Št. 254 (15.355) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1/septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7795600
GOBCA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
Itznnim POSTNNA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPH>. N ABB.POST.GR. 1/50%
CISALVINA (JKSTIONI
vv
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TOREK, 19. SEPTEMBRA 1995
Kdo je dal koga zapreti
Mile Šetinc
Za dramatičen uvod pred včerajšnjim zaslišanjem Milana KuCana Pred komisijo »za JBTZ« le poskrbel sam zaslišale z zahtevo, naj ga zaslišijo kot preiskovanca |n ne kot pričo. Ta zaplet je opozoril na vso absurdnost preiskave. V besedilu odloka o ustano-^tvi preiskovalne komi-sije so namreC pisci kar luko natrosili nekaj navedb o domnevnem prikrivanju lastne vloge nekdanjega predsednika CK in s tem kot apriorno predpostavko dela ko-nnsije zapisali nekaj, kar oi lahko prišlo šele Cisto na koncu. S tem pa so razkrili pravo resnico te Parlamentarne preiskave: Uvedena je bila samo zaradi KuCana in njen edini smisel je v iskanju kron-skega dokaza za tisto, o Čemer je najbolj znamenita žrtev sojenja na Roški, Janez Janša, pre-PriCana vseskozi in očitno tudi vsako leto bolj -naje bil prav KuCan tisti, 8ki ga je dal zapreti«.
Toda tisto, kar se je v takratnem slovenskem Političnem vrhu dogajalo v dneh, preden je bila najdba misterioznega v°jaškega povelja sporočena vojaškim inštan-cam, v resnici sploh ni VeC pomembno. Danes je niogoče mimo reči, da je padeva JBTZ potekala nolj ali manj v skladu s takratnim pravnim redom, kršitve tega reda pa niso bistveno odstopale niti od prakse takratnih nivilnih	sodišC.
»Bavčarjev odbor« ni nastal zaradi pravnih for-tnalnosti, dasiravno se je P° sili razmer in iz taktičnih razlogov v prvi fari Pojavljal predvsem kot kolektivni advokat Četverice. Odbor je nastal iz Prepričanja, da je Janševa sre taci j a pravzaprav voj-na napoved vsemu opo-ricijskemu gibanju v Sloveniji (vključno z »liberalnim komunizmom«), tn iz ugotovitve, da par-njske igrice med Beogradom in Ljubljano niso VeC zadosten ščit. Kar je na koncu iz vsega skupaj nastalo, je daleC preseglo razsežnosti same sodne Zadeve. Slo je za prekini-tev simbioze in za vzpostavitev »partnerskega odnosa« med domaCo Partijo in opozicijo, kar je neizogibno vodilo v prve voCstrankarske volitve.
V Sloveniji so vsi bolj ril manj srečni dediči te-j>a procesa. Kar je še osta-o »za razčistiti«, zadeva 6 neko osebno maSCeval-n° slo, ki ni vredna par-srnentame preiskave.
Scalfaro sprejel I Marka Kosina
RIM - Predsednik republike Oscar L. Scalfaro je včeraj na Kvirinalu sprejel na poslovilnem obisku slovenskega ambasadorja v Italiji Marka Kosina (na sliki). Slovenski diplomat se je nato srečal tudi z nekaterimi visokimi funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva ter parlamenta.
Predsednik Scalfaro je Kosinu izrazil željo za srečanje s slovenskim predsednikom Kučanom.
Na 2. strani
| Danes najbrž odločitev I o usodi deželnega odbora
TRST - Deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine bo danes vzel v pretres nezaupnico predsedniku družbe Au-tovie Venete Micheleju Baldassiju, ki v bistvu pomeni politično nezaupnico deželni vladi predsednice Ales-sandre Guerrove. Vse je, kot znano, zelo tesno vezano na avgustovsko afero British Telecom.
Deželna koalicija, ki je sad sporazuma med Severno ligo in Ljudsko stranko, je zaradi te afere pod udarom desnice in Berlusconijeve stranke. Proti odboru se je posebno angažirala novoustanovljena svetovalska skupina "Federalistični demokratični center", ki je nastala pod okriljem "Forza Italia".
Na 5. strani
BIH / SRBI NADZORUJEJO LE SE 50 ODSTOTKOV OZEMLJA
ODGOVORNOSTI ZA PROCES JBTZ
Hrvaški in bošnjaški uspehi skrbijo Zahod
Za 72-ur podaljšali rok za umik srbskega težkega orožja
Status preiskovanca za predsednika Mikana Kučana
»Pri meni ni nihče iskal kritja za svoja dejanja« - Pred komisijo tudi Dolanc
SARAJEVO, BEOGRAD - Medtem ko so OZN in Nato včeraj še za 72 ur podaljšali rok za umik težkega orožja iz 20-kilometr-skega območja okoli Sarajeva, se nadaljuje zmagovita ofenziva hrvaško-bošnjaških sil v severozahodni Bosni. Prav zmage Hrvatov in Bošnjakov sedaj skrbijo zahodne diplomate, ki se bojijo, da bi se pred zlomom bosanskih Srbov v Banjaluki v spopad vpletla srbskoCmogor-ska federacija. Bosanski Srbi trenutno nadzirajo samo še polovico ozemlja BiH, medtem ko so na začetku leta nadzoroval več kot 70 odstotkov države. Bela hiša je opozorila sarajevsko vlado, naj ne rešuje na bojišču, kar morajo reševati za pogajalsko mizo. Svoje skrbi je zunanjemu ministru BiH Sačirbegoviču povedal tudi britanski zunanji minister Rifkind, italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli tega ni storila, ker zaradi megle njeno letalo ni uspelo pristati na sarajevskem letališču. Bržko-
ne pa bi SačirbegoviC tudi Agnellijevi enako kot Rifkindu povedal, da nočejo nepotrebnega prelivanja krvi in kaosa, pripravljeni so na pogajanja o Čimprejšnji vključitvi Banjaluke v državno ureditev BiH. Skoraj etnično Cista Banjaluka (pred srbsko agresijo je bilo v njej 55 odstotkov Bošnjakov,
15 odstotkov Hrvatov in 30 odstotkov Srbov) se sedaj utaplja v rekah beguncev, tako da so oblasti že zaprle mesto.
Kaj bodo storili Bošnjaki in Hrvati, bo morda jasno šele v prihodnjih dneh, saj le redki verjamejo, da bi to lahko prišlo na dan že med današnjim zagrebškim srečanjem med hrvaškim
predsednikom Tuđmanom in predsednikom BiH Izet-begovičem, ki se ga bo udeležil tudi ameriški mirovni odposlanec Holbrooke.
Na sliki (telefoto AP): Srba na kupoli svojega tanka kljub umiku iz okolice Sarajeva zmagoslavno pozdravljata.
Na 17. strani
LJUBLJANA - Preiskovalna komisija DZ, ki raziskuje odgovornost nekdanjih politikov za proces JBTZ, je z enim vzdržanim glasom soglasno sprejela odločitev, da dodeli predsedniku Kučanu status preiskovanca. Tako predsednik KuCan na včerajšnjem zaslišanju ni pričal, je pa na lastno željo vendarle pojasnil nekatera vsebinska ozadja in okoliščine, v katerih je prišlo do procesa proti Četverici. Ko je govoril o Janševi aretaciji, je povedal, da je zanjo neuradno izvedel 31. maja v Beogradu. Pri tem je poudaril :»Pri meni ni nihče iskal kritja za svoja dejanja, saj so imeli za to zakonsko osnovo!« Po predsedniku KuCanu je pričal Tomaž Ertl, tedanji sekretar za notranje zadeve, ki je zatrdil, da mu ni nihče naročil, naj aretira Janšo. Predsednik komisije Vitodrag Pukl je povedal, da bodo kmalu povabili pred komisijo tudi Staneta Dolanca, o njegovem statusu (priCe ali preiskovanca) pa se še niso dokončno odločili.
Na 19. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Desnica napada Scalfaro
Številni predstavniki desničarskega zavezništva so vCeraj ostro napadli predsednika republike Scalfara zarada njegovih nedeljskih izjav.
Stran 2
Povezovanje Trst-Videm
V petek se bo zaCela prva skupna tržaško-videmska pobuda. Gre za kulturne oglede umetniških dobrin obeh mest, ki bodo izmenično potekali od 22. septembra do 14. oktobra.
Stran 3
KGS prenavlja svoje vodstvo
SinoCi se je sestala v športnem centru v Vižovljah glavna skupščina KGS na prvi seji po poletnem premora. Sprejela je nove elane, predsednik Sirca pa je napovedal obnovo celotnega vodstva.
Stran 7
Scaffaro-Klestil oktobra v Gorici
Gorica se pripravlja na obisk predsednika Scalfara 3. in 4. oktobra in srečanje z avstrijskim državnim poglavarjem Klestilom ob 80-letnici prve svetovne vojne.
Stran 11
Italijanske banke so premajhne
Generalni direktor Banke Italije Desario meni, da so italijanske banke še vedno premajhne, bančni sistem pa preveč razdrobljen.
Stran 12
ZNANOST / NA NJEM JE BIL TUDI TRŽAŠKI TELESKOP UVSTAR
Vesoljski trajekt Endeavour srečno pristal na Floridi
VVASHINGTON - Včeraj je na Cape Canaveralu na Floridi ob 7.38 po krajevnem Času, se pravi ob 13.38 po našem, pristal vesoljski trajekt Endea-vour (na sliki). Na njem je bil tudi izdelek tržaške tehnologije, in sicer ultra-violiCni teleskop-spekro-meter UVSTAR, ki ga je izdelal konzorcij CARSO pri padriškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave. Kljub raznim okvaram in težavam, je vesoljska odprava v bistvu uspela, tržaški teleskop pa se je po dosedanjih vesteh dobro odnesel, tako da je njegov »oee« prof. Roberto S talio kar zadovoljen.
Na 6. strani
RIM / ZARADI NJEGOVIH NEDELJSKIH IZJAV
SLOVENSKI AMBASADOR ZAPUŠČA RIM
Napadi z desnice na predsednika republike
Desni pol zavrača tudi predvolilno dogovovarjanje
Kosin se je poslovil od predsednika republike Scalfara
RIM - Nedeljske izjave predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara o tem, da italijanska demokracija nikakor ni »zamrznjena«, ter predlog tajnika DSL Massima D’Aleme o dogovoru med vsemi političnimi silami ob izteku sedanje zakonodajne dobe sb bili včeraj v središču politične razprave.
Scalfarove izjave so naravnost razkačile desničarski pol, ki je v njih bral napoved nadaljnje odložitve predčasnih volitev. »2e samo dejstvo, da se v Italiji razpravlja, ali je demokracija zamrznjena ali ne, priča o tem, da je položaj hudo nenormalen,« je komentiral vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. »Ce je po eni strani res, kot je dejal Scalfara, da ima tehnična vlada večino v parlamentu, je pa tudi res, da ta večina ne odgovarja svobodnim izbiram volilcev,« je še dodal Fini. Finijevi somišljeniki in zavezniki pa so bili v svojih reakcijah mnogo bolj bojeviti. Publio Fiori, ki je član političnega urada Finijega NZ, je Scalfara obtožil nekorektnosti in mu zabičal, da mora razpustiti parlament in sklicati predčasne volitve, kajti sedanji parlament ni sposoben izraziti neke dejanske večine. Reformator Marco Taradash (sicer izvoljen na listi Forza Italia) pa je predsedniku očital, da nima pravice dajati v javnost svojega »vladnega programa« ter da ni dopustno, da bi v imenu demokracije kritiziral tiste, ki ne mislijo kot on.
»Očitno je,« je še pikro dodal Taradash, »da je Scalfarova demokracija, podobno kot so to bile ljudske demokracije, nekaj povsem drugačnega, če ne celo nasprotnega liberalni demokraciji.«
V levosredinskem taboru pa so Scalfarove izjave sprejeli z odobravanjem. »Živimo v normalni demokraciji,« je dejal načelnik progresi-stične skupine v poslanski zbornici Luigi Berlin-guer. »Dokler vlada uživa podporo parlamenta, predsednik republike ne more razpustiti zbornic, ker mu to prepoveduje ustava.« Vsekakor pa ima desnica možnost, je Berlinguer izzval politične nasprotnike, »da predloži nezaupnico vladi in tako bomo preverili, ali je parlament živ ali mrtev.«
Tajnik CDU Rocco Buttiglione, ki je kot zadnji stopil na voz desničarskega zavezništva, a se boji Berlusconijevega objema, pa se ni hotel
spustiti v polemiko niti s Scalfarom, niti s svojimi zavezniki: »Scalfara ima prav, ko pravi, da je Italija parlamentarna republika, prav pa ima tudi Berlusconi, ko trdi, da v večinskem sistemu ni mogoče še dolgo vztrajati v sedanjem položaju.«
Kritike na račun Scal-farovih izjav pa so prišle tudi iz vrst Stranke komunistične prenove: »Scalfara se moti, oziroma pretirava,« je dejal - njen predsednik Arman-do Cossutta, ki je dodal, da pomeni obstanek Di-nija na čelu vlade brez zaupnice parlamenta pravcato »zlorabo oblasti.« Dini je namreč po Cossuttovi oceni prejel zaupnico le na mandat, da uresniči štiri točno opredeljene točke. Te je zdaj uresničil in zato mora odstopiti, je poudaril predsednik SKP.
Druga tema, ki je bila včeraj v ospredju, pa je bil tako imenovani »pakt ob zaključku zakonodajne dobe«, ki ga je tajnik Hrasta D’Alema dal ob
zaključku festivala Unita v Reggio Emiliji. Njegov smisel je pojasnil član tajništva DSL Mauro Žani:	po njegovem bi
predčasne volitve lahko bile šele po izteku šestmesečnega italijanskega predsednikovanja Evropski uniji, v tem času pa bi se lahko dogovorili o nekaterih pomembnih stvareh. Pradvsem naj bi odobrili volilno reformo, tako da bo zmagovalec na prihodnjih volitvah lahko resnično za pet let vladal. Tudi Luigi Berlinguer je opozoril na nevarnost nestabilnosti tudi po volitvah: ko bi desnica in leva sredina prejela bolj ali manj enako število glasov, bi bili spet v takem položaju, da bi,bil nujen nov razpust parlamente. Po Berlinguerje-vem mnenju pa so možne še nekatere druge reforme glede samega delovanja vlade in parlamenta, na primer uvedba tako imenovane »konstruktivne nezaupnice«.
Na drugem političnem bregu pa so D’Alemovi predlogi naleteli na gluha ušesa, predvsem s strani tistih komponent Berlusconijevega zavezništva, ki silijo na volitve. Toda tudi Buttiglione in Casini, ki se jima ne mudi na volišča, sicer dopuščata možnost nekaterih dogovorov, na primer o jamstvih za opozicijo, zavračata pa reformo volilnega zakona z uvedbo dvojnega kroga. Oba bivša demokristjana D’Alemi očitata, da predlaga volilni sistem, ki bi bil bolj ugoden za levo sredino, s čimer pa dokazuje, da si dogovora v resnici ne želi.
Med »vplivnimi Italijani« raste zaupanje v predsednika Dinija
MKAN - Med »ljudmi, ki nekaj pomenijo«, se je stopnja zaupanja v delo predsednika vlade Dinija od januarja do danes podvojila. Po raziskavi, ki jo je javnomnenjska družba Databank izvedla med 2000 vplivnimi Italijani, je premier januarja užival zaupanje 20 odstotkov anketirancev, danes pa kar s 40 odstotki. Med državnimi voditelji pa uživa najvecje zaupanje predsednik republike Scalfara, ki mu zaupa 45 odstotkov anketirancev.
Med politiki postavlja Datamedia na prvo mesto Gianfranca Finija (47 odst), na drugo pa Silvia berlu-sconija (46). Massimo D’Alema, ki je Se junija užival zaupanje 48 odstotkov anketirancev, je po aferi s stanovanji javnih ustanov in po prejemu sodnega obvestila zaradi »rdečih zadrug« zdrknil na 30 odstotkov.
RIM - Predsednik republike Oscar. Luigi Scalfaro je včeraj dopoldne na Kvirinalu sprejel na poslovilnem obisku slovenskega veleposlanika v Italiji Marka Kosina (na sliki). Srečanje je bilo protokolarno in vljudnostnega značaja, vseeno pa je nudilo priložnost za odkrito izmenjavo mnenj o poteku pogovorov in pogajanj med Italijo in Slovenijo.
Scalfaro je Kosinu, ki ga je seznanil s slovenskimi stališči in gledanji na odnose z Italijo, izrazil upanje, da bosta državi v najkrajšem času premostili nekatera sedanja različna gledanja in tudi nekatere težave, ki se žal pojavljajo v meddržavnih pogovorih. Italijanski predsednik je tudi izrazil željo za bližnje srečanje s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Kosin se je nato na delovnem kosilu srečal s podtajnikom na zunanjem ministrstvu Emanuelejem Scammaco, z nekaterimi visoki funkcionarji zunanjega ministrstva in s predstavniki senata in poslan-
ske zbornice. Poleg člana Dinijeva vlade, je Farnesino zastopal njen generalni tajnik Ferdinande Saleo, medtem ko je bil najvišji predstavnik parlamenta senator Saverio Por-cari, podpredsednik komisije za zunanje zadeve.
Tudi na delovnem kosilu je seveda tekla beseda o nekaterih težavah v meddržavnih odnosih. Visoki italijanski predstavniki so povedali, da so dobri odnosi v obojestransko korist v upanju, da bosta Rim in Ljubljana, tudi v tem precej kočljivem trenutku, znala najti skupni jezik. S tem v zvezi je bila včeraj na obisku v Ljubljani Laura Minochian, vodja urada pri zunanjem ministrstvu za stike in odnose s sosednjimi državami.
Kosin, ki se je v Trstu že uradno poslovil od predstavništva slovenske manjšine in od voditeljev deželne vlade in sveta Furlanije-Julijske krajine, je služboval v Rimu tri leta in pol, pred leti pa je bil jugoslovanski ambasador v Italiji.
NOVICE
RIMINI / NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN
KRIMINAL
19.novembra delne upravne volitve
RIM - Notranje ministrstvo je včeraj uradno potrdilo, da bodo delne upravne volitve v nedeljo, 19.novembra ter y nedeljo, 3.decembra (drugi volilni krog). Volitve bodo v 138 občinah, volilnih upravičencev pa bo vsega skupaj nekaj več kot milijon. Med večjimi občinami, kjer bodo sredi novembra neposredno izvolili župana in občinski svet, sta Sanremo in Torre Annunziata. V Furlaniji-Julijski krajini bodo občinske uprave obnovili v Cimolaisu in v Montereale Valcellini v pordenonski pokrajini.
Kako je s časnikarskimi pokojninami
RIM - Izračunavanje časnikarskih pokojnin, ki jih upravlja privatizirana ustanova INPGI, bo potekal po dosedanjem sistemu: to pomeni, da bo višina pokojnine sorazmerna prispevkom zadnjih desetih let ali pa desetih najboljših let v okviru celotne delovne dobe. Tak mehanizem velja za vse, ki so vpisani v INPGI, saj se nedavni zakon o pokojninskem sistemu nanaša le na IN-PS in na druge skrbstvene oblike, ki jih je navedel minister za delo Treu, ki je izključil privatizirane ustanove in skrbstvene blagajne. Za INPGI tako ne pride v poštev določilo, po katerem se za nove člane ali tiste, ki imajo manj kot 18 let prispevkov, pokojnina izračunava drugače. Zato je najbolje ohraniti članstvo v INPGI, ki zagotavlja ugodnejši zaključek delovnega razmerja: vsi, bodisi starejši kot tudi mlajši novinarji, lahko računajo vsaj na tisto povišanje mesečne plače, ki je vezano na spremembe, ki jih prinaša delovna pogodba.
Muccioli se mučno poslavlja
Predsednik Scalfaro solidaren s skupnostjo San Patrignana
RIMINI- Vincenzo Muccioli nadaljuje svoj boj za življenje, ki pa je -kot poudarjajo zdravniki - brez vsakršega upanja. Kot je potrdil glasnik skupnosti bivših narkomanov San Patrignana, se je njegovo zdravstveno stanje sinoči še dodatno poslabšalo, saj je prišlo tudi do hudih srčnih komplikacij.
Solidarnost skupnosti pri Riminiju je izrekel tudi predsednik republike Oscar
Luigi Scalfaro v posebni poslanici, ki sta jo gostom San Patrignana včeraj izročila prefekt in kvestor iz Riminija, Alberto De Muro in Pietro Comelli. Visoka državna funkcionarja sta se na kratko srečala z nekaterimi gosti skupnosti in tudi z Mucciolijevem sinom Andreo.
Na sliki (Telefoto AP): Napeto čakanje v San Patrignanu, kjer se Vincenzo Muccioli že nekaj dni trdovratno bori proti neozdravljivi bolezni.
»Ruska mafija« naj bi prala denar tudi v Italiji
ANCONA - Italijansko sodstvo in preiskovalci imajo sedaj konkretne sume, da »ruska mafija« investira s prekupčevanjem mamil in orožja nezakonito pridobljen denar tudi v Italiji. To izhaja iz preiskave policije in Crimi-nalpola iz Mark, ki jo je ukazalo sodstvo iz Pesara. Agenti so odkrili milijardne posle treh ameriških državljanov, ki so po rodu iz držav nekdanje Sovjetske zveze. V Italiji so kupovah dragoceno opremo in zlatnino, ki so jo nato izvažali v države nekdanje Sovjetske zveze. Policija je aretirala tri osebe, kot prvega že 8. marca 44-letnega ameriškega državljana moldovskega rodu Monya Elsona, ki naj bi bil vodja skupine, prejšnjo soboto še njegovo ženo Maryo Elson, ki je po rodu iz Ukrajine, in njegovega »poslovnega partnerja« Yossifa Arono-vizha Roizisa.
Monya Elsona so areti-
rali na zahtevo sodnih oblasti ZDA, ker je v Ameriki obtožen treh umorov, treh poskusov umora, iz' siljevanja in prekupčevanja z mamili. Italijanski preiskovalci pa so kasneje ugotovili, da je trojica prala umazani mafijski denar tudi v Italiji. Za sedaj je seveda še preuranjeno trditi, ah je trojica navezala stike tudi z italijanski111 organiziranim kriminalom. Prevladuje pr®' pričanje, da so se omejil1 predvsem na pranje denarja, tako da niso potrebovali italijanskih paJ' dašev, med drugim so se s »posli« ukvarjali le dobro leto. Vsekakor pa preiskovalci ne izključujejo, da Je »ruska mafija« v ZDA že navezala stike z italij311' sko-ameriško mafijo Gam-binijev in Gottijev. Uma' zani denar je prihajal v Italijo predvsem z bančni mi operacijami. Sledovi pranja denarja naj bi Prel skovalce vodih v London, Ljubljano in Miinchen.
I
■
■
■
I
S skupnimi kulturnimi potmi skušata Trst in Videm preseči
zgodovinska« nasprotstva
■
I
■
I
■I
■
■
Na slikah:
pod naslovom srečanje predstavnikov tržaških in videmskih občinskih uprav in kulturnih organizacij na tržaškem županstvu, spodaj župana Trsta in Vidma llly in Barazza
(foto KROMA)
:
■
■
TRST - S kulturo je mogoče Cirnprej in najbolje odpraviti vse stare zamere in nasprotstva, kr so nekdaj in deloma še danes Pogojujejo razvoj po obsegu ma-le dežele Furlanije-Julijske Kajine. Povezovanje bi moralo Ojti na teritoriju, na katerem ži-Vl manj ljudi kot npr. v Milanu, skoraj samo po sebi umevno, ker pa doslej ni bilo tako, so pobude na vseh področjih več kot dobrodošle, še posebej na kulturnem, na katerem bi moralo Priti do izraza bogastvo prepletanja jezikov in narodnosti, tako so včeraj popoldne, najprej na tržaškem potem pa še na videmskem županstvu predstavniki obeh občin utemeljevati in predstavili prvo »koprodukcijo« Trsta in Vidma na kulturnem področju. Kot je uvodo-1118 poudaril tržaški župan Ric-cardo Illy, sta se z videmskim kolegom Enzom Barazzom že ba prvem srečanju pred nekaj jbeseci začela dogovarjati o konkretnih oblikah sodelovanja. Zaenkrat je bil v sodelovanju s kulturnima odborništ-Voina, odgovornimi za mestne blUzeje, s Konzorcijem kulturnih zadrug FJK in številnimi drugimi ustanovami in skupi-nami izoblikovan predlog o skupnem odkrivanju umet-uišklh zakladov Trsta in Vidma, v pripravi pa je tudi sodelovanje na gospodarskem področju, Videmsko-tržaško sodelovanje pa v bodoče zaobjelo tu-d’ ostali dve glavni pokrajinski b^usti, se pravi Pordenon in Go-rico, o tem se namreč že pogovarjajo na skupnih sestankih županov štirih glavnih mest, ki Postajajo redni.
Konkretno sodelovanje med °bčinskima upravama mest, ki baj bi bila »zgodovinska« na-sProtnika, je seveda zelo po-biemben premik v tržaško-vi-demskih oz. julijsko-furlanskih °dnosih. Nič manj pa ni po-biembno dejstvo, da v sedanji azi prav občinska uprava spod-Db]a k sodelovanju kulturnih
ustanov, ki so se povezovale že v preteklosti, vendar jim občinske uprave pri tem niso pomagale, nasprotno. Zato so na včerajšnji predstavitvi pobude Kulturna potovanja, odkrivanje mest odgovorni za tržaški muzej Revoltella, videmske mestne muzeje in vse zadruge in skupine, ki so vpletene v projekt, zelo pozitivno ocenili novo usmerjenost javnih upraviteljev, ki so se iz zaviralcev sodelovanja prelevili v pobudnike skupnega nastavljanja kulturne dejavnosti. V okvir povezovanja med Trstom in Vidmom pa je treba uvrstiti tudi vse večjo prisotnost v furlanskem glavnem mestu tržaške opere Verdi (med drugim je gledališče dogovor o razširitvi koncertne sezone na Videm podpisalo prav s sedanjim Zupanom Barazzom, ki je tedaj opravljal funkcijo odbornika za kulturo), Stalno gledališče FJK, ki tudi stalno nastopa v Vidmu, pa dosledno uvaja v svoj repertoar ob tržaških piscih - gre predvsem za ovrednotenje Sveva, s katerim bo teater začel letošnjo sezono - tudi furlanske. Tako je v letošnji abonmajski ponudbi Pasolinijevo delo I Turcs tal Friul, s katerim so uspešno nastopili na lanskem beneškem gledališkem bienalu.
Gre za pomembno pobudo, ki je poskus in izziv obenem, za upravitelje in za občane. Videmski župan Barazza, ki je predvsem opozarjal, da gre za prvi tovrstni poskus, ni dvomil v uspeh začrtanih kulturnih poti. Tudi ali predvsem zato, ker sta se za projekt zavzela oba odbornika, tržaški Roberto Damia-ni in videmski Mariasanta di Prampero, natančneje sta ga izdelala odgovorna za muzej Re-
voltella Maria Masau Dan in za videmske mestne muzeke Giuseppe Bergamini, izvajal pa ga bo Konzorcij kulturnih zadrug FJK. Zato je kulturne poti po
obratno), vodeni obisk mesta do predvidenega muzeja, ogled muzeja obogaten s kratko gledališko predstavo in še aperitiv. Točen razpored itinererjev z da-
Kulturne poti kot sredstvo odkrivanja lepot Trsta in Vidma
Kulturne poti bodo ob petkih vodile po Trstu in v muzej Revoltella, ob sobotah pa po Vidmu in v tamkajšnje mestne muzeje.
Mestni itinererji po Trstu (od 16. do 17.45): petek, 22. septembra - terezijanska četrt, sedeži zavorovalnice Assicurazioni Generali, Borze in tržaškega Lloyda;
petek, 29. septembra - katoliška cerkev sv. Antona Tavmaturga, grško-pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, evangeličanska cerkev in srbsko-pravoslavna cerkev sv. Spiridiona;
petek, 6. oktobra - dvorana Tripcovich, Pomorska postaja, palača Bertoli, Prefektura, hotel Savoia Excelsior, stara ribarnica, muzej Revoltella, Staro postajališče;
petek, 13. oktobra - skulpture palač Gop-chevich, palača Tergesteo, gledališče Verdi, palača Revoltella.
Ogledi v muzeju Revoltella (ob 18. in ob 21. uri):
petek, 22. septembra - Baron Pasquale Revoltella un tržaška buržoazija;
petek, 29. septembra - Ljudska čustva in podobe ob koncu 19. stoletja;
petek, 6. oktobra - Vznemirjenja 20. stoletja; petek, 13. oktobra - Od Magnija do Masche-rinija v pogovoru s kiparstvom.
Mestni itinererji po Vidmu (od 16.30 do 17.45):
sobota, 23. septembra - stolnica s freskami Vitaleja iz Bologne;
sobota, 30. septembra -palača Antonini Belgrado s freskami Giulia Qua-
glia;
sobota, 7. oktobra palača Antivari Kechler, arhitektura Giuseppeja Jappellija in neoklasični okrasi;
sobota, 14.oktobra - Časa Cavazzini s freskami Afra Basaldelle in občinska palača, delo Furlana Raimonda D’Aronca.
Trstu in Vidmu včeraj predstavil predsednik Konzorcija Renato Quaglia, ki je izpostavil številne pomembne in zanimive vidike pobude. Tesnejše povezovanje Trsta in Vidma vodi v utrjevanje deželne skupnosti, pobuda kot taka pa nudi možnost prebivalcem enega mesta, da odkrijejo lepote drugega in obratno, ponudba pa je vabljiva tudi za Tržačane in Videmčane, ki želijo podrobneje spoznati kulturne dobrine svojega mesta. Gre tudi za pospeševanje kulturnega turizma (pri projektu sodeluje tudi deželno podjetje za turistično promocijo), nezanemarljiva pa je vloga podjetja državnih železnic. Organizatorji namreč nudijo tudi »paket ponudbo«, v kateri so povratni železniški listek Trst-Videm (ali
turni in urniki objavljamo posebej, za vse dodatne informacije pa lahko interesenti pokličejo na telefonsko številko 1670-16044. Za vse oglede oz. možne kombinacije je obvezna predhodna rezervacija listkov (na že omenjeno številko ali pa pri blagajnah tržaškega oz. videmskega muzeja). Listek za ogled muzeja s scensko urpizo-ritvijo stane 12 tisoč lir, otroci do 12. leta imajo 50 ods. popusta, ogled muzeja z obiskom mesta in potovanjem z vlakom stane 23.600 lir. Vendar je ta kombinacija možna samo za popoldanske oglede, ne pa za večerne. »Paket« je mogoče kupiti na tržaški in videmski železniški postaji, vsekakor je predhoden telefonski klic vedno zaželjen. (bip)
Ogledi mestnih muzejev (ob 18. in ob 21. uri):
sobota, 23. septembra -od Vitaleja iz Bologne do Giovannija Martinija (dela furlanskih mojstrov od 14. do 16. stoletja);
sobota, 30. septembra -od Pellegrina iz san da-nieleja do Giambattiste Tiepola (od 16. do 18. stoletja);
sobota, 7. oktobra - od Giandomenica Tiepola do Giovannija Paglierinija (od 18. do 19. stoletja);
sobota, 14. oktobra - od avantgarde 20. stoletja do bratov Basaldella (20. stoletje).
AVTONOMNA DE2ELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA TRGOVINO IN TURIZEM Turistični servis TRST
ObveSCamo interesente, da je v DUV (B.U.R.j St. 36, z dne, 6. 9. 1995, objavljen »Natečaj z izpiti« in odgovarjajoči fac-simile proSnje za prijavo k izpitom za pridobitev kvalifikacije Tehničnega direktorja potovalne in turistične agencije.
PISMI UREDNIŠTVU
Zagrenjenost ob zatemnitvi slovenske TV
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Kot Slovenka in profesor slovenščine, ki jo trenutno poleg hrvaščine poučujem na videmski univerzi, želim javno izraziti svojo globoko zagrenjenost ob sklepu upravnega sveta RTV Slovenije, da izklopi pretvornike, preko katerih smo Slovenci v Italiji sprejemali prvi program slovenske televizije. V Vidmu še vsakodnevno soočam s težavami Beneških Slovencev, ki so med vsemi zamejci najbolj izpostavljeni asimilaciji. Pa tudi v Trstu dobro vemo, kako moramo biti iz dneva v dan na preži za svoj obstoj. V Času, ko se ves svet Zaveda, kako važno je obvladovanje medijev, se Slovenija po neki • nerazumljivi logiki zapira sama vase, še toliko bolj ker niti ne načrtuje satelitskega prenosa svojih televizijskih programov, kot so to Ze naredile njene sosede, npr. Hrvaška. Kot da bi ne bilo pomembno, da se jezik majhnega, a kulturno tako bogatega naroda širi izven ozkih državnih meja do sosedov, predvsem pa do manjšin, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo. Ko zagrenjena sedim pred ekranom in skušam zaman ujeti podobe in glasove onstran meje, razmišljam, kako nevidna je bila do pred kratkim ta meja in kako globoko se je zdaj zarezala v nas, kot da bi ne bili del istega narodnega telesa. Je mar mogoče, da je mati pozabila na tiste otroke, ki so najbolj potrebni njene pomoči?
Fedora Ferluga-Pe-tronio
profesor hrvaškega jezika in književnosti na Univerzi v Vidmu
Pojasnilo centra Emil Komel
V zvezi s članki, ki so v zadnjih tednih obravnavali problem Glasbene matice v Italiji, bi se radi tudi mi oglasili, v kolikor se v teh člankih pogosto omenja naš glasbeni Center.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je bil vedno samostojna ustanova, ki se je preživljala z lastnimi sredstvi in je temeljila na nehono-riranem delu tistih naših kulturnih delavcev, ki jim je bilo delo za narod moralna dolžnost. Samo s takim delom se je razvila in dosegla pogoje, da je po zakonu postala ustanova, deležna javne podpore.
Z letom 1989 in slovensko pomladjo je postala aktualna tudi reorganizacija slovenskih ustanov v Italiji v tako imenovane skupne ustanove. Pri načrtovanju skupne glasbene šole se je zataknilo, ker je šola po svojih značilnostih nekaj drugega, kot je gledališče, knjižnica, raziskovalni inštitut. Sola je Ziv organizem, tesno povezan z okoljem, kjer deluje. Od vsega začetka smo bili prepričani, da take ustanove z vsemi oddelki, sekcijami in pod-sekcijami od Trsta do Gorice in Zabnic ne moreta uspešno voditi en sam odbor in en sam ravnatelj.
Na pobudo SKGZ in SSO smo šli v pogajanja, zavedajoč se, da je združevanje izvedljivo samo, Ce je vsaka stran pripravljena na kompromis. Novi statut naj bi predvideval eno deželno ustanovo, to je Glasbeno matico s pokrajinskimi avtonomnimi šolami. V Gorici naj bi ta avtonomna šola postal SCGV Emil Komel. Ta statut se je rojeval štiri
leta. Pripravljeni so bili različni primerki, od dobesedne kopije starega statuta GM do zadnjega, v katerem se sicer v prvem členu deklarira pokrajinska avtonomija, vendar nobeden od ostalih členov ne zagotavlja njene uresničitve, (denarna sredstva naj bi se npr. delila ne samo glede na število učencev, ampak tudi po potrebi posamezne šole - vemo pa, da so nekatere šole nenasitne in da so zato tudi stalno deficitne!}. Ker se je statut vse predolgo rojeval in ni dobil ustrezne rešitve, smo se v Gorici s predstavniki goriške šole GM dogovorili, da poskusimo združevati goriški šoli. Ta pripravljalni odbor je deloval dve leti. Uspelo mu je urediti skupni pouk in ustvariti kar sproščeno vzdušje. Probleme je skušal sproti reševati. Delali smo po posluhu in zdravi pameti, ker se nismo mogli naslanjati na nobeno »magno charto«, ker je ni bilo. V predstavnikih goriške Sole GM smo našli sogovornike, nismo pa našli sodelavcev, zato je moral vse delo opravljati Center Emil Komel. Da bi vzpostavili večje sodelovanje, je Center Emil Komel še pred začetkom lanskega šolskega leta ponudil štiri delovna mesta goriškim uslužbencem GM, kar pa je bilo zavrnjeno. Očividno naša prizadevanja nekaterim niso bila všeč, zato smo bili stalno na zatožni klopi (gl. npr. seje GM v Trstu, na katerih nikoli nismo bili deležni vzpodbudne besede. S sej smo se vračali z neprijetnimi občutki, saj je bilo vzdušje vedno napeto, ledeno. Na njih se nikoli niso obravnavali bistveni šolski problemi, ampak se je vse sukalo le okoli financ). Se januarja letos je razširjeni goriški pripravljalni odbor s pred-
stavniki goriške SKGZ in SSO sprejel odločitev, da se maja istega leta izvede občni zbor in zato tudi pripravil predloge kandidatov za pluralistični odbor združene šole. Ta odločitev je ostala le pobožna želja!
GM se je raje odločila, da spet oživi svojo šolo v Gorici, kar pa jo postalja pred nove odgovornosti. Sicer ima GM vso pravico, da oživlja stare oddelke in odpira nove. Vendar se sprašujemo - sprašujejo se tudi tisti, ki od zunaj spremljajo dogajanje v zamejstvu - kako zmore GM v istem članku tožiti o deficitu in velikih finančnih problemih in obenem odpirati nove oddelke, ki zahtevajo dodatne finančne Jire-menitve, in kako more^ to usklajevati z Željami po združevanju. Kje je resnica? Kdo ima od tega korist? Naši otroci gotovo ne. Vprašjuemo se tudi, kako naj GM,ld v zadnjih letih ne zmore rešiti niti hudih problemov v svoji centralni hiši (in to ne samo finančnih!), obvladuje ves deželni prostor!
Center Emil Komel je že od vsega začetka podpiral prizadevanja za skupno glasbeno šolo na Goriškem in jih še vedno podpira. Glasbena matica pa bi se končno morala zavedati, da ima pri istih prizadevanjih v Centru Emil Komel enakopravnega partnerja in zato ne gre, da bi ga kar »vsrkala« vase!
»Negativne izkušnje s Centrom Emil Komel v Gorici,« kot je zapisal Jože Koren v Primorskem	dnevniku
10.9.1995, niso v zgodovini tržaške GM in njenih stikih z goriško stvarnostjo nič novega, saj se vlečejo že skozi celo stoletje in bi o njih znal marsikaj povedati tudi skladatelj Emil Komel.
Odbor SCGV Emil Komel
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
MEDNARODNI POSVET
Večjezičnost na Trbiškem
Posvet bo od 20. do 22. oktobra
TRBIŽ - Člani kulturnega društva Planika in krajevnega sedeža Slori se marljivo pripravljajo na prvi mednarodni posvet na temo »Večjezičnost na evropskih mejah: primer Kanalske doline«, ki ga bodo pripravili od 20. do 22. oktobra v kulturnem središču na Trbižu. Na njem bodo sodelovab izvedenci za narodnostna vprašanja iz raznih evropskih držav.
Posvet zadobiva velik pomen, saj bo prvič, da se bo poglobljeno in celovito spregovorilo o vprašanju večjezičnosti v Kanalski dolini ter še posebej o prisotnosti Slovencev na tromeji.
Ob dejstvu, da so kulturni delavci iz Kanalske doline polno zaposleni s posvetom, dobijo še ved-
no Cas za izpeljavo tradicionalnih pobud. V teh dneh bodo namreč stekh tečaji slovenščine, ki jih bodo pripravili v Žabni-cah, Ukvar (za otroke) in na Trbižu (za odrasle).
Ravno tako bodo v kratkem začeli z glasbenim poukom, ki ga orga-nizira Glasbena šola Tomaža Holmarja, ki je vključena v šolski sistem Glasbene matice. Tradicionalnim inštrumentom bodo letos dodali tudi flavto, kar bo povečalo število gojencev, ki naj bi presegb število 35.
Ob koncu povejmo še, da je prejšnjo soboto v Kanalski dolini bila na obisku skupina slovenskih akademikov, ki so se seznanili s posebnostmi teh krajev in se srečali s slovenskimi predstavniki. (r.p.)
OLGA PETELIN	Ih
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
3.
Ne ne, najbolje bo, če o vsem tem lepo molčim.
Pa kaj mi sploh še hodi to po glavi! Čeprav mi je neki študent vrgel tisti svoj: nasvidenje, gospodična, - je bilo to čista vljudnost, olika... nič stvarnega.
Tako sem modrovala sama pri sebi in sopihala naprej. Snežilo je in mraz je bilo že težko prenašati. Vrečevina okrog razdrapane obutve je bila čisto pre-xmočena in noge, ki sem jih še komaj čutila, sem le z največjo muko premikala.
- Se malo v ta klanec, in bom doma! - sem si prigovarjala in iztisnila zadnje moči iz sebe.
Končno sem premražena do kosti in vsa zatopljena v svoje misli le pririnila do doma.
»Da si le prišla!« se je mati oddahnila in z grenkim nasmeškom gledala mojo obutev.
»Mama, ni taka zima nekoliko prezgodnja? Burja s poledico, pa pred božiči? V mestu je vse ohromelo. Popoldne sem prosta, tudi skladišče so zaprli,« sem hitela praviti.
»Jutri bo že bolje,« me je potolažila mati in odhitela v kuhinjo.
Suhe copate so me kmalu ogrele in spravile v dobro voljo.
»Marta, Marta, pridi k meni!« V mrzli izbi je zavit v mamin šal in s kapo do nosu sedel Tinče. S škarjami je iz lepenke izrezoval zvezdo repatico.
»No, kaj je novega? Kam boš postavil jaslice?« sem prisedla v njemu.
»Marta, lepo prosim, če Slavko tu rečeš, da bi mi kmalu popravil čevlje,« je poprosil.
»Saj sem mu že, pa pravi, da bo težko še kaj držalo skupaj.« Nekoliko sem se posmehnila ob tej veliki otroški skrbi.
»Čez božične počitnice sem povabljen k noni v Nabrežino. Da veš, šel bom, pa če bo treba v samih copatah. Doma ne bom! Tam me čakajo jaslice in štruklji.« Od skrbi in žalosti je kar zaihtel.
»Nič se ne cmeri, Ninče, saj boš šel k noni. Tam boš napravil jaslice in še sneženega moža. In štrukljev se boš tudi najedel. Če pa si Slavko ne bo znal več pomagati pri tvojih čevljih, si hoš kot jaz povil čevlje z vrečo... pa bo!«
Pomirila sem ga in oči so se mu spet zalesketale.
»In kako se to napravi?« je radovedno vprašal.
»To je moja iznajdba. Pokazala ti bom,« sem se pohvalila, ga pobožala in šla h kosilu, pa če je bilo še tako sbromno.
Pomislila sem na čokolado, rogljičke... in postalo me je sram. Molče sem zajemala s krožnika in čutila na sebi meterin zaskrbljeni pogled.
Ozrla sem se po njej. Bila je že močno siva in njen bledi obraz je bil upadel, suh.
Najine oči so se srečale. Iz njenih ni več sevala nekdanja vedrina, iz njih je zrla samo še siva potrtost.
Hotela sem jo pomiriti. Nasmehnila sem se in ji rekla: »Mama, vedno nam pravite, da se
vse enkrat samo uredi. Učite nas potrpežljivosti, sama pa omagujete. To ni prav!«
»Saj veš. Trije ste še nepreskrbljeni, in jaz še zmeraj čakam na vojno penzijo. To prosjačenje in pisarjenje brez konca in kraja na vse urade: pa še ne pridem do tega, kar mi po zakonu pripada. To me najbolj grize in tlači. Pa vi otroci tega ne morete razumeti,« je s težkim srcem razlagala, ko je že jemala kvačkanje v roke.
Razumela sem jo, še kako razumela.
»Obupavati pa le ne smemo, gotovo se bo kaj spremenilo na Bolje,« sem jo tolažila.
»Kako naj se kaj spremeni! Te čipke bom skončala, za potem pa dvomim, da bo še kako naročilo. Iva mi ne more pomagati... saj nima ničesar trdnega. Vse je narobe... nobene sreče nimam!«
Odložila je delo in me zaskrbljeno pogledala: »Čeprav si tako zelo mlada, si še edino moje upanje ti, trlica. Misliš, da ti bo uspelo, kaj praviš?«
Pomislila sem na črnuha in se komaj zadržala, da nisem izbruhnila in ji začela razlagati vse svoje grenkobe in skrbi. Požrla sem slino in vstala.
»Ne vem. Počakati bo treba do božiča.« Besede so mi komaj šle z ust in obrnila sem se k oknu. Zabuljila sem se v temne oblake in se stresla. Komaj sem premagovala napetost v sebi in želela sem pobegniti, kamorkoli.
Mati je mojo vznemirjenost opazila. Pogovor je zamrl.
Naslednje jutro je bila po ulicah še vedno poledica. Torej spet vrečo na noge!
Ko me je ugledal čevljarjev sin, je bruhnil v smeh: »Taka čedna deklica, na nogah pa slape. Kako da ne veš, kako se je treba danes nositi? Pridi z mano v delavnico, ti bom pribil na podplate vsaj železca za na led.«
»Slavko, niti ficka nimam,« sem ga odsekano zavrnila.
»Kaj bi to. Boš že kdaj drugič plačala. Dala boš še za kozarec, pa bo!« se je pošalil.
Veselo sva se posmejala drug drugemu, potem sem mu sledila v delavnico. Tam so že čakali za silo popravljeni Ninčetovi čevlji'
Slavko je urno pribil podkvice še na moje. Zahvalila sem se mu in odhitela v mesto. Zdaj, ko so se železca na podplatih zadirala v poledenelo površino, je bila hoja kar zabavna. Včasih mi je Se malo spodrsnilo, bilo pa je mnogo lažje spet uloviti ravnotežje.
Prispela sem pravočasno, skladišče pa je bilo tudi že odprto.
»Dober dan!« sem glasno pozdravila.
Nobenega odgovora.
Odšla sem v prostor z blagom, da bi mi tam kdo naročil, kaj naj počnem.
Oglasil se je žvižg. Kar streslo me je: nisem mogla verjeti, Se manj pa se sprijazniti, da je tako požvižgal skladiščnik Mario meni. Kot psu. Oklevala sem. Ko se je drugič oglasil žvižg, sem le šla gor, v pisarno.
(Se nadaljuje)
DEŽELNI SVET / DANES SKLEPI O AFERI "AUTOVIE VENETE-BRlTISH TELECOM"
NOVICE
Liga in LS že mežikata DSL Kdaj odstop deželne vlade?
Desnico zahtevo odstavitev predsednika avtocestne družbe
TRST - Po ostrih in glasnih Polemikah bo deželni svet danes končno zavzel staliSCe o znani aferi "Autovie Venete-British Te-Jecom“, ki predstavlja preizkusni kamen za vlado predsednice Alessandre Guerre in seveda za politično koalicijo, ki jo podpira. Atorebitna nezaupnica predsedniku avtocestnega podjetje Mi-cheleju Baldassiju bi namreč avtomatično pomenila tudi politično nezaupnico za Guerrovo, ki je avgusta politično podprla okvirni dogovor z britanskim koncernom. Najbolj glasni zagovorniki odstavitve Baldassija je novoustanovljena desnosredinska skupina "Demokratični federalistični center", ki je nastal pod Berlusconijevim političnim okriljem.
O usodi deželne koalicije sta sinoči na ločenih sestankih razpravljali vodstvi Ljudske stranke in Severne lige, katerih svetovalci so se sestali dopoldne v Vid-mu. Slo naj bi za "tehnično"
soočenje o poteku današnje deželne seje, v resnici pa sta, kot kaže, stranki znova vzeli v pretres konkretno možnost levosredinskega sodelovanja z zelenimi in z Demokratično stranko levice. Pogoji za to sodelovanje najbrž še niso popolnoma dozoreli (tako Ljudska stranka kot Liga se precej bojita napadov ”Forza Ita-lia“ in desnice), vprašanje pa je, koliko časa bo DSL (sinoči je zasedalo njeno deželno vodstvo) še Čakala na odločitve Bossijevih in Biancovih dežeCnih pristašev.
Velika politična negotovost bo najbrž narekovala koalicijskim, a tudi opozicijskim strankam previdnost, zato bodo morda odločitev o morebitni krizi in o odstopu odbora odločali v prihodnjih dneh. Vsem pa je že na dlani, da je politična kriza že odprta in da je odstop Guerrove le stvar nekaj dni ali tednov.
Vseeno pa bo zanimivo videti, kaj se bo danes zgodilo v deželni
palači na Oberdankovem trgu. Deželna vlada računa (na papirju) pri aferi "British Telecom" na podporo 27 svetovalcev, katerim se bosta morda se pridružila socialista De Gioia in Durat. Pomembno bo vsekakor tudi staliSCe, ki ga bo med debato zavzel Berlusconijev pristaš, podpredsednik Dežele Roberto Antonio-ne. Slednji je doslej vedno izjavljal, da noCe politične krize, Čeprav so vsem znani njegovi zelo slabi odnosi s predsednico odbora.
Za takojšnjo krizo pa se menda zavzema politični vodja "sredinskih federalistov", bivši socialist, dolgoletni odbornik in podpredsednik Dežele Saro, ki je vskočil na Berlusconijev voz. Saro, podobno kot Gambassini (tudi on je Član te nove politične druščine), hoče predvsem odstop predsednice odbora, ki je, kot vidimo, naenkrat marsikomu trn v peti.
Alessandra Guerra
Dve smrtni žrtvi pri delu v Furlaniji
VIDEM - Dva zidarja, 40-letni Giobatta Agnola iz Rocco di Forgaria, ter 35-letni Stefano Mu-giatti iz Flagogne di Forgaria, sta se včeraj smrtno ponesrečila v kraju Monte Prat, sedem kilometrov od Forgarie. Bila sta zaposlena pri obnavljanju nekega alpskega centra, last videmske »Azione Cattolica«, ko se je nanju zrušila stena. Center je bil zaprt že tri leta, delavca pa sta utrjevala temelje, pri Čemer jima je pomagal neki tretji kolega, ki je upravljal bager. Agnola in Mugiatti sta bila na mestu mrtva.
Obnovo centra so pričeli pred kratkim. Najprej so odstranili streho, vCeraj pa so se lotili utrjevanja temeljev. Videmsko sodstvo je pričelo preiskavo, saj mora pojasniti, zakaj in kako je prišlo do tragedije.
Ameriški vojak ob življenje
PORDENONE - Dvajsetletni Mason Bradford, ameriški vojak v bazi Usaf v Avianu, je predsi-noCnjim izgubil življenje v prometni nesreči v Polcenigu, v pordenonski pokrajini. Bradford se je peljal na motornem kolesu, ki ga je upravljal rojak Patrick Bravin (21 let) in s katerim sta se zaletela v avtomobil, ki je z neke občinske ceste zapeljal na pokrajinsko. Za volanom avtomobila je sedel 32-letni Mauro Bravin, ki je ostal povsem nepoškodovan, Flovvers se je le lažje udaril, medtem ko Bradfordu ni bilo pomoči: pri padcu je z glavo silovito udaril ob asfalt.
Medtem se je poslabšalo zdravstveno stanje nekega drugega motociklista, 38-letnega Claudia Francescona iz kraja Cavasso Nuovo. Francesco-na, ki se je ponesrečil pri Barcisu, so najprej odpeljali v Maniago s prognozo okrevanja v 40 dneh, vCeraj zjutraj pa so ga premestili v Pordenone: prognoza je sedaj pridržana.
. SREDSTVA ZA SLOVENSKO MANJŠINO
SKGZ odklanja načelo, naj »sosedu crkne krava«
Polemičen odgovorna tiskovno noto SSO
Prejeli smo in objavljamo:
Težave, ki jih doživljajo ustanove naše skupnosti, so rezultat spleta neugodnih Političnih okoliščin v naši državi in ni dvoma, da je ta trenutek težka Preizkušnja za vso manjšino. Je pa tudi Preizkušnja za dosledno in pokončno °bnasanje manjšinskih organizacij, saj je pb težavah zelo nevarno izgubljati živce m razsodnost.
Te lastnosti so žal popolnoma popu-stile pri SSO-ju ob sestavljanju vCe-Jajšnjega tiskovnega sporočila, s katerim )e ta organizacija še enkrat pokazala zaskrbljujočo mero nestrpnosti in neupoš-levanja vsega, kar ne spada ozko v ok-vircek njenega parcialnega ocenjevanja stvari.
O matični finančni pomoči Primorskemu dnevniku je bila junija in julija ostra in dolgotrajna javna polemika, ob kateri kaže spomniti na nekatera osnov-na dejstva.
Medtem ko se je SKGZ vztrajno zavzemala za to, da dobi poleg drugih ogrože-I1fh ustanov tudi Primorski dnevnik nuj-n° potrebno podporo, je SSO, najprej zakulisno, potem pa, ko je bilo njegovo spletkarjenje po ljubljanskih kuloarjih razkrito, tudi javno osporaval dnevniku Pravico do podpore. Sledila je dolga serija Polemičnih posegov v občilih, s katerimi fo SSO, SSk in posamezniki iz omenjenih krogov očitah dnevniku in založniškemu Podjetju vse mogoCe, predvsem pa da ne odraža širine in duha pluralizma, da je Ca-®opis ene strani in podobno. Medtem je ddo (in je še!) osebje Primorskega dnev-nika brez plaC, kajti pri dodeljevanju iz-redne finančne pomoči iz matice je prišlo do zapletov, ki so se delno razjasnih v mi-dulem tednu.
ko je torej glavni učinek delovanja rde drugega kot ena sama ovira, na-anko po načelu »naj sosedu crkne kra-
Matična država je podporo dnevniku kljub temu odobrila po načelu objektivne Potrebe, kajti večkrat je bilo (tudi v javno-sd) podcrtano dejstvo, da Primorski dnev-rdk ne spada v seznam ustanov, ki so v skupni skrbi obeh krovnih organizacij.
Se več, na seminarju o vprašanjih Manjšin, ki je potekal konec junija v slo-venskem parlamenut, je bil s širokim odo-ravanjem sprejet predlog SKGZ, naj se z akortom trajno omogoči podpora matice vsemu zamejskemu tisku. Tudi sicer uži-
va Primorski dnevnik širok konsenz v političnih, parlamentarnih in vladnih krogih Slovenije, kolikor pa je pri nekaterih desničarskih silah osporavanja, je to po zaslugi neprestanega natolcevanja, pritiskov, izsiljevanja in izkrivljanja dejstev s strani SSO. To je torej »načelni in državotvorni navdih«, ki v »korist obstoju in razvoju slovenske narodne skupnosti« prihaja iz zamejstva v Ljubljano.
Toda SSO očitno vztraja pri svojem, zanj je podpora dnevniku »huda diskriminacija«, tako kot Zeli z neprestanim refrenom o diskriminacijah metati pesek v oci tukajšnji in matični javnosti. Včerajšnje tiskovno sporočilo SSO je v tem smislu primer sprenevedanja, je pa tudi zgovoren dokaz, na kakšno raven poli-tikanstva hoCe SSO spraviti manjšino v trenutku, ko ga ta organizacija sama ocenjuje, da je »posebno delikaten v zgodovini Slovencev v Italiji in tudi v odnosih med Italijo in Slovenijo«. S taksnim odnosom SSO nesporno dokazuje, da mu ni do nikakšmega skupnega manjšinskega interesa, paC pa za povzdigovanje samega sebe, seveda na škodo drugih. Govoriti o manjšini kot subjektu ob takem obnašanju, pa je s strani SSO naravnost tragikomično.
Vse, kar ni v sklopu SSO, bi hoteh zase. Svojega seveda niso pripravljeni spustiti od rok. Avtonomija in samoiniciativa sta le njihova domena. Odločati hočejo tud' tam, kjer niso ne strokovno ne kakorkoli upravičeni. Pritiče jim 50 % pomoči (!), ki jo matica namenja Slovencem v Italiji, Čeprav je njihova teža daleč pod tem odstoticom. SKGZ naj bi se z njimi dogovarjala malodane o vsem, najbrž celo o svojem razpustu. V taksnem »poenotenju« manjšine, vidi SSO idealno stanje in k temu teži tudi za ceno tako nerazsodnih dejanj, kot je odrekanje pomoči edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji.
Toda diskriminacije vendarle obstajajo in Se kakšne! Dokaz za to je sistematično neizpolnjevanje sprejetih obvez SSO do ustanov, za katere skupaj s SKGZ nosi odgovornost. O tem je bilo dovolj napisanega, še zlasti glede Glasbene matice in videmske pokrajine, gre pa še za vrsto nepojasnjenih primerov. SKGZ podčrtuje, da je ta položaj Čedalje bolj nevzdržen in je zato potrebno podrobno preverjanje o tem, kamu so sredstva iz matice namenjena in v kakšne namene se uporabljajo.
Slovenska kulturno gospodarska zveza
_____POLEMIKA / SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ_
SSO o odnosih RinvLjubljana
Očitki Pontecu glede oddaj TRV Slovenije in odgovor družbe
Prejeli smo in objavljamo:
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na zadnji seji v sredo, 13. septembra, obravnaval vrsto vprašanj, med katerimi je zavzela glavno mesto diskusija o problematičnih odnosih med Italijo in Slovenijo, ki nas ne zadovoljujejo, posebno še po zadnjem srečanju, ki ga je slovenski zunanji minister Thaler imel v Strunjanu s predstavniki Slovencev v Italiji. Odbor je izrazil pomisleke nad najnovejšim stališčem slovenske vlade glede točk, ki so vzrok spora z Italijo. Ločiti nepremičninsko vprašanje od pravne zaščite slovenske manjšine v Italiji pomeni v tem trenutku dejansko še enkrat prestaviti	celotno
vprašanje v megleno prihodnost. To bo lahko imelo zelo negativne posledice za manjšino posebno še sedaj, ko sama po sebi ne more najti skupne govorice, da bi prišla do nekaterih prepotrebnih predstavniških organov in ko se širijo stimulacije za večjo kulturno integracijo manjšine z večino, kar bi lahko bilo še nevarnejše od že preiskušene in proslule politične integracije. Svet slovenskih organizacij zato Se z večjim poudarkom opozarja, da je treba gledati na manjšino kot na subjekt, ki bo sam izbral pot svojega prihodjega razvoja in bo sposoben zavrniti varljive sugestije enostranske multikulturnosti obrnjene v njegovo škodo.
SSO se je tudi dotak-
nil problema vidljivosti TV Slovenija v Trstu in je obosodil ravnanje družbe Ponteco, ki si je dovolila prodati nekaj, do Cesar nima pravice ter tako prikrajšati Slovence v Trstu za osrednji slovenski TV program. SSO zato vabi vodstvo slovenske TV, naj ukrepa, da se bo obnovilo prejšnje stanje.
Izvršni odbor SSO je nadalje izrazil veliko zaskrbljenost zaradi problemov, ki obremenjujejo nekatere naše bančne zavode in ostajajo večidel širši javnosti neznani. Obstaja nevarnost, ki je morda že izvršeno dejstvo, da slovenski delničarji, ki so Kmečko banko ustanovili, izgubijo nadzorstvo nad njenim upravljanjem in tako spravijo v nevarnost vlogo, ki jo ta kreditni zavod ima za razvoj manjšine. SSO obžaluje tudi, da nihče ne Čuti potrebe bo boljšem obveščanju javnosti glede teh problemov.
Izvršni odbor
Sveta slovenskih organizacij
PRIPIS UREDNIŠTVA: Glede na vsebino predzadnjega odstavka gornjega dopisa, ki je po naši oceni v nasprotju z določili zakona o tisku, smo omogočili zainteresiranim, da v isti Številki dnevnika odgovorijo na očitke SSO. Zato v nadaljevanju objavljamo odgovor družbe Ponteco.
Tiskovno sporočilo SSO, ki v zvezi z vidljivostjo TV Slovenije v Trstu obsoja ravnanje
naše firme, popolnoma izkrivlja dejstva in poskuša zavajati javnost.
Družba Ponteco je bila ustanovljena v začetku 80-ih let po dogovoru z vodstvom RTV Slovenije tudi z namenom, da v zamejstvu pridobi frekvence in posreduje televizijski program TV Slovenije. Za to so bile potrebne velike investicije in vzdrževalni stroški, kar še danes bremeni naše podjetje, kajti RTV Slovenija kljub dogovorom ni nikoli vstopila v lastništvo firme. Kar je še najhuje, je dejstvo, da je vodstvo RTV Slovenije pred nekaj leti dejansko onemogočilo obstoj TV Kopra v Italiji, s čimer so tudi usahnili dohodki, ki so omogočali oddajanje slovenskega državnega programa, plačevanje koncesijskih davkov za frekvence, stroškov za vzdrževanje in podobno.
V želji, da bi ohranili vidljivost slovenskega TV programa v Trstu in Beneški Sloveniji, je Ponteco pred štirimi leti predlagal ustanovitev nove mešane družbe ”Val”, glede katere je bil z RTV celo podpisan načelen dogovor. Vendar se je ljubljanska TV skupaj s tretjimi zamejskimi partnerji umaknila, češ da bo problem rešila v sodelovanju z italijansko RAL
Naša firma je v iskanju rešitev vztrajala do letošnjega leta in je v tem Času imela za oddajanje slovenske TV ogromno stroškov. Da bi se zaradi pomanjkanja vsakršnih dohodkov izognila nevarnostim kazenskega
stečaja, je bila družba Ponteco dejansko prisiljena se odpovedati svojim frekvencam in jih je odstopila najboljšim ponudnikom, med drugim RAI-ju za uvedbo oddaj v slovenskem jeziku.
Trditev SSO, da si je Ponteco dovolil prodati nekaj, do Cesar nima pravice, ni samo neresnična, temveč tudi žaljiva in zato si pridržujemo pravico do sodnega postopka. Ponteco je bil od prvega dne registriran na pristojnem italijanskem ministrstvu, plačeval je ustrezne pristojbine, nosil stroške za prenašanje in bil edini polnopravni nosilec vseh pravic za prenašanje slovenskega programa v Italiji. Zato je imel vso pravico in dolžnost, da v likvidacijskem postopku odstopi celotno premoženje in tako poravna kredite, ki so bili najeti za investicije in za oddajanje. To je storil pod pritiskom finančnih dolgov in predvsem zaradi neodgovornosti tistih, ki so imeli možnost in ki jim je bilo ponujeno, da prevzamejo vlogo oddajanja osrednjega slovenskega programa v zamejstvu. Vabiti vodstvo slovenske TV naj ukrepa, da se bo obnovilo prejšnje stanje, kot to dela SSO, kaže na popolno nepoznanje problema, razen Ce s tem niso nameravali s prefinjeno retoriko le zvaliti krivdo za neodgovorno ravnanje prav na vodstvo TV Slovenije. Vsi mi namreč vemo, da se prejšnjega stanja ne da ve C obnoviti.
Ponteco SpA
ŠOLSTVO / OB ZADNJEM UDARCU NASO SOLI -i
Sindikalni dopusti: zgodba o krivici
Sindikat slovenske šole ob predstavnika
Kako je bilo sploh mogoče, da je Sindikat slovenske šole ostal brez osebe (ali osebja), ki bi bila uradno oproščena poučevanja zaradi sindikalnega delovanja? To je zgodba velike krivice, spet pisane na kožo naše (šolske) skupnosti.
Zgodba se začenja februarja 1993, ko je bil odobren zakonski odlok št. 29 o novem pravilniku neplačanih in sindikalnih dopustov v javnih upravah. Od takrat se je pričelo postopno Crtanje sindikalnih dopustov osebja javnih uprav, seveda s pretvezo, da je treba stroške omejiti in zmanjšati. Zadeva se je vila počasi, ker je moralo ministrstvo za javne uprave pac izdelati dogovor, ki bi bil za sindikalne organizacije kolikor toliko sprejemljiv. Dogovarjanje ni bilo enostavno. Aprila 1994 je bil podpisan takoimenovani sporazum o novi ureditvi neplačanih in sindikalnih dopustov. 1. decembra istega leta je minister za javne uprave izdal odlok, v katerem so poimensko omenjene sindikalne zveze in organizacije, ki bodo sodelovale pri pogajanjih za novo delovno pogodbo šolnikov. Ti sindikati naj bi bili nato, konec koncev, tudi deležni sindikalnih dopustov.
Sindikata slovenske šole, seveda, ni bilo na seznamu. Zato je vodstvo sindikata 12. decembra, to je deset dni pred objavo odloka v Uradnem listu, pisalo ministrstvu za šolstvo, in zahtevalo, naj ministrstvo vključi organizacijo med sindikate, ki bodo deležni sindikalnih dopustov. Svojo zahtevo po priznanju je temeljilo na dejstvu, da gre za specifičen sindikat, ki ščiti specifični del šolnikov, to je tistih, ki delujejo na slovenskih šolah, in da je na teh šolah daleč najbolj reprezentativna sindikalna organizacija. Sindikat je nadalje podkrepil zahtevo še z drugim močnim adutom: najvecjemu nemškemu šolskemu sindikatu na Južnotirolskem so bili sindikalni dopusti priznani!
Ministrstvo za šolstvo je na zahtevo odgovorilo 22. marca letos: vsega šest vrst, priložilo pa je kopijo mnenja Urada za sindikalne zadeve pri predsedstvu vlade, ki je bil pristojen za reševanje tega vprašanja. Vodja urada je v svojem dopisu (z dne 23. januarja letos) le omenil vse zakone, okrožnice in pravilnike, ki urejajo zadevo »sindikalni dopusti«: na slabi poldrugi strani jih je mogoče našteti kar sedemnajst (!). Corruptissima res puhlica plurima leges, kadar je država najbolj pokvarjena, ima največ zakonov, je ugotavljal že Tacit, ki se je na zadevo kar malce spoznal...
Odgovor je prispel v Trst, ko je bil v Uradnem listu (5. aprila letos) že objavljen dekret predsednika ministrske-
ga sveta o dogovoru o najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacijah. Med njimi, seveda, Sindikata slovenske šole ni bilo.
Dva tedna kasneje (19. aprila letos) je na pobudo senatorja Ferrarija skupina senatorjev, med katerimi je bil tudi senator Bratina,, vložila popravek k zakonskemu predlogu o razporeditvi sindikalnih dopustov za šolnike s sledečim besedilom: »Najnižjega kvoruma 5 odstotkov, ki na vsedrZavem merilu dopušča možnost sindikalnih dopustov, ne pride v poštev za priznane jezikovne manjšine«.
Zadeva se je v začetku maja, ko je prišlo do obravnave v parlamentu, očitno zapletla, sicer bi deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Antonaz in Mon-falcon ne vložila (5. maja) vprašanja deželnemu odborniku za šolstvo Tomatu, v katerem ga sprašujeta, zakaj ni Dežela obvestila ministrstva za javne uprave o »statusu« slovenske nacionalne manjšine. V vprašanju ga spominjata na razsodbe ustavnega sodišča, po katerih je treba slovensko manjšino obravnavati kot »priznano manjšino«. Do včeraj še nista prejela odgovora.
Senat je nato (8. maja) vendarle sprejel popravek senatorjev Ferrarija, Riza in Dujanyja, sedaj bi morala o osnutku razpravljati še poslanska zbornica.
O julijskem srečanju predstavnikov enotnega šolskega odbora z ministrom za šolstvo Lombardijem smo že večkrat poročali. Na ministrstvu je bil govor tudi o sindikalnih dopustih za Sindikat slovenske šole. 18. julija je bilo obljubljeno, da bo zadeva ugodno rešena.
Dva tedna kasneje, 2. avgusta, je bila v prilogi Uradnega lista objavljena porazdelitev 802 uradno odobrenih sindikalnih dopustov šolnikov. Svoje predstavnike, oproščene pouka, bo imelo 11 sindikalnih zvez in organizacij. Med njimi je Au-tonomer Gevverkshafts Siidtiroler Bund -Zveza avtonomnih južnotirolskih sindikatov. Sindikata slovenske šole ni na seznamu.
Posledica je znana. 7. septembra je slovenska didaktična ravnateljica sporočila kabinetu ministrstva za šolstvo, da je bila tajnica Sindikata slovenske šole oproščena pouka zaradi sindikalnega dopusta. 15. septembra je ministrstvo na vrat na nos odgovorilo, da tisti sindikat ni vključen v seznam organizacij, ki imajo pravico do sindikalnega dopusta. Zato je šolskemu skrbniku ukazalo, naj »povabi didaktično ravnateljico, da po hitrem postopku preklice poverjeni sindikalni dopust, ker je protizakonit.«
Marjan Kemperle
ZNANOST / ZADOVOLJSTVO TUDI V TRSTU PO POVRATKU ENDEAVOURJA
Vesoljski teleskop se je dobro obnesel
Konzorcij CARSO, ki ga je izdelal, si veliko obeta
Člani konzorcija CARSO. Drugi in četrti od leve Pavel Trampuž in Roberto Stalio
Na Cape Canaveralu na Floridi (ZDA) je včeraj pristal vesoljski trajekt Endeavour. V skladu z napovedmi se je tal dotaknil natanko ob 7.38 po krajevnem času, se pravi ob 13.38 po našem. Njegovega uspešnega povratka na Zemljo so se posebno veselili tudi pri nas na Tržaškem, saj se je na njegovem krovu nahajal tudi izdelek tržaške tehnologije, in sicer ultra-violični vesoljski tele-skop-spektrometer UV-STAR, ki so ga izdelali v delavnici konzorcija CARSO (Center for Advanced Research in Spa-ce Optics) pri Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah.
»Podrobnejših podatkov za zdaj še nimamo, vsekakor pa lahko že rečemo, da se je naša naprava dobro obnesla, saj je iz vesolja redno pošiljala podatke na Zemljo,« so nam povedali znanstveniki, ki so vesoljsko odpravo sprem-pljali s Padrič. Sicer pa je glavni štab konzorcija CARSO ta vesoljski podvig spremljal iz ZDA, točneje iz Goddard Space Flight Centra ameriške vesoljske agencije NASA pri VVashingtonu. Tam je bil vseh 11 dni, kolikor je trajala odprava, prof. Roberto Stalio, ki je »oče« tržaškega teleskopa-spek-trometra, in bili so tudi njegovi najožji sodelavci, med njimi slovenski inženir Pavel Trampuž.
UVSTAR je specializiran za raziskovanje vesolja na ultravioličnem področju. Z njim so med pravkar zaključeno odpravo med drugim opazovali Jupitrov satelit lo
ter medzvezni prostor z namenom, da bi zbrali informacije, ki_bi lahko pomagale določevati izvor vesolja. Vsi ti in drugi podatki so se" neposredno z vesolja stekali v že omenjeni Goddard Space Flight Centre, obdelali pa jih bodo znanstveniki na Univerzi v Trstu ter na Univerzi v Arizoni. Ce se je tokrat UVSTAR dobro izkazal, ga bodo prav gotovo še poslali v vesolje.
Od uspeha sedanje odprave si na Padričah sploh veliko obetajo. Kot že rečeno, je teleskop-spektrometer izdelal konzorcij CARSO, ki sta ga ustanovila Univerza v Trstu in delavnice Galileo iz Firenc. Ce se je naprava dobro obnesla, bo to prav gotovo močno dvignilo ugled konzorcija, ki je dejansko na ta račun že dobil nekaj naročil.
A vrnimo se nekoliko k
pravkar zaključeni vesoljski odpravi. Endeavour je v 11 dneh preletel 7,2 milijona kilometrov. Seveda ni imel samo naloge, da ponese v vesolje tržaški teleskop-spektrometer. Na njegovem krovu je bil tudi laboratorij Wake Field, v katerem bi morali izdelovati posebne kristale, ki jih uporabljajo v elektronski tehniki. Prav v tem laboratoriju pa so zabeležili več okvar in težav. Težave so nastale tudi pri zajetju dveh umetnih satelitov, ki jih je Endeavour prinesel na Zemljo, zlasti pri zajetju satelita Spartan 201, ki je imel nalogo, da opazuje zračne nevihte na Soncu, ki so vir motenj v radijskih komunikacijah.
Na Endeavourju je bila 4-članska posadka, ki ji je načeloval povejnik Dave VValker. Astronavta Jim Voss in Mike Gernhardt
sta preteklo soboto uspešno opravila vesoljski sprehod. Sprehod je trajal kar 6 ur in 46 minut, na njem pa so med drugim preizkusili nove vesoljske kombinezone ob temperaturi kakih 100 stopinj Celzija pod ničlo. Astronavta sta dejala, da sta se v »novih oblekah« dobro počutila.
Omenimo" naj, da je trajekt Endeavour pred 12 dnevi vzletel v vesolje z enomesečno zamudo. Prvi poskus vzleta so preprečile neugodne vremenske razmere, potem pa so se pojavile okvare na pomožnih raketah-Kljub vsem težavam je ameriška vsoljska agencija NASA včeraj celotno odpravo ocenila kot uspešno. Prihodnja vesoljska odprava bi se morala pričeti čez 15 dni, ko bi morala vzleteti v vesolje ladjica Columbia.
MEDTEM KO NOVIH VOLITEV ŠE NI NA OBZORJU
DSL: Pokrajina je odveč!
Kljub znani razsodbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo nezakonitost volilnega sistema (priziv je vložila Slovenska skupnost), nič ne kaže, da bodo pokrajinske volitve še v tem letu. Deželno upravno sodišče, kot kaže, še ni uradno osvojilo sklepa ustavnih sodnikov, prefektura pa tudi še ni začrtala novih volilnih okrožij v duhu razsodbe ustavnega sodišča.
Izredni komisar Dome-nico Mazzurco, ki vodi Pokrajino že dve leti, bo torej najbrž ostal na krmilu te javne uprave vse do pomladi leta 1996, ko naj bi bile končno volitve. Notranje ministrstvo je namreč že določilo 19. november in 3. december (drugi krog) za upravne volitve in je zelo težko, če že ne nemogoče, da bi v ta seznam pravočasno vključili tudi našo pokrajino.
V pričakovanju konkretnih in uradnih sklepov
, ■: '
Domenico Mazzurco
je usoda Pokrajine že nekaj časa v središču političnega soočenja na deželni in na krajevni ravni. S tem v zvezi je svetovalska skupina DSL v tržaškem občinskem svetu objavila stališče, v katerem poudarja, da je provinca s sedanjimi pristojnostmi popolnoma odveč in da je treba zato iskati druge, učinkovitejše upravne
rešitve. Najbrž ne gre za ukinitev pokrajinske u-prave, ampak za korenito spremembo njene vloge, tako v odnosu do občinskih uprav kot do same Dežele. DSL tudi ne izključuje možnosti; da bi v bodoče združili tržaško in gorisko pokrajino ali pa Trst z občinami tržiškega območja.
S temi vprašanji se ukvarja tudi posebna deželna komisija za reformo krajevnih uprav, ki ji predseduje Michele De-grassi (DSL). Tudi na deželni ravni so nekatere stranke za združitev tržaške in goriške pokrajine, seveda pod pogojem, da bodo Province končno dobile realne pristojnosti. Pomembno besedo bo pri tem imela deželna uprava, ki si je prav pred nekaj meseci z ustavnim zakonom izborila pravico, da sama neposredno odloča o krajevnih upravah, o njihovih pristojnostih ter o volilnih siste-
mih za njihovo izvolitev. Pristojni odbornik Oscar-re Lepre (Ljudska stranka) je vso zadevo predal v pretres deželni skupščini, ki pa se o teh kočljivih vprašanjih še ni odkrito izjasnila.
Svetovalec Ljudske stranke VValter Godina pa je s posebno interpelacijo županu Riccardu Illyju pozval mestno upravo, naj čimprej podrobno prouči vprašanje negotove usode pokrajinske u-prave, o kateri se doslej še ni izrekla. Med predlogi, ki se od časa do časa pojavljajo v javnosti, je tudi zamisel o takozvani metropolitanski pokrajini, ki bi močno okrnila, če že ne izbrisala dosedanjo vlogo ter zlasti samostojnost posameznih občinskih uprav. Ta predlog je od vedno cvet v gumbnici tržaške nacionalistične desnice, včasih pa se pojavlja tudi v stališčih ter izjavah nekaterih levičarskih strank.
OD 20, DO 24. T.M. _
Številni industrijski izvedenci iz Trsta na kongres v Neapelj
Uhajanje nevarne kisline iz železniškega vagonchcisteme
Na openski železniški postaji je včeraj zjutraj prišlo do uhajanja strupenih snovi iz železniškega voza, ki je bil namenjen v Zagreb. Vagon je prevažal kloro-žvepleno kislino, t.j. izredno korozivna snov, pripeljali pa so jo iz Varba-gne, kjer to in druge vrste kislin proizvaja družba Enichem (edina tovarna v Evropi, ki proizvaja.tovrstne kisline). Nevami tovor so prevažali v vagonu-ci-stemi, ta ima na strehi posebno zaporo, ki je zaščitena pred jedko snovjo, vendar je tesnilo popustilo in kloro-žveplena kislina je začela uhajati. Železničarji so opazili uhajanje že v nedeljo zvečer, in takoj poklicali na pomoč izvedence Enichema, saj imajo samo oni primerne zapore in pripomočke za take primere. Enichemovi uslužbenci so prihiteli na Opčine včeraj ob 9. uri. in s pomočjo gasilcev primerno ukrepali.
Zadnji kongres industrijskih izvedencev je bil pred tremi leti v Trstu in je bil mednarodnega značaja, od 20. do 24. t.m. se bodo_izvedenci na šestem kongresu sešli v Neaplju, kjer bodo načeli vprašanje »Sola za zaposlovanje, poklic za družbo«. Na kongresu bodo delegati razdeljeni v štiri delovne skupine, ki se bodo posvetile vprašanjem varnosti na delu, šolske reforme, avtonomije poklica in še zlasti reforme pokojninskega sistema, kvalitete storitev in politike intelektualnega dela. Zastopstvo iz Tri veneta bo še posebno številno (industrijskih izvedencev, ki v Italiji prosto izvajajo svoj poklic, je 50 tisoč, na področju Tri-veneta jih je 12 tisoč).
V tržaškem kolegiju, ki ga vodi Silverio Lucev, so vpisani: 2 industrijska izvedenca z letalsko specializacijo, 200 s specializacijo v gradbeništvu, 2 v
elektromehaniki, 1 v MJ' dustrijski elektroniki-119 v elektrotehniki, 23 v mehaniki, 33 v kovinstvu in strojništvu, 1 v rudar' stvu, 7 v pomorstvu, 9 v radiotehniki, 58 v telekomunikacijah ter 81 v ogrevalnih napravah.
Opravljanje svobodnega poklica razumljivo sledi določenim pravilom-matura ne zadostuje za poklic, potreben je vpis v poseben seznam P°^” rajinskega kolegija. Sele po vpisu lahko zainteresirani opravlja poklic.
Za vpis v seznam mora kandidat opraviti državni izpit, na katerega se lahko prijavi šele p°
dveletnem pratikantatu pri kakšnem profesionalcu (inženirju ali industrijskem izvedencu) ah triletnem pratikantatu v industrijskem obratu-Prav v teh dneh v državi potekajo izpiti, na katerih poprečno 60% kandidatov doseže zaželjem cilj.
TRST
Torek, 19. septembra 1995
VIŽOVUE / PRVA SEJA SKUPŠČINE PO POLETNEM PREMORU
ROK DO 30.9.
NOVICE
KGS se pripravlja na novo fazo razvoja
Na obzorju je obnovo njenega upravnega sveto
Sinoči se je v dvorani Športnega centra v Vižovljah zbrala skupsci-na Kraške gorske skupnosti na svoji prvi seji po poletnem premo-ru- Bila pa je to tudi prva seja za vrsto njenih novih elanov. Gre za tiste občinske svetovalce, ki so bili izvoljeni v skupščino po letošnjih aprilskih volitvah.
Prav zato je bila seveda prva točka na dnevnem redu sinočnje seje overovitev pooblastila novih Članov glavne skupščine. Predsednik KGS Ivan Sirca je v svojem Pozdravnem nagovoru novim članom dejal, da se s tem zaključuje faza obnavljanja skupščine KGS, ki Se je pričela z občinskimi volit vajni konec leta 1993. Novim elanom je voščil uspešno delo, zahvalil pa Se je tistim, ki so v novi mandatni dobi zapustili KGS. Sirca je pristavil, da je zdaj na vrsti tudi obnovitev upravnega sveta, se pravi vodstva KGS. Izrazil je željo, da bi se stranke oziroma skupine, ki so prisotne v skupščini, Cim prej uspeš-
no dogovorile za sestavo novega vodstva. Pri tem je med drugim opozoril na dejstvo, da so se vsled volilnih reform in skupnih kandidatnih list dokaj razblinile stare svetovalske skupine, tako da je danes tudi v skupščini KGS cela vrsta neodvisnih svetovalcev. To bo najbrž do neke mere tudi otežkoCi-lo ali vsaj zapletlo dogovarjanje za sestavo novega upravnega sveta.
Na sinočnji seji skupščine KGS pa je predsednik Sirca predstavil tudi osnutek proračuna za leto 1996. Proračun bi se moral izenačiti pri približno 8,4 milijarde lir. Ne gre za veliko vsoto, kot so sicer tudi pristojnosti KGS dokaj omejene. Sicer pa je Sirca poudaril, da KGS zdaj preživlja prehodno obdobje, in to iz vrste razlogov. Najprej je treba upoštevati, da deželna uprava že dalj Časa pripravlja preustroj gorskih skupnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini. V ta namen se je že pojavila vrsta predlogov, ki so doslej vsi ostali mrtva Črka, jasno pa
je, da bo prej ali slej do preustroja prišlo. Kar zadeva finančne vire delovanja KGS, so tudi na obzorju velike spremembe, saj bo KGS verjetno vse bolj lahko Črpala iz blagajn Evropske zveze. Tretji dejavnik, ki bi lahko bistveno spremenil bodočnost KGS, je Kraški park. Teritorij KGS se prekriva s teritorijem Kraškega parka, zaradi Cesar je ta ustanova naravni kandidat za upravljanje parka. Predsednik KGS je pri tem omenil, da je upravni svet pred nedavnim poveril arh. Igorju Joganu nalogo, naj izdela predštudijo za morebitno ureditev parka. Med pomembnejšimi nalogami, ki bi jih morala opravljati KGS, je tudi izvajanje dobršnega dela deželnega zakona št. 16 iz leta 1992, znanega kot zakon o Krasu. Zal pa pri tem prihaja do hudih zastojev zaradi zapletenosti in protislovnosti zakonskega besedila. Sirca je naposled voščil, da bi se Cez leto dni skupščina KGS lahko zbrala v novih prostorih v Sesljanu.
Nagrada
dr.
Frane
Tončič
Slovenski visokošolski sklad Sergij TonCiC v Trstu je razpisal letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
Nagrada, v znesku dveh milijonov lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki predstavlja obogatitev za slovensko kulturo, zgodovino ali znanost in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1993/94.
Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20/1.
_ PROTI ZDRUŽITVI Z »MESSAGGEROM«
Apel časnikarjev »Piccola«
Združitev bi obubožala oba časopisa in načela delovna mesta
Časnikarji dnevnika »II Piccolo« so se s pozivom obrnili do bralcev, družbenih in političnih sil, Jkultumih inštitucij, tistih, »ki menijo, da si Trst in Julijska krajina ne zaslužita nadaljnjega hudega obubožanja«: poziv je v odprtem pismu, ki so ga soglasno odobrili ob koncu včerajšnje skupščine, ki so jo sklicali, potem ko so založnika zaman vprašali, naj uradno demantira vesti, po katerih namerava začeti s poenotenjem tržaškega »II Piccola« in videmskega »II Messaggero Venelo«. Po mnenju Časnikarjev bi s tem ukinili avtonomijo tržaškega dnevnika, ukrep pa bi imel hude posledice tudi na zaposlitveni ravni v redakciji in v stavnici. Zato novinarji nameravajo izraziti svoje odločno nasprotovanje vsakršnemu morebitnemu načrtu o sinergijah med obe-ma dnevnikoma, predvideli so šest dni stavke in razne manifestacije, da bi sensi-
bilizirali javno mnenje. Prejšnji teden so iz istega razloga dva dni že stavkali časnikarji »Messaggera«: tako slednjega kot »II Piccolo« izdajata družbi, pri katerih je furlanski industrijec Carlo Melzi večinski delničar.
Fausto Monfalcon, načelnik svetovalske skupine SKP v deželnem svetu, pa se je zavzel za poseg predsednice deželnega odbora Alessandre Guerre, ki naj bi skušala preprečiti vsako hipotezo o združitvi ali »sinergijah« med dnevnikoma. Monfalcon pravi, da bi tak naCrt dejansko privedel do enega samega Časopisa, poleg tega bi povzročil občutno zmanjšanje števila delovnih mest in odpravil vsakršen pluralizem informacije, ki sicer že danes šepa. Operacija, trdi še Monfalcon, bi tudi izkrivila podobo obeh dnevnikov, in odpravila vse bogastvo, tudi kulturno, ki je nanju vezano.
ZGONIŠKA OBČINA
Tečaj slovenskega jezik za italijanske občane
h
Pred dnevi se je sestala na novo izvoljena komisija za občinsko knjižnico v Salezu, ki ji predseduje občinska svetovalka in bivša odbornica za kulturo Alenka Obad. Komisija je zarisala program delovanja v letošnji sezoni. Prva pobuda, ki jo bo izpeljala, je tečaj slovenskega jezika, ki je namenjen v prvi vrsti občanom italijanske narodnostni. Cilj tečaja je nuditi obiskovalcem osnovno znanje slovenskega jezika ter v glavnih obrisih spoznati slovensko kulturo. Odvijal se bo v prostorih občinske
knjižnice v Saležu. Tečaj bo trajal od oktobra do maja in bo enkrat tedensko v večernih urah. Predvidenih je 45 lekcij. V primeru, da bo vzbudil tečaj dovolj zanimanja, bodo priredili tudi tečaj za otroke v popoldanskih urah. Rok vpisovanja je do 13. oktobra med urnikom knjižnice, ki je po novem v torkih in petkih od 16. do 19. ure. Tu lahko zainteresirani tudi dobijo podrobnejše informacije o tečaju. TeCaj slovenskega jezika je prva tovrstna pobuda na območju zgoniške občine.
Motociklistično tekmovanje
Deželna gozdarska uprava sporoča, da namerava Moto Club iz Devina prirediti 22. oktobra motociklistično tekmovanje po nekaterih gozdnih poteh devinsko-nabrežinske in zgoniške občine. Javnost seznanja z namenom, da bi zbrala morebitne pripombe ali sugestije na račun tekmovanja, ki jih je treba predložiti v devinsko-nabrežinskih občinskih uradih do 12. ure dne 2. oktobra.
Boj proti kajenju
Tržaška sekcija Italijanske zveze za boj proti rakastim obolenjem s sedežem v Ul. della Pieta 17 nadaljuje tudi letos z brezplačnimi vzgojnimi tečaji z naslovom »Kako prenehati kaditi«. Interesenti lahko telefonirajo na št. 040/771173 ali 3992224 od ponedeljka do petka med 9.30 in 12. uro.
Obvestilo oddelka za italianistiko
Tajništvo fakultete za filozofijo in literaturo obvešča, da bo pismeni del izpita iz italijanske literature (za vse oddelke omenjene fakultete) v sredo 20. septembra ob 9. uri v predavalnici »Ferrero« (Ul. Universita, 7). Študentje naj se predstavijo na izpit z osebno izkaznico ali s kakim drugim dokumentom.
Razstava Jamesa Rosenquista za dijake
Uprava Muzeja Revoltella sporoča, da so za šole od 20. septembra dalje možni vodeni obiski razstave Jamesa Rosenquista. Usluga je brezplačna, obiskovalce pa bosta vodila dr. Lorenzo Michel-li in dr. Franka Marri, ki bosta sprejela samo po dva razreda na enkrat. Rosenquistove umetnine bodo na ogled do 15. oktobra, zato je predvidenih samo petnajst srečanj z dijaki, in sicer vsako sredo, četrtek in petek ob 10. uri., oziroma ob 11. mi. Zainteresirani morajo za rezervacijo telefonirati na tajništvo Muzeja (040-300938/311361 FAX 040-302742) vsak dan od 9. do 12. me.
Od Trsta... do Čateža s Klubom prijateljstva
Ko smo hodili v šolo, smo verjetno vsi prebrali novelo pisatelja Frana Levstika Popotovanje od Litije do Čateža. V soboto, 7. oktobra, se bomo s Klubom prijateljstva podali prav v ta Čatež na Dolenjskem, kjer bomo pokusili dolenjske namizne dobrote in jih zalili s cvičkom. Se prej bomo stopili na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz. Od tu sega pogled na Gorenjsko, Štajersko in Dolenjsko. Tu stoji tudi ogleda vredna stoletja znana lepa romarska cerkev. Potem nas bo avtobus peljal preko Ljubljanskega barja do znanega Kureščka, kjer se posebno zadnja leta Slovenci priporočajo Mariji, Kraljici miru. S Kmešcka je prečudovit pogled na Ljubljansko barje, ob robu katerega se kakor biser dviga slovenska prestolnica Ljubljana.
Vpisujejo v trgovini Fortunato v Trstu, ul. Paga-nini 2, od 3. oktobra. Tam dobite tudi natančnejša navodila.
-(energetika / NEURADNA VESTh
Monteshell opušča načrt o plinskem skladišču?
Vse kaže, da je naftna družba Monteshell dokončno opustila namen, da bi izkoristila prostor nekdanje rafinerije Aquila za namestitev skladišča za utekočinjeni plin propan. Ce je to res, potem ga je prepustila nekdanjemu tekmecu, družbi Seastok iz grupe Agip, ki je svojcas predstavila enak predlog. Vest je prišla iz sindikalnih krogov med včerajšnjim zborovanjem nekdanjih delavcev Aquile, vendar z Dežele, ki se je bila obvezala za rešitev tega problema, in niti od neposredno prizadetih družb ni prišlo nobeno uradno sporočilo.
Po besedah sindikalistov bi lahko sporazum med Monteshel-lom in Seastokom podpisali že prihodnji teden, naloga sindikalnih organizacij pa je se-veda terjati od Dežele,
da drži dano besedo in poskrbi za rešitev problema nekdanje Aqui-le, ki se resnično vleCe v nedogled. Delavcem in njihovim zastopnikom je v bistvu popolnoma vseeno, ali bo načrt o skladišču plina realiziala ena ali druga družba, glavno je, da bo uresničen in da bodo ustvarjena delovna mesta za tiste delavce nekdanje rafinerije, ki v vseh teh letih niso uspeli najti stalne zaposlitve. Naj spomnimo, da se je bila Monteshell svojcas obvezala, da bo v novem skladišču zaposlila približno 200 delovnih moči, sindikati pa si zdaj razumljivo postavljajo kot prvo nalogo doseči, da bo to obvezo izpolnila družba, ki ji bo nasledila. O tem je tekla sinoči beseda tudi na srečanju med sindikati in združenjem tržaških industrijcev.
PREISKAVA SE NADALJUJE
Mamilo usodno Rimljanu Smrt tudi v Ul. Campanelle
Smrt je našel v Trstu, daleC od doma, v neki samotni hotelski sobi. V naše mesto je 28-letni Maurizio Rachini prišel službeno, po poklicu je bil električni inštalater in je prebival v Rimu, kamor bodo tudi odpeljali njegovo truplo. Tragedijo so odkrili v nedeljo popoldne, okrog 17. ure, ko so vstopili v njegovo sobo: pomagati mu niso mogli več, a po prvih izsledkih kaže, da mu je bila usodna prevelika doza mamila.
Žal to ni bila edina nenadna smrt: vCeraj so sprva govorili, da so mamila pretrgala življenjsko nit tudi nekemu 33-letnemu moškemu v Ul. Campanelle, kasnejša preiskava pa je pokazala, da v tem primeru ni šlo za mamila (baje naj bi bil vdihaval lepilo). Na vsak način je moški, Paolo R., v preteklosti že imel težave zaradi svoje podrejenosti beli opojnosti. Našli so ga včeraj v poznih jutranjih urah v kopalnici stanovanja v Ul. Campanelle, kjer prebiva in kjer ga je tudi obšla slabost. Natančne vzroke smrti bo sicer pokazala obdukcija, preiskavo pa vodijo agenti komisariata pri Sv. Soboti.
Spremembe pri avtobusni
povezavi z Lonjerjem
Zaradi del na cesti za Lonjer (v višini železniškega mostu) bo mestno prevozno podjetje ACT z današnjim dnem uvedlo nekatere spremembe. Tako bosta regularni progi 35 in B omejeni, ustavili se bosta pod Lonjerjem. Obenem pa bodo uvedli novo povezavo med Trgom Oberdam in Lonjerjem (proga 35 II), pri čemer se bodo držali sedanjih postaj. Nova proga bo takole potekala: Trg Oberdan (glavna postaja proge »2«), Ul. Carducci, Ul. Battisti, Ul. Cologna, Ul. Vale-rio, Cesta za Bazovico, Lonjer, in sicer v obeh smereh.
V NEDELJO / BOGAT OBISK
Antikvariat v starem mestu
Stare predmete si je ogledalo (in kupilo) na stotine ljudi
Velika gneča ljudi se je v nedeljo popoldne zlila v majhne, ozke, vlažne ulice starega mesta med začeljem občinske palače in kvesturo, da bi si napasla oči na vsakovrstnih antikvaric-nih predmetov, ki so jih razstavili tržaški zbiratelji stare šare in blaga. Na mizah je bilo razvrščenih na stotine vabljivih stvari, od krožnikov vseh ep oh in oblik do steklenic z zlatimi gravurami, od cenjenega srebrnega pribora do lučk, lestencev, brošk, nakita. Mnogo je bilo slikarij: kopij in originalov, seveda manj znanih likovnih umetnikov. Poglavje zase je bilo pohištvo. Trdne masivne mize iz hrastovine bi lepo pristajale v vsakem salonu, črnim moljevim luknjicam navkljub. Zastekle-ne omare so mikale marsikateri par, a kaj ko je bila cena skoraj nedosegljiva.
V prodajo so šle stare stril septembrsko nedeljo razglednice: nepopisane Tržačanov. Mnogi so in popisane z daljnimi odhajali iz starega mesta pozdravi neznanih od- z zavojem v roki, dokaz, pošiljateljev. Skratka: an- da so šli stari predmeti tikvariCni sejem je pope- vendarle v promet.
NA BORZNEM TRGU
JUTRI V GRIJANU
Boksarski
/maiik
»tricolore«
Konec preteklega tedna smo poročali o »festi tricolore« Nacionalnega zavezništva na Borznem trgu in jo primerjali s šagro v samem mestnem središču. Po nedeljskem bežnem obisku »feste« lahko zapišemo, daje vsako podobno primerjanje žaljivo... za ša-gre, kakršne jih poznamo na Krasu in v Bregu. Saj so se tudi nacionalni zavezniki potrudili, da bi ljudem nudili čimveč, a kaj, ko je vse (ali skoraj) dišalo po starem, misovskem. Na panojih so bile izobešene slike študentskih sprevodov proti »bilingvizmu« iz sedemdesetih in osemdesetih let ter sramotilni letaki, na razstavi knjig si lahko prebral dela s takimi naslovi: Geopoltica fascista, I lasci italiani all’estero, Da dottrina del fascismo, Fascismo repubblicano. V improvizirani enoteM so prodajali vina s fašističnim zaščitnim poreklom II camerata (z ducejevo glavo na nalepki). Na drugi pokriti mizi so bili razstavljeni vsakovrstni predmeti, od ur do igralnih kart, od vžigalnikov do denarnic, vse izključno z znakom nacionalnega zavezništva. Caro Fini (tak je bil tudi naslov knjižice, ki je na mizi zaman čakala na kupce) se je brzda nekaj naučil od svojega partnerja Berlusconija in njegove gadget-manije.
V nedeljo popoldne je bilo na Borznem trgu vendarle živahno, občasno tudi kruto. Nacionalno zavezništvo je organiziralo za svoje somišljenike športno srečanje. Izbralo je panogo, za katero je vedelo, da bo bivšim misovcem gotovo všeč: boks. Na ringu sta se pmvkar športno tepla mladenič v beh in mladenič v črni majički. Prvi je bil Hrvat, drugi, seveda, Itahjan. Resnici na ljubo je med obema tepel le eden, tisti v beh majički; čmomajičnik je - predvsem v tretji rundi - le sopihal in se z objemanjem nasprotnika skušal izogniti udarcem. Ljudje pod ringom so ga kričavo spodbujali (»Uniči ga!«, »Sesekljaj ga!«), a nični pomagalo. No, nazadnje so mu sodniki vendarle pri-skočih na pomoč, in dvoboj se je končal neodločeno, kot se pač spodobi na takih praznikih. Prav ob koncu sta stopila na ring tudi znana tržaška nacionalna zaveznika Fulvio Sluga in Roberto Menda, a ne zato, da bi pokazala svoje boksarske veščine (o katerih, pravijo nekateri, ne gre dvomiti), pač pa zato, da bi kot eminentna predstavnika nagradila boksarje.
Nacionalno zavezništvo se je skratka v nedeljo zgledovalo po slavnih Latincih, ki so dajali ljudstvu panem et ckcenses - kruha in iger. O igrah smo zapisali, o kruhu in drugi jedači pa bi, če bi je bilo kaj na spregled. V nedeljo ob 18.20, ob uri, ko po kraških in breških šagrah cvrčijo čevapčiči in piščanci na žaru ter se nad kioski dviga omamni vonj klobasic, so bili žari na Borznem trgu hladni. Na njeni črnini se ni nič peklo, niti en samcat piščanec ah rebrca ne. In tudi ljudje so zapustih mize ob ringu ter se porazgubili na ogled bhžnjega sejma antikvariata po starem mestu, ah pa na Trg Unita, kjer so umetniki-čarov-niki in akrobati zabavah mlado in staro.
MK.
Svojevrstna revija glasbenih skupin »Prostor ni mnenje«
Gre za zaključni koncert nagrajenih glasbenikov
Preteklega junija in julija se je v prostorih lokala BBC redno enkrat tedensko predstavilo tržaškemu občinstvu 30 mladih glasbenikov, v skupinah ali posamezno: revija je bila pravzaprav tekmovalnega značaja, svoje mnenje o tej ali oni skupini oziroma posameznemu izvajalcu so namreč lahko izrazili občinstvo na samem koncertu, pa tudi bralci italijanskega dnevnika II Pic-colo, ki je s tem tudi sodeloval pri pobudi, in sploh ocenjevalna skupina strokovnjakov. Revijo je spodbudil tržaški odbor združenja Anagrumba, ki se je izrecno v ta namen preimenoval v Progetto Mu-sika, ob sodelovanju še drugih krajevnih organizacij, ki se v svojem delovanju ukvarjajo z mladino. Med temi je poleg zadruge La Quercia, združenja Globogas in radijske postale Onda Libera tudi združenje PAG (Progetto di Aggregazione Giovani-le), Id ga poleg drugih ne-pridobitniških tržaških združenj sestavlja tudi Zveza slovenskih kulturnih društev.
Pod pokroviteljstvom Občine Trst, ki pobudi od vsega začetka stoji ob strani, bo jutri zveCer ob 21. uri v grljanskem On Air zaključni koncert z nagrajevanjem najboljših sodelujočih skupin. Posebna zanimivost te »daljše« glasbene prireditve je v tem, da je v svoji osnovni zamisli ponudila koncertni prostor vsem glasbenim zvrstem, s katerimi se danes ukvarja mladina. Na odru bara v Ul. Donota so se torej ob prej omenjenih tedenskih srečanjih zvrstile skupine rock, jazz in kla-
sične glasbe, seveda z vsemi možnimi poskusnimi ali že preizkušenimi inačicami glasbenega ustvarjanja. Na jutrišnjem koncertu, za katerega je vstop prost, se bodo s krajšim nastopom predstavili skupine Ars Moriendi, Bad Mother Funkers, Ja-rabi, Transilvania, VVarre, duo lob-Frausin in pa Ingrid Tance.
Poleg Cisto glasbeno poustvarjalnega pa ima pobuda - kot že sam naslov pove - še dodatno razsežnost: revija »prostor ni mnenje«, kot bi se lahko v slovenskem prevodu glasil naslov, je namreč nastala prav z namenom, da javnost opozori na popolno pomanjkanje primernih prostorov za ta svojevrstni, a vendar živahen in razširjen pristop mladih do neke družbene dejavnosti. Spontanih ali organiziranih glasbenih skupin vseh vrst je očitno precej, nimajo pa velikih možnosti vađenja in srečevanja, niti ne primernih prostorov za nastope. Sicer je sodelovanje s tržaško Občino dalo tudi svoj sad, saj je uprava preteklo pomlad s posebno odredbo spet dovolila veCerne nastope v javnih lokalih. Ob vsem tem pa se odpira še širše vprašanje prostora, v katerem naj bi se srečevali in spoznavali mladi nasploh, tudi tisti, ki se ne izrecno ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo. V tem smislu pa se na prizorišču odločneje pojavlja združenje PAG, ki z raznimi pobudami skuša izostriti občutljivost javnih upraviteljev do perečega vprašanja pomanjkanja središč za mladinsko združevanje.
Damiana Ota
VRSTA POBUD OD JUTRI V BIVŠI PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICM
Prali mejam in predsodkom
Združenje »Franco Basaglia« in Raziskovalni center za umsko zdravje v Furlaniji- Julijski Krajini sta letos junija otvorila širšo serijo pobud pod skupnim imenom »Confini«, ki se bo z občasnimi srečanji nadaljevalo vse do prihodnjega poletja. Med tem je tudi že stekla pobuda za obnovo in preureditev kompren-zorija in parka znotraj nekdanje psihiatrične bolnišnice. »Meje« torej kot priložnost, da se prekorači obzidje, ki je umobolnico ločevalo od preostalega dela mesta, toda tudi priložnost, da se zabriše ločilnica med normalnostjo in norostjo, da se sprejme drugačnost, še posebno v mestu kot je Trst, ki meji z novimi republikami bivše Jugoslavije. »Meje« hoče torej biti predvsem priložnost za debato, za medsebojno spoznavanje, soočanje, podiranje zidov in predsodkov. V ta namen je bilo k sodelovanju povabljeno tudi Združenje Alpe Jadran za umsko zdravje, ki se od leta 1988 bavi s preureditvijo psihiatričnih struktur v deželah Alpe Jadrana. Prvo srečanje »Primerjanje psihiatričnih zakonodaj v deželah Ape Jadrana«
bo jutri, ob 10.uri v prostorih Raziskovalnega centra pri Sv. Ivanu.
Poleg direktorja tržaškega oddelka za umsko zdravje Dell’ Acque in predsednika združenja »F. Basaglia« Zanettija, ki bosta orisala spored srečanj, bodo spremembe v psihiatričnih zakonodajah v posameznih državah predstavili sledeči strokovnjaki: Torisini in Norcio iz Trsta, svetovalec za psihiatrično reformo pri slovenski vladi Lokar, Platz iz Celovca, Rados iz Pulja, predstavnik Visoke šole za socialno delo iz Ljubljane Flaker, predstavnik Hiše Basaglia iz Linza Lederer. Zadnjo soboto v septembru bo dan posvečen »Mejam ženske«, zveCer bo v gledališču Miela na sporedu predstava Lelle Costa. Od 2. do 18. oktobra se bodo zvrstila številna predavanja in seminarji o nacrtu sklada Benetton za preureditev svetoivanskega parka, o psihiatriji in nasizmu, državljanski pravici in umskemu zdravju.
Za zimo je predvidena konferenca o mednarodni kooperaciji v pomoč prizadetim skupnostim
v Bosni, svojo razpoložljivost za večer »Riccordiamo Basaglia« pa so zagotovili številni umetniki, ki so v sedemdesetih letih s svojo umetnostjo podpirali Ba-saglievo utopijo. Svojo razpoložljivost so že zagotovili Gucci-ni, Dario Fo in Franca Rame, Lučio Dalla, Moni Ovadia idr.
»Po predolgem obdobju čakanja in zamud, sporadičnih del in improvizacij pridobiva komprenzorji pri Sv. Ivanu svojo novo vlogo. Ob tej priložnosti je za nas pomembno, da zaživi proces manifestacij pod simboličnim skupnim imenom: »Confini, limes, borders, limiti«, tako organizatorji predstavljajo svojo pobudo.
Zid okoli tržaške umobolnice, v začetku stoletja definirane kot najlepša umobolnica na svetu, pridobiva nove razsežnosti. »Stoletje, ki se je začelo s postavitvijo obzidja, stoletje, ki se zaključuje s spraševanjem o možnosti življenja brez obzidij. Vsakemu padcu zidu, tako kot tudi berlinskemu, sledi potreba po iskanju novih sožitji, novih poti v družbenem življenju...«
r NABREŽINA / PROBLEMI KAMNARSKEGA SEKTORJAh
Kamnolomi med preteklostjo in prihodnostjo
Četudi se potniku, ki se iz Furlanije z vlakom pelje v naše mesto, zdi, da v na-brežinskih kamnolomih ob progi vse miruje, so na dnu globokih brezen po poletnem dopustu delavci že poprijeli za delo. Bagri se premikajo, diamantne žice žag lomijo trd kraški kamen kot maslo, štrleči žerjavi na robovih pa sopihajo, ko dvigajo na površje vectonske bloke. Prašni delavci, ki so na dnu kamnolomov zaradi višine podobni mravljam, seCejo beli kamen. V »Cavi Romani«, enem naj starejših kamnolomov, so se po večstoletnem Črpanju apnenca že približali točki, ki je od morske gladine loči le par desetin metrov.
2e dolgo je mimo doba, ko je pesnik Igo Gruden poslušal »pri-trkovanje kladiv kamnosekov« Delo je danes avtomatizirano, tako da se je skupno število delavcev sektorja po drugi svetovni vojni krepko skrčilo. Delo opravi stroj in človek je pravzaprav ob njem.
Ce je današnji kam-narski sektor s svojo slavno preteklostjo neprimerljiv, ga vseeno karakterizira vitalnost. Nabrežinski »granitel-lo« prav gotovo nima kaj zavidati drugim marmorjem apeninskega polotoka. Izvažajo ga po vsem svetu tja do daljne Japonske. Med zadnjimi večjimi deli, ki si jih krajevni podjetniki štejejo v ponos, je dobava »na-brežinca« za tretjo pro-go/fnilanske podzemne železnice.
Kamnarski sektor na Tržaškem sestavljata dve večji industrijski podjetji in skupina manjših, maloindu-strijsko obrtniških
podjetij. V zadnjih letih je pri večini slednjih prišlo do verižnih investicij. Pomembno je pa tudi to, da poteče letos, in sicer 31. decembra, najemniška pogodba med devinsko na-brežinsko občinsko upravo in dosedanjimi upravitelji kamnolomov. Po novem naj bi najemnike določila javna dražba.
Da bi posredovali tudi mnenje podjetnikov, ki se ukvarjajo s trgovanjem, obdelavo in črpanjem marmorja, smo povprašali za mnenje tajnika konzorcija »Marmi del Carso triestino« pri tržaški trgovinski zbornici, Roberta Verzo, ki nam je osvetlil težave, s katerimi se spoprijemajo kamnolomci. »Dejansko nam onemogočajo redno delo, saj zaradi birokratskega sistema popolna zmešnjava« je pripomnil. Omeniti moramo, da so bili v zadnjih letih, kot posledica občutljivejše naravovarstvene zavesti družbe, sprejeti novi zakoni, ki urejajo to problematiko strožje kot v preteklosti. Z naravovarstvenega vidika se je zaCelo obravnavati kamnolome kot območja, ki ogrožajo o-kolje. »Mi kamnolomci, smo med prvimi zahtevali občutljivejši odnos do okolja, vendar nas današnja zakonodaja vodi v pravi paradoks«, je dodal Verza in poudaril, da deželni zakon skoraj popolnoma enaCi kamnolome na vznožjih hribov, kjer kopljejo grušC in je torej agresija na okolje markantna in očividna (op. ur. predvsem v pordenonski pokrajini), z nabrežinskimi kamnolomi, kjer marmor Črpa večinoma iz brezen in so torej za
mimoidočega skoraj neopazni in torej nemoteči. »Poleg tega, da je več posluha za nedeljske mestne sprehajalce, ki se radi sprehajajo po idilični kraški planoti, kot pa avtohtoni gospodarski vlogi kraških kamnolomov, ustvarja zakon, zaradi nekoordinacije med deželnimi uradi, hude dodatne zamude pri izdajanju potrebnih dovoljenj. Rezultat tega je, da letos kar štirje kamnolomi niso dobili potrebnih koncesij in so zato morali prekiniti z delom«, je zaključil mladi podjetnik.
V nadaljevanju pogovora je opozoril na dejstvo, da bi morale imeti občinska, pokrajinska ter deželna uprava več posluha za potrebe kamnarskih operaterjev. AvtokritiC-no pa je pripomnil, da primanjkuje med go-spodarstvenikimi podjetniški čut in da na žalost ni še dozorel čas za skupne pobude, saj prevladuje med krajevnimi kamnarji strogo individualističen pristop, kar se ne obrestuje ob povpraševanju po večjih količinah apnenca, ki mu posamezna podjetja težko zadostijo. Po Verzovem mnenju bi se morala mala in srednja kamnarska podjetja specializirati na določenem področju tržišča, kar bi omililo posledice velike konkurence in odpravilo nesmiselno padanje cen končnih izdelkov marmorja. »Navsezadnje črpamo nabrežinski kamen le na Krasu in ker imamo s tem dejansko v rokah tako škarje kot platno, bi pravzaprav morali mi urejati tržišče in ne tržišče nas«, je zaključil Verza.
Matej Caharija
MIELA / JEDRSKI POIZKUSI V FILMU
Moniroa mon amour
Trije dokumentarci o Pacifiku
Nam bo celo uspelo, da se bomo privadili na jedrske poizkuse? - tako se glasi sarkastični podnaslov dokumentarno filmskega večera Moniroa mon amour, ki ga prirejajo elani zadruge Bonawentura ter kulturnega društva »El Tomat« iz Buie pri Vidmu.
Medtem ko so francoske oblasti v brk vsemu svetu že arogantno izvedle jedrsko eksplozijo na pacifiškem otoku, se nam ponuja priložnost, da se bolje seznanimo s to stvarnostjo tudi v Trstu. V na-brežnem gledališču si jutri ob 21. uri lahko ogledamo tri, v Italiji še neprikazane dokumentarce, ki jih je med avgustom in novembrom leta 1993 predvajala fran-cosko-nemška televizijska mreža Arte. Ta televizijska postaja ima glede jedrske problematike med francoskimi mediji pomembno vlogo. Kljub oviram, ki jih v njenem delovanju redno postavlja Chiracova vlada, artejevi programi še vedno prenašajo reportaže in razne preiskave z atčlskih plaž.
Dokumentarne filme, Id nosijo naslov Tahiti, v breme pričam (Vel. Britanija 1988), Radio Bikini (ZDA 1987) ter Mo-
ruroa, velika skrivnost (Francija 1993), bodo predvajali v francoščini. Kot zanimivost omenimo, da so morali zaradi prepovedi francoskih oblasti prvi dokumentarec snemati v navadne turiste preoblečeni poklicni snemalci z amaterskimi kamerami. Govori pa o posebnem letalu, ki dvakrat tedensko pristane na pariškem letališču in ki iz francoske Polinezije ne pripelje domov turistov, pač pa zaradi jedrskih poizkusov obolele ljudi, ki že brezupno pridejo na zdravljenje v bolnišnice francoske prestolnice. Radio Bikini predstavlja posledice, ki jih nosijo tako domorodci kot vojaki, priče in akterji ameriškega jedrskega poizkusa na Marshallovih otokih v Pacifiku. Kot zanimivost si bomo lahko ogledali tudi film, ki ga je na letošnjem beneškem filmskem festivalu predstavil Michel Daeron. Rdeča nit filma sledi spremembi pomena besede Morama. Medtem ko za domorodce pomeni Velika skrivnost in razkriva čudež atol-skega, z ribami izredno bogatega morja, je po prihodu francoskih legionarjev leta 1963 Moruroa postala tajnost vojaških jedrskih poizkusov.
DOLINSKI UPOKOJENCI
Letovanje v Viserbi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim sodelovanjem omogočili uresničitev tridnevnega niza jubilejnih prireditev ob 50. obletnici naSe Zveze: naša iskrena zahvala gre torej vsem nastopajočim, pevcem, godbenikom, umetnikom, fotografom, recitatorjem, noSam, nosilcem praporov, tistim, ki so sprejeli naše vabilo, da so predstavili to ali ona kulturno pobudo; iz srca hvala seveda tudi tistim, ki so nam priskočili na pomoč že pri pripravah na jubilej, od osebja Odseka za zgodovino in NSK do Nerine Švab, ki je arhivsko gradivo obdelala za' nastop, od osebja dolinske nižje srednje Sole do dolinskega župnika Rafaela Slejka, od članov Mladinskega krožka v Dolini do dolinskih družin Sancin, Biagi-Merlak, Tedesco in Slavec, ki so nam omogočile priključek na električno omrežje, od pekarne Draga Ote za petkov prigrizek do Borisa Pangerca za darovano vino, od članov SKD Slavec za gostovanje likovne razstave do skupine članov KD Fran Venturini za organizacijo pogostitve nastopajočih, od breških deklet, ki so vezala šopke nageljna in rožmarina do godcev, ki so spontano oživeli družabnost na dolinski Gorici, Občini Dolina za pokroviteljstvo in seveda Komisiji za kulturo pri SKGZ za sodelovanje.
Posebna zahvala pa gre KD Jože Rapotec in članom vseh dolinskih organizacij: od KD Valentin Vodnik in majence do srenje, krožka in vseh vaščanov, ki so z neverjetno prizadevnostjo pripravili prireditveni porstor, ga okrasili s prazničnim slavolokom in nas gostoljubno sprejeli v tako imenitni praznični priložnosti!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
V tednu od 4. do 11. S6ptembra letos je skupi-tta upokojencev iz dolin-ske občine preživljala svoje klimatske počitni-ob jadranski obali v "iserbi pri Riminiju. To Je četrto leto, ko dolin-ska občinska uprava pri-te(h tovrstno letovanje, ® to v okviru svoje so-c)alne službe. Udeležen-ci so imeli poleg kopanja v morju priložnost po-jttobneje spoznati oko-bške kraje, obiskali so uavenno in starodavno republiko S. Marino ter
Danes, TOREK,
19.	septembra 1995
JANUARI)
Sonce vzide ob 6.47 in ^tone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide °° 1'20 in zatone ob 16.07.
Jutri, SREDA,
20.	septembra 1995
EVSTAHIJ
VREME VČERAJ OB 12.
M: temperatura zraka 1>3 stopinje, zraCni tlak 19.8 mb narašča, veter 8 r®1 na uro zahodnik, vlaga 2-odstotna, nebo jasno, 'norje skoraj mirno, tempe-rahira morja 20.8 stopinje.
se udeležili izleta z obalno ladjo, kjer ni manjkalo dobre volje in lepega petja.
Pri tem velja omeniti tudi družabno plat letovanja, saj ni manjkalo plesnih prireditev in drugih zabav. Se zlasti so bili udeleženci navdušeni nad zaključnim večerom, ko so imeli v hotelu poslovilno slovesnost ob zvokih značilne krajevne glasbe »Roma-gnola«.
V ponedeljek je bil dan slovesa in odhoda
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aliče Furlan, Camilla Barburini', Stefane Vazzoler, Valentina Bianco, Emanuele Balla-rin, Alessandra Comelli, Simone Giugliarelli.
UMRLI SO: 66-letni Mario Sancin, 73-letni Mario Novato, 88-letna maria Frausin, 75-letna Laura Razza, 88-letna Mercede Brainovich, 85-letna Elena Savoia, 92-letna Amalia Miloš, 79-letna Francesca Dejuca, 74-letna Nives Coz-zi,"86-letni Luigi Benevoli, 60-letna Maria Sodnich, 85-letna lolanda Quarantotto, 83-letni Giuseppe Ispiro..
proti domu. Po daljši vožnji ob jadranski obali so se vrnili na svoje domove, sicer nekoliko utrujeni, vendar veseli, da so preživeli res prijeten teden ter z željo, da se prihodnje leto še v večjem številu udeležijo podobne pobude. Hkrati pa so tudi izrazili pohvalo in zahvalo občinski upravi in vodji letovanja, da so letošnje letovanje odlično izpeljali, kljub ne ravno najboljšim vremenskim pogojem.
12 LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18. do NEDELJE, 24. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Son-cini 179 (tel. 226210)
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Scemo e piil scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Allarme ros-so - II pericolo corre sul fondo«, i. Denzel VVashing-ton,*Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Paso-lini - Un delitto italiano«, r. Marco Tullio Giordana.
AMBASCIATORI
15.30,	17.50, 20.10, 22.30 »Waterworld«, i. Kevin Co-stner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
NAZIONALE 3 - 1C.00 »L’incantesimo del lago«, risani film; 17.30, 19.45, 22.00 »L'ultima eelisse«, i. Katy Bates, Jennifer Jason Leigh.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. E. Thompson.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Istinto carnale«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.15, 18.50,
20.30,	22.10 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »II guardiano di notte«, r. Ole Bornedal.
LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »II profumo di Yvon-ne«.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj" -Popravni in prestopni izpiti iz teorije bodo v Četrtek, 21.9., od 15. ure dalje.
□	OBVESTILA
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR	V.VODNIK
začenja vaje danes, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. St. 228438 - Valentina.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi udeležence letošnjega pevskega tečaja na Dobrni na SKUPNO VAJO, ki bo v četrtek, 21. t.m., ob 20. uri v rojanski župnijski cerkvi.
MoPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA javlja, da se začenjajo peske vaje v Četrtek, 21. t.m., ob 20. uri v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni so stari in Se posebej novi pevci.
TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski nateCaj na temo “Človekova podoba" v barvanih ali Cr-no/belih slikah. Dela v Štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zo-venzoni 4 do 23. t. m. ali na postni predal st. 1001 - Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na St. 040/635396.
SKD VIGRED obveSCa, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino v Četrtek, 21.9. in v ponedeljek, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju ali po telefonu od danes do petka od 15. do 16. ure na St. 200865 - Elena.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno Solo. Informacije in vpisovanja v SoSCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PORSEK obveSCa, da sprejema prošnje za sečnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje Češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in Četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora - Prosek st.2
M	IZLETI
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega g'radu Bo-gensperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib KureSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel. 229533.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan naSa draga ŽITA. Vse najboljše in se na mnoga in predvsem zdrava leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
VPISOVANJA v poklicne	tečaje	za
kozmetiCarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705.
DOMOVIP SRL iSCe sodelavce. Zainteresirane osebe naj se javijo danes, 20. septembra, ob 17. uri v uradu na Opčinah, Pro-seSka ul. 16 - II. nadstropje.
A 112 elegant, letnik '82 v dobrem stanju z opravljeno revizijo prodam za 700.000 lir. Tel. na St. (040) 576116.
PUNTO 75 prodam, 5 mesecev star, lastnik delavec tvrdke Fiat. Odkupim tudi star avtomobil po dogovoru. Tel. St. 229224.
PRODAM fiat tip o 1400 LE., letnik ’93, bele barve, prevoženih 38.000 km. Tel. St. 226517.
ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima Se leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. št. 572493 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 stagio-ni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov.
PRODAM malo rabljen otroški voziček Chicco Atlantic za 120.000 lir in stajico za 30.000 lir. Tel. St. 212635.
PRODAM električno napravo za ohlajevanje mosta. Tel. St. 327240.
PRODAM malo rabljen mali mlin za grozdje. Tel. St. 0481/882421.
PRODAM skoraj nov 17 hi kostanjev plavnik in 7 hi kostanjev sod v odličnem stanju. Tel. 0481-21517.
PRODAJAMO 2 kozi mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zveCer.
PO UGODNI ceni prodam fige. Tel. St. 910140.
V TRŽIČU prodam po ugodni ceni petstanovanj-sko hišo s tremi trgovinami. Tel. St. (0481) 82531.
TRGOVINSKI prostor v Gorici, v bližini sodnije, primeren tudi za urad, oddamo v najem. Tel. St. (0481) 531826.
PREVAJAM slovensko, italijansko in srbohrvaško. Tel. St. 212055.
PODARIMO v Križu dva psička. Zainteresirani naj pridejo v Križ St. 242 ali tel. 220807.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marijinega očeta Valentina Žerjala darujeta Mira in Sonja 30.000 lir za GOS Fran Venturini.
V spomin na Štefanijo Svetlic daruje Anamarija Rudež in Semec 30.000 lir za SKD Vigred in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
VCERAJ-DANES
Namesto cvetja na grob Štefanije Svetlic darujeta Ingrid in Sandro 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na prof. Edija KoSuto daruje družina De Lorenzi (Križ) 25.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Miroslavo Ferlat daruje družina Vidau (Bani) 20.000 lir za SKD Grad, 20.000 lir za Zadrugo Ban, 20.000 lir za cerkev sv. Florjana, 20.000 lir za CPZ sv. Florjana, 20.000 lir za CPZ sv. Jerneja in 20.000 lir za obnovljene orgle openske cerkve.
V	spomin na Franca Kaića darujejo Celestina, Zofka, Rosina, Milka in Miranda 50.000 lir za KD Skala Gropada.
V	spomin na Janka Milica darujeta Ankica in Drago Sedmak 50.000 lir za SK Kras.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
Marjo Sancin
Žalostno vest sporočajo žena Silvija, svak Amedeo z družino ter prijatelja Piero in Livia
Pogreb bo v četrtek, 21. t.m., ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev.
Dolina, 19. 9. 1995
Žalovanju se pridružujeta sestri Milka in Romana z družinama
t
Umrla je naša draga mama
Jožica Pavlič
(BEKARJEVA)
Pogreb bo na Opčinah jutri, 20. septembra, ob 11.30 iz cerkve Sv. Jerneja na domače pokopališče.
Žalostno vest sporoča sin Davorin z družino
Trst, 19. 9. 1995
(Pogrebno podetje- Ul. Torrebianca 34)
Izvirna voda neizčrpno teče iz časa v čas, tako je vedno naša misel nate, draga
Tatjana
ŽPZ in KD Ivan Grbec
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	l/RSTA
4.02	(D)
5.37	(D)
6.04	(IR)
6.13	(R)
7.13	(E)
7.50	(IC)
8.13	(IR)
10.13	(IR)
11.56	(IC)
12.13	(IR)
13.10	(D)
14.13	(IR)
15.13	(D)
15.50	(IC)
16.13	(IR)
17.13	(IC)
17.27	(R)
18.13	(IR)
19.13	(E)
20.25	(E)
21.13	(IR)
22.13	(E)
SMER________________________________________'
Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04)
Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)
Tržič (6.27), Portogmaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)
Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih
Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18)
TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)
Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20)
Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)
Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini
Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)
Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)
Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)
Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)
Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)
Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)
Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)
Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)
Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)
Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)
Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva
Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21)
Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini
URA	l/RSTA
7.59	(E)
8.53	(E)
10.05	(E)
10.42	(IR)
11.42	(IC)
13.42	(IR)
14.12	(D)
15.42	(IR)
16.04	(IC)
16.25	(D)
17.42	(IR)
18.50	(D)
18.57	(D)
19.37	(IR)
20.00	(IC)
20.55	(R)
21.42	(IR)
22.00	(IC)
23.42	(E)
0.42	(IR)
1.42	(IR)
2.35	(D)
SMER_________________________________
Mestre (6.04), Portogmaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogmaro (7.49), Tržič (8.30)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogmaro (8.55), Tržič (9.42)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič
(10.19)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič
(11.19)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.19)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.49)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19)
Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19)
ukinjen od 31.7. do 27.8.
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14)
Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogmaro (18.54), Tržič (19.37)
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37)
Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogmaro (22.33), Tržič (23.19)
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič (2.12) ■
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
UPA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjer ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7.
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.)			do 26.8.)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7 do 27.8.)	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih)
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)			(ukinjen ob praznikih)
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od			nikih)
		31.7. do 27.8.)	9.56	(IR)	Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
		lavnikih)	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.34	(R)		16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de-
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih)
16.56 17.19	(R) (IR)	Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	18.33 19.20	(IR) (R)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih)
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	19.44	(D)	Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.)	20.22.	(D)	Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
18,19	(D)	Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	20.33	(IR)	
18.39	(R)		21.15	(R)	Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13 12.02 17.57 0.02	(E) (IC) (IC) (E)	SIMPLON DCPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budipešta (11.58)	6.52 10.58 16.57 19.51	(E) (IC) (C) (E)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54)
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
DANTE AUGH1ERI / SREČANJE ITAL1JAN1STOV^
Gorica kot središče kulturnih izmenjav
To vlogo je v pozdravu udeležencem 72. kongresa združenja izpostavil odbornik Devetog
Udeleženci 72. kongresa italijanistov združenja “Dante Alighieri” so se v nedeljo popoldne iz Trsta pripeljali v Gorico, kjer so eno od zasedanj imeli na gardu. V imenu občinske uprave jih je pozdravil odbornik za kulturo Antonio De-vetag (na sliki - Fotostudio Reportage). Želel je, da bi Gorica ne bila le opazovalnica dogajanja v srednji in vzhodni Evropi, temveC da bi postala nekakšna odskočna deska za širjenje italijanske kulture. Vsak pretok kulture in znanja,
je poudaril, je koristen za razvoj ekonomskega sodelovanja, pa tudi za poglabljanje medsebojnega poznavanja in utrjevanje miru. V tem pogledu so na srečanju predlagali, naj bi v Gorici odprli center za spoznavanje italijanskega jezika in kulture za turistične operaterje. Številni Avstrijci in državljani drugih srednjeevropskih držav namreč danes obiskujejo tak teCaj v Perugi, Gorica pa bi zaradi geografske lege in kulture lahko bila še prikladnješa.
KINO
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Allarme rosso«. Igrata Denzel VVashingh-ton in Gene Hackman. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »VVatervvorld«. Igra Kevin Costner.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici odprejo danes ob 18.30 razstavo slikarja Jone Gala Planinca. Razstava bo na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in med prireditvami.
NA GRADU je razstava “Gotske cerkve v dolini Soče in Brdih” na ogled še do 8. oktobra. Umik: vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CO-RONINIJEVEM DVORCU
je odprta razstava “Otto-cento di frontiera”. Umik: na gradu - vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do
13.00	in od 15.00 do 19.30, v Coroninijevem dvorcu ob delavnikih od
10.00	do 13.00 (ob nedeljah v istem Času le za skupine in po dogovoru na tel. 533485).
V	GALERIJI “ALLE ANTIČKE MURA” V TRŽIČU je do 27. septembra postavljena fotografska razstava “Piazza grande e dintorni”. Ogled: delavniki 16.00-18.30, prazniki 11.00-13.00.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: windows office (100 ur, dva tečaja), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje do 22. tm. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 med 9. do 13. uro.
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
□ OBVESTILA
MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ
obvešča, da bodo v petek, 22. t.m., ob 20.30 spet zaCeh z vajami. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo radi petje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in Četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je danes, 19. t.m., zaprta.
Člani kolektiva in Uprave Kulturnega doma v Gorici se veselijo in obenem Čestitajo Miljam in Pinotu ob rojstvu malega
Davida
pogrebi
Danes: 10.00, Raffaella Barea, por. Reggio iz sploS' ne bolnišnice v Turjak, 12.30, Roberto Demitri iz splošne bolnišnice v Gra-dež: 12.45, Gizela Tomšič-vd. Kosič iz bolnišnice Ja-neza od Boga v Rupo.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga
Gizela Tomšič vd. Kosič
Pogreb bo danes ob 13-uri iz mrliške veže g°' riške bolnišnice Janeza od Boga in ob' 13.30 v cerkvi v Rupi in na tamkajšnje pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sinovi Andrej, Joško in Slavko ter hčerka Merica z družinami in drugo sorodstvo
Pevma-Gorica, 19. septembra 1995
Aleksander Rustja in Evelino Mattelig z družinama sočustvujeta z Jožkotom in Andrejem ter ostalim sorodstvom
ob smrti mame Gizele
Direkcija in kolektiv Friulexport SpA izražata Jožkotu in vsem svojcem najgloblje sožalje ob ne nadni smrti drage mame Gizele TomsiC vd. Kosič
GORICA / SREČANJE SCALFARO-KLESTIL BO 4. OKTOBRA
GLASBA / VIOLINSKI NATEČAJ L1PIZER
Mesto se pripravlja na predsedniški obisk
Scalfaro bo že dan prej imel vrsto srečanj in obiskov
Goriška občinska in pokrajinska uprava bosta skušali premostiti nesoglasja in medsebojno nezaupanje in si bosta skupaj prizadevali, da bi Gorica čim bolje izkoristila dvodnevni obisk predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara. Predsednik bo priSel 3. oktobra in se zadržal v Gorici dva dni. Drugi dan se mu bo pridružil avstrijski predsednik Thomas Klestil. Skupaj se bosta poklonila spominu padlih v prvi svetovni vojni in ob 80-letnici vstopa Italije v vojno proti takratni avstroogrski monarhiji opravila tudi pomembno simbolno dejanje v znak dokončne sprave: v Sočo, kjer je bilo prelite toliko krvi z ene in druge strani, bosta z Ločniškega
mostu odvrgla venec v spomin na vse padle.
Program obiska ni do potankosti znan, saj iz Rima Se pričakujejo dokončne odgovore protokolarne službe Kvirinala. V glavnih obrisih pa so prizorišča dogajanja že določena. Prav urejanju teh prizorišč in izboljšanju videza mesta je bil posvečen včerajšnji sestanek tehnikov občinske in pokrajinske uprave. Srečanje dveh predsednikov naj bi imelo evropski odmev, dogajanje bodo prenašale razne televizije, zato je važno, da se Gorica, če želi od tega imeti kako turistično korist, predstavi čim bolje.
Scalfaro bo 3. oktobra prišel na prefekturo. Na Občini (občinsko sejno
dvorano že preurejajo) se bo srečal z občinskim svetom, na Pokrajini pa z župani z Goriškega (če ne bo tega naredil že prej na prefekturi). Zvečer mu bodo priredili častni koncert v stolnici.
Naslednjega dne bo skupaj s Klestilom obiskal kostnico in avstroogrsko pokopališče v Redipugli, nato bosta predsednika odvrgla venec v Sočo, v dopoldanskem sporedu pa bo tudi slovesna maša v cerkvi sv. Ignacija. Ta dan je namreč posvečen zavetniku Italije sv. Frančišku in kaže, da ga namerava Scalfaro počastiti skupaj z avstrijskim gostom z mašo, ki bo deloma tudi v nemščini. Uradno srečanje obeh državnih delegacij pa bo predvidoma v popoldanskih urah na gradu.
Novosti / obnavljanje vozniških dovoljenj
Menjava naslova kar na občini
Določila ne veljajo za vozniiška dovoljenja izdana v tujini
Občine bodo od prihodnjega meseca dalje opravljale tudi pristojnosh, za kate-re so do zdaj skrbeli državni uradi in Pokrajinski uradi raznih ministrstev. No-v°sti se bodo razveselili predvsem avto-daobihsti in imetniki vozniških dovoljenj, Oekoliko manj pa so z določih ministrske okrožnice, ki pojasnjuje izvajanje zakon-skega dekreta št. 575 z dne 19. aprila zadovoljni na županstvih. Hočeš dočes pomenijo nove naloge dodatno obremenitev za osebje na občinah.
Kakšne novosti stopajo v veljavo? Po novem bo mogoče urediti spremembo naslova na vozniškem dovoljenju kar na domačem županstvu oziroma na novem županstvu v primerih priselitve. Posto-pek bo zelo hiter in ga bo mogoče opravi-b sočasno s prijavo priselitve oziroma za' ntenjavo bivališča. Avtomobilisti bodo na ^panstvu po opravljeni formalnosti (Se
prej bodo morali poskrbeti za plačilo predpisane takse) prejeli posebno potrdilo začasnega značaja, vse drugo pa bodo uredili na občini, vključno z registriranjem sprememb pri pristojni državni službi.
Tako poenostavljen postopek pa zaenkrat velja samo za avtomobiliste, ki imajo italijansko državljanstvo in stalno bivališče. Za tujce, ki razpolagajo z vozniškim dovoljenjem izdanim v drugi državi, velja še naprej dosedanja ureditev: formalnosti morajo urejah preko prefekture. Prav tako nova določila ne veljajo za avtomobiliste brez stalnega bivališča, oziroma, ki so status spremenili s tem, da nameravajo prijaviti stalno biva-hšče.
Poenostavljanje postopkov se bo, kakor je slišati, nadaljevalo tudi na drugih področjih.
Filmski večer v Štandrežu
V domu Andreja Budala v Štandrežu bodo v četrtek, 21. septembra, ob 21. uri predvajali film “Ra-psodia d’agosto” japonskega mojstra Akire Kurosavve. Večer sodi v spored filmskih predvajanj po mestnih rajonih, ki jih prireja skupnost Arcobaleno. Pri njegovi organizaciji sodelujejo še Rajonski svet Standrež, Kulturno društvo Oton Zupančič in Prosvetno društvo Standrež. Ogled filma bo brezplačen.
Odkritje novega violinskega talenta
Zmaga v Gorici bo za 16-letnega Krištofa Bara-tija odskočna deska za mednarodno uveljavitev
Številno občinstvo je predsinoči v Kulturnem domu pozdravilo razglasitev zmagovalcev letošnjega natečaja Rodolfo Lipizer za mlade violiniste. Sklepni večer je uvedel prof. Lorenzo Qualli, prava gonilna sila društva Lipizer in violinskega natečaja, glavno besedo pa je za njim imel predsednik žirije skladatelj Ales-sandro Solbiati.
Zmagal je, kot smo že napovedali, prav najmlajši med sodelujočimi, komaj 16-letni madžarski violinist Krištof Barati. Občinstvo in številni ljubitelji glasbe, ki so ves teden v akustično in tudi sicer za tako prireditev primernem prizorišču Kulturnega doma sledili nastopom štiriindvajsetih sodelujočih na natečaju, so z odobravanjem sprejeli izbiro mednarodne žirije. Krištof Barati je nam-
reč opozoril nase že od vsega začetka in je tako v polfinalnih nastopih ob spremljavi klavirja kot v finalnih koncertih, ko so violinisti igrali skupaj z orkestrom, pokazal ob izjemni naravni nadarjenosti tudi veliko samozavest in temperamentnost. Zmaga na goriškem natečaju pomeni zanj najbrž odločilno odskočno desko za uveljavitev na mednarodnih glasbenih prizoriščih. Nagrada Lipizer, ki so jo letos podelili že Stirinajstič, si je namreč priborila določen ugled in pomen na mednarodni ravni. Kakovostna raven natečaja je vsako leto več kot zadovoljiva in tako je bilo tudi letos, kljub številčno nekoliko skromnejši udeležbi.
Ob mladem talentu Ba-ratiju, ki si je z zmago zagotovil 11-milijonsko denarno nagrado in, kar je
zanj še važnejše, dolgo koncertno turnejo po Italiji in tujini, so se dobro uveljavili tudi drugi izvajalci, začenši z Romunom Florinom Croito-rujem, ki je prejel drugo nagrado (6 milijonov) in Italijanom Giovannijem Angelerijem, ki si tretje mesto deli s Švicarjem Andreasom Zumthorom (vsak od njiju je prejel 4 milijone). Na peto oz. šesto mesto sta se uvrstila Sergej Ostrovsky (Izrael) in Marko Josifoski (ZR Jugoslavija).
Kot zanimivost naj povemo, da je letos finalni del natečaja bil povsem moški, saj se na razliko od prejšnjih let nobena od violinistk ni uvrstila med šesterico najboljših.
Na sliki (Fotostudio Reportage) šesterica finalistov po nagrajevanju na odru Kulturnega doma
„Šolstvo
Lestvice za suplente: objava spet odložena za en teden
Šolsko skrbništvo ob-v®šča, da so zaradi tehnič-težav ponovno odužili datum objave pok-r3jinskih lestvic za su-Pjence učnega osebja na ''isjih srednjih šolah v tri-let)u 1995-1998. Kot zna-n° je v računalniškem sistemu prišlo do napake Pri seštevanju točk. Pro-blern že dobra dva tedna Rešujejo v Rimu, kjer pa do včeraj še niso znali po-Vedati, kdaj bodo objavili Popravljene lestvice. No-''o sporočilo, upati je da °Krat z datumom objave, Napovedujejo prihodnji
Ponedeljek, 25. septem-re- Zaplet bo seveda pogojeval potek pouka: v Mnogih šolah so imeno-Vali začasne suplente na osnovi starih lestvic in jih odo morali zamenjati po objavi novih.
SOLIDARNOST / CAR1TAS
Tisoči beguncev kličejo na pomoč
Izredna nabirka blaga za 25 tisoč muslimanskih beguncev v Vojniču
Goriški Caritas je včeraj objavil poziv za takojšnjo pomoč 25 tisoč muslimanskim beguncem, ki že štirideset dni bivakirajo v nesprejemlj-vih pogojih pri Vojniču. Ravnatelj Caritasa Rugge-ro Dipiazza se je pravkar vrnil iz tega kraja v bihaški enklavi, le nekaj kilometrov od Karlovca. Pripoveduje, da se je 25 tisoč beguncev tam utaborilo ob nekaj kilometrov dolgi cesti in da ne morejo nikamor, ne na Hrvaško ne nazaj v svoje kraje.
»Njihovi življenjski pogoji so nepopisni«, razlaga Dipiazza. »Primanjkuje jim vsega. Utaborili so se v barakah, ki so si jih postavili z vsem, kar jim je prišlo pod roko. Higijenske razmere so po-
gubne, nimajo stranišč, pijejo apnenčasto vodo iz nekega potoka. Več kot tisoč je bolnikov, med njimi je mnogo invalidov, kakih 50 je novorojenčkov, šest tisoč je otrok do 16. leta. Vrhu vsega jih muči še dež, ki zaostruje vse druge probleme.«
Dipiazza je skušal evidentirati najnujnejše potrebe teh beguncev. Potrebujejo odeje za bolnike, oblačila in obutev, hrano, potrebščine za osebno higijeno in ročno pranje oblačil, pa tudi bergle in vozičke za invalide. Pomoč bodo skušali zbrati takoj, tako da bi jo tovornjak odpeljal v Vojnič Se ta teden. Zbirni center je v skladišču Caritasa zraven kapucinske cerkve na Trgu sv. Frančiška 1.
r BENCIN / BONI 2E KMALU? h
Spor z Rimom se razrešuje
Soglasje že v nekaj dnevih
Prejšnjo sredo je razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice sprejel sklep, ki naj bi dokončno omogočil sprostitev in uporabo dodatnega kontingenta goriva proste cone za leto 1995. Gre za bone za dodatnih 90 litrov goriva, ki so jih avtomobilisti že prejeli, a jih ne morejo uveljavljati, dokler ne bo dokončno razrešen spor z ministrstvom za finance. Po zagotovilih predsednika Trgovinske zbornice Enza Bevi-lacque so bile sporne točke zglajene. Trgovinska zbornica je na zadnji seji sprejela pogoje, ki so jih postavili v Rimu in novih ovir za podpis soglasja ne bi smeli biti. V tak razplet
so v Gorici prepričani, čeprav se v konfrontaciji z državno birokracijo stvari večkrat zapletejo prav v najbolj neprimernem in nepričakovanem trenutku. Prvi sklep o dodatnem kontingentu goriva proste cone so na zbornici sprejeli spomladi letos. Bone so izdali s pogojem, da jih bo mogoče uveljaviti Sele od julija. V Rimu so se stvari nepričakovano zapletle, spor pa so predstavniki zbornice skušali (in k' t se zdi uspeli) zgladiti v naslednjih mesecih.
Avtomobilisti na Goriškem naj bi torej že v roku nekaj dni imeli možnost uporabiti "zamrznjene” bencinske bone.
NOVICE
Ustanovili so sekcijo zdmženja EBA
V Gorici se je pred kratkim ustanovila posebna skupina združenja EBA, ki skrbi za odpravljanje arhitektonskih pregrad. Združenje je doslej delovalo na Tržaškem, s sedežem v Starancanu. V Gorici se bodo člani srečevali v prostorih Večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti ob sredah med 17.30 in 19.30. K sodelovanju vabijo občane, ki menijo, da jim združenje lahko pomaga pri razreševanju odprtih vprašanj pa tudi občane, ki so pripravljeni pomagati, da bi tudi osebe s telesnimi motnjami in težavami zaživele bolj enakopravno.
Tečaj za vaditelje telovadbe v mladinskih vzgojnih centrih
Pokrajinski odbor italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) prireja strokovni tečaj za vaditelje v mladinskih centrih. Tečaj bo od oktobra do decembra, prijavijo pa se lahko osebe, ki jih zanima delo z mladino na področju telesne vzgoje. Tečajniki morajo biti polnoletni. Informacije na sedežu CONI -drevored 24. maja, 1 vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Svetovalna služba glede zakona o varnosti na delu
Pokrajinsko združenje obrtnikov (CNA) sporoča, da so uvedli službo svetovanja za izvajanje zakonskega dekreta št. 626 glede varnosti in zaščite zdravja na delovnem mestu. Združenje opozarja člane na razmeroma kratek rok, v katerem bodo ukrepi stopili veljavo (27. novembra). Bližnja zapadlost zato narekuje hitro ukrepanje. Uradi združenja so na razpolago, od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 in sicer v Gradišču (tel. 99711) in Tržiču (tel. 411606).

/ 7 f l jM
j 4%
mm
\
i
s lij
Lm
TOR	SRE	ČET	PET PON
1613A 1613,8 16095 1609,1 16115
NOVICE
Znižanje obrestnih mer na državne vrednotnice BTP
RIM - Včerajšnja dražba 3- in 5-letnih državnih vrednotnic BTP se je iztekla s skoraj dvakrat večjim povpraševanjem od pobudbe in z obrestnimi merami, ki so se spustile za pol odstotka. Donos bonov s triletno zapadlostjo se je znižal na 9,21 odstotka, potem ko je konec avgusta znašal 9,86, donos 5-letnih zadolžnic pa je upadel od 9,88 na 9,37 odstotka.
Začel se je posvet finančnih ministrov EU
BRUSELJ - Finančni ministri EU se v Bruslju dogovarjajo za izboljšanje storitev pri nakazilih v tujino. Smernice predvidevajo, da naj bi bila nakazila na računu prejemnika v petih delovnih dneh, za zamude in izgube, nastale pri takšnih nakazilih, pa naj bi predvideti odškodnina. Ministri EU se bodo ukvarjati tudi z gospodarskim programom vključevanja nove članice Švedske. Evropsko komisijo skrbi švedski proračunski primanjkljaj, ki znaša devet odstotkov domačega bruto proizvoda, in državna zadolženost v vrednosti 85 odstotkov domačega bruto proizvoda.
Z letali Adria Airways avgusta skoraj 60 tisoč potnikov
LJUBLJANA - Letala slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways (AA) so avgusta opravila 922 poletov, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani, prepeljala pa 59.066 potnikov oziroma za sedem odstotkov manj. V prvih osmih mesecih letos so letala AA opravila 6526 poletov in prepeljala 370.974 potnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število poletov in število prepeljanih potnikov povečalo za 12 odstotkov. Tovorni promet je avgusta znašal 286 ton, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem mesecu lani, od januarja do avgusta pa so letala AA prepeljala 2.602 ton tovora in tako za pet odstotkov presegla rezultate iz prvih osmih mesecev lani.
Graški sejem v znamenju obmejnega sodelovanja
GRADEC - Na letošnjem jesenskem Graškem sejmu, ki bo potekal od 30. septembra do 8. oktobra, se bo predstavilo 1500 razstavljalcev, pričakujejo pa 250 tisoč obiskovalcev, med katerimi jih bo veliko tudi iz Slovenije. Slovensko gospodarstvo se bo predstavilo 3. oktobra, ko bodo ob dnevu sosednje države pripravili kooperacijsko borzo, na kateri bo sodelovalo najmanj 70 slovenskih in 30 avstrijskih podjetij. Slovensko udeležbo na sejmu, ki obsega tudi turistično gospodarstvo, usklajuje Območna gospodarska zbornica Maribor. V Gradcu bodo letos poseben poudarek namenih obmejnemu gospodarskemu sodelovanju.
ADRIA AIRVVAVS
V
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
Iz LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
MILAN / GENERALNI DIREKTOR BANKE ITALIJE NA POSVETU UNIIVERZE BOCCONI
Kreditni sistem razdrobljen, banke pa še premajhne
Reševanje podjetij je lahko za banke ugodna oblika investiranja
MILAN - Kapiral italijanskih bančnih podjetij, ki ga je potencialno mogoče v razmeroma kratkem času postaviti na trg, presega 35 tisoč milijard lir vrednosti, to pa je po mnenju generalnega direktorja Banke Italije Vincenza Desaria izziv, ki stoji pred italijanskimi kreditnimi zavodi, pred njihovimi delničarji in tudi pred kreditnimi oblastmi.
Pa ne samo to. Po besedah Vincenza Desaria in predsednika zavoda Banca Nazionale del La-voro Maria Sarcinellija, ki sta sodelovala na posvetu univerze Bocconi o bankah in finančnih trgih, so italijanske banke še vedno premajhne, bančni sistem pa preveč razdrobljen. Povečanje podjetniških razsežnosti bank in zvišanje stopnje njihove učinkovitosti bi po Desariovem prepričanju omogočilo večje ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo kreditnih storitev, kot tudi plodnejši stik med posredniki in podjetji. Po drugi strani pa bo italijanski bančni sistem po Sarci-nellijevih besedah le težko še dolgo ohranjal tako »natrpan« vrh, ki ga sestavljajo banke z razmeroma skromnimi treznimi deleži. V tem okviru zato Desario poudarja, da predstavlja »postopno umikanje države in ja-
vnih ustanov iz lastniške strukture bank - ki se uokvirja v širši proces privatizacije v Italiji - nadaljnji pospešek za dosego živahnejšega kreditnega trga.«
Celovit uspeh širokega procesa lastninske preobrazbe, ki je v teku med bankami, bo mogoče oceniti šele čez čas, zdaj pa mora Banka Italije preverjati, ah koncentracije in sporazumi med bankami ne povzročajo kršenja pravil proste konkurence. Generalni direktor emisijske banke je pri tem vsekakor prepričan, da bo »reorganizacija kreditnega sistema in ustvarjanje dimenzij, ki bodo ustrezale spremenjenim tržnim razmeram, privedla do kakovostnega izboljšanja finančne stru-kture v državi, kar bo pospešilo tudi razvoj delniškega trga. Bolj podrobno se je pri tej reorganizaciji ustavil Mario Sarcinelli, ko je izpostavil dve oviri za okrepitve kreditnega sistema: prvič še ni znano, koliko zavodov naj bi ga tvorilo, od česar je odvisna usoda nadaljnjih fuzij; drugič pa je treba rešiti dilemo med privatizacijami in potrebo po pospeševanju koncentracij. Glede na to, da je za dokončanje privatizacijskih procesov potrebno še najmanj nekaj let, se Sarcinelli ogreva za »skupno prizadevanje
monetarnih oblasti (centralne banke in zaklada) in bančne profesije, ki naj bi določile okvire za neobhodno okrepitev sistema.« Pri tem pa je treba paziti, je dodal predsednik BNL, da bi tovrstni poseg ne zamenjavali s poskusom vsiljevanja nekega novega »kreditnega regulacijskega načrta«.
Generalni direktor Banke Italije se je v svojem posegu med drugim dotaknil tudi problema reševanja podjetij, v katerega se mnogokrat spuščajo bančni zavodi. To je samo po sebi pozitivno, je menil, saj je za banke investicija, za podjetja pa priložnost za re-lansiranje, vendar pod
pogojem, da ne gre za reševanje preživelih in brezperspektivnih podjetij-»Za taka podjetja je seveda reševanje nesmiselno, sicer pa so se reševalne operacije doslej obrestovale, rezultati so na dlani,« je izjavil Desario in dodal, da je za sanacijo podjetij potreben čas, najmanj pet let.
TRGI /
"po odlično zaključenem tednIT}-
Pozor na inflacijo in finančni zakon
Lira ohranila razmeroma stabilen tečaj, borza skromno pozitivna
MILAN - Cepav je lira včeraj za spoznanje popustila, je vendarle ohranila pozicije, ki si jih je bila do glavnih valut priborila v minulem tednu, kar je zelo pomembno pred roki, ki jih ponuja ekonomski koledar za konec tega meseca. Prvi je na vrsti že jutri, ko bo zavod Istat objavil podatke o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih v juliju, medtem ko bo v četrtek postregel z gibanjem inflacije v devetih vzorčnih mestih. Te dni bi morala vlada sprejeti tudi finančni zakon (čeprav je zelo težko, da bi do tega prišlo že ta teden) in če ne bo presenečenj, bi se moral trend krepitve italijanskega bankovca le še utrditi, saj bi ustrezen finančni zakon in obrzdana inflacija povečala zaupanje tujih trgov in investitorjev.
Včerajšnji borzni sestanek v Milanu se je končal s porastom, pa čeprav skromnim, potem ko je ob odprtju trga kazalo, da bodo posli zelo živahni. Zaviralno so na prvi oktobrski dan na borzi vplivala slaba gibanja na me-
dnarodnih trgih, posebno na Wall Streetu, na notranji sceni pa je pozornost posrednikov in vlagateljev, tako kot na denarnem trgu, usmerjena prevsem na finančni zakon in na podatke o inflacijskem gibanju. Vrednost izmenjanih poslov je bila včeraj v primerjavi s petkom, ko je krepko presegla tisoč milijard lir, več kot razpolovljena (500 milijard), kazalci pa so takole napredovali: MIB za 1,18 odstotka, zadnji Mibtel za 0,37, Mib-30 pa za 0,39 odstotka.
V zvezi s finančnim zakonom je včeraj ministrstvo za finance sporočilo, da bo imel prednost pred zakonskim osnutkom o davčnih oljašavah za tako imenovano »no profit« gospodarstvo, torej za združenja in podjetja, ki se sicer ukvarjajo z ekonomskimi dejavnostmi, vendar brez pridobitnih namenov. Osnutek je že pripravljen, vendar ga bo vlada predstavila šele potem, ko bo prišel finančni zakon v poslansko zbornico, kar je že sprožilo nejevoljo prostovoljskih organizacij.
GIBANJA / ZLATARSKA INDUSTRIJA
Notranje povpraševanje še peša
Razvito zlatarsko in draguljarsko industrijo rešuje le izreden izvoz
J
AREZZO - Zlatarji in draguljarji so v Arezzu doma že iz časov poznega srednjega veka, ko se je tudi to mesto kot druga v Toskani gospodarsko močno razvijalo . Največ zaslug za takratni razcvet so imeli bogati trgovci, ki so svoje posle razpredali od obal Sredozemlja do severnoevropskih hanzeatskih mest. Častitljive, masivne in bogate palače to še danes dokazujejo na enak način kot v Firencah, Sieni in še drugod v Toskani in Umbriji.
V Arezzu je danes osredotočena večina proizvajalcev zlatih in sploh dragocenih predmetov v I taliji. Drugi dve središči sta Vicenza in Valenza Po na severu države. Od tod gre tudi največ dragocenih predmetov v izvoz. Italija je po zaslugi industrijcev in pridnih obrtnikov - umetnikov-po proizvodnji in izvozu teh predmetov na prvem
mestu v svetu.
V prvih dneh septembra je bil v Arezzu tradicionalni sejem draguljar-stva. Presegel je vsa pričakovanja, ker pa je bil že nekaj dni kasneje podoben sejem tudi v Vi-cenzi (tam jih prirejajo kar trikrat letno), so se v toskanskem mestu odločili, da bodo svojega v prihodnje prirejah na pomlad, le nekaj dni pred podobnim sejmom v švicarskem Baslu. Kupci iz tujine si bodo lahko v nekaj zaporednih dneh ogledali sejma v Arezzu in Baslu. Nima pomena, pravijo, da isti kupci pridejo na dva zaporedna sejma v Arezzo in Vicen-zo, saj so tu prodajalci v glavnem isti.
Notranja italijanska prodaja že nekaj let stagnira, z zadnjo gospodarsko krizo pa je padla za kakšnih 20 odstotkov. Kljub temu, da se je položaj izboljšal, si še ni opomogla. Ljudje so da-
nes pri nakupih previdnejši. Zelo dobra pa je kot rečeno prodaja v tujino, pri čemer Italijane skrbi le izvoz v ZDA. To je seveda največje tržišče na svetu, na katerega so v prvih petih mesecih letos izvozih za 534 milijonov dolarjev izdelkov. Na tem bogatem tržišču so Italijani še vedno prvi, vendar so v zadnjih štirih letih, od vojne v Zalivu izgubili 8 odstotkov prodaje. V zameno pa napredujejo drugi, posebno Izaelci. Ti so sicer prodali le za 102 milijona dolarjev blaga, vendar se je izvoz povečal za skoraj 21 odstotkov. Zakaj? Odgovor je preprost: izraelski izdelki so cenejši od italijanskih. ZDA od Italije zahtevajo 6, 1 odstotka carine, od Izraelcev pa nič, ker tako podpirajo izraelsko gospodarstvo. Z nizkimi cenami je zelo konkurenčen tudi Hong Kong, od koder je šlo lani v ZDA
za 109 milijonov dolarjev blaga, skoraj 10 odstotkov več kot leto prej. Podobno napredujejo na ameriškem trgu še nekatere druge države jugovzhodne Azije.
Italijani sicer veliko izvažajo tudi v druge države, posebno v bogate arabske, in v države Srednje Amerike, poleg se-
veda v vso Evropo. Tako na sejmu v Arezzu kot v Vicenzi so proizvajale1 in trgovci imeli tudi nekaj posvetov, na katerih
so osvetlili gospodarski pomen zlatarske industrije. Ce notranji trg n® bo oživel, bo po marski' katerem proizvajalcu.
opozarjajo.	,
Marko VValtritsch
TRST / CIRIL ZLOBEC NA KONGRESU DRUŠTVA ALIGHIERI
HRVAŠKA KNJIŽEVNOST / PREUČEVANJA FEDORE FERLUGA-PETRONIO
»Moj prispevek so lepo sprejeli«
V nedeljo je na 72. mednarodnega kongresa društ-Va Dante Alighieri številnim italijanistom, ki so se zbrali na tržaški univerzi, spregovoril tudi podpred-šndnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec (foto KRO-VV Kot smo že poročali, )e pisni referat izročil pred-sedstvu srečanja za objavo v zborniku, medtem ko je Prosto govoril o odnosih med kulturami in narodi. Povedal nam je, zakaj se je tako odločil.
»Referat sem pripravil doma in sem, skusal kritič-n° in pregledno obdelati Problem italijanske prisotnosti v slovenski kulturi z mislijo predvsem seveda n.a visoko literaturo, pa naj si bo prozno ali pesniško, m me najbolj zanima. Vendarle, ker je bila priložnost Prevec vabljiva, sem svoj Pisni referat oddal predsedstvu, in ga bodo menda objavili v zborniku, sem pa aktualiziral svojo razpravo v smislu, da govorimo na Vseh takih srečanjih zmeraj 0 tem, kako literatura močnejšega prodira v kulturna ln nacionalna okolja mlajših in manjših držav, skupnosti in nacionalnosti. Nikoli pa nas ne zanima obratna pot, ali je kaj tudi obratne poti oz. če je ni, kaj bi bilo treba storiti in to sem dokazal tudi na lastnem primeru, da sem bil bsti človek, ki je v Slovenji izdal antologijo sodob-ne italijanske poezije, hk-mti pa avtor antologije jugoslovanske poezije v Ita-iji> kajti od Italijanov nihče ali ni bil zainteresi-ran, ali ni bil sposoben. Skratka za kako bi rekel... iz-v°z, če uporabim ekono-mistični termin, literature manjšega naroda je zmeraj
njen problem, večje pa skušajo dobiti svoje zastopnike, svoje navdušence, svoje strokovnjake v vsaki deželi in to je tudi ena od značilnosti društva Dante Alighieri, ki skuša po celem svetu imeti svoja žarišča italijanske kulture. To je seveda zelo pozitivno samo po sebi, ampak mislim, da bi vsa taka žarišča velikih kultur velikih držav morala biti ambivalentna ali pa dvosmerna, da bi bila tudi posredniška v obratnem smislu.
Poudaril sem še svoje bridke izkušnje, ko mi je fašist šestletnemu otroku pljunil v obraz, ker sem na via Carducci z očetom govoril slovensko, ker italijansko še znal nisem, pa seveda z očetom nikoli nisva govorila razen v slovenščini, kakor sem bil 1941. leta izključen iz šole, ker sem slovenske pesmi pisal, kako sem bil 17 let star konfiniran. Moje zadoščenje je bilo, da so izjemno lepo sprejeli moj
prispevek in da mi je zdaj v pavzi cela vrsta ljudi, Italijanov, prišla ne samo čestitat, ampak se tudi opravičit za vse krivice, ki jih je njihov narod storil tako meni kot Slovencem. Tako se najbrž le nekaj premika.«
Kljub temu pa ste postali pomemben italijanist, poznavalec in posredovalec italijanske kulture...
»Res je, da sem doživljal te krivice. Sem identificiral, kar je po svoje tudi prav, narod z jezikom in sem ravno tako kot Italijane sovražil italijanski jezik. Sele pozneje z dozorelostjo in s človeškimi izkušnjami sem ugotovil, da sem v bistvu identificiral jezik z režimom, s fašističnim režimom. In ko je to pač propadlo, sem ugotovil, da nimam nikakršnega pomisleka do jezika in do kulture, in sem postal najbolj plodovit posredovalec italijanske kulture v Sloveniji.«
SP
Slovenska strokovnjakinja ovrednotila Tiesičevo delo
Velik odmev odkritij in pisanja slovenske profesorice
Strokovna bibliografija Fedore Ferluga - Pe-tronio, izredne profesorice hrvaškega jezika in književnosti na Univerzi v Vidmu, obsega sedem knjig (te so: študija iz mikenologije, razprava o krščanski leksiki pri Slovencih, monografija o Trinku, dve deli o Pal-motiču, monografija o Tresiču - Pavičiču in antologija o Tresiču) ter okrog 60 člankov. Njeno delo o Tresiču (1867-1949), izjemno plodnem literatu in pomembnem hrvaškem politiku, je imelo na Hrvaškem tak odmev, da je prišlo na njeno pobudo do rehabilitacije tega doslej pozabljenega avtorja. Najprej pa nas je zanimalo, kako je prišlo do tega, da se je Ferlugova kot klasična filologinja sploh začela ukvarjati s hrvaško literaturo.
»Prišlo je do različnih - dolgotrajnih in ne vedno prijetnih - zapletov v moji univerzitetni karieri, zato sem se pravzaprav morala začeti ukvarjati s hrvaškim jezikom in književnostjo. Ker pa sem imela za sabo študij klasične filologije, se je izkazalo, da je bil prehod na hrvaško književnost presenetljivo ploden. Za poglobljeno preučevanje starejšega obdobja hrvaške književnosti je znanje klasičnih jezikov in poznavanje italijanske književnosti neobhodno potrebno. Dalmatinski avtorji od renesanse dalje so bili namreč zaradi svoje večjezičnosti tesno povezani z renesančno in baročno kulturo v Italiji. Tako sem
lahko sproščeno preučevala npr. dramatika Junija Palmotiča iz 17. stoletja.«
Vaša monografija o Tresiču, ki je do zdaj edina monografija o tem avtorju, je doživela velik uspeh na Hrvaškem. Kako si to razlagate?
»Gotovo je res, da je bil za to pravi politični trenutek, saj je Tresič s svojimi pogledi predvidel sedanje dogajanje na Balkanu, kar je razvidno iz knjižice Budućnost Južnih Slavena in pisanja v tržaškem tedniku Jadran.«
Se vam ne zdi, da je bil Tresič nacionalist?
»Seveda je bil. Res pa je tudi, da je sprva upal v utopijo sožitja med Hrvati in Srbi; po nastanku kraljevine SHS pa je takoj uvidel, da je skupno življenje s Srbi nemogoče. Ti pogledi pa so ga stali tudi veleposlan-sko mesto v Združenih državah Amerike.«
Vendar pa sedaj ni šlo samo za politično rehabilitacijo.
»Seveda ne, hrvaška kritika ga je do zdaj kot književnika zanemarjala, in to ne samo iz političnih razlogov, ampak tudi zato, ker je bil neverjetno polemičen. Tudi na relativno dobre kritike je imel kup pripomb.«
Vaša monografija o Tresiču je bila verjetno pobuda, da je prišlo do splitskega simpozija jeseni leta 1993. Hrvaški literarni strokovnjaki so tedaj natančno preučili Tresičevo delo in življenje. Vendar pa sem iz vaše antologije, ki je izšla junija letos, razbra-
la, da imate poseben pogled na tega avtorja. Zakaj vam je Tresič pravzaprav všeč?
»Tresič mi je všeč predvsem kot filozofski pesnik. Razmišlja zlasti o ontoloških vprašanjih, o smislu človekovega življenja. Ta razmišljanja velikokrat zlije s svojim podoživljanjem narave.«
Kako si razlagate, da hrvaški literarni strokovnjaki te filozofske rdeče niti niso opazili?
»Ce povem preprosto: njegovo delo sem v celoti preučila in sem zato laže našla ta filozofski ključ. Tudi filozofska plat, ki je povezana s klasično filozofijo (Tresič je prepričan platonist), mi je bila prej dostopna že zaradi moje klasične izobrazbe. Pri sestavljanju antologije sem ovrednotila ta aspekt. Zdi se mi važno, da je knjiga izšla v zbirki šolskih knjig, ki je namenjena dijakom in študentom. Gre za zbirko doslej - zaradi političnih razlogov - prezrtih avtorjev, tako da so se v njej znašli tudi t. i. hrvaški latinisti, ki jih je prejšnji režim omalovaževal.«
Kakšni so vaši znanstveni načrti?
»Pripraviti nameravam novo knjigo o Tre-sičevi dramatiki, saj me zanimata tako lirika kot dramatika hrvaške moderne. Posebej pa me mika še problematika večjezičnosti pri dalmatinskih avtorjih iz starejšega obdobja. To obdobje odpira velike možnosti za raziskave, tako je npr. zelo zanimiv hrvaški latinist Rajmund Kunič. Gre za dubrov-
niškega jezuita iz 18. stol., ki je večji del življenja preživel v Rimu in poznal vse takratne najvažnejše ital. književnike (Alfierija, Montija, Pindemonteja, Metasta-sia). Njegov latinski prevod Iliade je najboljši latinski prevod Homerjeve pesnitve. Odkrila sem, da je Montijev italijanski prevod Iliade nastal pod vplivom Kuničevega latinskega prevoda.«
To je pomembno odkritje, ki bo verjetno presenetilo italijanske klasične filologe, mar ne?
»Vsekakor. Tega sem se nekoliko bala, ko sem pred kratkim izročala italijansko verzijo svoje raziskave v tisk neapeljski slavistični reviji, toda dokazi so neizpodbitni, saj Monti ni poznal grščine in se je pri svojem prevajanju posluževal različnih predlog, predvsem Kuničevega prevoda. Kuničev in Montijev prevod nista dobesedna in se krijeta tam, kjer se oddaljujeta od grškega izvirnika.«
Torej se s slovensko književnostjo ne boste mogli - že časovno ne -ukvarjati? Kakšen pomen ima za vas kot manj sinko ukvarjanje s književnostjo sosednjega naroda?
»Preučevanje hrvaške književnosti nekoliko spreminja moj pogled na domačo književnost in mi daje možnost, da gledam nanjo iz drugačnega zornega kota. Upam pa, da mi bo v prihodnje še ostalo časa za slovensko književnost.
Pogovarjala se je Ivanka Hergold
Tržaško gledališča Mlela začelo sezono s koncertom Magične indijske zvočnosti
S koncertom indijske glasbe so se v petek zvečer ponovno odprla vrata tržaškega gledališča Miela, ki je s svojimi alternativnimi ponudbami v šestih letih delovanja postalo nova stalnica v kulturni panorami naše dežele, kot z upravičenim zadoščenjem ugotavljajo v lastnem biltenu tudi voditelji Zadruge Bonawentura, ki je ustvarila in vodi zanimivo ustanovo.
Tako tudi koncert Magične indijske zvočnosti spada med ponudbe, ki naj zadostijo zanimanju za glasbo drugačnih kulturnih tradicij, ki jih je prevladujoča evrocentrična kultura za dolgo časa potisnila v obrobje in ki dandanes spet osvajajo vidno mesto povsod po svetu, tudi daleč od lastne izvirne domovine. Pravzaprav je Zadruga Bonavven-tura prejšnjo sezono zaključila s predstavo, ki je bila prav tako posvečena indijski kulturi, petkov koncert pa je priredila v sodelovanju z glasbeno Solo 55 in Robin Hood Folk Ciuhom ter Village Studiom iz Raven-ne, v povezavi z dvodnevnim seminarjem s tremi znanimi glasbeniki, ki že več let sodelujejo na posebnem seminarju, ki ga v Benetkah prireja ustanova CINI.
Koncert je privabil res veliko poslušalcev, ki so mu sledili zbrano, pa čeprav s kancem zbeganosti ob za temperirane lestvice vajeno uho nenavadnih presledkov in prehodov. V prvem delu sta nastopila pevka Sangeeta
Bandyopadhyay (na sliki levo) in Sankha Chaterjee na značilnih tolkalih "tabla”. Sangeeta se je glasbe naučila že v rodni družini, katere člani se že dolge generacije posvečajo indijski zvočni tradiciji, in staro izročilo večkrat združuje z lastnimi variacijami. V Gledališču Miela je predstavila dve romantični skladbi, prvo posvečeno večernemu vzdušju, drugo, bolj klasično, pa bogu Krišni. V drugem delu sta Nag Manilal (na sliki desno) na sitar in Sankha Chaterjee na tolkala predstavila vrsto skladb na različne ritme, ki so sicer v večji meri pritegnile pozornost občinstva, bodisi zaradi temperamentnosti nekaterih improvizacij, v katerih sta se glasbenika dobro ujela, bodisi ker zaradi priljubljenso-ti sitarja v šestdesetih letih dandanes glasbilo zveni domače tudi zahodnjaškim ušesom.
(vat)

14
Torek, 19. septembra 1995
KULTURA
NA KRATKO
Začetek tudi za Kapelico K4
LJUBLJANA - Nova sezona se je začela tudi za Galerijo SOU Kapelico na Kersnikovi 4, in sicer v petek, 15. septembra, z otvoritvijo instalacije Voyager avtorja Davida Bizovičarja in filmom Zaupanje avtorjev Davida Bizovičarja in Gregorja Vesela. Kot smo lahko prebrali v vabilu na razstavo, se avtor instalacije s pomočjo filozofskih odgovorov. kot Navigator napoti skozi čas in prostor v stvarstvo ter išče odgovore na večni vprašanji, kaj izbrati: materijo ali idejo. (K. Ž.)
VVilson odpri Pariško jesen
PARIZ (AFP) - Ameriški gledališčnik Robert VVilson iz Houstona je s petkovo uprizoritvijo Hamletovega monologa odprl letošnji 24. pariški jesenski festival, ki bo do decembra potekal v francoski prestolnici in njenih predmestjih. VVilson je v kulturni hiši Bobignyja uprozoril Hamletov monolog v petnajstih prizorih, v katerih Shakespearov junak tik pred smrtjo razmišlja o življenju. V okviru festivala bodo do konca jeseni potekale poleg gledaliških še plesne, glasbene in filmske predstave, ki so jih prireditelji festivala izbrali zaradi izrednih »umetniških dosežkov«.
Slovenske umetnice v Zagrebu
LJUBLJANA - Danes bodo v zagrebški galeriji Ulu-puh zaprli razstavo treh umetnic iz Ljubljane, Ksenije Baraga, Ete Sadar Breznik in Ine Conradi Cha-vez. Avtorice so se zagrebški javnosti predstavile s pletenimi in tkanimi objekti ter oblatih, razstavljene eksponate pa so izbrah iz selekcije obsežne pregledne razstave, ki jo pripravljata Jakopičeva galerija in Društvo oblikovalcev Slovenije. (V. U.)
Bergman je drugi nagrajenec Ulian Gish
NEW YORK (dpa) - Švedski režiser frigmar Bergman bo letos prejel nagrado iz zapuščinskega sklada, ki ga je leta 1993 ustanovila v 99. letu umrla ameriška igralka Lihan Gish. Bergman je po poročilu odbora za podehtev nagrad drugi nosilec nagrade po lanskem nagrajencu, arhitektu Franku Gehryju. Lihan Gish je bila junakinja klasičnih nemih filmov ameriškega režiserja D.VV. Griffitha v obdobju od 1915 do 1922. Po izumu zvočnega filma se je posvetila odrskim deskam.
GLASBA / KNJIGA SKLADATELJA VINKA GLOBOKARJA
Zbornik in
biografija
LJUBLJANA - Kadar v sodobni glasbi govorimo o osebnostni uniji skladatelja in interpreta, najprej pomislimo na Vinka Globokarja. Ta leta 1934 rojeni pozavnist in skladatelj je tudi dirigent in pedagog. Njegova knjiga govori o vseh štirih navedenih področjih; uvod je prispeval VVemer Kluppelholz, delo pa zaključijo pogovor avtorja z izdajateljema, kratka biografija avtorja, seznam del, diskografija in bibliografija.
Knjiga na prvi pogled predstavlja zaključeno celoto, vendar pa gre za zbirko novejših kot tudi že objavljenih esejev, ki pred tem niso - kot zatrjujeta izdajatelja - bili objavljeni le v slovenščini, temveč delno tudi v nemščini. Avtor je poleg tega v delo vključil nekatere že prej objavljene članke, ki jih je na novo naslovil, v bibliografiji,
Recenzija knjige Vinka Globokarja Einatmen -Ausatmen (Vdih -Izdih), založba VVolke, Hofheim 1994, Izdajatelja: Ekkehard Jošt in VVerner Kluppelholz, 198 str., številne ilustracije, cena: 36 DEM
kjer najdemo le izvirne naslove, pa tega ni omenil. Omenjenega delu nikakor ne moremo šteti v dobro, toda Globokarjev pogovor z izdajateljema prežene vsako negativno misel o kakovosti knjige. Odprt in zanimiv pogovor vzpodbudi željo bralcev po znanju, zato priporočam, da najprej preberete ta del in šele nato preidete k branju esejev.
Poudarek knjige je na pomembnem principu Globokarjevega dela - na medsebojnem dopolnjevanju individualista-im-provizatorja, ki tudi sklada, in kolektivista-skladatelja, ki tudi improvizira. Razen tega predstavi avtor nove tehnike igranja ter razisku-
je mejna področja resne glasbe in jazza, vse to seveda s pomočjo lastnih skladb. Le redko naletimo na teoretične razlage; prav nasprotno, številne anekdote iz glasbenega življenja ter prijetne resnične in izmišljene zgodbe, polne socialnih in psiholoških opažanj, poživljajo to vsestransko, nadvse pohvalno delo, nepogrešljivo za vse, ki jih zanima danes vse bolj pomembna glasba -glasba mejnih področij.
Stefan Fricke
IZŠLO JE / KNJIGE
Tri pravljice Svetlane Makarovič
LJUBLJANA - DZS je včeraj v Lutkovnem gledališču predstavila tri nove knjige za otroke avtorice Svetlane Makarovič: Show strahov, s podnaslovom Pesnitev grozni-tev, Medena .pravljica in Kam pa kam, Kosovirja? v novi obliki. Na tiskovno konferenco je založba povabila najmlajše in jim omogočila ogled uspešne predstave Medena pravljica. Knjige so izšle v zbirkah Kosovirji in Vrtavka, Svetlana Makarovič pa je osrednja avtorica tega programa. V knjižni obliki sta izšli pravljici Show strahov in Medena pravljica, ki so ju predvsem otroci lahko videli na gledališkem odru. Obe sta bih premierno uprizorjeni, in sicer Show strahov v Mestnem gledališču in Medena pravljica v Lutkovnem gledališču. Avtorica in založba sta opozorili na ilustracije knjig. Zanje so se potrudili trije avtorji, ki so skušali narediti knjige še bolj privlačne in pestre. Ilustracije v knjigi Show strahov je prispeval Peter VVider, Medeno pravljico je oživel Lucijan Rešči, navihana kosovirja pa je ujel Matjaž Schmidt. Likovno in grafično je knjige uredila likovna urednica založbe Helena Hauptman.
Avtorica knjig Svetlana Makarovič je poznana kot pripovedovalka, ki najde neposredno pot med otroke, ki zna vzburiti njihovo domišljijo in jim približati predvsem živalski svet, ki ga oživi na poseben način. Živali v njem zaživijo v svojem svetu, v katerem dobijo lastnosti iz človeškega sveta, tako da se lahko z otroki pogovarjajo, z njimi pojejo, jim posredujejo navade iz svojega sveta in jih na tak način poučujejo o naravi in njenih zakonitostih. V knjigi Kam pa kam, kosovirja? (na sliki ilustracija iz knjige) avtorica na nov način oživi dve živalci, ki si ju za otroke preprosto izmisli, v uvodu pa ju predstavi kot pravo živalsko vrsto, ki jo lahko najdemo v enciklopediji. Pisateljica se zna otrokom približati tudi z njim razumljivim jezikom, ki je preprost, humoren, dinamičen, velikokrat izumlja nove besede, pomene ali celo pomenske zveze. V pripoved pogosto vključuje pesmice, in s tem razgiba življenje v zgodbi. To so pravljice, v katerih otroci uživajo, saj jih je napisala pisateljica, ki razume otroški svet.
Karla Železnik
AGENDA
Amsterdam: Doba elegance, slikarstvo 18. stoletja (Rijksmuseum, do 14. septembra). Budimpešta: Zbirka VViirth (Ludvvig Muzeum, do 24. septembra). Berlin:	Kathe
Kollvvitz (Kupferstichkabi-nett, do 30. septembra); Berlinski festival (več lokacij, do 1. oktobra). Bruselj: R. Strauss: Salome (Theatre Royal de la Mon-naie, 19., 20., 22., 24., 26. september); Bruxelles -Brabant Festival (več lokacij, do 31. oktobra). Chicago: Claude Monet, 1840-1626 (The Art Institute of Chicago, do 26. novembra). Dunaj: Evropa po poplavi. Umetnost 1945-1965 (Kunslerhaus, do 10. decembra); V popolni harmoniji, slika in okvir. Od Van Gogha do Dalija (Kunstforum der Bank Au-stria, do 19. novembra); J. Strauss: Kavalir z rožo (Staatsoper, 19. september). Firence: Umetnost in zgodovina v knjižnici, rokopisi (Časa Buonarotti, do 6. novembra). Helsinki: Film: Umetnost o umetnosti (Nacionalna galerija, 19.-24. september). Koe-benhavn: Koebenhavn Film Festival (več lokacij, do 21. septembra); John Hartfield (Arbejdermuseet, do 1. oktobra). Linz: Bruc-knerfest 1995 (več lokacij, do 1. oktobra). Lyon: Festival Viscontijevih filmov (-Opera de Lyon, 20.-23. september). London: Od Maneta do Gauguina (Royal Academy of Arts, do 8. oktobra); W. A. Mozart: Fi-garova svatba (Royal Opera House, 19., 21., 25., 26., 30. september); Veliko mesto. Umetniki iz Afrike (Serpentine Gallery, do 5. novembra).	(V. UJ
PARIZ
Ariiitekt slikar
Charles-Louis Clerisseau; dessins du musee de 1’Ermitage, Saint-Petersbourg. Musee du Louvre (Sully/cour Carree), 24-36 Quai du Louvre, Pariš, do 18. decembra, odprto od srede do ponedeljka med 9. in 18. uro, informacije na tel. 0033/1/40 20 52 06.
V Louvru se bo jesenska razstavna sezona začela z razstavo risb Francoza Charlesa-Lo-uisa Clerisseauja (1721-1820) iz zbirk sank-tpetersburškega Ermitaža. Clerisseau, po izobrazbi arhitekt, se je po delovanju v Rimu v letih med 1749 in 1767 vrnil v Pariz in po šolanju na kraljevski akademiji nadaljeval kariero kot slikar.
Razstava, ki jo bodo odprli v petek, bo obsegala vedute in krajine, ki jih je izdelal na potovanjih po Italiji, Dalmaciji in Franciji, risbe antičnih arhitektur ter capriccie. (V. U.)
NEW YORK
Modemi realist
Edvvard Hopper and the American Imagina-tion. Whitney Museiun of American Art, Ma-dison Avenue 945, New York, db 15. oktobra, odprto od srede do nedelje med 11. in 18. uro, četrtek med 13. in 20. uro, informacije na tel. 001/212/5703633.
Pomemben ameriški slikar Edvvard Hopper (1882 - 1967), učenec realističnega slikarja Roberta Hernija, se je sredi tridesetih let 20. stoletja v ZDA uveljavil kot najvidnejši likovnik, zavezan realističnemu, a modernistično preinterpretiranemu upodabljanju ameriških velemestnih momentov. Njegova dela, ki sledijo svojevrstni metafiziki, je zaznamovala močna težnja po ostrih kontrastih med svetlobo in senco, reahstični pristop pa duh modernizma (čeprav je avtor zavračal sodobne evropske modernistične težnje in predvsem abstrakcijo). Tokratna retrospektiva njegovih del je že četrta, ki jo je organiziral osrednji muzej ameriške umetnosti, newyorški Whitney Museum. Muzej v svojih zbirkah hrani zelo veliko Hopperjevih del, med drugimi tudi tista, ki jih je ustanovi podarila umetnikova žena Josephine Hopper, ki štejejo kar okoli 2.500 del. Razstava se ne osredotoča le na Hopperjevo slikarsko delo; vzporedno predvajajo tudi filmske in video projekcije, ki opozarjajo'na njegov vpliv na ameriški film (na sliki: Pisarna ponoči, 1940).	(V. U.)
STUnGART
Med Berlinom in New Vorkom
George Grosz: Berlin - New York. Staats-galerie Stuttgart, UrbanstraBe 35, Stuttgart, do 3. decembra, odprto od torka do nedelje med 10. in 17. uro (torek in četrtek do 20. ure), informacije na tel. 0049/711/212 40 50.
Razstava del nemškega ekspresionista, dadaista in pripadnika nove stvarnosti Georga Grosza (1893-1959) s kar približno sedemsto eksponati (slike, dela na papirju, dokumentacija) prvič ponuja obsežen retrospektiven pregled del, nastalih v Nemčiji, kot tudi del, nastalih v ZDA, kamor je umetnik emigriral leta 1933. Ob Groszovih delih (na sliki: Berlinski ulični prizor, 1930) ponuja razstava še dela Dixa, Bec-kmanna, Kirchnerja, Delaunaya, Boccionija in drugih avtorjev. (V. U.)
dadrid: Benjamin Pa" cia, dela 1919-1939 NCARS, do 27. no-ibra). Moskva: Zbirka sini (Puškinov muzej, 30. septembra). NeW rk: Vojaške uniform6
Dblačila (Metropolitan
seum of Art, do 26. rembra); Pariz: Lanter-magica (Musee d -iay, do 7. januarj8 16); Louise Bourgeois: iude Cahun, (Musee jt Modeme de la Vin6 Pariš, do 8. oktobra), rrge Grosz in berlinska i (Musee-Galerie de la ta, do 25. novembra)-
iga: Jiri Prihoda (Gale-hlavni mesto Prahy> 10. oktobra); Praška j6'
. 1995 (več lokacij, d° septembra). Rim: Gal' a nazionale d’arte mena na Beneškem bie-u (Galleria nazionale rte modema, do 24. se-mbra). Rimini: Rimij1' umetnost 14. stoletja useo della citta, do 6-uarja 1996). Salzburg: spresionistična dela J2 rke Ahler (Ruperti' m, do 8. oktobra), akt Petersburg: Dva-t rešene, umetnine, ki je Rdeča armada za-nila v Nemčiji (Ermi , do 29. oktobra). ToO-Settembremusica (ve racij, do 23. septem-i). Benetke: Bienale )5 (več lokacij, do l5, tobra); Henry Moore mdazione Cini, do 2 •
vembra). Verona, anski nadrealizem,
24-1939 (Palazzo Foru, 22. oktobra. Zagrebška čipka (Etnografa izej, do 31. oktobra)-ishington: VVhistler m ionska (Freer Gallery 0 t, do 1. januarja 1996)-
VREMENSKE STIHIJE / NA TREH RAZLIČNIH KONCIH SVETA
NOVICE
Marilyn, Ismael in 13. tajfun terjali na desetine mrtvih
Najhuje je bilo na Karibih, največ mrtvih pa ob mehiški obali
MIAMI, TOKIO, CIU-DAD DE MEXICO - Zadnji konec tedna so na treh različnih koncih sveta divjali katastrofalni tropski orkani. V soboto je orkan Marylin opusto-šil severne Odvetrne otoke in povzročil pravo razdejanje na Deviških otokih in severni obali Portorika. Ameriške oblasti so sporočile, da so življenje izgubile štiri osebe, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Otoki Sainte-Thomas, Saint-John in Culebra so skoraj popolnoma razdejani. Sliki (telefoto AP) s Sa-inte-Thomasa zgovorno pričata, kaj je povzročil orkanski veter hitrosti 200 kilometrov na uro. Da je porušil po ameriškem vzoru grajene »kartonske« hiše, ne preseneča. Da pa konča jadrnica na cesti in ladja obalne straže na pomolu, je vsekakor presenetljivo. Marilyn je v nedeljo zapustila Portoriko in naj ne bi ogrozila ameriške obale.
Se hujši krvni davek je v petek terjal tropski orkan (kordonas) Ismael ob tihooceanski obali Mehike, saj je življenje izgubilo 38 oseb, približno 5000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Kordonas Ismael je v Kalifornijskem zalivu povzročil devet metrov visoke valove, ki so prevračali ribiške ladje in čolne. Večina mrtvih je bilo ribičev, ki so se nepripravljeni znašli na morju.
Tokio in bližnja okolica pa se morata zahvaliti le srečnemu naključju, saj ju je v nedeljo že dvanajsti letošnji tajfun
le oplazil. Kljub temu je pet oseb izgubilo življenje, 20 jih pogrešajo, ranjenih pa je bilo več kot 50 ljudi. Najhujši tajfun zadnjih petdesetih let, veter je namreč dosegel hitrost 200 kilometrov na uro, je uničil več kot deset tisoč hiš in povzročil ogromno gmotno škodo.
Tajfun je za več ur ohromil železniški in letalski promet na širšem tokijskem območju.Ljudje se morajo zahvaliti le srečnemu naključju, da se je tajfun pomikal več deset kilometrov od obale. Ge jo bi dosegel, bi bile posledice nedvomno katastrofalne, saj je leta 1959 nekoliko šibkejši tajfun terjal 5000 mrtvih in razdejal obširna območja.
Srečanje nekdanjih vohunov
OSLO - Nekdanji vohuni ameriške obveščevalne službe CIA in njihovi kolegi nekdanje sovjetske KGB obujajo spomine v nekem norveškem kraju, ki je seveda tajen, tako da zanj vedo le redki izbranci. Vest je posredoval laburistični dnevnik Arbeiderbladet, ki je zapisal, da so nekdanji vohuni prispeli v Oslo v nedeljo. Kot je povedal razsikovalec pri Norveškem političnem inštitutu Jon Kristen Skogan, ima srečanje le zgodovinski pomen in ne bo vplivalo na odnose med velesilama. Poleg nekdanjih vohunov se srečanja udeležuje tudi nekdanji sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin.
Kitajska: Na zahtevo ljudi usmrtili obsojenca
PEKING - Ravnatelja neke pekinške šole za bolničarke, 61-letnega Li Honga, ki so mu sodniki za dve leti odložili smrtno kazen za umor neke gojenke, so usmrtili zaradi pravega ljudskega upora. Li Hong se je ponoči pritihotapil v spalnico neke 16-letne gojenke in jo poskusil posiliti. Ko je ravnatelj na hodniku slišal korake, je dekle zadušil in nato podtaknil požar v upanju, da resnica ne bo prišla na dan. Honga pa je policija odkrila in sodniki so ga obsodili na smrtno kazen, ki pa so jo odložili za dve leti. Taki odložitvi navadno sledi nova razsodba, v kateri smrtno kazen spremenijo v dosmrtno ječo. Deset občinskih svetnikov in več kot tisoč ljudi pa je podpisalo peticijo, s katero so zahtevali, naj morilca takoj usmrtijo-. Sodniki so seveda uslišali njihovim zahtevam.
Michaela Jacksona naj bi ločitev stala 15 milijonov dolarjev
LONDON - Britanski bulvarski Daily Star je zapisal, da je ameriški zveznik Michael Jackson ob ločitvi pripravljen izplačati ženi Lisi Marie Pre-sley, s katero se je poročil pred 18 meseci, kar 15 milijonov dolarjev. Pogajanja med odvetniki zakonskega para že potekajo, tako da napoved ločitve lahko pričakujemo vsak trenutek. Kljub uradnim izjavam o »večni ljubezni« številni menijo, da se je Jackson poročil, ker je hotel utišati govorice o svoji pedofiliji. Nekateri njuni prijatelji celo trdijo, da se sploh nista telesno združila. Za Michaela Jacksona so to izredno slabi časi, saj se nadaljuje preiskava o njegovi domnevni pedofiliji, zadnja plošča gre slabo v prodajo, zdaj pa mu hrbet obrača tudi žena.
Uporni kanadski Indijanci so se predali policiji
OTTAVVA - Po predaji obeh voditeljev so odložili orožje tudi drugi Indijanci kanadskega plemena Shavvsap, ki so od junija zasedli del nekega ranča, ker je bilo tam nekoč indijansko pokopališče. Kar sedemkrat jih je policija poskušala izgnati, a vsakič so se varnostne sile umaknile, ker so Indijanci segli po orožju. Predajo sta izposlovala dva indijanska poglavarja, kanadska zvezna vlada pa je priznala, da so indijanske zahteve v glavnem utemeljene.
JUŽNA AFRIKA / 40-ODSTOTNA BREZPOSELNOST
LONDON / ZADNJE LITERARNE SMERNICE
Ne glede na spretnost število obrtnikov narašča
Zaradi pomanjkanja izobrazbe črnsko prebivalsivo sploh nima dostopa do najobičajnejših poklicev
JOHANNESBURG - Pojavijo se malo pred zoro, ovite v pisane odeje. Nekatere nosijo na glavi škatle iz lepenke in papirnate vrečke z lutkami, koraldami, zapestnicami iz travnatih bilk in pisanimi glinenimi posodami. Ko se zvečeri, se trudno napotijo domov. S seboj nosijo to, kar je ostalo od njihovega blaga po dolgem delovnem dnevu.
Medtem ko si Mandelova vlada prizadeva ustvariti delovna mesta za milijone obubožanih črncev, se je na tisoče južnoafriških žensk odločilo, da se bo preživljalo s prodajanjem raznovrstnega blaga ob cestah in na parkiriščih nakupovalnih centrov. »Država ima preveč Problemov. Delovnih mest ni, ničesar ni. Ge želiš zaslužiti kaj denarja ali dobiti delo, se moraš znajti sam,« je izjavila Elizabeth Thadako, ena od 20 črnskih žensk, ki vsak dan trgujejo z obrtniškimi izdelki ob robu avtoceste za Johannesburg. Gospa Thadako, ki je stara 32 let, je ponosna na svoje delo v tako imenovanem »neformalnem sektorju«, saj ji nudi razmeroma dober zaslužek. S prodajo obrtniških izdelkov zasluži od 16
do 25 dolarjev dnevno, medtem ko bi kot hišna polmočnica pri kaki belski družini zaslužila v najboljšem primeru 16 dolarjev dnevno.
Elizabeth Thadako je neporočena, zato porabi ves zaslužek zase in svoja otroka, drugim prodajalkam pa se ne godi tako dobro, saj je zaslužek tudi odvisen od blaga, ki ga prodajajo. Stopnja brezposelnosti v Južni Afriki je 40-odsto-tna: ob robu cest sedi na tisoče revežev z najrazličnejšo kramo, ki ni vedno dokaz obrtniške spretnosti.
Milijoni črncev so še danes žrtve politike apartheida, saj jim pomanjkanje izobrazbe zapira pot do večine poklicev. Tako se ob robu cest zbira vse večje število revežev, predvsem žensk. Dokaz, da so se časi spremenili, pa je ta, da je danes ob cestah tudi precej belcev, ki prodajajo suho meso, ogledala, dežnike in pohištvo. Razmere bi se utegnile za vse še poslabšati, saj bo zaradi krize kmalu ostalo brez dela tudi precej rudarjev in kmetov, ki si bodo morali pač nekako pomagati in se bodo morda še sami vključili v »neformalni sektor«.
Biografije znanih ljudi zanimive, le če govorijo o njihovi spolnosti
Zadnje so prišle na vrsto homoseksualne težnje Čajkovskega
LONDON - Kje so lepi, stari časi, ko so genialnost velikih umetnikov proslavljali v slavo-spevnih biografijah? Danes sta vsebina oziroma ton biografij povsem drugačna: življenjepisi gredo dobro v prodajo, če podrobno obravnavajo spolno življenje slavnih osebnosti. Je Čajkovski napravil samomor iz obupa nad lastnimi homoseksualnimi težnjami?
Ali je Carrollova Aliča sad avtorjevega zanimanja za majhne deklice? S kom pa je spala Jane Austen? »Edino, kar upravičuje novo biografijo pet ali šest let po objavi prejšnje, so podrobnosti o spolnem življenju te ali one osebnosti,« trdi John VValsh, literarni urednik angleškega dnevnika Independent.
Videti je, da so ljudje prepričani, da imajo biografi sveto pravico stikati po najintimnejših podrobnostih življenja slavnih ljudi, češ da boljše pozna-
vanje življenja posameznih umetnikov pomaga bolje razumeti njihovo delo.
V zadnjem desetletju so ljudje postali že kar obsedeni z brskanjem po psihi znanih pisateljev. Kot je dejal umetnostni kritik Henry Porter, je cilj raziskav spolno življenje umetnikov, ne pa njihovo delo. Za biografijo je predvsem pomembno, da navaja čim več intimnih podatkov - samo tako bodo na osnovi življenjepisa posneli še nadaljevanko in film. Edina izjema je (mogoče) biografija matere Tereze iz Kalkute.
Nekateri menijo, da je brezobzirno brskanje po zasebnem življenju slavnih osebnosti sicer strahotno, a je znamenje zdrave radovednosti, odprte in demokratične družbe.
Tudi sodobne osebnosti so, kot vsi vemo, primerne tarče: od monaške princese Grace do Franka Sinatre, pa od princese
Diane in do Binga Crosbyja ni nihče varen.
Anthony Holden, ugledni biograf angleške kraljevske družine (ki je bil tudi deležen velike pozornosti medijev), se z-daj ukvarja z življenjem ruskega skladatelja Čajkovskega. Delo se celo začenja s pomenljivo skladateljevo izjavo.
Čajkovski je nekoč namreč napisal, da mu je žalostna in neprijetna že misel, da bodo ljudje nekega dne skušali vdreti v njegove najbolj intimne misli in čustva, v vse, kar je pazljivo skrival vse življenje. Kljub temu Holden trdi, da se ne more izogniti obravnavanju skladateljevega spolnega življenja, ker je to nerazdružljivo povezano z umetnikovim delom.
Ko bi Čajkovski to slišal, bi se verjetno obrnil v grobu, toda kaj moremo, če je to znamenje odprtosti in demokracije.
NA ŠVEDSKEM SO VOLILI POSLANCE V EVROPSKI PARLAMENT
Rekordno nizka udeležba
STOCKHOLM - Po prvih evropskih vohtvah v državi so se švedski vodilni politiki urili v umetnosti volilnega boja. Dejstvo, da se je nedeljskih volitev dvaindvajsetih švedskih poslancev v Evropski parlament udeležilo le 41 odstotkov švedskega prebivalstva - manj kot katerihkoli volitev od leta 1924 je socialdemokratski ministrski predsednik Ingvar Carlsson označil za »tragedijo švedske demokracije«. Maria Leissner, predsednica liberalcev, je na televiziji ljudem očitala: »Sramota, da je prišlo tako malo volilcev.«
Po Carlssonovem mnenju so prav tako volili napačni ljudje. Njegovi socialdemokrati so doživeli poraz, saj so tisti od 6, 5 milijona švedskih volilnih upravičencev, ki so oddali svoje glasove, volili v državni politiki obrobno levičarsko stranko in zelene - stranki, ki EU nasprotujeta - ter jima namenili skupaj trideset odstotkov glasov. Socialdemokratom, ki so v švedskem parlamentu s 45, 3 odstotka štirikrat močneje zastopani kot zeleni in levičarska stranka, so tokratni volilci
namenili le 28,1 odstotka. »Devet mesecev po pristopu k EU so Švedi še vedno nezaupljivi,« je dejal Carlsson, ki je na volitvah doživel velik poraz. Ko je v predvolilnih raziskavah javnega mnenja število glasov za njegovo stranko vse bolj padalo, je šestdesetletni premier sredi volilne kampanje za naslednji marec najavil odstop in upal na sočutne glasove kot »poslovilna darila«. Poteza se je izkazala za napačno. Številni socialdemokratski volilci pri glasovanju oziroma neudele-
NOVICE
Čečeni »grozijo« Moskvi z modrimi čeladami
MOSKVA (Reuter) - Čečenski parlament je zagrozil Rusom, da bo prosil modre Čelade za pomoC, Ce ne bodo umaknili svojih enot, vendar pa ima grožnja le malo možnosti za uspeh, saj čečenska neodvisnost še ni priznana nikjer v svetu. Predsednik Dudajev je obtožil Ruse, da so izstrelih rakete na čečenska oporišča in streljali na vas Cemo-recje v bližini Groznega. Čečenske obtožbe so samo zadnji pokazatelj naraščajočega nezaupanja in problemov pri izvrševanju vojaškega sporazuma, ki je bil podpisan 30. julija in je skušal ustaviti boje, v katerih je umrlo na tisoče ljudi. Sporazum predvideva razorožitev upornikov, v zameno pa umik ruskih enot iz Čečenije. Rusi trdijo, da so že umaknili osem tisoč vojakov, vendar uporniki predajajo orožje prepočasi in še vedno napadajo njihove vojake. Včeraj je ,250 pripadnikov Dudajeva zaprlo glavne dohode v Grozni in zahtevalo umik ruskih Cet. V spopadih je bil ubit en ruski vojak, osem pa je bilo ranjenih.
V Egiptu mučijo politične zapornike
KAIRO (Reuter) - Egiptovska organizacija za varstvo človekovih pravic (EOHR) je včeraj sporočila, da v egiptovskih zaporih mučijo na tisoče političnih zapornikov ter jim odrekajo hrano in zdravila, kar je v skladu z nacrtom vlade, ki jih skuša zlomiti. V zadnjih šestih mesecih je nečloveškim razmeram v strogo varovanih zaporih v puščavi podleglo 17 zapornikov. Skoraj vsi ujetniki v zaporih, ki ju je obiskala EOHR, so zaprti zaradi subverzivnih deja-vnosh, večina pa jih je članov islamske skupine Gama Islamija, ki želi s silo vreči vlado z oblasti. V februarju je število jetnikov v zaporih Valdi Natrun in Nova dolina v zahodni puščavi naraslo na 4000, potem ko so vanju preselili zapornike iz zaporov blizu njihovih domov.
Kenijski muslimani bojkotirajo papežev obisk
NAJROBI (Reuter) - Papež Janez Pavel h. je vCeraj prispel na uradni obisk v Kenijo. Ob prihodu je zbrano množico nagovoril v svahilšCini. Sprejel ga je kenijski predsednik Daniel Moi, ki je zbrani množici dejal, da »najrevnejša celina potrebuje tako duhovni kot gospodarski napredek«. Papežev obisk bojkotirajo kenijski muslimani zaradi načrtov Vatikana in ahiške sinode o evangelizaciji Afrike do leta 2000. Bojkot papeževega obiska naj bi bil tudi protest proti vojni, ki so jo krščanski vladarji vodih v srednjem veku proti muslimanskim vladarjem Španije. To je bil prvi verski nesporazum na papeževem potovanju, med katerim je obiskal tudi Južno Afriko in Kamenm. Verski voditelji muslimanov naj bi nagovorili papeža na srečanju v torek. V Keniji je med šestindvajsetimi milijoni prebivalcev približno devetindvajset odstotkov ljudi rimskokatoliške veroizpovedi in pri-bližno šest odstotkov muslimanov.
1
žbi niso toliko razmišljali o svoji naklonjenosti dolgoletnemu voditelju stranke kot o razlogih, s katerimi jih je pred enim letom prepričal, da so pristop k Evropski uniji podprli. Obljubljal jim je, da se bodo visoke cene živil na Švedskem po pristopu znižale, s čimer je z 52-od-stotnp večino dosegel tesen izid v prid pristopu k EU 1. januarja skupaj z Avstrijo in Finsko. V nasprotju s sosednjo Finsko pa cene niso padle, ampak so se celo povečale.
Medtem ko so raziskave javnega mnenja v Helsinkih doslej potrjevale stabilno večinsko naklonjenost EU, je na Švedskem nenehno naraščalo število tistih, ki so svoj »da« obžalovali. Po poletnih počitnicah je 64 odstotkov vprašanih izjavilo, da obžalujejo pristop k EU, medtem ko je število privržencev padlo na 30 odstotkov. S tem, da so švedske stranke - z izjemo konservativcev - na svoje sezname kandidatov uvrstile tako zagovornike kot nasprotnike EU, volilcev gotovo niso prepričale o prednostih unije. Ko bodo v naslednjem tednu prešteli vse glasove in objavili imena 22 poslancev, bo Švedska v Evropski parlament najverjetneje poslala večino nasprotnikov EU. Razmerja sil v Evropskem parlamentu to sicer ne bo spremenilo in tudi izstopa iz EU trenutno Švedska ne načrtuje, vendar lahko švedski in navsezadnje tudi danski nasprotniki EU zdaj s povečano samozavestjo pričakujejo razpravo o reformi EU, ki je predvidena za leto 1996. Načrtom o novem referendumu so se v nedeljo opazno približali.
Thomas Borchert / dpa
Socialdemokrati na čelu s premieram Carlssonom so doživeli hud poraz (Telefoto: AR)
ANALIZA
Švedi že obžalujejo vstop v Evropsko unijo
Volilci v »državi blaginje« ugotavljajo, da imajo od bruseljske birokracije več škode kot koristi
Švedi so še najbolj začudeni nad zujejo, da je naša evropska politika volilno udeležbo, saj tako nizke do- bolj omejena, kot si želijo politiki,« je
STOCKHOLM - Izidi nedeljskih vohtev, na katerih so Švedi izbirah predstavnike za Evropski parlament, kažejo, da švedski parlamentarci ne bodo vneti zagovorniki pro-evropsko usmerjene politike. Politični analitiki sicer menijo, da presenetljivi rezultati vohtev za strasbour-ški parlament niso osnova za dokončno ocenjevanje švedskih stališč.
»Volitve so bile sklicane kmalu po referendumu, zato ne moremo govoriti o dolgoročnem odnosu švedskih volilcev do Evrope,« je izjavil politični analitik Olof Ruin. Na nedeljskih vohtvah je za kandidate vladajoče Socialdemokratske stranke, ki je na vohtvah pred letom dni dobila 45 odstotkov glasov, glasovalo 28, 1 odstotka Švedov. Referendum o švedskem članstvu v EU je potekal lani novembra, s 1. januarjem pa je Švedska postala članica EU. Stranki, ki sta najglasneje nasprotovali vstopu v EU - Zeleni in Stranka levih - sta na nedeljskih vohtvah zbrali več kot 30 odstotkov glasov, nekaj pa so jih pobrali tudi člani drugih strank, ki so prav tako nasprotovale vstopu države v EU.
slej še ni bilo. Vedno so bili ponosni na državljane, ki vestno izpolnjujejo svojo dolžnost, tokrat pa je na volišča prišlo le 41, 3 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo: zadnjih splošnih volitev se je udeležilo 86 odstotkov volilcev.
Rezultati vohtev bodo najbolj zagrenili delovanje finančnega ministrstva: minister Goran Persson bo imel težavno nalogo pri vključitvi Švedske v evropsko in denarno unijo (EMU). »Pojavile se bodo zahteve po odstopanju od proračunske polihke,« je izjavil Nils Lundgren iz ugledne Nor-dbanken.
Persson je v Bruslju že včeraj predstavil težave svoje države pri vključevanju v EMU, ko je finančne ministre EU seznanil s švedskimi prizadevanji za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Lahko se zgodi, da bo parlament od premiera Ingvarja Carlssona zahteval referendum vsakič, ko bo na dnevnem redu vprašanje članstva v EMU ah sodelovanja na obrambnem področju v okviru EU. »Volitve doka-
izjavil Mats Svegfors, urednik uglednega konservativnega časnika Sven-ska Dagbladet. Po ocenah Olofa Rui-na so v nedeljo Švedi odšh nabirat jagode, ne na volišča, in s tem pokazali, da jim je dovolj glasovanj.
»Ljudje so prepričani, da jim članstvo v EU ni prineslo pričakovanega. Jezni so na birokracijo v EU in privilegije, ki so jih deležni zaposleni v Bruslju,« je dodal Ruin.
Po nedeljskih vohtvah so se takoj oglasih kritiki sedanje vlade, ki pravijo, da državo vodi nesposobnež. Carlsson je le nekaj ur pred predstavitvijo socialdemokratskih stališč za Evropski parlament sporočil, da se bo marca prihodnje leto umaknil iz političnega življenja. Premier je sicer prepričan, da njegova odločitev ni bistveno vplivala na volilce, ki podpirajo politiko njegove stranke (SPD).
»Carlsson je doživel tolikšen poraz, da bo ostal v spominu kot povsem nesposoben politik,« je v uvodniku dnevnika Svenska Dagbladet zapisal Singfrid Lleijonhufvud.
Simon Haydon / Reuter
■
NEKDANJI FRANCOSKI PREMIER SKUŠA IZRABITI SPLOŠNO NEZADOVOUSTVO S CHIRACOM
Balladurjevci se vračajo na politično prizorišče
Pet nekdanjih članov Balladurjevega kabineta, med njimi Francois Leotardje bilo na nedavnih delnih volitvah uspešnih
PART/ - Prejšnji francoski premier Edouard Bahadur in nekaj njegovih najzvestejših sodelavcev iz neuspešne predsedniške kampanje so po nekaj mesecih pohtičnega mrtvila vnovič na političnem prizorišču. Pet članov nekdanjega Balladurjevega kabineta, med njimi tudi obrambni minister Francois Leotard, je bilo na delnih vohtvah v drugem krogu izvoljenih v narodno skupščino.
Bahadur in njegov tiskovni predstavnik v predsedniški kampanji Nicolas Sarkozy v svojih pariških volilnih okrožjih nista bila izvoljena. Čeprav sta zbrala veC kot šestdeset odstotkov oddanih glasov, pa zaradi izjemno-nizke volilne udeležbe zanju ni glasovalo potrebnih 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev v teh okrožjih. V skladu s francosko zakonodajo se morajo ministri, ko prevzamejo dolžnost, odpovedah svojemu poslanskemu mandatu.
Politični analitiki so napovedovali, da vnovična izvolitev »balladurjevcev« ne bo presenetila, saj so volilna okrožja, v katerih so
zdaj potekale volitve, znana kot oporišča konservativcev. Napovedovali so tudi, da bodo rezultati vohtev kazalec splošnega nezadovoljstva z neogolističnim predsednikom Jacquesom Chiracom. Nizka volilna udeležba vsekakor priča o »volilni utrujenosti« Francozov po majskih predsedniških in junijskih lokalnih vohtvah. Chirac je konec aprila uspešno odbil predsedniški napad svojega neogolishčnega kolega Balladurja, zdaj pa se zaradi nezadovoljstva volilnega telesa z obnovitvijo jedrskih poskusov in nestr-pnosh zaradi premajhnih rezultatov boja proti brezposelnosti njegovi »medeni te-
dni« s francoskimi volilci bližajo koncu.
Bahadur, ki se po porazu na predsedniških vohtvah ni odrekel tekmovanju s Chiracom, je neogolistiCno-sredinsko vlado pozival k »združitvi in enotnosh«. V svojih govorih v predvolilni kampanji za nedeljske delne volitve ni niti enkrat omenil Chiraca. Bahadur se je po pariških ulicah rokoval z naključnimi mimoidočimi in vse je kazalo, da bo znova uveljavil patricijsko podobo, ki se je je nekoč tako vztrajno skušal otresti. Marca, ko je njegova prednost v javnomnenjskih raziskavah kopnela, se je zdelo, da bo storil vse, da bi jo pridobil nazaj: pozibaval se je v ritmu rock-and-roha, ovčetine se je lohl kar s prsti, na predvolilnem shodu pa je splezal na mizo, in ko je moral njegov helikopter zaradi megle prisilno pristah, pot nadaljeval kar z avtoštopom. Poleg
Leotarda, predsednika sredinske Republikanske stranke, ki še vedno goji predsedniške ambicije, sta zmagovalca delnih vohtev še Alain Lamassoure, nekdanji minister za evropske zadeve, in Andre Rossinot, nekdanji minister za javno upravo. V nedeljo sta slavila tudi nekdanji minister za šport Mic-
hele Alhot-Marie in sedanji minister za pravosodje Jac-ques Toubon. Na nedeljskih vohtvah sta se poražencema Bahadurju in Sarkozyiju pridružila tudi Bernard Bos-son, nekdanji minister za transport, in Bernard Debre, nekdanji minister za sodelovanje.
John Chalmers / Reuter
Nekdanji francoski premier Edouard Balladur
SVET
Torek, 19. septembra 1995
BOSNA IN HERCEGOVINA
Se trije dnevi za odstranitev srbskega težkega orožja
ZN zadovoljni s potekom umika in zaskrbljeni zarodi ofenzive
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Združeni narodi in Nato so včeraj Se za 72 ur podaljšali rok za umik srbskega težkega orožja iz 20-kilometrskega območja okoli bosansko-hercegovskega glavnega mesta. Srbi so do nedelje zvečer umaknili polovico orožja - med katerim so bili tudi težki topovi in tanki - in niso ovirali dostave človekoljubne pomoti, zato sta poveljnik južnega krila zveze Nato admiral Leighton Smith in poveljnik modrih Čelad na območju nekdanje Jugoslavije general Bernard Janvier presodila, da se na Palah tokrat zares nameravajo držati dogovora
»Ce bo slo tako naprej, bo ta teden v znamenju mirovnih
pogajanj, ne zračnih napadov,« je razvoj dogodkov opisal tisko-
vni predstavnik Nata. Na poveljstvu zveze opozarjajo, da budno nadzirajo vse premike orožja v okolici Sarajeva in so pripravljeni takoj odgovoriti na morebitno provokacijo. Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke je po srečanju s srbskim predsednikom Miloševičem izjavil: »Menim, da smo dosegli napredek, vendar bo treba mirovna prizadevanja
okrepiti.« Dodal je, da dokončni dogovor Se ni dosežen, zato bo naslednji teden spet odpotoval v Beograd, zdaj pa je pot nadaljeval v Zagreb. Tam se bo danes sešel s Franjem Tuđmanom in Alijo Izetbegovičem.
Parlament Federacije BiH je včeraj po dvodnevnem zasedanju sprejel ameriški mirovni nacrt, ki ga je poslancem predstavil predsednik IzetbegoviC. Predstavniki ZN so kljub temu opozorili bosansko-hercegov-sko vlado, da utegne z nadaljevanjem ofenzive v severozahodni Bosni ogroziti mirovna prizadevanja. »Upamo, da sarajevsko vodstvo ne bo Slo predaleč in tvegalo izničenja dosedanjih korakov na poti k miru,« je dejal Chris Gurmess. Po zadnjih uspehih združenih hrvasko-bo-sanskih sil zdaj Srbi nadzirajo le še polovico ozemlja BiH; še na začetku leta so imeli pod nadzorom veC kot 70 odstotkov države. Srbska stran je zanikala vesti o padcu Sanskega Mosta in MrkonjiC Grada, sarajevski radio pa poroCa, da vojska BiH prodira proti Prijedoru in Bosanskemu Novemu. Zdaj se civilisti umikajo tudi že iz Banjaluke, ki je dobesedno blokirana zaradi vala veC deset tisoč beguncev, ki so se tja umaknili pred prodirajočimi vladnimi in hrvaškimi enotami. Zunanji minister BiH Muhamed Saćir-begović je po srečanju z britanskim kolegom Malcolmom Ri-fkindom, ki je včeraj obiskal Sarajevo, vodstvu bosanskih Srbov predlagal pogajanja o morebitni predaji Banjaluke. »Želimo, da prebivalci mesta ne bi zapustili svojih domov. Nočemo nepotrebnega prelivanja krvi in kaosa, da bi se lahko Banjaluka Cim prej spet vključila v državno ureditev BiH,« je pobudo vlade v Sarajevu predstavil SaCirbegoviC.
VOJSKA BIH IN HVO ČEDALJE BLIŽJE BANJALUKI
Malcolm Rifkind in Rupert Smith sta se sestala v Sarajevu (Telefoto: AR)
V OZADJU
Banjaluka je etnično »očiščeno« mesto
ZAGREB (dpa) - Banjaluka je najveCje mesto pod srbskim nadzorom v Bosni, hne je dobilo po žveplenih vrelcih, ki so jih uporabljali že Rimljani. V zadnjem stoletju se je razvilo v gospodarsko in kulturno srediSCe Bosanske krajine. V mestu se je razvila tudi pomembna elektroindustrija. Takoj po začetku vojne so nadzor nad mestom prevzeh Srbi ter v njem postavih vojaško oporišče in letališče vojske ZRJ. Banjaluka je takoj za tem postala izhodišče srbskega osvajalnega pohoda na zahodu Bosne in odtlej velja za »skrivno glavno mesto« bosanskih Srbov. V
obdobju triletne srbske oblasti se je etnična slika Banjaluke spremenila - prej je tam živelo 55 odstotkov Muslimanov in 15 odstotkov Hrvatov, zdaj pa jih je še približno odstotek do dva. Po ocenah ZN je v Banjaluki in okolici ostalo le še nekaj tisoč Muslimanov in Hrvatov, pred vojno pa jih je bilo več kot pol milijona. Srbski voditelji in skrajneži so izvajah tudi »kulturno čiščenje« mesta, ki so ga Muslimani in Hrvati imenovali »kulturocid«. Mošeje in katoliške cerkve so sistematično oropah in razstrelih, tudi slovito Ferhadovo džamijo.
BOSANSKA PRESTOLNICA PO NATOVIH LETALSKIH NAPADIH NA SRBE
NOVICE
Sarajevčani skušajo pozabiti na breme vsakdana
Dom bosanske vojske, kjer je gostoval Sarajevski filharmonični orkester, je bil napolnjen do zadnjega sedeža
SARAJEVO - Sarajevčani so se v soboto zvečer napotili v Dom bosanske vojske, kjer je gostoval Sarajevski filharmonični orkester pod taktirko dirigenta Teodora Romaniča. Zaradi prostega vstopa je bila dvorana nekdanjega častniškega sejma kmalu napolnjena do zadnjega sedeža. Pokrovitelja prireditve sta bila sklad liberalnega človekoljuba in milijarderja Georgea So-rosa in muslimanska človekoljubna organizacija Merhamet.
Ob Kramarjevem Koncertu za klarinet, Brahmsovih Madžarskih plesih in Dvoržakovih Slovanskih plesih so poslušalci za devetdeset minut pozabili na breme vsakdana, izvajalci so bili na koncu koncerta nagrajeni z dolgim aplavzom. »Večeri, kot je ta, nas spominjajo na čase, ko smo se živeli normalno življenje,« je dejala gimnazijska profesorica Anisa, ko je zapuščala dvorano.
Po namestitvi enot Združenih narodov za hi-
tro posredovanje na Igmanu bosanski Srbi niso več obstreljevali Sarajeva. Potem ko so po petih mesecih in pol v petek vzpostavili zračni most in spet odprli ceste, v bosansko prestolnico spet prihaja človekoljubna pomoč
Združenih narodov. Kljub temu pa Sarajevo ostaja oblegano mesto. Na novo odprte ceste vodijo prek ozemlja pod srbskim nadzorom, uporabljajo pa jih lahko le vozila Združenih narodov. Prebivalcem Bosne je na voljo le neasfalti-
rana cesta čez Igman, ki pa je pozimi komajda prevozna. Mesto na dan prejme samo sedem odstotkov dnevne potrebe po elektriki, vse druge komunalne storitve, kot so voda, kurjava, odvažanje smeti ali javni promet, pa ne delujejo.
Anisina kolegica Ivana stanuje v Dobrinji, naselju pri zahodnem izhodu iz mesta. Koncerta bi se zelo rada udeležila, vendar je pot do središča mesta dolga več kot deset kilometrov. Morala bi jo prehoditi, saj si vožnje s taksijem ne more privoščiti. Avto moža Armina so granatni drobci prerešetali že v prvih dneh vojne. Dobrinja, eno od značilnih predmestnih naselij, je v vojni utrpela še posebej veliko škodo. Frontna črta poteka med stanovanjskimi bloki, zato so granate uničile številna stanovanja in hiše. Ostrostrelci na stolpnicah so prebivalcem dolge mesece onemogočali izstop iz hiš. Ivanin mož po 41 mesecih obleganja meni, da morajo Sarajevčani stvar vzeti v svoje roke, saj pogajanja Združenih narodov in Američanov z bosanskimi Srbi na življenje Sarajevčanov nimajo velikega vpliva. »Sarajevo bo zadihalo šele, ko bo obroč razbila naša vojska,« pravi Armin.
Gregor Mayer / dpa
Po petih mesecih Sarajevčani znova dobivajo človekoljubno pomoč (Telefoto: AP)
Francija podpira mirovna prizadevanja islamskih držav
KAIRO (Reuter) - Francoski zunanji minister je izjavil, da Francija odobrava večjo vlogo islamskih držav pri reševanju bosanske krize. Na tiskovni konferenci po sestanku z egiptovskim zunanjim minishom Amrom Muso je poudaril, da morajo islamske države v večji meri sodelovah na mirovnih konferencah o Bosni. Islamske države, ki so odkrito na strani bosanskih Muslimanov, so ustanovile svojo skupino za stike, ki se je več mesecev zaman skušala sestati s skupino za stike zahodnih držav.
Bolgari bodo spoštovali ukrepe proti ZRJ
SOFIJA (Reuter) - Bolgarija je zavrnila poziv skupine ruskih poslancev, ki so včeraj obiskali Sofijo, naj odpre kopensko povezavo, prek katere bi ZRJ dobivala gorivo kljub ukrepom ZN. Ruska delegacija je skušala v Bolgariji zbujati vseslovansko zavest.Predsednik bolgarskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Kamov je izjavil, da »v Bolgariji obstaja soglasje o krizi na območju nekdanje Jugoslavije in dani mogoče enostransko odpra-viti ukrepov prod ZRJ«. Bolgarski predsednik Zeljo Ze-lev je javno podprl Natove zračne napade na bosanske Srbe, vladajoča bolgarska socialistična shanka pa mimo rešitev krize V nekdanji Jugoslaviji.
Gadafi se boji Natovih lovcev
TUNIS (Reuter) - Libijski voditelj Gadafi je v govoru su-fijevskim muslimanom izjavil, da bosta Libija in Iran naslednji tarči zračnih napadov Nata. Dejal je, da »napadi Nata v Bosni predstavljajo preizkus orožja, ki ga bodo uporabili proti muslimanom«. Za Libijo od leta 1992 veljajo ukrepi ZN, ker ZDA ali Veliki Britaniji ni hotela izročiti dveh svojih državljanov, osumljenih terorističnega napada na letalo Pan Am leta 1988. Gadafi je pozval muslimane k ustanovitvi gibanja kultumo-civiliza-cijske svete vojne proti zahodnim državam, Izraelu in fundamentalističnim gibanjem.
VOLITVE V HONGKONGU
Prepričljiva zmaga demokratičnega bloka
Peking si je z grožnjami nakopal jezo volilcev
HONGKONG - Kljub novemu kitajskemu opozorilu izidi včerajšnjih volitev v hongkonški zakonodajni svet kažejo na prepričljivo zmago demokratičnega bloka. V Hongkongu so prvič in najbrž tudi zadnjič volili vseh šestdeset članov zakonodajnega sveta.
Volilci britanske kolonije so z glasovi za prode-mokratični blok prilepili vročo zaušnico Kitajski, ki je že v prvi uri po odprtju volišč obnovila grožnje, da bo natanko ob polnoči 30. junija 1997, ko se izteče britanska oblast v Hongkongu, ta svet razpustila. Britanski guverner Chris Patten se je posmehljivo odzval na pekinške izjave. Novinarjem je dejal: »Obsodba najbolj demokratičnih in verodostojnih volitev v naši zgodovini v tistem trenutku, ko se jih ljudje udeležujejo, se mi zdi zanimiv način, kako skušate pridobiti ljudi na svojo stran.« »Demokracija je zmagala. Prebivalci
Hongkonga želijo demokracijo. Prebivalci Hongkonga podpirajo politične reforme, sistem vzajemnega nadzora in preverjanj. To bodo skušali izposlovati tudi s Pekingom,« meni politični analitik Joseph Cheng. Vendar zmaga demokratov le ni bila tako prepričljiva, saj je prokitajska stranka Demokratična zveza za dobrobit Hongkonga dobila osem sedežev, njena morebitna zaveznica Liberalna stranka pa deset, tako da bo Demokratska stranka, ki jih je dobila 11, lahko vladala v 30-se-dežnem zakonodajnem svetu le s pomočjo zaveznic laburistov in neodvisnih kandidatov. Slednji
so se odrezali zelo dobro, zlasti Christine Loh. »To glasovanje je najbolj reprezentativno doslej, saj je lahko volil vsak prebivalec Hongkonga. Sporočilo, ki so ga dali, pa je zelo, zelo jasno.«
Obnovljene grožnje Pekinga, da bi utegnil razpustiti zakonodajni svet dve leti prej, kot je predvideno, so zmanjšale možnosti za zmago proki-tajskega lobija. Člani zakonodajnega sveta sicer nimajo velikih pooblastil, toda z nadzorovanjem guvernerja, mestne uprave, ekonomistov in drugih profesionalcev določajo politiko v sicer politično zakrknjenem Hongkongu.
Kitajska pa na presenečenje številnih predvolilnih raziskav javnega mnenja ni razglasila za lažne. »Domoljube« so ankete spodbudile k udeležbi na volitvah, saj se
Neodvisna kandidatka Christine Loh ni skrivala zadovoljstva spričo ugodnega volilnega izida (Telefoto: AP)
za sedeže v svetu poteguje mnogo prokitajskih kandidatov.
Pri oddaji glasovnice volilci mislijo na leto 1997. »Volitve so koristne, in če kitajska vlada grozi z odpravo zakonodajnega telesa po letu
1997, nam uspešni kandidati lahko služijo vsaj še dve leti,« je po prihodu z volišča dejala 55-letna učiteljica.
V Hongkongu je registriranih 2, 6 milijona volilcev, volitev pa se jih je udeležilo 35 odstotkov.
medtem ko je bila volilna udeležba na delnih volitvah 1991 39-odstotna. V obdobju od 1991 do 1995 je zakonodajni svet štel 21 imenovanih članov, drugi pa so bili posredno ali neposredno izvoljeni. »Nisem zelo zadovoljen.
Število volilcev je bilo sicer večje, toda njihov odstotek glede na število volilnih upravičencev ni bil tako velik kot pred tremi leti,« je dejal predsednik volilne komisije Vu Kvok Hing.
Diane Stormont / Reuter
BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES
»Tanga ne moreš plesati sam«
Predstavniki PLO za vnovično preložitev podpisa sporazuma krivijo izraelsko trmoglavost
TABA (Reuter) - Pogajalci Palestinske osvobodilne organizacije in Izraela so se včeraj približali sporazumu o razširitvi palestinske avtonomije na Zahodnem bregu, vendar jim najverjetneje ne bo uspelo rešiti vseh spornih točk do četrtka, ko naj bi voditelj PLO Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin na trati pred Belo hišo podpisala končno obliko sporazuma.
»Pričakujemo, da bomo do četrtka šele izdelali osnovno obliko sporazuma,« je sporočil predstavnik PLO. »Saj v resnici ne mislite, da lahko kdo pleše tango sam,« je hudomušno razložil. Odmor med pogajanji z izraelskim zunanjim ministrom Peresom je Arafat izkoristil za pogovor z novinarji. Sporočil je, da so številna nerešena vprašanja takšna tudi ostala. Čeprav sta obe strani
izrazili upanje, da jima bo uspelo osnovni sporazum dokončati pravočasno za vvashingtonsko slovesnost, jo bo bržkone treba prestaviti. Glavni krivec za to ostaja Hebron, sveto mesto Zidov in Arabcev ter tradicionalno prizorišče oboroženih spopadov med njimi. Februarja 1994 je ponoreli židovski naseljenec v mošeji pobil kar 29 Palestincev. Arabci zahtevajo, naj se zidovske
enote umaknejo iz tega mesta, izraelska stran pa vztraja pri odgovoru, da lahko le vojaki zaščitijo 400 Zidov, ki živijo med sto tisoč Arabci. Hebronski župan Musta-fa Natšeh je na pogajanjih v egiptovskem letovišču Taba izjavil, da bi »morali židovske naseljence takoj evakuirati, saj predstavljajo vzrok vseh težav«. Težave nastajajo tudi pri risanju razmejitvenih črt na zemljevidu Zahodnega brega. »Izrael bi rad meje postavil tako, da bi palestinska mesta in vasi postale nekakšni otočki sredi židovskega ozemlja,« je izjavil eden od predstavnikov PLO.
Izraelska stran je poudarila predvsem uspeh, ki so ga pogajalci dosegli pri vprašanjih palestinskih volitev in vode. Palestinski svet, ki bo neposredno vplival na življenje na Zahodnem bregu, bo imel 82 članov. Izraelci so jih zahtevali 50, Palestinci sto. Napredek so dosegli pri vprašanju pet tisoč palestinskih zapornikov, ki čemijo v izraelskih zaporih. Predstavniki PLO so sporočih, da so se o prvi fazi izpustitev že dogovorili. Najprej bodo luč svobode ugledale ženske, mladoletniki, starci in možje, ki so za rešetkami že več kot deset let ah so odslužili dve tretjini naložene kazni.
Jeruzalemski otroci bodo morali še nekaj Časa čakati na bolj brezskrbno mladost (Telefoto: AP)
BRITANSKI LABURISTI V NAVEZI Z UBERALNIMI DEMOKRATI
Skupaj proti konservativcem
Gerrard Raven / Reuter
GLASGOVV - Tony Blair, voditelj Laburistične stranke, najmočnejše britanske opozicijske stranke, je včeraj omenil možnosti za sodelovanje s precej šibkejšo Liberalnodemokratsko stranko. V intervjuju za neki britanski časnik je predlagal pogovore med strankama, ki naj bi se začeli še pred splošnimi volitvami, napovedanimi za maj 1997. Rezultati javnomnenjskih raziskav napovedujejo poraz vladajoči Konservativni stranki, ki je na oblasti že od leta 1979.
Blairova izjava je spravila v slabo voljo voditelje liberalcev, ki so se zbrali na letni strankarski konferenci, čeprav zamisli o medstrankarskem sodelovanju niso zavrnili. Njihov voditelj Paddy Ash-down je nedavno priznal, da so strankina načela bližja levo usmerjenim Blairovim laburistom, zato je njihove voditelje pozval, naj čim prej predstavijo svoja stališča, ker se bodo volilci le tako lahko odločili, ali je stranka vredna njihovega zaupanja.
»Ne morete se strinjati z nepopisanim listom papirja. Ce se laburisti strinjajo s programom liberalnih demokratov, smo lahko le zadovoljni,« je izjavil Ashdovm. »Vendar njihovo stališče ni jasno opredeljeno, naša stranka pa volilcem že zdaj daje jasno vedeti, kaj lahko od nje pričakujejo. Laburistom doslej še ni uspelo začrtati razpoznavnega programa.«
Pod Blairovim vodstvom se je nekdaj pro-socialistična Laburistična stranka začela čedalje bolj približevati stališčem liberalnih demokratov, ki jih po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira približno
15 odstotkov volilcev. Zaradi vdiranja laburistov na njihovo »ozemlje« liberalni demokrati v zadnjem času zastopajo radikalnejša stališča. V pogovoru za Times je Blair napovedal medstrankarske pogovore o zakonodaji, ki naj bi potekali še po volitvah, tudi če bodo laburisti zmagali in dobili večino sedežev v 651-članskem parlamentu.
»Morda se veliko ljudi ne strinja s prizadevanji za večje sodelovanje z liberalnimi demokrati,« je med drugim izjavil Blair, ki predlaga pogovore med levosredinskima strankama. »Na politiko na gledam kot
Tony Blair, vodja laburistov
na odnose med različnimi plemeni. Zavzemam se za dialog z liberalnimi demokrati ter upam, da ga bomo nadaljevali tudi v prihodnje in poglobili medsebojno sodelovanje,« je poudaril Blair.
Pogovor z Blairom je bil objavljen dan po tem, ko so na konferenci Liberalnodemokratske stranke z veliko večino podprli predlog, da naj se stranka ne povezuje z laburisti. Ashdovm se zdaj sklicuje na najpomembnejšo strankino nalogo: vreči konservativce z oblasti.
»Nikdar nismo nasprotovali prevzemanju konstruktivnih idej,« je izjavil Charles Kennedy, visok strankin predstavnik in član parlamenta. Hkrati je poudaril, da o morebitni pogodbi z laburisti ne razmišljajo. »Liberalnodemokratska stranka bo ostala samostojna.«
Blairova izjava bo verjetno razburila tudi članstvo Laburistične stranke, predvsem tiste člane, ki svojemu voditelju očitajo, da se je stranka pod njegovim vodstvom - od julija 1994 - obrnila v desno.
Tudi levo usmerjeni laburisti nasprotujejo povezovanju z liberalnimi demokrati, ki imajo v 651-članskem parlamentu le 24 sedežev. Laburisti imajo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah veliko prednost pred liberalnimi demokrati, pričakovati pa je, da se bo ta zmanjšala, ko se bodo konservativci podali v predvolilni boj.
KOMISIJA
DZO
JBTZ
Janševe aretacije državni varnosti ni naročil nihče
Predsedniku Kučanu dodelili status preiskovanca - Ertl: Aretacija je bila zakonita
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija, ki raziskuje odgovornost nekdanjih nosilcev političnih ftinkcij v zvezi z afero JBTZ, je sklenila, da dodeh v preiskavi predsedniku Milanu Kučanu status preiskovanca in ne priče, kot je sklenila prvotno. Taksna je bila tudi želja oziroma predlog predsednika KuCana, ki je o tem komisijo opozoril že v posebnem pismu, včeraj pa je svoje stališče razložil tudi pred komisijo. Drugozaslišani na včerajšnji seji preiskovalne komisije je bil nekdanji sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, Id je med drugim povedal, da so pri aretaciji Janeza Janše delovali povsem zakonito, pac po tedanjih zakonih, in da je še vedno prepričan, da je imela država vso pravico vprašati Janšo, od kod ima tajni vojaški dokument.
Zanimanje za včerajšnje pričevanje je bilo izredno veliko, saj se ga je udeležilo vec novinarjev kot običajno. Kot je bilo že pričakovati glede na predsednikove pomisleke, zakaj so ga povabili kot pričo in ne kot preiskovanca, včeraj predsednik še ni pričal, saj so najprej odločali o tem, kakšen naj bo predsednikov status v parlamentarni preiskavi. Predsednik Kučan je komisijo opozoril, da mu v svojih sklepih očita prikrivanje informacij in krivo pričanje, pa tudi oviranje razkrivanja procesa. V ta namen naj bi tudi zlorabljal svoj sedanji položaj predsednika države. Po drugi strani pa so ga povabili kot pričo, in po tej logiki bi moral kot obdolženec in priča v isti osebi pričati proti sebi samemu. Predsednik Kučan je pri tem poudaril, da nikakor ne zahteva spremembe svojega statusa in da bo pričal v vsakem primeru, četudi komisija ne bo spremenila svoje odločitve. Opozoril je tudi, da bi še pred zaslišanjem rad pojasnil nekaj vsebinskih okoliščin, v katerih je do procesa prišlo. Real-
na ocena vzrokov procesa ni mogoCa brez umestitve v širše politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji oziroma brez upoštevanja takratnih odnosov med Slovenijo in zveznim vrhom. Ko je predsednik države orisal celotno sliko takratnega dogajanja in procesov, je komisijo opozoril, da danes politiki pri prikazovanju takratnih dogodkov zaradi svojih političnih ciljev večkrat izkrivljajo dejstva, zato je mogoCe tedanji čas dokazovati predvsem s pomočjo dokumentov, ne pa se naslanjati zgolj na človeški spomin. Komisiji je predlagal, naj pregleda arhive takratnega centralnega komiteja ZK, predsedstva, vlade, pa tudi zvezne arhive, Ce je do njih mogoče priti. Beograjska ocena o kontrarevoluciji v Sloveniji ni bila namenjena piscem Mladine ali Nove revije, ampak slovenskemu političnemu vodstvu. Zvezni vrh, predvsem pa vrh JLA je slovenskemu političnemu vodstvu namreč očital, da v svoje sklepe vgrajuje stališča Nove revije in mladinske organizacije, je opozoril pred-
sednik KuCan in dodal, da je celo eden od obtožene Četverice izjavil, da so ga na zaslišanju veliko veC spraševali o Kučanovih stališčih kot o-njem samem.
Medtem ko bodo predsednika KuCana povabili pred komisijo drugič v vlogi preiskovanca, pa je včeraj kot priča nastopil tudi nekdanji sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Povedal je, da je tedanja slovenska služba državne varnosti odkrila vojaški dokument v Mikro Adi povsem po naključju. Državna varnost je namreč pred tem izvedela, da sta se v Gorici Janez Janša in Igor Bavčar sešla z Vinkom Levstikom. Ker so zato njunima telefonoma prisluškovali, so iz slišanega sklepali, da bi lahko pri njiju našli neke dokumente v zvezi z Levstikom. V Mikro Adi so zato izvedli tajno preiskavo in v predalu Janševe mize nepričakovano našli vojaški dokument. Ker je bil brez prve strani, na kateri so bile ponavadi oznake o zaupnosti, so ga poslali poveljstvu petega armadnega območja, od koder so jim sporočili, da gre za tajni vojaški dokument. Zato so pozneje aretirali Janeza Janšo, ostale aretacije pa je opravila vojska sama. O najdbi dokumenta so obvestili predsednika izvršnega sveta, pozneje pa še svet za varstvo ustavne ureditve in slovensko predsedstvo, je pričal Ertl. »O aretaciji Janeza Janše nismo obveščali nikogar. Danes se skuša prikazati, kot
da smo takratni funkcionarji nenehno hodili k spovedi v CK. V desetih letih, kolikor sem bil sekretar za notranje zadeve, mi nikoli noben politični funkcionar ni naročil, naj koga zapremo ali naj koga ne zapremo,« je dejal Ertl. Pri tem je še povedal, da jim Janševe aretacije ni nihče naročil, ampak se je zanjo odločil sam skupaj s svojimi sodelavci, saj so zato imeli zakonsko osnovo. Zatrdil je tudi, da pred informacijo o sestanku z Levstikom državna varnost ni spremljala Janeza Janše.
Janja Klasinc Foto: Barbara Reya
V dijaškem parlamentu so predstavili dijaško izkaznico
LJUBLJANA - V prostorih državnega zbora je bila vCeraj prva seja dijaškega parlamenta. Povabilu se je odzvala le dobra polovica od 150 dijaških poslancev, ki jih je pozdravil predsednik državnega zbora Jožef Skolc.
Dijaki so izvolili samo vršilca dolžnosti predsednika dijaške sekcije, ki deluje pod okriljem SOU v Ljubljani. Do sklica izredne seje dijaškega parlamenta sredi prihodnjega meseca, ko bodo izvolili predsednika, bo to funkcijo opravljal dijak srednje ekonomske šole v Ljubljani Primož Novak.
Takrat bo dijaški parlament odločal tudi o sprejemu statuta. DovCerajšnji predsednik dijaške sekcije Žiga B. Škorjanc je navzočim predstavil eksperimentalni projekt dijaške izkaznice, ki poteka pod nadzorom ministrstva za šolstvo, izkaznica pa naj bi bila najmodernejši tovrstni dokument v Evropi. Z njo imajo dijaki od pet- do 50-od-stotni popust pri uporabi storitev podjetij, ki so s sekcijo podpisala pogodbo. Izkaznica za zdaj še ne velja kot uradno identifikacijsko sredstvo, je povedal Boštjan Zgonc z ministrstva za šolstvo. Bernard Pesjak
POLITIČNO OZADJE AFER / HIT
V ponedeljek bodo zaslišali Drnovška
LJUBLJANA - Preiskovalna parlamentarna komisija, ki raziskuje politično ozadje večine slovenskih afer, bo v ponedeljek zaslišala še štiri priCe v zvezi z afero Hit, med njimi predsednika vlade Janeza Drnovška. Druge tri priCe so Roman Jeglič, nekdanji namestnik predstojnika varnostno-infor-mativne službe Mihe Brejca, Janez Širše, nekdanji minister za turizem in prejšnji predstojnik Visa, in Jože Sašek, upokojeni šofer predstojnikov varnos-fne službe, ki je vozil Eržena, Brejca, Siršeta in se vozi Draga Ferša. Širše in Sašek naj bi se - po nekaterih informacijah - na zaslišanju soočila zaradi različnih navedb v dosedanjih pričevanjih.
Janez Širše je, kot je je komisija ugotovila, da znano, prvi in doslej je zlorabil pooblastila, edini politik, za katerega To naj bi se pokazalo
predvsem med Visovo preiskavo novogoriške igralnice.
Po navedbah Mihe Brejca naj bi prav zato ob svoji nepričakovani zamenjavi z mesta predstojnika Visa s sabo odnesel tudi znamenito Hitovo dokumentacijo. Brejc naj bi se namreč bal, da bi se ob prihodu Janeza Siršeta na mesto novega prvega Človeka Visa omenjena dokumentacija »izgubila«. Zaslišanje Janeza Drnovška si je mogoče razlagati predvsem v zvezi z omenjeno zamenjavo na Čelu varnostne službe. Direktorja Visa namreč imenuje predsednik vlade, ta služba pa je tudi v njegovi neposredni pristojnosti.
Tudi Roman Jeglič, ki je bil sicer nekajkrat povabljen pred preiskovalce, vendar je že nekaj mesecev na »službeni poti v tujini«, se je v javnosti omenjal predvsem v zvezi z zamenjavo Brejca. Drnovšek se je namreč odločil za zame-
njavo na Čelu predstojnika varnostne službe, potem ko je dobil Jegličevo pismo, v katerem ta navaja, da naj bi bila varnostna služba zlorabljena v politične namene.
Sklep o zaslišanju »novih« štirih prič je preiskovalna komisija sprejela vCeraj za zaprtimi vrati. Komisija se je odločila, da bo pospešila delo, tako da se bo odslej sestajala vsak ponedeljek. Ce bo nadaljevala s taksnim tempom, naj bi tudi vendarle še pred iztekom mandata sestavila končno poročilo. Tudi vCeraj so se menda ponovile obtožbe o zaviranju preiskave, ki jih na raCun predsednice Polonce Dobrajc pogosto izrekata Ivo Hvalica in Marjan Podobnik. Vendar se napovedi, da bodo elani zahtevali zamenjavo predsednice s sedanjim podpredsednikom Cirilom Puckom, spet niso uresničile.
Tanja Starič, foto: Bojan Velikonja
ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE
Pred uradnim imenovanjem bo odbor izprašal pet novih veleposlanikov
LJUBLJANA - Z zaslišanjem pred parlamentarnim odborom za mednarodne odnose bo pet kandidatov za slovenske veleposlanike v tujini preskočilo predzadnjo stopnico pred formalnim imenovanjem. Ce bodo Dušan Snoj, Magdalena Tovornik, Stefan Cigoj, Janez Žgajnar in Janez Premo-ze uspešno odgovarjali na vprašanja elanov odbora, ostane le še ukaz o imenovanju za veleposlanike, ki ga podpiše predsednik države.
Letošnjo jesen in prihodnje leto bo večini slovensldh veleposlanikov potekel štiriletni mandat, zato se bodo v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in prakso kroženja, ki jo uveljavljajo na zunanjem ministrstvu, vrnili v Ljubljano, zamenjali pa jih bodo novi ljudje. Iz Moskve se bo vrnil veleposlanik Sašo Ivan Geržina, njegov naslednik pa bo Dušan Snoj. 46-letni Snoj je glavni urednik publikacij Gospodarskega vestnika, sicer pa profesor anleSCine in primerjalne književnosti. Snoj se je uveljavil kot novinar, komentator za gospodarske teme, vec let pa je bil dopisnik iz Bruslja in Rima. Aktivno govori angleško, rusko in francosko. Med prednostne naloge veleposlaništva v Moskvi Snoj uvršCa večjo gospodarsko menjavo med Slovenijo in Rusko federacijo, kar po njegovem mnenju ni vprašanje izbire, ampak nujnost.
V Strasbourgu bo stalno misijo Slovenije pri Svetu Evrope vodila Magdalena Tovornik, 49-letna diplomantka kemije. Končala je magistrski študij ekonomije, do nedavnega pa je bila županja mesta Maribor. Aprila letos je postala tudi predsednica sveta evropskih komim in regij v Evropski uniji. Tekoče govori angleško, francosko in italijansko. Svoje glavno poslanstvo pri Svetu Evrope vidi v tem, da se je Cas prilagajanja Slovenije Svetu Evrope iztekel in da je na vrsti Cas dajanja predlogov, saj lahko Slove-
nija svoj model, denimo pri manjšinah, ponudi tudi drugim. Iz Rima se vraCa veleposlanik Marko Kosin, tja pa odhaja Stefan Cigoj, 60-letni diplomiranec visoke šole za družbene in politične vede. Cigoj ima bogate diplomatske izkušnje: pet let je delal na veleposlaništvu takratne SFRJ v Rimu, bil je generalni konzul v Trstu, štiri leta pa je bil veleposlanik SFRJ pri Svetem sedežu v Vatikanu. Po osamosvojitvi Slovenije je delal na zunanjem ministrstvu v Ljubljani kot svetovalec vlade. Kot izhodišče za urejanje odnosov z Italijo Udi Cigoj veljavnost pogodbenih odnosov med državama, ki so mednarodnopravno urejeni, njihova veljavnost pa ni vprašljiva. Kot prvi slovenski veleposlanik v Argentino prihaja dr. Janez Žgajnar, 60-letni profesor za predmet prehrana živah na ljubljanski biotehniški fakulteti. Tekoče govori nemško in angleško. Žgajnar vidi ob obilnem in zahtevnem konzularnem delu delu največ nalog in težav pri odpravljanju političnih nesoglasij in skrbi, kako ohraniti in povezati dragoceni del narodovega telesa v Argentini z matico. Na Japonskem pa bo Slovenijo kot veleposlanik zastopal Janez Premoze, dosedanji odpravnik poslov veleposlaništva v Tokiu. 42-letni Premože je diplomirani ekonomist in inženir elektrotehnike, tekoCe govori angleško, japonsko in francosko. Na Japonskem je preživel že vec kot deset let, ukvarjal pa se je z gospodarskim delom, saj je bil predstavnik Ljubljanske banke, Iskre in Intertradea. Od začetka leta 1993 vodi delo slovenskega veleposlaništva na Japonskem. Premože si bo prizadeval predvsem za ustvarjanje ugodnih pogojev in spodbud za nemoten potek sodelovanja med državama, še naprej pa bo zagotavljal povezanost vseh na Japonskem živečih Slovencev.
Boštjan Lajovic
6 RAI 1
6.30
9.30
9.55
11.25
12.25 12.35
13.30
14.00
15.45
15.55
17.50 18.00 18.15
18.50
19.35
20.40
22.50
22.55
24.00
0.30
0.40
1.40
1.55
Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00} dnevnik Nan.: Cuori senza eta Film: II cavaliere del ca-stello maledetto, vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja; Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Wyman) Dnevnik
Film: La figlia del padri-no (dram., ZDA ’90, i. V. Irizarry, 2. del)
Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Tarzan Danes v Parlamentu Dnevnik
Nan.: Alf - Sam, vedno sam (i. Max Wright) Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in Sport | Variete: Ruvido Show Dnevnik
Nan.: Ai confini deli’ al-I dila (i. J. DiAquino) Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Danes v Parlamentu Evropski kult. magazine Aktualno: Sottovoce Variete: Noi no (’77)
F RAI 2
6.35
7.00 9.05
10.45
11.30 12.10
13.00 13.40
14.15
15.30
15.35
18.10
18.35
Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajše Film: II collegio si diver-te (kom., ZDA ’52)
Nan.: Saranno famosi TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ are a del dott. Bayer
Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile
18.45
19.45 20.20 20.40
22.30
23.30 0.05
1.00
1.05
Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: L’ albero degli im-piccati (vestern, ZDA ‘59, i. Gary Cooper, Maria Schell, K. Malden) Aktualno: Poklic reporter Dnevnik in vreme Avtorska glasba: Umbria jazz ’95
Filmske novosti Nan.: Soko 5113
A RAI 3
6.00
8.30
9.10
11.00
12.00
12.15
14.00
14.50
15.20
16.30
18.05
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Dok.: Potovanje po Italiji Film: L’ invenzione di Morel (fant., It. ’74)
Dok.: Naključni turist. Nepoznane Benetke, 11.40 Nagrada Italija’95 Dnevnik iz Milana Film: La časa dei nostri sogni (kom., ZDA ’48, i. C. Grant, M. Loy)
Deželne vesti,dnevnik TGR Okolje
Sport: mountain bike, tek, kolesarstvo Dok., 17.00 Davvero, 17.30 La voce del padro-ne, 17.55 Dokumenti Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Aktualno: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, I Theend
j Dnevnik, pregled tiska, j nočna kultura, vreme I Variete: Fuori orario
© RETE 4
7.20
7.45
14.00
15.00
17.10
18.00
20.30
22.50
0.50
1.00
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA ’82, i. W. Matthau) Aktualno: Perdonami Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: I due invincibili (vestern, ZDA '59, i. J. Wayne, R. Hudson, Ben Johnson, T. Aguilar) Film: II bestione (kom., It., i. G. Giannini, G. Ca-landra, D. Di Lazzaro), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji
AS CANALE 5
	Na prvi strani, vreme
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotiani
	Nad.: Beautiful
	Variete: Časa Castagna
	Nan.: La tata
	Otroški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme. 20.25 Paperissima sprint
	Glasba: Vota la voce
	Večerni dnevnik
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Variete: Paperissima
	Pregled tiska
ITALIA 1
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Nati per vincere i Nan.: Classe di ferro, 17.45 California Dreams, 18.20 Palm Springs Odprti studio, vreme Sport studio
Variete: Appuntamento al buio
Film: E’ tutta fortuna (kom., ZDA ’91, i. Danny Glover, Martin Short) Film: Leviathan (fant., ZDA ’89, i. P. VVeller, R. Crenna), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Baretta Film
# TELE 4
13.30
20.30 22.40
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Film: Viva o morta (’77)
II ragazzo- della notte
® MONTECARLO
14.00
14.10
20.35
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La foresta pietrifi-cata (dram., ZDA ’36) Film: II caporale Sam (kom., ’52, i. J. Lewis) Variete: Tappeto volante
RAI 3
slovenski
20.25
20.30
20.45
program
Risanka: Filip TV dnevnik Na letalski progi Trst -
- Gorica
(T SLOVENIJA 1
IB Koper
	Euronews
	Slovenski program Studio 2, izbor
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Čakajoč Petra Pana -otroška oddaja
	Sredozemlje
	Rhythm & News, vodi Andrea F.
	Euroturismus: Štajerska
	Vsedanes - TV dnevnik
m	Slovenski'program Poletni studio 2
	Pridi moj mili Ariel, 3 del
	Smeško med črkami, plesna oddaja
	Blagoslov, ameriški film
	TV avtomagazin
	Poročila
	Sedma steza
	Sobotna noč, ponovitev
	Mostovi
	TV dnevnik 1
	Otroški program Arabela se vrača, 23. del češke nadaljevanke
	Briši, piši - na zdravje
	Risanka
	TV 101, 7. del ameriške nadaljevanke
	ABC - itd., tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Hiša iz kart, 3. del angleške nadaljevanke
	Osmi dan
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Žarišče
	Poslovna borza
	Sova KYTV, 2. del angl. serije
	Severna obzorja, 9. del amer. nanaizanke
IT SLOVENIJA 2
(m Euronews
y Umetniki za svet - ob 50-■ letnici OZN, ponovitev IflEa Malo angleščine, prosim, ponovitev Ketende,
francoska dok. oddaja Studio City
TV 101, 6. del am. serije Sova, ponovitev Seinfeld, 12. del Severna obzorja, 8. del Regionalni program Iz življenja za življenje Videošpon Gore in ljudje Roka rocka
MTV Unplugged: Bruce Springsteen, 2. del Svet poroCa Golo kosilo, francoski film Umetniki za svet ob 50-letnici OZN
14.00
15.00
16.00
16.45
17.15 18.00
18.45
19.15 20.05 20.55
21.45
22.15
00.05
KANAL A
10.20
11.10
12.30 17.25 17.40
18.15
18.45
19.00 19.10
20.00
20.30 21.00 21.55
22.00
Luc svetlobe, ponovitev Ahca v glasbeni deželi, ponovitev
A - shop, Spot tedna Spot tedna, A - shop Brlog,
6. del španske nanizanke Generacija transforme-rjev II, ponovitev A -shop Vreme, risanka LuC svetlobe, 515. del Rodeo, glasbena oddaja Hermanova glava, 3. del VeCni krog
Zgodovina ameriškega podjetništva, 2. del
Državnik novega kova,
1. del angleške nanizanke
DMP Avstrija 1
	Ponovitve
	Otroški program
	Tjulenjček Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Knjiga o džungli
	Kremenčkovi
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise: Bog Mintakancev
	Baywatch: Ujeti v globini
	Strašno prijazna družina: Al zgoraj brez
	Zlata dekleta: Vesel Božič, Stan
	Iz dobrega gnezda: Ahoj, čepica
	Pri Huxtablovih; Brez stanovanja ni selitve
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Ytene - stari gozd, Pravljični svet v južni Angliji
	Komisar Rex, Prinesite mu Beethovnovo glavo
	Pustolovca z Rio Verda: Jez, francoski pustolovski tv film, 1992 Režija: Duccio Tessari
	Cas v sliki
	Velika nagrada, ameriški film, 1966 Režija: Bill Forsyth
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Venerin dotik, film
DEEP0 Avstrija 2
	Cas v sliki
	Schiejok, pon.
	Tiste dni, nemški film, 1947
	Klub za seniorje, pon.
	Vreme
	Cas v sliki
	Tema, pon.
	Slika Avstrije
	Doktor Trapper John
	Umor, je napisala
	Vsak dan s Schiejokom
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Avstrija danes
	Cas v sliki/kultura
	Vreme
	Šport
	Petdeset let OVP - demokratična usoda
	Na prizorišču, reportaža
	Veleblagovnica v Havani, belgijski dokumentarec, 1995
	Che Guevara - bolivijski dnevnik, svicarsko-fran-coski dokumentarec, 1994
	Na Kubi še zmeraj plešejo, britanski dokumentarec, 1993
	Pogledi od strani
	Videonoč


r~A
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki "in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Igra;
22.30	Informativna odd. v tujih jezikih; Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30.
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina;
19.30	Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Radiovizija; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12,00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Moteti E. Backa; 19.30 Arije in monologi, 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dar),;
9.00	Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galietti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
\ 16.00 Modri val- glasbe-
no popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12,15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Nasveti veterinarja; 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni; 19.30 Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator;
17.00	Kaj pa univerza?;
-19.00 TB: Bushvvick Bill;
20.00	Underground International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna je obrt kruta in egoistična; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 14. del); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Literarne podobe: Trinajst za trinajst; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek in njegov čas (r. J. Babič, 12.); 18.30 Tropicana; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami;
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin
MENJALNIŠKI TEČAJI
18. september 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	Drodajni
A banka Ljubljana	84,60	85,55	11,90	12,22	7,70	8,20
A banka Koper	84,65	85,80	11,75	12,22	7,71	8,25
A banka Nova Gorica	85,00	85,95	11,92	12,24	7,80	8,22
Janka Celje d.d., t: 063/431-000	85,10	86,30	12,00	12,50	7,70	8,40
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,08	85,50	11,94	12,10	7,83	7,90
Come 2 us M 06// /5-92-635, od 8-15, sob od 9-12	85,25	85,40	12,05	12,15	7,80	8,10
Creditanstalt d. d.	85,00	85,70	12,05	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,25	85,30	12,07	12,14	7,88	7,96
Kompas Hertz Celje Jel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
Kompas Hertz Velenje rJj063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
Kompas Hertz Tolmin rJ 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/25711 od 7-19, sob. od 7-13	85,10	85,80	12,00	12,15	7,75	8,00
Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	84,90	85,60	11,97	12,13	7,75	8,00
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,35	85,70	11,95	12,25	7,55	8,10
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,15	85,60	12,03	12,15	7,70	8,05
Joštna banka Slovenije	84,60	85,60	11,15	12,15	6,50	7,90
Jublikum Ljubljana, t: 312-57	85.25	85,29	12,07	12,09	7,94	7,98
Jublikum Piran, t: 066/ 747-370	85,20	85,39	12,01	12,09	7,90	7,98
Jublikum Celje, t: 063/ 441-485	85,35	85,85	12,02	12,10	7,70	8,30
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,10	85,30	12,06	12,09	7,75	8,20
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	83,70	85,59	11,80	12,13	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,20	85,50	12,05	12,15	7,86	7,90
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	85,00	85,49	11,95	12,18	7,75	7,90
Jublikum Kamnik, t: 061/832-914	85,10	85,60	12,00	12,23	7,75	8,10
Jublikum Portorož, t: 066/747-240	85,20	85,41	11,98	12,07	7,88	7,98
Jublikum Ljubljana Miklošičeva	85,22	85,26	12,08	12,09	7,90	7,94
SKB d.d.,***	84,10	85,80	11,90	12,25	7,55	8,05
JHP Kranj, t: 064/331-741	85,00	85,50	12,07	12,12	7,85	7,95
JZ KB d.d. Ljubljana, t: 1263320	84,80	85,39	12,00	12,24	7,70	8,13
JBK Ljubljana, 1:061/444-358	84,30	85,50	11,88	12,20	7,60	8,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073		-	-	_	"	
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001	1 - Agencija Stara mitnica:	
•el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
18. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
__yduta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1578,00	1642,00
nemška marka	1059,00	1103,00
francoski frank	308,00	320,00
holandski gulden	945,00	983,00
belgijski frank	51,40	53,50
funt šterling	2441,00	2541,00
irski šterling	2491,00	2593,00
danska krona	274,00	285,00
grška drahma	6,50	7,00
Kanadski dolar	1157,00	1204,00
japonski jen	15,20	15,80
Švicarski frank	1303,00	1356,00
avstrijski Šiling	150,40	156,60
norveška krona	' 243,00	252,00
Švedska krona	220,00	229,00
Portugalski escudo	10,20	10,60
Španska pezeta	12,40	13,00
avstralski dolar	1192,00	1240,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,20
hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
KMEČKA BANKA-GORICA
J8. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
jaluta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1586,00	1636,00
nemška marka	1069,00	1097,00
francoski frank	310,00	321,00
holandski gulden	949,00	977,00
belgijski frank	51,70	53,40
funt šterling	2455,00	2540,00
irski šterling	2505,00	2600,00
danska krona	275,00	285,00
grška drahma	6,50	7,10
kanadski dolar	1164,00	1204,00
Švicarski frank	1317,00	1352,00
avstrijski šiling	151,20	156,20
slovenski tolar	12,50	13,40
			
15. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
15. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4852	1.4892	1.4932
funt šterling	2.2994	2.3064	2.3134
irski funt	2.3460	2.3530	2.3600
kanadski dolar	1.0890	1.0930	1.0970
nizozemski gulden	89.137	89.247	89.357
švicarski frank	22.680	122.780	122.800
belgijski frank	4.8508	4.8608	4.8708
francoski frank	28.970	29.030	29.090
danska krona	25.767	25.827	25.887
norveška krona	22.857	22.917	22.977
švedska krona	20.779	20.839	20.899
italijanska lira	0.9207	0.9247	0.9287
avstrijski šiling	14.196	14.216	14.236
španska peseta	1.1685	1.1725	1.1765
portugalski escudo	0.9594	0.9624	0.9654
japonski jen	1.4372	1.4387	1.4402
finska marka	33.495	33.575	33.655
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 19.9.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM 84.15	84.75
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
menjalnica hida <>6i/1-535-535
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 179 z dne 18. 9. 1995 - Tečaji veljajo od 19.9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
92,5071
1168,9397
399,6447
89,4978
2125,0908
2770,0344
2390,9122
8222,1265
7,5939
118,1108
7338,9056
1884,9225
79,1626
1704,4498
10120,2044
189,0267
122,3124
154,2019
96,3058
92,7855
1172,4571
400,8472
89,7671
2131,4853
2778,3695
2398,1065
8246,8671
51,3367
193,7601
7,6168
2233,7052
118,4662
7360,9886
1890,5943
79,4008
1709,5755
10150,6564
189,5955
122,6804
154,6659
96,5956
93,0639
1175,9745
402,0497
90,0364
2137,8798
2786,7046
2405,3008
8271,6077
51,4907
194,3414
7,6397
118,8216
7383,0716
1896,2661
79,6390
1714,7042
10181,1084
190,1643
123,0484
155,1299
96,8854
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19.9.1995
št, dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG/	VJNIŠKI ZAPISI,	ZPLACLJIVI 5	10. 1995:		1,700,000	866,201	823,097	1,689,298
16	101.9060%	96.8349%	99,3705		170,000	86,620	82,310	168,930
l^bh^sTT Tečajnica boiznega trga
st.: 176 Datum: 18. 9. 1995
uitUA-v« sioor aoax;t r*~-
Vrednost. obr. papir	m.div.		ex kupon St.daf.(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	im
	vw	Hlf.V.V								
LEKC	800	' (11.5.95)	11.800		1.9.	11.300	11.750			
'RB	665	(13.6.95)	16.943"	3,36	169.	16.870	17,060	17.050	16.520	14.706
SAL	500	(2)111.9.95)	19.874	,76	18.9.	19,840	20.000	20.000	19.830	3.379
SKBR	IDOO	(24.2.95.)	34.473	2,06	18.9.	34.480	34.580	34.650	33.990	29.061
		BJEH	Bas	Tre*						
RCE1	10,0	2.(1.10.95)	103,0	1,40	189.	103,3	104,0	103,0	102,5	1.651
1S01	8,0	5,(30,6.95)	102.0A	,09-	18.9.	102,0	102,6	102,0	102,0	216
RS02	9,5	1(1.4.95)	112,8	,09	189.	112,8	113,0	113,0	112,0	4.447
1508	5,0	4.(31.5.95)	92,5		13.9.	91,1	93,0			
1S11	7,0	5.(15.7.95)	97,1		12.9.	97,2	100,0			
iSLID	8,0	5.(30.6.95)	101,2	,29-	18.9.	101,2	102,0	101,2	101,2	257
1SL2D	9,5	9.(1.495)	109,1		14.9.	110,2	113,0			
SKBl	10,0	4,(11194)	103,2		15.9.	102,3	104,0			
srn	5,0	3.(30.6.95)	76,6	2,16	18.9.	76,3	80,0	78,0	74,0	577
	ME		UHO	SB3S						
BTBR	300	(2)(28.7.95.)	13.500A	5,14	18.9.	12.850	13.500	13,500	13.500	14
)AD	10.000	(1.694.)	21494"		14.9.	109.000	126.000			
M)	1715	(24.5.95.)	15.542	1,63	189,	15.300	15.790	15.700	15.490	280
GPGS		(10)	22.675	3,09	18.9.	21.650	23.880	22.700	22.650	91
HMER		(D	15.000		189.	15.000	15.500	15.000	15.000	75
m	218	(30.393.)	10.253	2,38	18.9.	10.110	10.330	10.320	10.220	1.692
ffiK	200	(26.6.95.)	4.251	5,76	18.9.	4.251	4.280	4.300	4.100	10.096
im		(5)	799,6	,08-	18.9.	800,0	804,0	803,0	795,0	1.232
	ME1	»tlMJ	VTiTinrr	m®						
(BTP	2750	(22.695)	34.263"	5,36	18.9.	34.100	34.700	34900	32.100	4.763
>FNP		(U	34.338	3,86	189,	34.350	34.500	35.700	33.790	3.434
J8KP	720	(25.5.95.)	10.790	7,82	18.9.	10,000	11.000	10.950	10,450	496
		(D	42.000	20,6	18.8.	42.000	42,490	42900	42.000	126
nTiTi^Rtil		UlMiB								
LEK2	12,0	4.(1.1194)	99,4		129.	99,5				
IZG	11,0	4.(1.195)	102,8		13,9.	101,1	102,8			
TSE	12,0	7.(16.95)	102,5		15.9.	100,2				
m	10,0	2.(1695)	101,5		12.9.	102,0	104,0			
SZBl	10,0	2.(15995)	102,6		7.9.	103,0	105,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 176/95-18. 9. 1995
'rednost.
apir
ODPRTI TRG C
GEAR
GRDO
KURO
m
RDRO
RGSR
ODPRTI TRG C
MDR
HBPO
KBP1
KBPP
RGPO
GBKC
ODPRTI TRG C
LOK
MLJO
OSMO
OLSO
ONM
3P0
IIBKK
mo
,±
ex kupon št.dal(3j
(7)(30.6.95.)
(1.6.95)
(15.6.95)
320
360
Redne delnice
2.505
5.220
3.030
2.000
10.000
587,6
(1.6.95)
(25.5.95)
S3IH
6.	(1.195) 6.11.4.95) 4(1.9.95] 4.(1.10.94) 3.(1.9.95)
7.	(1.8.95|
2.	(15.4.95)
3.	(14.95)
enotni
letaj
2.000
3.000
30.000
900.0 4.952
101,6
102,9
101.1
101,9A
102,7
101,5
100,0
103,2
sprem datum
3,74
33,33-
14,26
9,81
14.9.
4.9.
14.9.
18.9. 18.9.
18.9.
15.9.
13.9.
15.9.
12.9.
18.9.
18.9.
15.9.
15.9.
18.9.
18.9.
14.9.
14.9.
18.9,
povpraS
2420
4.600
2.801
1.750
10.18)0
580.0
2.050
2.873
10.000 26.000
900.0 4.600
99,6
100,3
102.0 101,8 102,0 95,8 80,0 103,0
Max. Min. 1000 ^
2.700
3.100
2.001
16.500
591.0
2.290
3.050
31.500
1.000 5.990
102,0
103,0
103,5
103.0
103.4
102.5
110.0 103,4
2.000
10.000
600,0
5.100
101,8
102,0
103,0
103,3
2.000 19,000 ' 547,0
4.501
101,5
103,0
2
200
4,560
345
2.044
4,581
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI
50 dnevni (v SITI JO dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)		94,1		19.4.						
		TTTemTT							■■	
lSB3biezmk.lx>na(l. 12.95)		97,2		15.9.	97,0	97,5				
ielnaLbona(vS!T)NBS2		15.354		15.9.	14.750	15.550				
del ni bona (v SIT) N8S3		3.870	,52	189.	3.800	3.939	3999	3.701	5	96
										
BMT5		101,4		4.9.						
BMD5		96,0		5.9.	96,0					
BM5										
BVT5		100,9		18.8.						
BVD5		95,9		4.9.						
BV5										
SBI	18.9.95		preišnii			d T		d%		
	1.203,13		1.179,21			23,92		2,03		
Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice ko-
izkoriscena dav. olajšava; A - apukz ,	,	„
stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadižano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tegg; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2>izplaCilo vmesne dividende; (3}obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-
a 193; {sj-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno dehico; (10)-o dividendi bo odločala skupSC. delniCaijev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno dmgaCe; max. jnin-najvisji oz. najnižji teCaj doloC. vrednostnega papiija;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
18.09.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4859	1.4862	1.4914	1.4892
JAPONSKA	jen	103.51	103.56	104.05	103.20
V. BRITANIJA	funt	1.5462	1.5469	1.5488	1.5438
ŠVICA	frank	1.2090	1.2000	1.2110	1.2055
FRANCIJA	frank	5.1135	5.1150	5.1250	5.1095
NIZOZEMSKA	gulden	1.6635	1.6645	1.6705	1.6624
ITALIJA	lira	1609.00	1609.50	1614.60	1607.25
BELGIJA	frank	30.580	30.600	30.660	30.530
AVSTRIJA	šiling	10.4550	10.4500	10.4880	10.4330
ŠPANIJA	pezeta	126.97	126.05	127.20	126.75
SVEDSKA	krona	7.1628	7.1603	7.1920	7.1421
NORVEŠKA	krona	6.4845	6.4875	6.4820	6.4820
DANSKA	krona	5.7500	5.7530	5.7660	5.7475
FINSKA	marka	4.4109	4.4159	4.4330	4.4065
PORTUGALSKA eskudo		154.17	154.27	154.80	154.00
IRSKA	funt	1.5770	1.5790	1.5810	1.5732
GRČIJA	drahma	238.56	238.00	239.59	237.92
KANADA	dolar	1.3628	1.3638	1.3682	1.3618
AVSTRALIJA	dolar	0.7549	0.7554	0.7617	0.7540
EVROPA	ECU	1.2610	1.2617	1.2622	1.2577
zlato		385.00	385.50		
srebro		5.54	5.50		
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNIC A MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel. : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 ta*: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8)
MILANSKI DEVIZNI TRG
18. SEPTEMBER 1995
V URAH
valuta
nakupni srednji
prodajni
ameriški dolar ECU
nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezefa danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar
1611,320
2031,230
1083,240
314,930
2491,260
966,890
52,649
12,688
279,990
2544,110
6,742
10,429
1179,160
15,553
1333,430
154,000
248,140
224,720
364,800
1216,550
		
18. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	|	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,2500	10,7500
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,8000	16,6000
švicarski frank	849,5000	881,5000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	200,5000	208,5000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6340	0,6680
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	141,7000	148,3000
finska marka	231,0000	241,0000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
Španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	9,8000	10,3000
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDAUŽC^A_______________
SLOVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 19. septembra, ob 20. uri: Pierre-Fournv in Dominigue Soria: KATALOG SREČE BREZ PRAVLJICE, za izven. Gostuje francoska gledališka skupina ALIS (na sliki) v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom. Predstava, katere izrazna sredstva so zvok, luč in podobe, je brez teksta. Namenjena je mladini in odraslim.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
V Četrtek, 21. septembra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za izven. Predstava H. H. Gudmundsdottir: JAZ-SEM MAESTRO je na sporedu:
-	danes, 19. septembra, ob 15.30 za abonma Torek pop. m izven;
-	jutri, 20. septembra, ob 15.30 za abonma Sreda pop. in izven;
-	v petek, 22. septembra, ob 19.30 za abonma Petek in izven;
-	v soboto, 23. septembra, ob 19.30 za abonma Sobota in izven.
Nedelja, 24. septembra, ob 18. uri: predpremiera: B. Kobal - G. G. LeSnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 210 852.
SNG MARIBOR
Opera in balet
Četrtek, 21. septembra, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG: baletni veCer DONAUBAL-LET 95.
AMATERSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE MARIBOR
Petek, 22. septembra, ob 20. uri na Malem odru SNG Maribor: krstna izvedba »spec-tacle arabe« ALAMUT.
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Carlo Godoni: IMPRESARIJ IZ SMIRNE (Gledališče Toneta Čufarja Jesenice);
-	Anthonv Marriot - Bob Grant: ZA LJUBEZEN NI PROSTORA (Gledališče Toneta Čufarja Jesenice);
-	Evald Flisar: PADAMO! (Gledališče Toneta Čufarja Jesenice);
-	Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana);
-	Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj);
-	Peter Tunini: KRČMARICA (Gledališče ZATO Ptuj);
Abonenti plaCajo Sest predstav, ena od predstav na Čufarjevih dnevih ali Male scene je zahvala za njihovo zaupanje gledališču.
Vpis abonmaja poteka do 6. oktobra v Gledališču Tone Čufar Jesenice, Čufarjev trg 4, in v Linhartovi knjigarni v Radovljici, Cankarjeva 72. Informacije po tel.: 064 81260.
CANKARJEV DOM
Petek, 22. septembra, ob 20. uri v Grajski dvorani v Murski-Soboti - Premiera: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Produkcija MMAJMMMO Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj, v sodelovanju z ZKO Murska Sobota.
Emil Hrvatin: CELICA
-	politična premiera, Četrtek, 21. septembra, ob 19.30;
-	intimna premiera, Četrtek, 21. septembra, ob 21.30;
-	poslovna premiera, petek, 22. septembra, oo 21. uri;
-	sakralna premiera, sobota, 23. septembra, ob 19.30;
-	artistična premiera, sobota 23. septembra, ob 21.30.
Rezervacija in dvig vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, ah po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30.
POSTANITE ČLAN KLUBA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA
Vpis in vse informacije v prodajni galeriji SMG.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. Koncert bodo ponovili v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri (red B).
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po Šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Pemo in Francesco Mace-donio o tvorih novo gledališko sezono.
IGrad Sv. Justa
Danes, 19. t. m., »Solidarnostni veCer«. Vstop prost.
V soboto, 23. t. m., ob 22. uri »Dulcis in fundo«, zaključna prireditev ob sklenitvi sezone. Vstop prost.
Gledališče Miela
Jutri, 20. t. m., ob 21. uri predvajanje treh dokumentarcev o jedrskih poskusih v Tihem oceanu »Moruroa mon amour«; »Tahiti, testimoni a carico«, »Radio Bikini« in »Moruroa, il grande segreto«.
GRLJAN-Disko On Air
Jutri, 20. t. m., ob 21. uri »Lo spazio non e un opinione« zaključni veCer z nagrajevanjem za absamble in soliste, ki so sodelovali na natečaju »Progetto Musika«, ki jo ga priredili Združenje Globogas, Zadruga La Quercia, Radio Onda Tibera in II Piccolo.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mestnem gledališču bo v Četrtek, 21. t. m., ob 19.30 premiera opere »Cavalleria rusticana«.
BELJAK
Studijski oder: danes, 19. t. m., ob 20. uri premiera: Menubeln »An den Mann gebracht«.
TINJE
V	Domu prosvete bo jutri, 20. t. m., ob 19.30
okrogla miza na temo »CaSCenje narodnih herojev - nevarnost za mir v deželi?«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V nedeljo, 24. t. m., ob 14. uri bo v farni dvorani kulturna prireditev s pevskim zborom društva slovenskih upokojencev Podjuna in harmonikašem Francijem JejovSkom.
		
		
SKLIC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Galerija SKUC že od samega začetka podpira mlade, Se neuveljavljene ustvarjalce. Predstavlja jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto še ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje:
-	kratko konceptualno predstavitev likovnega projekta (razstave), ki ga avtor zeli uresničiti v
Galeriji Skuc,
- natančno biografijo,
- fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejsih del ali projektov,
-	kataloge, zloženke, vabila, druge jmdobne tiskovine (Ce jih avtor ima) in opis prejšnjih
projektov.
Prijave sprejemajo do 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoč pri pripravi, uresničitvi, promociji in dokumentadp projekta. Dodatne informacije: Galerija Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Tel&fax: 061/216540.
XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, Id ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. uri v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure
in v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Portotožu. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monibrt.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Studijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park): Jutri, 20. t. m., ob 10. uri zasedanje »Legislazioni psichiatriche
nell’Alpe Adria e confronto«.
V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Don-na« v izvedbi »Centro Donna«; ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu gledališka predstava Lelle Costa.
Nocoj ob 19. uri bodo v
Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki
odprli razstavo del na papirju (suhi pigment na papirju in sitotisk)
ODSEVI NA VODI slikarja Berka.
SLOVENIJA
GLASBENI SEPTEMBER '95 VELENJE
Danes, 19. septembra, ob 20.uri bo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjske-ga, Jenkova 4, koncert Kavalkada španske in brazilske glasbe. Nastopajo: Irena Grafenauer, flavta, Maria-Graf, harfa, Goran Košuta, violina, Matthias Buchholz, viola, Miloš Mlejnik, violončelo, Drago Golob, oboa, Mate Bekavac, klarinet, Janko Šetinc, Čembalo in klavir. Program: M. de Fal-la - Koncert za Čembalo, flavto, oboo, klarinet, violino in violončelo; M. Ravel - Habanera za flavto in harfo; H. V. Lobos - Assoboi a jato (The Jet-VVhistle) za flavto in violončelo; J. Turina - Kvartet v a-molu za klavir, violino, violo, in violončelo, (na sliki desno: Irena Grafenauer in Janko Šetinc)
V Četrtek, 21. septembra, ob 20 uri bo v Glasbeni soli Frana Koruna Koželj-skega, Jenkova 4, koncert Komornega orkestra in solistov: Irena Grafenauer, flavta, Maria Graf, harfa, Goran Košuta, violina, Črtomir SiškoviC, viola. Program: A. Part - Tabula rasa za dve violini in orkester; E. Elgar - Serenada za godala; B. Britten - Lacrimae (Refle-ctions on a Song of Dovvland) za violo in orkester; W. A. Mozart - Koncert za
flavto, harfo in orkester v C-duru KV 229.
PTUJ
Danes, 19. septembra, ob 20.uri bo v Viteški dvorani ptujskega gradu koncert zasedbe Musiča Antiqua Koln: Florian Deuter, baročna violina, Rein-hard Goebel, baročna violina in viola, Victoria Gun, viola, Markuš Mollen-back, violončelo, Christian Rieger, Čembalo, orgle. Spored: Henry Purcell in njegov Cas (B. Marini, J. Blow, G. Legrenzi, G. Muffat).
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
V petek, 22. septembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Mar-
ko Letonja, solist Miran Kolbl, violina.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakopa!
XXV. MEDNARODNI POLETNI FEŠTE VAL KOMORNE GLASBE. GROBLJI: PRI DOMŽALAH
Danes, 19. septembra, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah koncert komorne glasbe. Nastopajo: Adriana Magdovski - klavir in Arion Quartett (Nemčija): Alban Bei-kircher - prva violina, Mathias Ilken-hans - druga violina, Franck VVolter -viola, Stefan Schtitz - violončelo. Program: Joseph Haydn - Godalni kvartet op. 77 št. 1 v G-duru; Dmitrij Šostakovič - Godalni kvartet št. 8 op. 110; Johanne Brahms - Klavirski kvintet op-34 v f-molu.
MLADINSKI KLUB NADE ŽGUR. ILIRSKA BOSTRICA
Jutri, 20. septembra, ob 21.30 bo v-MKNZ nastopila na svojem edinem koncertu v Sloveniji ameriška skupina Chokerbore - obeta se originalni noise pop na sledi Pbcies in Jane’s addicti-on.
	
SLOVENIJA	
1 /rr ■
FJK
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 20. septembra v Modemi galeriji.
CANKARJEV DOM
V galeriji CD je do 20. septembra na ogled i stava Josefa Albersa.
V	mali galeriji CD je 20. septembra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Borata Sraja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika unija Knoebla.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dedisci-
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana BatiCa.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31
KRIŽANKE. LJUBLJANA
V	Kultumo-informacijskem centru nasproti Križank je na ogled razstava Trnovo - kraj prijetnega spomina.
GALERIJA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL
V	galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarjaBarda lucundusa.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaško 40
V	galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto.
GALERIJA LOŽA. Koper
V	galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu.
JOŽEFOVA GALERIJA. Gornji trg 21
V	galeriji je na ogled razstava Sobice - arhetipi in artefakti Dušana Lipovca.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR
Nocoj ob 19. uri bodo v salonu odprli razstavo slik, akvarelov in grafik nemškega slikarja Hermanna Glocknerja.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 24. t. m., t.m., ob 18-uri »Glasba iz časa koncila v Trentu«. Nastopa »II Virtuoso ritrovo« - Margherita Guarino (sopran), Marco Gozzi (kontra-tenor), Roberto Gianotti in Arin ando Franceschini (tenor), Marco Bazzoli in Giancarlo Guarino (bas).
Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino.
Gledališče Miela
V	nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo na sporedu recital pianista Alessandra Cesara. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrug0 Bonaventura in bodo trajali d° 17. decembra. Nastopilo b° osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopni; ce so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem k° abonma stane 50.000 lir.
šnvAN
V	štivanski cerkvi bo v ponedeljek, 25. t m., ob 21. uri koncert pianista Rrccarda Risali-tija. Na programu Mozart, Beethoven in Schubert.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
GORICA
Kulturni dom: do 8. oktobra bo na ogled razstava slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO
V	Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do
14.10 razstavlja A brnet Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Kra-stal-Celovec.
PLIBERK
Do 14.10 razstavlja VVerner Berg.
ROŽE K
Galerija Sikoronja: v petek, 22. t. m-, ob 19. uri »Priče časa - tretji večer v ciklu Približevanja«.
Grad Rožek: do 1.10 je odprta razstava slikarja B. Faschinga.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
RALLY PO AVSTRALIJI / 6. PREIZKUŠNJA ZA SP
Zmaga Svedu Erikssonu, vodstvo za SP Kankkunenu
Skupaj s sovoznikom Pormonderjem je Šved zo 19 sekund prehidel Britanca McRoejo in Ringerjo - Odstopi favoritov
PERTH (STA/AP) - Šved Kenneth Briksson s sovoznikom rojakom Staf-fanom Parmanderjem je zmagovalec šeste dirke v rallyju za svetovno prvenstvo, ki je bila v Avstraliji. Po treh etapah oziroma 30 hitrostnih preizkušnjah sta Šveda, ki nastopata z mitsubishijem lancererjem, dosegla Cas 4 ure, 53 minut in 59 sekund. Drugouvrščena Britanca Colin McRae in Derek Ringer (subaru impreza) sta za zmagovalno posadko zaostala 19 sekund, tretjeuvrSčena finsko-britan-ska dvojica Juha Kankkunen in Nicky Grist (toyota celica) pa minuto in 55 sekund.
Eriksson je po mnenjih strokovnjakov, Čeprav je v minulih sezonah že trikrat slavil na cjirkah za svetovno prvenstvo, veliko presenečenje avstralskega rallyja, saj v zadnjih petih dirkah ni bil v ospredju in se v dosedanjih rallyjih v Avstraliji ni kaj prida izkazal. Šved je imel tudi nekaj sreče z odstopi nekaterih favori-ziranih voznikov, zlasti Francoza Di-dierja Auriola in Spanca Carlosa Sain-
za. Toda kljub vsemu je treba priznati, da se je tokrat izkazal z odlično vožnjo že od začetka dirke. Skot Colin McRaev subaruju imprezi je bil njegov najnevarnejši in hkrati tudi edini resni tekmec za zmago. Po dveh etapah oziroma 21 hitrostnih preizkušnjah sta bila celo skupaj v vodstvu, v zadnjem delu pa je bil Eriksson najmočnejši in zmagal s prednostjo 19 sekund. Tretje mesto je zasedel Finec Juha Kankkunen, za mnoge največje negativno presenečenje dirke, saj je v minulih sezonah že štirikrat slavil v Avstraliji. Toda tretje mesto mu je kljub vsemu zadostovalo, da se je z 62 točkami prebil na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Sledijo mu McRae s 55, Auriol z 51 in Sainz s 50 točkami.
O svetovnem prvaku bosta tako odločali zadnji dirki, rallyja po Veliki Britaniji in Kataloniji, največ možnosti za konCni uspeh pa ima Kankkunen, kar bi bil že njegov peti naslov svetovnega prvaka.
Izidi 6. dirke za svetovno prvenstvo: 1. Kenneth Eriksson-Staffan Par-mander (Sve, mitsubishi lancer) 4:53.59, 2. Colin McRae-Derek Ringer (VB, subaru impreza) +0.19, 3. Juha Kankkunen-Nicky Grist (Fin-VB, toyota celica) +1.55, 4. Tommi Maki-nen-Seppo Harjanne (Fin, mitsubishi lancer) +3.27, 5. Armin Schwarz-Klaus Wicha (Nem, toyota celica) +4.11, 6. Bruno Thiry-Stephane Prevet (Bel, lord escort cosvvorth) +16.52, 7. Jošio Fudžimoto-Ame Hertz (Jap-Sve, toyota celica) +22.37, 8. Ed Ordynski-Mark Stacey (Avs, mitsubishi lancer) +27.06, 9. Neal Bates-Coral Taylor (Avs, toyota celica) +30.42,10. Jorge Recalde-Martin Christie (Arg, mitsubishi lancer) +31.54; vrstni red voznikov v svetovnem pokalu po šestih tekmah: 1. Juha Kankkunen (Fin) 62 točk, 2. Colin McRae (VB) 55, 3. Didier Auriol (Fra) 51, 4. Carlos Sainz (Spa) 50; vrstni red konstruktorjev v svetovnem pokalu po šestih tekmah: 1. Toyota 260 točk, 2. Mitsubishi 255, 3. Subaru 222,4. Ford 184.
NOGOMET / V BRAZILIJI n
POSLOVNA KARIERA
Pretep med igralci na »tekmi za spravo«
SAO PAOLO - »Tekma sprave« med Palmei-rasom in Corinthiansom se je končala z dvema izključitvama in osmimi rumenimi kartoni. Moštvi iz Sao Paola sta prijateljski derbi priredili, da bi zgladili spor, ki je nastal po izgredih na tekmi med mladinskima vrstama, ko so podivjani navijači vrdli na igrišče, množični pretep pa je zahteval smrtne žrtve in ranjene. Pred tekmo so navijači z nekaterimi simboličnimi dejanji oznanjali pomiritev duhov. Privrženci obeh taborov so skupaj prispeli na stadion in zbrali za štiri tone hrane za boj proti lakoti.
Toda igralci obeh moštev so bili očitno drugačnega mnenja. Sodnik Antonio Pereira da Silva je moral pogostokrat potegniti iz žepa kartone, da bi preprečil grobo igro obeh moštev. Pal-meiras je z goloma Mullerja in Antonia Carlosa povedel z 2:0, to pa je razkačilo igralce Co-rinthiansa. Sodnik je najprej izključil Marcelina Carioco, potem pa je pot v slačilnico pokazal se njegovemu soigralcu Ezequielu.
Sergej Bubka se bo vrgel v svet biznisa
STOCKHOLM - Sloviti ukrajinski atlet Sergej Bubka, ki je na tekmovalnih prizoriščih osvojil vse, kar se osvojiti da, se postopoma posveča tudi poslovnemu življenju. Poslovni Časopis Dagens Industrii je sporočil, da bo Bubka J. novembra v Stockholmu odprl potovalno agencijo in, kot kaže, tudi v prihodnje svoje življenje namenil osvajanju - tokrat sveta in ne veC medalj. Kako resno razmišlja Bubka, ki zdaj živi v Monte Carlu, pove tudi to, da že išče hišo v Stockholmu ali bližnji okolici.
Prihodnja Bubkova
agencija, ki ima tudi že ime - Bubka International Travel ali kar BIT - se bo specializirala predvsem za prodajo vstopnic za velika športna tekmovanja, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva, nogometna srečanja v Angliji, Italiji in Braziliji, tekme lige NBA itn.
Bubka je svojo odločitev o ustanovitvi potovalne agencije komentiral z naslednjimi besedami: »Nekateri športni zvezdniki se ukvarjajo s prodajo oblatil, kot na
Borje Salming, jaz pa sem si paC omislil potovalno agencijo.«
pVATERPOLOh
V Atlanti Madžari ugnali Italijane
Tretji Rusi četrte ZDA
ATLANTA Madžarski vaterpolisti šo zmagovalci svetovnega pokala v Atlanti, kjer bodo prihodnje leto tudi letne olimpijske igre. V finalu so ž 11:10 tesno premagali selekcijo Italije in se ji tako maščevali za poraz v finalu evropskega prvenstva na Dunaju avgusta letos. Kot je že običaj za medsebojna srečanja med Italijo in Madžarsko, je bila tudi ta tekma izredno trda, tako da je bil madžarski igralec Tibor benedek izključen celo do konca tekme. Madžari so si-zmago zagotovili v tretji tretjini, ko so dosegli kar pet golov.
Tretje mesto je v dvoboju z Američani osvojila Rusija, in sicer šele po podaljšku z izidom 10:8. V srečanju za peto mesto sta se pomerili reprezentanci Španije in Hrvaške in boljši so bili Spanci, ki so nekoliko presenetljivo zlahka s 7:2 ugnali Hrvate, ki prav tako sodijo med najboljše reprezentance sveta. Vseh šest prvou-vršcenih reprezentanc si je zagotovilo nastop na olimpijskih igrah, medtem ko bodo ostale udeleženke to skušale doseči v dodatnih kvalifikacijah po celinah.
NOVICE
Američankam Grand Prix v odbojki v Šanghaju
ŠANGHAJ (STA/AP) - Zenska odbojkarska reprezentanca ZDA je v Šanghaju na svetovnem tekmovanju Grand Prix v finalu po izredno izenačenem in dramatičnem boju premagala selekcijo Brazilije. Američanke so za zmago potrebovale pet nizov, končni izid pa je bil 3:2 (15:9, 15:10, 4:15, 5:15,15:12).
Ameriške odbojkarice so finalno srečanje začele zelo dobro in osvojile prva dva niza s 15:9 in 15:10. Izkazali sta se predvsem Tara Cross-Bat-tle in Elaina Oden. Ko je že kazalo na prepričljivo zmago Američank, so Brazilke zaigrale veliko bolje in naslednja dva niza presenetljivo gladko sklenile v svojo korist, saj so v tretjem nizu nasprotnicam prepustile le štiri točke, v Četrtem pa pet. Toda tehtnica se je v zadnjem nizu še enkrat prevesila na stran Amerike. Trener Američank Terry LiskejeviC je v odločilnem nizu v igro poslal veteranko Paulo VVeishoff. Ta poteza se je dobro obrestovala,' saj je bila prav VVeishoffova tista gonilna sila, ki so jo Američanke potrebovale za zmago s 15:12 v petem nizu. Strokovna žirija je po končanem tekmovanju Američanko Taro Cross-Battle razglasila za najboljšo napadalko in najboljšo igralko turnirja nasploh.
Lapentti najboljši v Bogoti
BOGOTA - Zmagovalec teniškega turnirja v Bogoti z nagradnim skladom 328 tisoC dolarjev je Ekvadorec Nicolas Lapentti, ki je v finalu v treh nizih z 2:6, 6:1 in 6:4 premagal Kolumbijca Mi-guela Tobona.Pred začetkom turnirja so za prve favorite veljali predvsem prvi nosilec Nizozemec Richard Krajicek, drugi in tretji nosilec Spanca Alberto Berasategui in Alex Corretja ter Sesti nosilec American Aaron Krickstein.
Nicolas Lapentti je po štirih letih prvi tenisač iz Ekvadorja, ki je zmagal na katerem od ATP turnirjev. Pred njim je to nazadnje uspelo Andresu Gomezu, ko je septembra leta 1991 slavil na enem od turnirjev v Braziliji.
Courier spet v deseterici, Doumbia višje za kar 133 mest
MONACO - Na najnovejši moški računalniški lestvici najboljših tenisaCev sveta je kot deveti med deseterico znova American Jim Courier, leta 1992 in 1993 Se prvi tenisač na svetu. Na vrhu razpredelnice ni prišlo do sprememb. Se naprej vodi American Andre Agassi pred rojakom Peteom Samprasom, na tretjem mestu pa se je z novo, enajsto zmago v letošnji sezoni »zacementiral« Avstrijec Thomas Muster, ki je dobil turnir v Bukarešti. NajveCji skok na lestvici je v tem tednu naredil Senegalec Yahiya Doumbia, presenetljivi zmagovalec Bordeauxa, ki se je z 282. mesta povzpel na 149.
Najnovejša ATP lestvica (18. septembra): (posamična konkurenca: 1. (1.) Andre Agassi (ZDA) 5400 toCk, 2. (2.) Pete Sampras (ZDA) 4959, 3. (3.) Thomas Muster (Avt) 4072, 4. (4.) Boris Becker (Nem) 3420, 5. (5.) Michael Chang (ZDA) 3015, 6. (7.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2670, 7. (6.) Goran Ivaniševič (Hrv) 2608, 8. (8.) Thomas Enqvist (Sve) 2073, 9. (11.) Jim Courier (ZDA) 1964, 10. (13.) Sergi Bruguera (Spa) 1953 itd.
NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM
Bayem in Boiussia sta takoj pokazala svoje pravo lice
Ruud Gullitje v soboto dosegel svoj prvi prvenstveni gol v Angliji (AP)
MADRID - Prejšnji teden je serija presenečenj v španskem prvenstvu dvema igralcema španske Športne stave »La Qui-niela« prinesla kar 331 milijonov pezet (vrednost pezete znaša nekaj manj kot 13 lir). Z drugim zaporednim domačim porazom Real Madrida bodo dobitki tudi ta teden verjetno zelo zanimivi. Tako ali drugače, Real je proti Oviedu dvakrat povedel z goloma Zamorana, toda gostje so obakrat uspeh izenačiti in v začetku drugega dela povedh. Sledilo je 40 minut obupnega navala »merenguesov«, a zaman. Opomogla pa sta si Barcelona, ki je z goli Jordija Cruijfla, Kodra in Figa zmagala v Zaragozi ter Deportivo, ki je doma ugnal šibko Sala-manco.
Novinec je skupaj z Rayom in Ratingom Se brez točk. Na vrhu lestvice je, glej Čudo, Atletico Madrid, ki je v »big-mat-chu« kola zmagal v Bilbau, protagonist pa je bil še enkrat Ljubo Penev: Bolgar je doslej dosegel že pet golov. Družbo Atleticu dela Se bolj presentljivi Espanyol. V naslednjih dveh kolih bi ambicije Real Madrida znale vrtoglavo pasti, saj Caka prvake gostovanje pri Betisu in »derbi« z Barcelono. VRSTNI RED: Ati. Madrid in Espanyol 9, Compostela, Barcelona in Betis 7.
V	»Bundeshgi« sta Bayem in Bomssia Dortmunda po grenkem evropskem tednu pokazala svoje pravo lice. Bavarci so s 3:2 zmagali v Kaiserslauternu, kjer so v zadnjih 10 sezonah 5-krat izgubiti. Dva gola je dal srednji krilec Babbel, enega pa bivši ljubljenec domačih navijačev Sforza, ki ni bil deležen ravno prisrčnega sprejema. Bomssia je doma z zgovornim 6:3 obračunala s Stuttgartom. Tekma je bila pravi festival izkoriščenih in zapravljenih priložnosti, saj so obrambni igralci biti na igrišču le zato, ker je paC treba igrati z enajstimi igralci. Leverkusen še naprej preseneča: mu bo uspelo tudi naslednji teden v Miinchnu? VVerder je bleda senca lanske ekipe in se na površju drži le z goli Maria Baslerja. Z njim v zvezi je »Bild« že objavil vest, da naj bi se »Super-Mario« že kmalu pojavil v dresu kake italijanske ekipe. Zelo uspešno deluje novinec St. Pauli, ki je z mladim strelcem Scharpingom na Čelu s 4:2 zmagal kar v Monchengladba-chu. VRSTNI RED: Bayem 18, Leverkusen 12, Dortmund in VVerder 11, St. Pauli in Bomssia MG 10.
V	Angliji postavlja Manchester United temelje za povratek k naslovu, ki se mu je lani za las izmuznil. Red devilsi so s 3:0
ugnali šibki Bolton, v ospredje pa prihajajo mnogi mladi igralci (Scholes, Sharpe), ki menda tvorijo ugodno izhodišče za bodočnost. Z istim izidom je Liverpool potopil Blackbum, gole pa je dala trojica Redknapp, Fovvler, Collymore. Po spodrsljaju v prejšnjem kolu je Nevvcastle spet zmagal tokrat proti Manchester Cityju. Cityjevi navijati so zaceli oblačiti majice z napisom »Uwe Rosler, tvoj dedek je bomabardiral Old Trafford«. Rosler je Cityjev napadalec nemškega porekla, Old Trafford pa je stadion Uniteda in je bil med 2. svetovno vojno pomšen. Zal je bil dedek v svoji »stroki« uspešnejši od nečaka in City je tako v Šestih tekmah osvojil le eno točko. VRSTNI RED: Nevvcastle in Manchester U. 15, Aston Villa 13, Liverpool 12, Arsenal 11.
V Franciji je PSG doživel prvi poraz in ima zdaj 20 točk, le eno več od presenetljivega Metza. V Belgiji je vodstvo prevzel KV Bmges, Anderlecht pa je šele na sredini lestvice. Na Nizozemskem je Ajax neustavljiv - štiri zmage in osemnajst golov v štirih tekmah. Veliki derbi prvenstva ZRJ je bil na sporedu v Beogradu, kjer je Partizan z 1:0 premagal Crveno Zvezdo, kateri letos ne gre od rok. (dk)
KOŠARKA / SINOČI V Al LIGI
>TRST VABI EVROPO« / OD PETKA DO NEDELJE V TRSTU h
Buckler in Benetton brez težav vknjižila prvi prvenstveni točki
Premagala sta Madigan, oz. Ambrosiano
Manifestacija v celoti dosegla svoj namen
Tekme vpetih disciplinah z Avstrijo - V namiznem tenisu se je zapletlo - Naši prestavniki so se zelo dobro odrezali
Flavio Carrera (Buckler)
NOVICE
Avellino odslovil Bonieka Jugovič »odsoten« mesec dni
AVELLINO, TURIN - Vodstvo Avellina je zaradi slabih rezultatov v prvih štirih kolih italijanske nogometne B lige odslovilo trenerja Bonieka in ga zamenjalo s Corradom Omcom, ki je že treniral pri In-terju.Avellino je v prvih štirih kolih osvojil le štiri točke (ena zmaga, en neodločen izid in dva poraza). Juventusov vezni igralec Vladimir Jugovič, ki se je težje poškodoval na domači tekmi proti Vicenzi, bo moral mirovati vsaj mesec dni. Juventusov tabor pa je razveselila vest, da bo Vierchovvod začel s treningi že jutri, na igrišče pa bo lahko stopil že čez deset dni.
Dobitki totogola
Pravilna kombinacija petega totogola: 1-2-8-9-15-16-23-26. Dobitki: 8 točk (10 dobitnikov) - 249.391.000 lir; 7 točk (713 dobitnikov) 2.620.300; 6 točk (22.966 dobitnikov) 80.800 lir.
Danes dirka za Pokal Placci
IMOLA (BOLOGNA) - Danes bo zadnja dirka (za Pokal Placci) pred odhodom »azzurrov« na svetovno prvenstvo v Kolumbijo. Na 205 km dolgi progi od Imole do San Marina ob nastopalo osem od 14 kandidatov za državni dres na SP. Današnja dirka pa bo zelo kakovostna, saj bo poleg »azzurrov« (Chiap-pucci, Cassani, Gotti, Colage, Piepoli, Lanfranchi, Francesco Casagrande in Faresin) nastopilo tudi več svetovnih asov, med katerimi izstopa št. 1 na svetu Tony Rominger, Berzin pa še Cmil, Rooks, Konišev in drugi.
SAK le neodločeno
CELOVEC - Nogometašem Slovenskega atletskega kluba (SAK), novincu v drugi avstrijski nogometni ligi, ne gre po načrtih. V šestem kolu je ekipa trenerja Ivana Ramšaka pred domačo publiko proti enajsterici iz Gornje Borte na Gradiščanskem z remijem (0:0) oddala nadaljnji dragoceni dve točki in se trenutno nahaja na 14. mestu, kar bi na koncu prvenstva pomenilo izpad iz druge lige. Trener Ivan Ramšak je bil z nastopom svojega moštva nadvse nezadovoljen, za naslednjo tekmo je napovedal večjih sprememb v postavi. V tekmi proti Gornji Borti se je ponovno pokazalo, da SAK nujno potrebuje napadalce, ki znajo izkoristiti neštetih priložnosti in zadeti nasprotnikovo mrežo. V drugi zvezni ligi vodi presenetljivo Favoritner AC pred Lustenauom in lanskoletnim prvoligašem FC Linz. (Ivan Lukan)
„
Šahisti ŠD Piran dobili dvoboj s Slovensko športno zvezo Celovec
PIRAN - Ekipa SD Piran je prepričljivo dobila dvoboj na osmih deskah s šahisti Slovenske športne zveze (SSZ) iz Celovca s 10, 5:3, 5. SD Piran je nastopilo v postavi Andrej Žnidaršič, Peter Vasič, Goran Treuršič, Mladen Lukin, Ivan Grbbovšek, Jovan Nikolič in Savo Simič. Na hitropoteznem turnirju (12 igralcev) je zmagal Mladen Lukin (8,5 točk) pred Petrom Vasičem (8) in Silvom Kovačem, Francom Rulitzem in Goranom Treuršičem (vsi 7,5 točk). SD Piran in SSZ Celovec sta leta 1990 sklenila pogodbo o pobratenju, šahisti se srečujejo dvakrat letno na Koroškem in na Primorskem. (I.L.).
BOLOGNA, TREVISO - Kot je bilo pričakovati, sta sinoči v 1. kolu italijanske košarkarske Al lige tako bolonjski Buckler kot Benetton iz Trevi-sa brez težav premagala svoja nasprotnika. Tekmi so igrali le sinoči, ker sta bila Buckler in Benetton v soboto zaposlena s tekmo superpokala.
Državni prvaki so doma premagali moštvo Madigana iz Pistoie s 102:78 (51:37). Pri gostiteljih je bil najboljši strelec Komazec, ki je dosegel 30 točk in je bil za goste nerešljiva ugan-ka.Hrvaški as je bil gotovo najboljši mož na igrišču. Zelo dobro je igral tudi VVoolridge, ki je dosegel 24 točk. Pri gostih se je odlikoval Ancilotto s 24 točkami.
Ta tekma je potekala enosmerno, saj so bili Bolonjčani vsaj za razred boljši od gostov.
Tudi srečanje v Trevi-su, na katerem je Benetton premagal milansko Ambrosiano s 84:65 (39:24), se je dejansko odločilo že v prvem polčasu, saj je domače moštvo vodilo že s 15 točkami razlike.
Pri gostiteljih sta največ pokazala Pittis in Bo-nora, ki sta tudi dosegla največ točk (po 20). Pri gostih pa je zadovoljil le Ragazzi (16 točk).
VRSTNI RED PO 1. KOLU: Buckler Bologna, Benetton Treviso, Mash Verona, Stefanel Milan, Viola Reggio Calabria; Cagiva Varese 2, Team-system Bologna, Illy Trst, Mens Sana Siena, Oli-talia Forlf, Scavolini Pe-saro, Madigan Pistoia in Ambrosiana Milan 0.
Kljub nekaterim organizacijskim težavam je tudi srečanje v okviru »Trst vabi Evropo« med tržaškimi in avstrijskimi športniki doseglo svoj namen. Bolj kot rezultati, je cilj te prireditve, ki ga prirejajo CONI, tržaška Občina, tržaška Pokrajina, Sejemska ustanova, Trgovinska zbornica in Ustanova za turistično promocijo, da se mladi športniki med seboj srečajo, navežejo prijateljske stike in da gostje (tokrat so bili Avstrijci) spoznajo lepote in zanimivosti našega mesta.
Od petka do nedelje so bile tako na raznih igriščih tekme v petih športnih panogah med tržaško in avstrijsko reprezentanco. V dveh športnih disciplinah, v tenisu in namiznem tenisu, je nastopilo tudi več naših tekmovalcev in tekmovalk.
Že v petek sta se na tržaškem stadionu Grezar srečali nogometni vrsti obeh reprezentanc. Prepričlji-
vo so zmagali Tržačani, in to kar z 8:0. Trst je bil boljši tudi v hokeju na kotalkah (tekma je bila v soboto na Poletovem kotalkališču na »Pikelcu«) in zmagal z 8:1. Avstrijci so se Tržačanom oddolžili v rokometu, kjer so zmagali z 18:10.
V	soboto pa se je močno zapletlo pri namiznem tenisu. Avstrijska vrsta je dopotovala v Trst le z moško ekipo, žensk pa ni bilo. In tudi moška ekipa je bila okrnjena, namesto štirih so bili le trije posamezniki, tako da je z Avstrijci igral tudi domačin Maurizio Bombače. S tržaško moško B ekipo pa je nastopila tudi krasovka Vanja Mihe.
V	uvodnem srečanju sta se pomerili Avstrija A in Trst A, za katerega sta igrala krasovca Peter Santini in Andrea Radini. Zmagali so Avstrijci s 3:2. Radini je osvojil točko proti Bombaceju, krasovca pa sta bila uspešna tudi v dvojicah. Z enakim izidom se je končala tudi polfinalna tekma Avstrija B
- Trst B (3:2). Krasovka Vanja Milič je osvojila točki kot posameznica in v dvojicah. Stefano di Cosi-mo pa je izgubil tekmo z Avstrijcem in tako sta se v finalu pomerili obe avstrijski vrsti. Zmagala je Avstrija A s 3:1. V malem finalu je bil Trst B boljši od Trsta A in zmagal s čistim 3:0.
Na teniškem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo na Gajinih igriščih, je zmagal Trst s 3:1. V tržaški selekciji sta igrala tudi Gajina predstavnika Aleš in Borut Plesničar, ki sta odločilno pripomogla k zmagi. Aleš je premagal svojega tekmeca s 6:4, 6:3, Borut pa je v dvojici s Christianom Mosellijem zmagal s 6:4, 6:2. Pamela Predon-zani je osvojila tretjo točko z zmago s 6:4, 1:6, 6:2, avstrijska ženska dvojica pa je premagala Giovanno Bellotto in Roberto Radin s 7:6, 6:1. Gaja je po končanih tekmah poskrbela za zakusko za vs tekmovalce.
KOŠARKA / SREČANJE V DOBRODELNE NAMENE
Magic s svojo ekipo v boju proti aidsu
Tekma bo drevi v Bologni, nasprotnik ameriških zvezdnikov pa bo Teamsystem
BOLOGNA - Danes zvečer se bo Magic Johnson (na sliki AP) s s vojo ekipo v tekmi v dobrodelne namene pomeril z bolonjskim Team-systemom, včeraj pa je ob prihodu v Bologno spregovoril o boju proti aidsu. Magic Johnson je leta 1991 prenehal z aktivnim igranjem, ker je seropozitiven, od takrat dalje pa se bori proti aidsu. Na današnjem srečanju bodo za vsako magicovo asistenco soigralci namenili tisoč ameriških dolarjev za center Aurora v Bologni, ki skrbi za otroke obolele za aidsom. Glede ponovnega igranja v NBA" je bil precej skeptičen, povedal pa je, da bo morda zaigral za Dream Team v Atlanti
ATLANTA / SONČNE IN SENČNE STRANI OLIMPIJSKIH OBJEKTOV
Plavalni bazen kot razgledni stolp hokejsko igrišče pa polno lukenj
ATLANTA - Na stotine športnikov je v zadnjih treh mesecih v Atlanti na raznih predolimpijskih tekmovanjih preizkusilo objekte, ki bodo od 19. julija do 4. avgusta prihodnjega leta prizorišče olimpijskih iger. Ocene so bile zelo različne. Mnogo je bilo odobravanj, ni pa manjkalo tudi kritik.
Skupno je »predolimpijski ognjeni krst« prestalo osem objektov, od teh jih je bilo pet izrecno dograjenih za igre. Najvažnejši nov objekt, plavalni center Aquatic Centre, ki premore 15 tisoč sedežev, je požel vsesplošno odobravanje tako med plavalci kot med skakalci v vodo, gledalcem pa se s stopnišč ponuja tudi čudovit razgled na mesto. Laskave ocene sta si prislužili tudi veslaško polje na jezeru Lanier, ki leži osemdeset kilometrov sever-novzhodno od Atlante, in konjeniški center Georgia In-
ternational Horse Park. Organizacijski komite pa je priznal, da bo treba jadralni center v Savannahu in hokejska igrišča temeljito spremeniti. Olimpijska marina je skoraj tri ure oddaljena od regatnega polja, do njega pa so jadralce in njihove jadrnice pripeljali na krovu motornih čolnov. »Vetrovne in morske razmere so zelo dobre. Ostalo je grozno,« je dejal odgovorni v francoskem moštvu Fred Herein. Organizatorji so zaradi pritožb sklenili zgraditi novo marino, bližjo tekmovališču, vendar je načrt še dokaj meglen.
Pravi plaz kritik se je usul nad stanjem igrišča za hokej na travi v novem stadionu Clark University. Zgradba naj bi bila po olimpijskih igrah namenjena ameriškemu nogometu, zato je podlaga sintetična, zaradi nagubanosti tal pa žogica ne »uboga« tekmovalcev. Vrh tega igirišče
naj bi niti ne bilo ravno. »Žogica je tako čudno odskočila, da je eno od naših igralk zadela v obraz in ji povzročila zlom ličnice,« je po finalni tekmi turnirja Atlanta Hockey Challenge Cup povedal selektor ženske španske reprezentance Jose Brasa.
Največji problem bo za organizatorje temperatura. V Atlanti je vročina neznosna. Poleti znaša povprečna temperatura 38 stopinj Celzija. Društvo za človekove pravice je poslalo predsedniku Mednarodnega olimpijskega odbora Juanu Antoniu Samaranchu pismo, v katerem ga poziva naj ukine ali vsaj spremeni urnik dresurnih tekmovanj, »ker vlaga in temperatura v Atlanti resno ogrozita življenje konj. Toda vodja živinozdravniške ekipe za igre v Atlanti Catherine Kohn je te trditve odločno zanikala, češ da ni bilo na zadnjem predolimpijskem
tekmovanju nobenih težav s konji. Več težav bi lahko imeli potemtakem z ljudmi, ki se bodo ogrevali za tekme v beach volleyu in to zaradi kovinskih sedežev, ki bodo zaradi pomanjkanje sence ves dan izpostavljeni sončnim žarkom.
Predsednika organizacijskega komiteja Billyja Pay-neja kritike niso posebno vznemirile. »Ogledal sem si vse objekte in menim, da nas čaka še zelo malo dela,« je dejal. Toda najtežje preizkušnje so še pred vrati. Konec meseca bodo na reki Ocoee v državi Tennessee odprli tekmovališče za kanuiste, novembra pa velodrom.
Olimpijski stadion, za katerega so potrošili 209 milijonov dolarjev (80 tisoč sedežev), bodo prvič preizkusili šele spomladi, dotlej pa bosta neznanki tudi teniški in lokostrelski center.
NAMIZNI TENIS / TURNIR ZA TRETJEKATEGORNIKE V ZNAMENJU KRASA [H NOGOMET ^
Primorje je šlo naprej v pokalu
Prosečoni prvi v skupini
Ivana Slubelj v finalu ugnala Dašo Bresciani
Obe krasovki sto tudi slavili v svojih skupinah - Martino in Nina Milič manj uspešni - Med veterankami 1. Sonja Milič
Na prvi preizkušnji za tretjekategornike, ki je bila konec tedna pri Benetkah, so se Krasove namiznoteniške igralke odlično odrezale. Finale je bil klubski obračun, v katerem je zmagala mladinka Ivana Stubelj pred naraščajnico Dašo Bresciani. Obe sta bili zmagovalki v svojih skupinah. Stubljeva se je spopadla s Schelkovsko iz Verone (19, 19) in Lauro Lepori (-20, 11, 18) in Idaccagnolovo (15, 15). Daša Bresciani je imela v skupini precej trdo nasprotnico Ano Norcia IVilladora Monza) a je bila kos hudi Preizkušnji. Njun dvoboj je zahteval še tretji set (-17, 12, 18). Brez večjih težav je premagala še drugo nasprotnico Adriano (14, 15), tretja igralka v skupini je bila odsotna.
V tabeli na direktno izpadanje je bila Ivana Stubelj druga nosilka. Za zmago turnirja so bila zanjo odločilna prva srečanja: proti nekdanji drugokategornici Steva-nato (23, -16, 11)'in proti starejši igralki-Bongert (18, 13) ter s številko 95 Jessico Ciarmatore iz Turina z 2:1. S slednjo sta si s krasovko (št. 93 na jakostni lestvici) zelo blizu. Daša je v nadaljevanju igre premagala Gambinijevo iz Vidma (10, -19, 17) in bila uspešna tudi proti Schelkovski (13, 19). Zmaga nad Simono Vis-sio (-17, 13, 17), ki je za celih trideset mest više od Brescianijeve (137) v Polfinalu je bilo lepo presenečenje, ker smo že dalj časa pogrešali Daši-
ne proboje do višjih mest. Irena Rustja, Nina in Martina Milic se niso prebile iz skupine. Irena je zabeležila zmago proti De Contijevi in odvzela set BergamCanki Merelli. Nina je imela smolo. Naletela je na dve igralki s "travo”, Martina pa se zaradi majhne razlike v •točkah ni prebila iz skupine, Čeprav je dosegla dve zmagi, s Pichlerjevo pa je šla na 1:2 v nizih. V igri dvojic sta oba Krasova para Stubelj-Rustja in Bresciani-Nina Milic izgubila v četrtini finala: prvi proti finalnemu paru Bongert-Maccagnola (19, -19, -19).
Istočasno se je odvijal tudi turnir za veterane, na katerem je Sonja Milic osvojila prvo mesto.
J.J.
V včerajšnji številki smo pomotoma poročali, da so med ekipami, ki so izpadle iz nadaljnjega tekmovanja v deželnem pokalu, tudi nogometaši pro-seškega Primorja. Toda minimalna zmaga Primorja nad Serenissimo je zadostovala, da so se ProseCani s točko prednosti uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Lavarinaese in Zaule sta namreč igrala neodločeno 1:1 in tako so ProseCani osvojili prvo mesto v skupini s 6 točkami pred Zaula-mi, ki jih imajo 5, Sledi Lavarianese 4 in Serenissima 1.
ATLETIKA / V PESARU
Margaret Macchiut zmagala na DP za »upe<
Na državnem atlet-sklem prvenstvu za »upe« (letniki 73, 74 in 75) je slovenska atletinja Margaret Macchiut (na sliki), ki tekmuje za društvo Chi-mica del Friuli osvojila državni naslov v teku na lOOm z ovirami. Macchiutova je bila favoritinja že pred prvenstvom in je s s vojim nastopom to vlogo v celoti upravičila. Že v predtekmovanju je zanesljivo zmagala v svoji skupini, nato pa je v finalu brez težav osvojila prvo mesto s Časom 14.10. A. Lasich
- TENIS / TURNIR »INVICTA«
Sajevec Igor Štoka osvojil prvo mesto
Na igriščih TC Triestino je prejšnji teden potekal teniški turnir »Invicta« za neklasificirane igralce, na katerem je sodelovalo tudi nekaj igralcev Gaje. Najuspešnejši med njimi je bil Igor Stoka, ki je osvojil prvo mesto z zmago nad izkušenim Claudiom Puglio (tudi elan Gaje) s 6:1 in 6:3.
Od ostalih Gaj inih igralcev velja omeniti tudi soliden nastop Alberta Prelca, ki se je prebil do Četrtfinala, kjer pa je moral po
zagrizenem boju priznati premoč D’ Orsa s 6:7 in 3:6.
Istočasno je potekal tudi ženski turnir, kjer je imela od Gaji-nih igralk največ uspeha Daša Grgič. Z zmago v 2. kolu nad 1. nosilko turnirja Del Benejevo s 6:4 in 6:4 se je uvrstila v četrtfinale, kjer pa je nekoliko nerodno izgubila proti perspektivni Ni-coletti Cossutta s 3:6 in 6:7.
Nastopile so še nekatere Gajine igralke, ki pa so bile manj uspešne.
MODBOJKA / MLADINSKI TURNIRh
Val Dom 1. v Solkanu
Odbojkarski klub Solkan je konec minulega tedna organiziral kar dva turnirja. O sobotnem, na katerem je zmagal italijanski Gl ligaš Volley 2000, združena ekipa-Val Dom pa je bila tretja, smo že poročali.
Nedeljski troboj je bil manj kakovosten, a tekme so bile vseeno zanimive, organizacija pa tudi tokrat na ze)o dobri ravni. Končno prvo mesto je pripadlo ekipi Val Dom, ki se pripravlja za nastope v 1. diviziji in v prvenstvih mladink in deklic. Trener Zoran Jerončič je letos to ekipo, ki je lani po odlični sezoni napredovala iz 2. divizije, še nekoliko pomladil, vendar pa ni zaradi tega nic slabša, kar je z dobro igro
dokazala že v nedeljo.
Dekleta so v prvi tekmi gladko premagala drugo ekipo OK Solkan (3. slovenska liga), nato pa še ljubljanski Vitah
Za najboljšo igralko turni j a je bila imenovana kapetanka Val Doma Pamela Mozetič, velja pa še poudariti debut na klopi trenerjevega pomoćnika Igorja Tomšiča, na igrišču pa Lucie Da-nielis, prve Dober-dobke, ki se je po dolgih letih prebila v eno od združenih ekip.
Izidi troboja: Solkan - Val Dom 0:3 (14:16, 6:15, 10:15, Vital Ljubljana - Val Dom 0:3 (13:15, 6:15, 2:15), Solkan - Vital 0:3;
KonCni vrstni red: 1. Val Dom, 2. Vital Ljubljana, 3. Solkan.
KOŠARKA / PO PRIPRAVAH V RADENCIH
Borov trener Krečič tiiral ekipo za C2
Borov trener Jure Krečič je po povratku s priprav v Radencih izbral igralce, ki bodo sestavljali letošnjo moštvo Bora Radenske v košarkarski C2 ligi. Iz skupine, ki je štela preko 20 posameznikov je izluščil spisek 15 imen.Po pričakovanju sestavljajo jedro moštva igralci, ki so bili že v prejšnjih letih temelj Borove postave: Robi Smotlak, David Barini, Ivan Perčič, Giulia-no Rasman, Maurizio Susani, Marko De-beljuh, Mauro Simonič, Riki Simonič, Me-taj Pettirosso in Pavel Rustja. Tem pa so se pridružili Angelo Spadoni, Gianfranco Bosser, Michel Grbec, ki se je po dveh letih vrnil od Jadrana, povratnik pa je tudi Ivan Bajc iz Cicibone, od koder prihaja tudi Igor Giacomini.
Mesto v članski postavi bo letos imel tudi perspektivni Enrico Lapel, ki pa bo skupno s Spadonijem, zahvaljujoč se novim pravilom košarkarske zveze lahko igral tudi za mladince Jadrana.
Ob tem pa so še nekateri, ki pridejo le delno v poštev zaradi različnih težav (delovne obveznosti, služenje vojaškega roka, poškodbe). Riki Simonič je v poletnem Času prestal operacijo kolena in s pomočjo Gorazda Pučnika počasi opravlja rehabilitacijo. Ivan Ferde Caka na operacijo meni-
skusa, s kolenom pa imata težave tudi Giuhano Rasman in Marko Debeljuh, ki je doslej izpeljal le dva treninga (ostali že preko 30). Druge vrste težave ima Mauro Simonič, ki bo proti koncu leta končal služenje vojaškega roka v Benetkah, Grbec bi moral k vojakom oditi januarja 96, Smotlak pa še ne ve, če se mu bo uspelo dokončno izogniti tej obveznosti.
CICIBONA: Vzporedno s premiki igralcev pri Boru je vezana tudi usoda Cicibone, ki potrpežljivo Caka na zadnje izbire KreCiCa. Z odhodom Ivana Bajca in Igorja Giacominija je trener Luka Furlan ostal brez dveh standardnih igralcev. Kljub temu pa ni prišlo do večjih težav, saj bo mesto krilnega igralca prevzel Andrej Pieri, mesto drugega playmakerja pa je že pokrito s prihodom Daria Kovačiča. Od Bora sta v zameno vsekakor prišla Marko Possega in Saša Zuppin, s cicibonaši pa trenira tudi Igor Filipčič, ki se mora še odločiti, Ce bo ostal pri Ciciboni ali pa nadaljeval pri Bregu v nižji ligi. Seznam igralcev Cicibone torej krepko presega zadostno število, saj ima ob Semnu v vlogi skrajne rezerve »coach« Furlan kar 13 igralcev za 9 uporabnih mest.
(VJJ
NOVICE
Tudi letos pokalni derbi Imsa Kmečka banka - Koimpex
V	kvalifikacijskem delu zveznega odbojkarskega pokala za moške bo pri nas tudi letos na sporedu derbi med drugoligašem Imso Kmečko banko in tretjeligašem Koimpexom. Obe šesterki slovenskih društev sta bili namreč vključeni v isto podskupino. Tekmovanje se bo začelo konec meseca, prvi derbi na Opčinah pa bo na sporedu že v soboto, 30., s pirCetkom ob 20.30. Poleg naših dveh šesterk sta v isti skupini še videmski Bi ligaš Volley Bali Udine in tržaški Pallavolo Trieste (Gl liga). Obetajo se torej res izjemno zanimivi boji za pokalne točke.
V	pokalu bo nastopila tudi SoCa Sobema, njena nasprotnika v skupini pa bosta Volley Pordenone in Cessalto. SoCani bodo v 1. kolu prosti, 4. oktobra pa bodo igrali v Pordenonu. Prvo tekmo doma bodo odigrah v soboto, 7. oktobra (20.30) proti Cessaltu.
Italmonfalconeju Domov turnir
Tržiški Italmonfalcone, ki bo letos igral v Gl ligi, je zasluženo osvojil 1. mesto na košarkarskem turnirju K2 Spori, ki ga je v goriskem Kulturnem domu priredil SZ Dom. TržiCani so namreč v velikem finalu premagah Italo iz Gradišča s 105:97 (49:36). Najboljša strelca pri zmagovalcih sta bila Piccillo (21 točk) in Tomasi (15), pri poražencih pa Sansa (27) in Biaggi (22). Tretje mesto je osvojil Manzano, ki je premagal goriško Ardito s 106:97 (56:35). Najuspešnejša strelca pri Manzanu sta bila Signo-retti (27) in Mocchiutti (18), pri Arditi pa Turel (22) in Valentinsig (19). Peti je bil Pom, šesti pa Dom. Domovi košarkarji bodo spet zaposleni že ta konec tedna na turnirju v TržiCu, kjer bodo igrali še Pom, Italmonfalcone in pordenonski Fantuzzi.
Obvestila
OKVAl
OTROŠKA TELOVADBA za otroke poteka v Štandrezu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne sole pa od 15.45 do 17.00. ORODNA TELOVADBA/AKROBATIKA za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30.
OK VAL, SZ SOCA, SZ OLVMPIA IN SD NAS PRAPOR sporočajo, da bo danes v Standrežu, s pričetkom ob 17. uri, prvi trening novoustanovljenih moških skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi bodo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure.
ZSSDI
obvešča, da bo v četrtek, 21. septembra ob 20. 30, v Domu Alberta Sirka v Križu seja smučarske komisije.
SD BREG - ODSEK ZA REKREACIJO
obvešča, da bo prva vadbena ura v petek, 22. septembra, ob 21.15 v občinski telovadnici v dolini, telovadba bo vsak torek in petek, vabljeni vsi člani.
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška Športna palača - prodaja abonmajev : podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IB.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetličarna Nadja na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaj plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991, solo plavanja za mlade od 5. do 18. leta in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje od jutri do petka v Borovem Športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na St.
51377.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trg Brdina na Opčinah.
SHINKAI KARATE KLUB
prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so v ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrash od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
vpisuje za Športno in baletno gimnastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ah po tel. St. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: sestanek in prva vadba za MLAJŠO SKUPINO bo v četrtek, 21.9., ob 21. uri; STAREJŠA SKUPINA bo začela vaditi v oktobra. Dokončni umik bomo sporočih naknadno. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. Pričakujemo vas!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
obvešča, da so se pričeli treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ah na tekst. 814212 (Katja).
SD BREG - košarkarski odsek
sporoča, da se bodo treningi za igralce letnikov 85, 86, 87, 88 in 89 pričeh DANES, 19. t.m., v dolinski telovadnici s pričetkom ob 17.00 pod vodstvom trenerja Christiana Arene.
SD SOVODNJE
sporoča, da so na razpolago abonmaji za prvenstvene tekme Sovodenj v promocijski ligi pri G. Marsonu (tel. 882150), pri D. Pehconu ( tel. 882214), pri I. Petejanu (tel. 882171), v gostilni Rubiski grad in v gostilni Pri Francetu.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Torek, 19. septembra 1995
/
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4.: Resda boste zmedeni kot se nikoli, vendar naj vas to ne skrbi. Lahko se zanesete na glas, ki prihaja iz vaSega srca, pa ne boste naredili nobenega napačnega koraka. Srce ve.
BIK 21.4.- 20.5.: Rok za plačilo položnic se bo neusmiljeno iztekal, zato boste segli po skritih rezervah. Nikar jih ne načenjajte, izterjajte raje tiste, Id dolgujejo vam. Brez usmiljenja!
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Zeli boste velike uspehe, saj boste deležni izdatne podpore prijateljev. Spomnite se tega tudi, ko bodo vaSo pomoč potrebovali oni. Sloga naj vam ne bo nadloga!
RAK 22. 6. - 22,7.: Na vsak način boste poskušali pregnati dolgčas, vendar vam projekt nikakor ne bo uspeval. Prepustite se se praznini, pa boste že kmalu ugledali svetlobo višjega smisla.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Izboljšanje vašega finančnega stanja bo tokrat vaša glavna skrb. Motite se, če mislite, da je delo edina pot do bogastva; naložite svoj denar tako, da ga bodo vam v prid obračali drugi.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Nikar se preveč ne čudite, če boste ostali brez pomočnikov, saj ste začeli delovati trmasto po svoje. Upoštevajte včasih tudi mnenje drugih, sicer boste prepuščeni sami sebi.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pognali se boste v dir, saj vas bo do konca premamil čar denarja. Naj vas ne skrbir ce boste pri tem iztirili, saj vas tokrat denar čaka za prvim vogalom. Odprite oči!
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Smrdel vambo vsak napor, zato boste naredili vse, da bi se mu izognili. Zanimivo bo le, da bo vaša nova taktika zahtevala od vas več energije kot boj s tistim, pred čemer bežite.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Nekdo vas bo obmetaval s trdimi poleni, kar vam seveda ne bo pogodu. Hrabro se mu boste postavili v bran in mu polena zmetali nazaj. Spet jih bo imel dovolj za nov napad.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V želji, da bi se učili na napakah drugih, boste izvedli prav grdo potezo. Nekomu boste svetovali, kako naj obme svoje prihranke, samo da bi preverili teren za naložbo svojih.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Spoznali boste človeka, ki vas bo zamikal bolj-, kot ste si lahko kdajkoli predstavljali. Nič čudnega, saj vam odstira vrata v svet, ki vas mika že vrsto let. Srečno pot!
RIBI 20. Z - 20.3.: Zapekla vas bo vest, ko boste dojeli, da ste nekoga zadeli v dno duše. Občutek krivde vas bo mučil vse do jutri, ko se vam bo prizadeti zahvalil za nadvse koristno lekcijo.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Prehod sonca v znamenje Tehtnice prinaša nevšečnosti
Že prvega dne v tem tednu bo prišlo do polkva-drata med Jupitrom in Neptunom in sicer ob 2.21 uri. Pri tem, večinoma neugodnem aspektu, tvorita planeta kot 45 stopinj.
Pričakujemo lahko pomanjkanje tolerantnosti, kar bo pogosto vzrok za zaostritev odnosov. Za ohranitev mirne krvi bomo porabili kar precej energije, zato nam je za kakšne večje projekte ne bo ostalo kaj dosti.
Do izraza bodo prišle individualne razlike, saj enim delovanje polkva-drata Jupitra in Neptuna sploh ne bo prišlo do živega, pri drugih pa bo v tem času opaziti izbruhe uporništva, ki pa seveda utegnejo biti tudi zelo konstruktivni. Poudarjen bo tudi odpor do avtoritet, predvsem tistih, ki uporabljajo takšno ali drugačno silo. Utegne torej biti precej vroče.
23. septembra bo sonce prešlo v znamenje Tehtnice. V tem znamenju je sonce »v padu«, zato bodo njegove vibracije zelo oslabljene, včasih pa celo negativno transformirane.
V taksnem položaju bodo tudi pri Tehtnici prihajale do izraza v glavnem neharmonične lastnosti. Sebičnosti bo na pretek, saj nas bo stalno mučil občutek, da nam nekaj manjka in da bomo počasi, a zanesljivo izgubih še tisto, kar imamo. K sebi pa ne bomo stiskah le dragocenih predmetov, temveč tudi osebe, ki nam po svoje pripadajo. Posesivnost bo večkrat dosegla prav teatralne razsežnosti, zato jih bo deležna tudi širša okolica. Celo organi reda in miru se lahko znajdejo v igri.
Prehod sonca v zanj nehvaležno znamenje Tehtnice nam bo torej prinesel mnoge nevšečnosti, zato bo bolje, če se nanje dobro pripravimo in se jim tako v dobri meri izognemo.
Neharmoničnemu delovanju sonca v znamenju Tehtnice in vplivu polkva-drata med Jupitrom in Neptunom se bo 24. septembra priključila še luna, ki bo dosegla fazo mlaja. Tudi njene vibracije nam ne bodo dale miru, zato se bomo morali resnično potruditi, da bomo ohranili ravnotežje.	(A. O.)
ANEKDOTA
Parižani so bili navdušeni nad operami italijanskega skladatelja Puccinija. Ko pa je prišel v Pariz s svojo glasbo nemški skladatelj C. W. Gluck, so se poslušalci razdelili in eni navijali za Piccinija, drugi pa za Glucka.
V odmoru operne predstave se je nekoč vnel med enimi in drugimi hud prepir in vse je kazalo, da bodo spregovorile tudi pesti. Med obema skupinama je stal možiček, za katerega niso vedeli, h komu sodi.
»Kaj ste pravzapmv?« ga je nadrl eden od prepirljivcev. »Gluckist ali piccinist?«
Prestrašeni poslušalec se ni zavedal, v kakšno osje gnezdo je zašel in je zajecljal:
»Jaz, jaz sem drogerist...«
							
POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev 		..x	o	o	o	z	z	z
šport 		..O	/	✓	o	o	X	o
post, dieta 		..x	X	o	o	o	o	o
težja fizična dela 			✓	✓	o	o	X	X
izlet 		..O	o	✓	z	z	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..O	/	/	z	z	o	o
domaCa zabava		..o	o	o	z	z	z	◦
družinski posvet 			/	o	o	o	z	z
družabne igre		..o	o	o	z	z	z	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	X	X	X	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			/	o	o	X	X	X
naložbe in nakupi		..o	o	/	z	o	X	X
zamenjava službe		..x	X	o	o	X	X	X
izposoja denarja 			/	/	o	o	o	o
igrenasreCo 			o	z	z	z	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		...o	o	o	z	z	z	o
iskren pogovor 			...o	/	z	z	z	o	o
zmenek 		.../	/	o	o	z	z	z
ljubljenje		...◦	o	z	z	z	z	o
prekinitev zveze 		...x	X	X	o	o	X	X
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 			/	o	o	o	X	X
učenje, širjenje obzorja	..o	X	X	X	o	o	o
raziskovanje 			✓	z	z	o	o	o
umetniško ustvarjanje	..o	o	z	z	z	z	z
reševanje težav 			✓	o	o	z	z	z
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
370	SODOBNA RASTLINA SCITOVKA	NOVA TUJKA	GORAZD VILHAR	PTIČJE LEPILO	DRŽAVNA BLAGAJNA	SL. PRAVNIK (MAKSO)	KLICA	MESTO V MILDAVIJI	STVAR, KIJE VMES	NIN V ANTIKI	LOJZE ROZMAN	DRŽAVA V KUŽNI AMERIKI	ZPISOVALEC	MLAJŠI ŠPORTNIK	AVTOR: LUKA PIBER	PROSTOR ZA BALINANJE	SPREMLJE- VALEC EROSA	TUJE ZENSKO IME	POZI- VILNA PIJACA	KOSTNICA
PLES											-				OBLIKA IMENA ALBERT					
DEL NOVEGA SVETA															ARU (LATIN.)					
POLONIJ			NEM. LIRIK (RUDOLF) REKA V SLAVONIJI								NEVARNO MAMILO				REKA LOIRE IGRALEC BRATINA					
GLINA				RAJMOND DEBEVEC			VALIKA- NOVIC				TURSKI POLITIK (BULENT)							ŠELIGO RUDI LIKOVNI UMETNIK		
				ZLATO			SPLITSKI NOG.KLUB													
SLIKARKA PLESTENJAK					ERVIN HARTMAN			NICK NOLTE			SLOVENSKI SLIKAR (VELJKO)	OGLJI- KOVODIK					NORDIJ. IME ZA SMUČI			
								DVOJNA NOTA				ENA IN DRUGA								
SNEŽNA HIŠA PRI ESKIMIH					SOBNI GRELNIK									LiTIJ REKAMA ČEŠKEM IN VNEMCUI			OJDIPOV OCE			
					BARVA KART												SKAND. MOŠKO IME			
LESK, SIJAJ				OMOGOČA, DA SE KAJ RESI SKELETOM						ŠKOBUIC										JADRANSKI OTOK
FRANCOSKI PESNIK (TRISTAN)						KRAJ PRI LJUBLJANI				ZENSKO IME					ZVECI TOBAK					
										MOLIBDEN					DRAGO JANČAR					
ZAVIHEK NA OBLEKI						MUSLI- MANSKI TEOLOG						DAJANJE OBLIKE STVARI								
BRAZILSKI PISEC (JORGE)						TOP						PARADIŽ				GARJE				
avtis
TVH
'NONV^
‘OOVPlV
‘vAvaaaao
‘VrilHTti
•vj-aPJ
‘aod
‘vhvzt
‘>nNscnd90
‘onim
lis
‘fVT
TI
‘aoTviavđ
‘MS
‘NVX3
‘NN
‘H3
‘VtIOd
‘tIS
‘XIA333
‘OSI
‘03
‘031
‘VHV03
‘OSI
‘NasinVci
‘Od
‘snrsv
‘\OIItI3I3V
VNH3A3S
‘01333
‘H30TVA
DIS339NV
:onABJopoA
:A31IS33
ŠPANIJA / MADRID
Reklamni panoji so huda nadloga
Največkrat odžirajo prostor pešcem
Ogorčeni peSec, ki se je moral ogniti oglasnemu pa-•toju na eni od glavnih madridskih ulic, je jezno pripo-Rinil: »Rastejo kot gobe po dežju.« Največ težav imajo seveda slepi, jezni so tako navadni, politično neopredeljeni meščani, kot naravovarstveniki, vendar nihče ne more preprečiti odločitve madridskih oblasti, ki je reklamni agenciji dovolila postaviti veC kot 1500 reklamnih panojev. Ti so različnih oblik in velikosti, med sprehodom po ulicah pa boste nanje naleteh na vhodih na postaje podzemske železnice in na križiščih. Ljudje so jih zaceli imenovati »chirimbolos«, čeprav lokalne oblasti odgovarjajo, da so nekakšno »mestno pohištvo« m torej oblikujejo podobo mesta.
spornih panojev. Zupan je sprejel predlog, da bo o prihodnosti »chirimbolo-sov« odločala posebna komisija, druga pa bo pregledala določila pogodbe s podjetjem Decaux. »Lahko se zgodi, da bomo panoje odstranili, seveda če bo komisija tako odločila. Za zdaj pa bodo ostali,« je izjavil županov tiskovni predstavnik.
Juha Hayley/Reuter
Prebivalci Madrida želijo, da bi bile ulice in trgi namenjene predvsem njim
Polovica osovraženih »instalacij« je namenjenih oglaševanju, druga služi bolj koristnim namenom: Predvsem zbiranju odpadkov za reciklažo, nekaj - ti so najvecji in stojijo ob mestnih vpadnicah - je celo javnih toaletnih prostorov. Mestna oblast pouda-fja, da bo v petnajstih letih z oglasi na teh panojih madridska mestna blaga j-na bogatejša za petnajst do dvajset milijonov pezet oziroma od 125 do 166 milijonov dolarjev. Predstavnik mestne hiše je povedal, da bo v tem obdobju oglasni prostor prodajala francoska družba J. C. Decaux, ki je tudi financi-rala namestitev panojev. Potem pa bodo postali last mesta.
Maja je na lokalnih volitvah v Madridu zmagala opozicijska ljudska stranka. Socialisti so bili poraženi tudi v Valencii in nekaterih drugih večjih mestih, zato nameščanju »chirimbolosov« najbolj nasprotujejo prav levičarski politiki, ki opozarjajo, da francoska družba dovoljenja za nameščanje Panojev ni dobila po zakoniti poti. V mestnem svetu so zato najglasnejši nasprotniki rekalmnih instalacij prav socialistični Poslanci. Eugenio Mora-
les meni, da bi bilo še nekako sprejemljivo, Ce bi bili panoji enakomerno nameščeni:	»Družba
Decaux jih je največ postavila v samem središču Madrida, zato ljudem odžirajo prostor.«
Številni mešCani opozarjajo, da tudi elekticnih kablov za osvetljene panoje niso zakopali dovolj globoko, zato ogrožajo varnost delavcev na cesti, zabojniki za steklenice so vedno polni, toaletni prostori pa večinoma pokvarjeni. Na nekaterih panojih so sicer res zemljevidi mesta, vendar na pritisk gumba ne boste dobili podatka, kje ste.
Mestna oblast priznava, da se nekateri mešCani pritožujejo, vendar so to večinoma lastniki manjših trgovin, ki jim panoji zakrivajo izložbe ali vhode. Najbolj so ogorčena društva slepih in slabovidnih, saj so se na ulicah nenadoma znašle nezaželene ovire. Najbolj so nevarni panoji v obliki Črke V, ker slepi s palico ne morejo zaznati, da je reklama pravzaprav široka, in se zato večkrat poškodujejo.
Na protestnem zborovanju pred mestno hišo se je zbralo veC kot tri tisoč meščanov, ki so od župana zahtevali odstranitev
Preživetje v naravi
Ni dovolj, da znamo živeti z naravo, z njo moramo tudi znati živeti. Moramo se ji prilagoditi in se znajti v njej, za to pa je potrebna izkušnja. Takšno izkušnjo opisuje knjiga Andreja Dvoršaka Preživetje v naravi, ki je izšla pri založbi Kmečki glas. V njej nas vodi avtor z besedo in sliko skozi različna področja in dejavnosti, seznanja s spretnostmi, ki jih Človek mora obvladati, in dejstvi, ki jih mora poznati, da bo takšno sožitje uspešno. Seveda ob tem ne pozablja na etični odnos do narave, na človekovo odgovorno ravnanje, h kateremu smo zavezani.
Preživetje v naravi je sodoben priročnik, pisan poljudno in komu-nikatiivno, opremljen s približno 130 skicami, ki ponazarjajo povedano, in barvnimi fotografijami, v njej pa najdemo tudi zabavne karikature Aljane Primožič.
Avtor knjige je sicer novinar, ki je napisal knjigo povečini iz svojih izkušenj, deloma pa s pomočjo svojega kanadskega prijatelja Mira Raka, strastnega lovca in ribica v divjinah kanadskega severa. Kot pojasnjuje v podnaslovu knjige, je to priročnik za vse, ki žele ali morajo preživeti v nara-
vi z najskromnejšimi pripomočki. Namenjen je torej tabornikom, skavtom, lovcem, ribičem, vsem paC, ki želijo ohraniti stik z naravo, ali pa ga morda znova navezati.
Priročnik je razdeljen na krajša poglavja: v prvih je predstavljeno najnujnejše orodje, ki ga mora imeti preživetnik s sabo, kadar se odpravlja na daljše pohode v naravo. Tako zvemo kaj veC o nožu, sekiri in žagi, o potrebni opremi, vrveh in vozlih. Precej-šden del knjige je namenjen najpomembnejšima elementoma, potrebnima za preživetje - ognju in vodi. Naslednja poglavja nas seznanijo s tem, kako si v
Bivak iz smrekovih vej nam tudi sredi gozda omogoči miren spanec
naravi zgradimo zavetje in pripravimo ležišCe, kako se orientiramo. Drugi del knjige nas vpeljuje v vremenoslo-vje, bralca pa seznanja tudi z lovom, ribolovom in nabiranjem rastlin, s prvo pomočjo in zeliščno lekarno.
(PR)
MODRE MISLI O HRAN!		
Želodec, ki je redko prazen,	cem, sam sebi koplje grob z	
sovraži običajno hrano.	lastnimi zobmi.	turška
rimska		
	Miza nam odvzame več kot	
Lakota je najboljša začimba jedi.	španska	lopov.	nemška
	S kruhom so	vse žalosti
Tisti, ki je s polnim želod-	manjše.	španska
________BANGLADEŠ_____
Daleč proč od ponorelega sveta m
Življenje Bangladeša je v veliki meri odvisno od monsuna, poplav in rek. Velika večina prebivalcev ostaja, kajti druge izbire nimajo. Bangladeš je z dva tisoč prebivalci na kvadratni kilometer med najgosteje naseljenimi deželami na svetu, v naslednjih 309 letih pa se bo to število najverjetneje podvojilo.
Po nekaj dneh imam vode že dovolj. Kamorkoli se odpeljem, potovanje traja Precej Časa, kajti najprej se Pelješ z avtobusom, nato Gez reko s trajektom, pa spet z avtobusom...
Po tajfunu
Z manjšo barko se odpeljemo proti naselbini, v kateri je še mogoče opaziti sledove tajfuna, ki je tam divjal pred kakšnim mesecem. Na bregu vidim mno-
žico ljudi, moških in žensk, ki dajejo vtis, kot da Čakajo nas. In res, brž ko smo na obali, me zgrabi ženska roka in me popelje proti vasi. Nekaj Čudnega je v tej gostoljubnosti, preveč prisiljeno se mi zdi vse skupaj. Roka se poskuša izmakniti, a ne gre. Do zdaj je to moj prvi stik z muslimansko žensko. Ponavadi so bile dokaj zadržane, skrivale so se za hrbti svojih mož in prijateljev ter se le bežno nasmihale.
Moja spremljevalka je povsem drugačna. Po nekaj minutah me že klice »Bister, sister!« in mi hiti razlagati o nedavnem tajfunu. Njene besede se zdijo povsem odveC. Blato je še vsepovsod, razbitine bark so si našle svoj prostor med mladimi riževimi rastlinicami, ostanki bambusovih
koc so pripravljeni za sežig.
Ko opazi moj zgroženi obraz, ženska navdušeno pripoveduje naprej. Izgubila je moža in ostala sama z otrokom. Le kdo se ne bi usmilil revice in ji podaril nekaj dolarjev? Tudi meni se je milo storilo in denarnica se je odprla kar sama od sebe.
Ženska še kar govori in govori. Ne vem, od kod ji vse to znanje angleščine. Pa mi kmalu postane jasno. Pove, da je nedaleč stran večje pristanišče, in tako v vas večkrat zaidejo tuji mornarji in takrat dobi kakšen dolar.
Ej rožice, kam ste odvrgle svoje feredže? Namesto tega lahko vidim le lepa oblačila in celo cvetke v laseh. Prevec razuzdano delujete, da mi boste pele o svoji revščini.
Reke pomenijo življenje... (Foto: Stanka Jelenc)
Od kod prihajaš, mister?
Tokrat sem v Khulni, večjem mestu, ki je podobno vsem večjim mestom v Aziji. Umazanija, prah na ulici, hrup in trušC ter radovedni pogledi domačinov. Nekdo vrta po nosu,
drugi se praska po zadnjici, tretji pa se Čoha po ra-zkuštranih laseh. Res se jim pozna, da bledolične obraze tujcev vidijo le malokrat. In takrat, ko se jim ponudi takšna priložnost, se zberejo okrog tebe, buljijo in se hihitajo, dokler se
nekdo ne opogumi in te vpraša, kdo si in od kod prihajaš. Z veseljem odgovoriš, saj upaš, da bo pogovor stekel še o Cern drugem. Včasih se to res zgodi, največkrat pa te nenehni pogledi in vedno ista vprašanja tako utrudijo, da
se kar skriješ za najbližji vogal. Včasih te najdejo celo tam. Ne moreš jim razložiti, zakaj so tvoji lasje svetli in, ojoj, groza, celo kratki ter zakaj ima tvoj prijatelj kosmate roke in noge. Celo potipati si ga upajo.
S. Jelenc (Se nadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
SRED
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA

«5
6
66
666
C A
VREMENSKA SUKA
Nad jugozahodno Evrope in seve Sredozemljem je območje nizkega zračnega priitiska. Z južnimi vetrovi priteka k nam topel in vlažen zrak
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1020
1030
DUBLIN „ K__
13/130' '
AMSTERDAM LONDON 12/19 14/200 —'	O
KOBENHAiTN — .n
;
BERLIN 12/19 o

LJUBLJANA O 13/21
VARŠAVA
O 9/10
«65-
o KIJEV S/9
1020
BEOGRAD O 15/23
r|m25 ^sm°
' SOFIJA
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.44 in zašlo ob 19.07. Dan bo dolg 12 ur in 23 minut. Luna bo vzšla ob 1.15 in zašla ob 16.05.
X-
•X ATENE
--24/30 o " t-NN
Je
zezz
	TEMPERATURE MORJA IN REK				1 1
		°c		°c	
	Trst	21,0	Mura	13,3	
	Portorož	21,0	Sava (Radovljica)	9,0	
	Poreč	21,0	Sora	11,7	
	Malinska	21,0	Ljubljanica	12,4	
	Split	22,0	Soča	11,1	
	M. Lošinj	22,0	Vipava	9,6	
	Dubrovnik	22,0	Bohinjsko jezero	18	
	L			J	
DANES

GRADEC
14/19
TRBIŽ
m

CELOVEC O 13/18
"5
cJS
;tDflDr^e)
o
KRANJSKA GORA _
12/17 O 13/17 TRŽIČ
CELJE
O 15/19	—
OVIDEM 17/20
GORICA o 14/2lO
MARIBOR O 14/19
O PTUJ
O 14/19
ZAGREB
16/18
O
Slovenija: Oblačno bo, padavine. ki bodo zjutraj zajele jugozahodne kraje, se bodo razširile nad vso Slovenijo. VeC dežja bo v jugozahodnih krajih. Naj-visje dnevne temperature bodo od 15 do 20° Celzija.
Sosednje pokrajine: Manj padavin bo v kra]ih severno in vzhodno od nas.

NAPOVED ZA POMORSTVO
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.01 najnižje -47 cm, ob 9.17 najvisje 21 cm, ob 1429 najnižje -19 cm, ob 2037 najviše 48 cm.
Tutri: ob 3.30 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvisje 25 cm, ob 15.04 najniže -17 cm, ob 21.04 najvisje 49
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
15
13
11
9
6
5
-<
BIOPROGNOZA

Obremenitev zaradi vremena bo občutilo veliko ljudi. Težave se bodo kazale kot slabo počutje, povečan nemir, utrujenost in depresivnost. Ponoči bo obtežilni vpliv vremena postopoma popustil in spanec bo globok
V0X POPULI
Kakršno vreme o kimavca mlaji, taksno je vso jesen najraji.
8 « «
Redko ume gospodariti, kdor se ni udi sluziti.
SVET / SISKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA SE RES JE
III li I^hI

In^i mTKi inn IISU IVI4UUIIU
gg 1
uve Filipincev v ZAF
■■
ABU DABI - Filipinske oblasti si na vso moC prizadevajo, da bi rešile življenje 16-letne Sarah Balabagan (na sliki), ki jo je sodišče v Združenih arabskih emiratih, kjer je bilo dekle zaposleno, obsodilo na smrt. Sarah obtožujejo, da je hladokrvno in namerno umorila svojega delodajalca. Dekle sicer priznava, da ga je zabodlo z nožem, in sicer kar 34-krat, vendar po tem, ko jo je Almas Mohamed Al Baluši napadel in posilil. Arabsko sodišče njene zgodbe sploh ni upoštevalo, razsodba pa je močno razburila številne Filipince, povečini katoličane, ki so zaposleni v Združenih arabskih emiratih. V filipinski skupnosti še zdaj odmeva usmrtitev neke filipinske delavke, ki so jo izvedli marca.
Filipinske oblasti zdaj skušajo doseCi, da bi državni poglavar šejk Zaid Filipinko Sarah pomilostil, zato bo najbrž v prihodnjih dneh v Združene arabske emirate dopotoval visoki filipinski funkcionar. Po drugi strani pa se arabske oblasti zavedajo, da bi vnovična usmrtitev neke Filipinke utegnila zelo razburiti duhove, čeprav, če sklepamo iz izjav islamskih sodnikov, sodišče ne namerava spremeniti kazni.
Wagner in Ludvik H.: težavni odnosi
MUNCHEN - Znano je, da je kralj Ludvik II. (Bavarski) tako oboževal Richarda VVagnerja, da se je vanj celo zaljubil. Vendar je bila ta platonska ljubezen motena, piše tednik S tem. Znano je tudi, da je komaj 19-letni kralj leta 1865 izgnal VVagnerja iz Miinchna. Zakaj je prišlo do tega, je ugotovila neka nemška raziskovalka, piše tednik.
Kralj, za katerega je bilo značilno egocentrično obnašanje in si je po mnenju zgodovinarjev sodil sam, si je veC kot dvajset let dopisoval s Co-simo von Buelow, tajnico in ljubico slavnega skladatelja. Raziskovalka je namreC v pismu, ki ga je kralj pisal Cosimi, odkrila, da je VVagner grozil
kralju, da bo javnosti oznanil, da ima njihov vladar homoseksualna nagnjenja. To pa zato, da bi odstopili nekateri ministri, ki so bili proti velikim stroškom, ki jih je kralj namenjal operi in skladatelju.
Kralj, bratranec princese Sisi, znan po homoseksualnih nagnjenjih, je umrl v nenavadnih okoliščinah v nekem jezeru. Bilo mu je skoraj žal, da je skladatelja povzdignil tako visoko. Kljub temu pa je napisal Cosimi: »Živeti brez njega je grozno in nevzdržno. Tako zelo ga ljubim.«
Avtor opere Tristan in Izolda je bil poročen in je imel tri otroke s svojo tajnico, nezakonsko hčerko Franza Lizsta.
Končno pojasnili skrivnost »letečih« novozelandskih ovc
SYDNEY - Večdnevna preiskava je končno pojasnila skrivnost »letečih« novozelandskih ovc. Neki izletnik je v pragozdu pri Nelsonu (na Južnem otoku) v krošnjah dreves opazil pet razpadajočih ovc. Seveda ovce ne letijo, zato so oblasti uvedle preiskavo, v kateri so odkrili, da je vsega kriv pilot nekega helikopterja. Ta je na vrvi prevažal mrtve ovce, vrv je popustila in ovce so pristale v krošnjah dreves.
V britanskih bolnišnicah indijski riž le za Indijce
LONDON - Bolničarko je zaprosil, naj mu za kosilo prinese krožnik riža, zacinjenega s curryjem, a ga ni dobil, ker je čistokrven Anglež. To se je pripetilo v neki manchesterski bolnišnici, kjer bolnikom delijo hrano glede na njihove verske in prehranjevalne navade. Phil Hurst si je želel riža na indijski naCin, ker se je z njim v sosednji postelji mastil neki bolnik, po rodu iz Indije. Kot se spodobi za Angleža, se je namesto z okusnim rižem moral zadovoljiti s tradicionalnim zrezkom brez okusa in nezabeljeno zelenjavo. Seveda je »kulinarični odpadnik« na ves glas protestiral in grozil, da bo tožil bolnišnico zaradi »rasnega razlikovanja«. Uprava pa mu je sporočila, da so posebne, precej dražje, prehrane deležni le pripadniki drugih veroizpovedi.
Tokrat brez Alana
Letošnji Adirondack Festival v Glens Fallsu so posvetili v Belorusiji tragično preminulemu bobnarju Alanu Fraenckelu (AR)