URN_NBN_SI_DOC-4TNEVQXB

O N EK A TER IH A K T U A L N IH PROBLEMIH SLO V EN SK EG A K N JIŽN IČ A R STV A AVGUST VIŽINTIN U ood O b 20. obletnici ljudske revolucije naj 'tudi knjižničarski d e­ lavci opozorim o na ndkaitere družbenopolitičme in. strokovne p ro­ blem e slovenskega knjižničarstva. N im am o sicer nam ena izčrpati vso problem atiko ali m orda 'postaviti povsem nova problem ska vprašanja, o katerih še ne bi bili v tej ali drugačni obliki razprav­ ljali, am pak želim o sam o spodbuditi širšo razpravo o njih. Prav tako nim am o namerna govoriti o dosedanjih uspehih; n sp eh e om e­ njam o le toliko, kolikor je potrebno osvetliti naloge, pred katerim i stojimo. Nam enom a pa obravnavam o vse knjižničarstvo hkrati, saj je večina družbenopolitičnih problem ov, a prav tako tudi «t:ro­ kovnih, skupnih vsem knjižnicam . K njižnico se m ed seboj razli­ kujejo le po specifičn ih nalogah in nam enih, kar pa je glede na njih slkupne problem e m anjšega poimona. R eševati nalo'ge, o kate­ rih dandanes moramo razpravljati, pom eni, razvijati knjižničar­ stvo kot celoto in ne sam o ljudske, znanstvene, strokovne in dru­ ge 'knjižnice. Tako enotno obravnava knjižničarstvo tu d i pravikair sprejeti zäkon o knjižnicah. K ritičnost v nadaljnjem obravnava­ nju im a namen, da b i v čim bolj ostri luči pokaizatli n a nekatere težjo probleme, pred katerim i stojim o. V začetku moramo poudariti, da je naša revolucija dala tudi knjižničarstvu velik razmah in polet. Uspehi, ki jih je knjižni­ čarstvo doseglo po zm agoviti revoluciji, so ogrom ni, tako da o p ra­ vem in širolkem knjižničarstvu, z vsem i njegovim i sodobnim i pro­ blem i, lahko pni nas govorim o šole po drugi svetovni vojniu In če že ves ta čais igovorimo o neprestani krizi, v kateri je naše knjiž­ ničarstvo, jo to zaraidi tega, ker razvoj in organizacija (knjižničar­ stva močno zaostajata iza gospodarskim in družbenim razvojem in potrebam i, iki jih ia nagili razvoj narekuje. Sistem 'knjižnic, k i sm o ga v letih p o vojni razvili in delova­ nje posam eznih "knjižnic še globoko rtiči v okvirih, :kii so značilni za splošno prosvotars'ko in delno celo čitaJniško obdobje, ki je