vse Tončki po-'t ro.'-il ilena.r fini je jxika^il tudi ■odah Kose jim vise to res pravi!, j nož. češ: "S temle a 1>i »m Naj-:e bjla zadovol jna i.;i je ^a-ročiV). j !»rej ga bom vrvre! v |>r.q»»il, po-taj le< dam Tlet-letu onih 3(HW) D in. i ! in ]>a 'bum šel na okrog v litk----------1 n i-o in ga aaboklel!" Takrat je Her-


s
■ arofite se va "GLAS NARODA" največji sl-ovenski dnevnik « Združenih državah
lirJi rekel, tla >e bo maskiral, ■za-trrozM mi je, da bo ustrelil menic, ee mu ne ikmii tlal vsega • d tolarja.
Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink.
(Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y.
o o e o t*
Predsednik: FRANK KOŠA K 60-25 C'atatpa Ave, B'klyn, X
Podpredsednik: FRANK CERAR
1JS2& rm dbine St.. B'klyn. N. V. Blagajnik:
Tajnik: JOHN TURK A 8. Jr.,	LOVRENC GfOVA NET.Lt,
405 Hlmrod St.. B'klyn. N Y.	1»2B Catmlpa Ave.. B'klyn. N. T.
Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Evergreen Ave.. B'klyn. N*. T. Nadzorniki: I. JOHN KRIŽEL	H. FRANK PIRC
1888 Linden St., B'klyn, N. T. 6f»-27 — 44 Ave., Wlnfleld. L. I. HI. AKNA BERL.AV, 320 E. t2 St.. New York. N. T.
DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA W BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV
IiruStvene seje se vrče vsako dru^o soboto v mesecu v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 233 Irving Ave.. Brooklyn, N. Y. — Rojalti in rojakinje v New Torku in okolici zavarujte m sa slučaj bolezni ali noereče. Iz okolice od 23 do 50 milj se sprejme Oana, ie je t okroiju 5 milj ie 5 Članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov.
pomladanski Skupni Izleti:
ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre
Karta do Ljubljane $117.34; za tja in nazaj $'»00.10
BREMEN, 10. MAJA v Bremen
Karta do Ljubljane $122.24; za tja in nazaj $111.50
BERENGABIA, 12. MAJA v Cherbourg
Karta do Ljubljane $119.21; za tja in nazaj $20GJ>0
ILE DE FRANCE, 26. MAJA v HavTfe
Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
BERENGABIA, 30. MAJA v Cherbourg
_Karta do "Jubljane $119.24; za tja in nazaj $206.»0
Kdor želi imeti prijetno družbo, uaj se nam takoj priglasi in ee je gotov, naj pošlje nek;,j are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj pitjskrbeh vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, d, bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
216 West 18th Street	New York. N Y
NAZNANILO
GLAVNO LETOŠNJE
SKUPNO POTOVANJE
Ameriških Slovencev V Staro Domovino
se vrši na znanem priljubljenem hrzoparuiUu FRANCOSKE LINIJE
ILE DE FRANCE
16. JUNIJA
Potnik.' te^a pitovanja spreniJj-i imsHcii sli.vi-uski spren»!jeval«i- ml NV\v Y.>rk:i <l«> I.jtil»lj:inf in on !• » skiU-1 za v«1 u<iohi]i»sti naših |n-f-iiik<>v na «i'Irm jn»ui.
l»»tiilkc tt^si > k u | >i i epj»- | H>t oranj:! !•««!•• na |uiriiikti in u:i 2fl<>xiu-«-i |tr.-ikrlilji*ni' \-m- ii;ro<lm»ti.
'/..i vs«- ilriiRt- jiofimbtntsti i.j»a skiip-
I'.-ua p..-. .v;i n ja. kakor tudi o i«>tnt!t listih. tH-niiitu it.) . ol>rilite m- na
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc.
:JU2 Kast ; »im1 Street. New York
c3reaeK J^ag

V	SLOVENIJO
PO SOI.NČNI JUŽNI PROSI
V	GENOVO ALI TRST
VELIKE 11AZKUŠ.VE I.ADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dozemskem morju.
R E X ____.... 28. aprila; 26. maj
XajhiliVjKi la<lju na »Vetu.
R O M A ........ ........... 5. maj4
Conte di SAVOIA .. 12. maja; 9. Jun jj Ktliu.L 8:.n>-ital>ilixirniu latlja.^ j Dir«-ktn»; tt-lexni^k«-	iz Ct-novct
PCImkf lw »i>r«-j«-l zasilnpnlk druži«! tf-r jih l>o pruvot-i«stio spremil na hilr<| bizovtakf, vrnete v Slovenijo. * DIREKTNA SLUŽBA OO TRSTA r
SATURN IA..............19. maja ?
Krasni prostori — Izvrstna kuhinji VnraAaJte kateregakoli agenta ali P''
rHAOAN UMB'
•ITALIA*—'COSULIChT
I STATE STREET, NEW YORK CIT
ADVERTISE IX GLAS XAR0
11