0*e* a«« • ur« «»i«<t tnf > »
4	K
* Posamezna	številka: *
1	B
5	1	krono.	”
*	w
M ^TABOR* tznaja etim, rarr«« Z U	io	pr**.likov, ot 18. uri v J
*	:U tonom os^ioiloioga dne t®3 stan.®	n
J	Celoletno 180 K.* polletno 90 K*	JJ
*	četrtletno i& A, tnoseč-BO 15 £•	*
J	baorat; py uog-ovovo, Pri večkrat«	•
objavi	popust*	«
*	Nato v ■« »n opreti -TABORA*,	*
*	MARIBOR, Jnrfiioete ulice itev« 4.	o
nun posTSipra;
• PAvsAJTroora; q o □'~r~
rančBwwmwiaw hm—bbbto—mi n »■■»■■■■■■»■iiiiiwiMwiMbt!i»iiMwr'<B»afcg^^i8CTis5.iwiM>ri  ....
Leto: il.
Maribor, nedelja 30. oktobra 1921.
jrosamezna žtev^raT^ 1 krono.. };■';•$
WBIDWlSTVO n o»h*r» T ST«;.	5'
kora,	tL	U.	4,	L	and-	|
■tropi« T.l..,nj mt flrnrb. ft. £70. JJ DPKaVi m n»h«j» v JuAeni «, alisi iv 4, priUiiji, 4tma. Tol«. S te it. M. SHS poitnoC«kooai ta- 5 tea št*?. 11.781.
** tatvin* km iaoaja M at S Mb*. — Bpkoptd M m to■Mo. S
Številka: 240.
HHnBS&SAU .VAJMHS
Maribor, 29 oktobra.
Karlova avantura se je ponesrečila. J 0a in njegova žena Cita sta internira- \ lla v benediktinskem samostanu Tihany °5 Blatnem jezeru. Toda s tem za nas *&deva še ni rešena. Nam ni in nam ne biti dovolj, da sedi Karel Habsburg, Postavno še vedno madžarski kralj, na ozemlju Madžarske, v sredini svojih še ■Vedno in kljub vsemu zvestih Madžarov. ^ed nami in med Madžarsko obstoja še toč drugih s tem zvezanih vprašanj, ki se morajo sedaj nemudoma rešiti, ako ^Čemo končno preiti k mirnemu delu n°tranje zgraditve in ureditve naše drža-lVc< Dovolj je bilo, da smo morali dvakrat pustiti pljug in kladivo ter se posta-'od na branik naše domovine, da jo radi h|aznih načrtov habsburškega slabiča in Vegovih privržencev očuvamo preteče ^varnosti. V tretjič se nam ne ljubi več °Onavljati te komedije. Zato se mora se-^ ob tej najugodnejši priliki onemogo-'dti za vselej še kak podoben dogodek. ,^a to dosežemo, je treba v prvi vrsti doseči, da se tihanyski »jetnik« spravi bolj varno mesto, kakor je madžarski Benediktinski samostan ob Blathem jeze-r8, pa tudi na bolj varno mesto, kakor je bil Pranglns .v, Švici. Gospod Karel absburg mora priti v tak kraj, kjer mu
0 onemogočena vsaka pot nazaj na Madžarsko in to po suhem, po vodi in po Sraku. V tak kraj pa ga moremo spresti samo ml, ne pa Madžari. Zato nas n® more zadovoljiti nobena Bethlenova 12i*va, da na podlagi madžarske kon-^tucije ne more pristati na izročitev žarela mali ali pa veliki antanti, ali sploh %*iu drugemu. Nas ta konstitucija ne plga, Karel mora zapustiti Madžarsko n to po najkrajši poti.
Ni pa dovolj samo to, da Karel zajesti Madžarsko in da se spravi v kak , ^i« Pa bodi to tudi sredi oceana. Majska sc mora enkrat za vselej pod do-^jnimi garancijami izjaviti katego-. n°> da niti Karel, niti kdorkoli njego-‘ e Emilije in habsburškega rodu nima pavice do njenega vladarskega presto-a- Nas prav nič ne zanima, kako bo Maorska formelno razrešila svoje odno-'^ie do svojega bivšega kralja. To je polhoma njena stvar. Toda — razrešiti
1 biora. Dalje pa mora Madžarska kon-j 0 urediti enkrat za vselej končnove-*Vn° vprašanje svoje vlade. Ml se v e,,e notranje zadeve, kar se tiče oblike
.^ehe vladavine ne mislimo vtikati, nam ; vseeno, če sedi v Budimpešti na naj-,'^em mestu predsednik republike ali pa toda če je že kralj, Habsburžan ne ..^e biti. Pravico do te zahteve nam daje > Sa*na trianonska mirovna pogodba, v Cri so se Madžari z lastnim podpisom h»VeZa^’ da njihovega prestola ne sme oli več zasesti kdorkoli izmed Habs-^ r*anov. Preventivna vladavina reakci-sf.,tl0ra končati; njeno mesto mora zase-VI ,UGni°Kratična, od ljudstva izvoljena abd,a	po^es’	°dstranitve	Karela	in
>kcie Habsburžanov naša tretja sbremenljiva zahteva.
rov 8010 moraIi mi spoštujoč mj-nc Pogodbe izpolniti do zadnje piči->vsc kar so od nas zahtevali, tako.
Kota velike antante mali antanti. — Nota male antante
veliki antanti.
TIP Beograd, 29. oktobra. Vehka antanta je poslala naši in češkoslovaški vladi noto, v kateri zatrjuje, da je Madžarska storila na poziv antante že sama vse potrebno, da prepreči rastavracijo Habsbu. Žanov. Obenem zahteva velika antanta od male. da ne podvzame sama nobena akcije proti Madžarski.
TIP Beograd, 29. oktobra Naš ministrski svet je razpravljal o antantni noti ter sklenil, da je ne moremo1 odobriti. Zaenkrat se pošlje antanti s strani male an*ante ultimativno noto, v kateri se zahteva popolno likvidacijo habsburškega vprašanja na Madžarskem, kakor tudi popolno razorožitev Madžarske in odškodnino za našo mobilizacijo. V slučaju, da se to ne izpolni, odklanja mala antanta vsako odgovornost za korake, ki jih bo storila.
TIP Beograd, 29. oktobra. Naga vlada je odredila vpoklic treh letnikov 2. in 3. armijc. V celem so tako vpoklicani po trije letniki 1., 2., 3. in 4. armije.
DKU Pariz. 28. oktobra. s,Tourr.ala poroča; Razkralj Karl se bo v Galiču ukrcal na križarko „Cardiffa, s katero odpluje v Carigrad, koder bo čakal na nadaljne odredbe. Najprej se ga je nameravalo internirati na otok Malto; vendar pa se je od tega odustalo, ker pridejo na otok mnogokrat visoki angleški dostojanstveniki. Tako bo n. pr. v kratkem princ vvaleški obiskal Malto. Anglija predlaga, da se Karla internira na otoku Madeira ; najbrž bo ta predlog sprejet.
DKU Budimpešta, 20. oktobra. Madžarski dopisni urad doznava iz zanesljivega vira, da te kardinal Csernoch po nalogu vlade odpotoval v Tihany k razkralju Karlu.
LDU Budimpešta, 28. okt. (DKU) Stacijski poveljnik v Subotišču, general Artner, je izjavil, da ni nikakega povoda več za vznemirjanje, ker se je na Madžarskem povsod vzpostavil mir in red in je ukrenjeno vse, da se preprečijo kršitve miru. Prebivalstvo pričakuje na-
Deflnitivna ureditev naše severne meje.
Maribor, 29. oktobra. Komisija za razmejitev na Štajerskem razglaša; Delegatje velesil pri razmejitveni komisiji so 1. oktobra t. 1. sklenili, da se ima počenši s 1. novembrom 1.1. vršiti okuoacija teritorija, ki pripada dotični državi, na delu meje od kote 196 (približno 3 km južnovzhodno od Radgone) do kote 1522 (Kokošnjak). Efektivna okupacija se izvrši 1. novembra 1921 opoldne na sledeči način; Oblasti avstrijske republike zasedejo ozemlje, ki pripada tej državi, oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa ozemlje, ki pripada tej kraljevini. Vsled sporazuma med obema interesiranima vladama ima vsak stanovalec ali posestnik na ozemlju, kjer se vrši okupacija, pravico, da se preseli in da prenese do
1.	januarja 1922 vso svojo imovino na ozemlje one države, pod oblastjo katere je živel pred okupacijo. Za ta prenos ne bo nobena prizadetih držav zahtevala niti carine niti kake druge takse. To velja tako glede uvažanja kakor Rlede izvažanja. Kot dokument v to svr-ho zadostuje potrdilo, da so prenešene stvari iz navedenega kraja. To potrdilo mora biti podpisano od onega občinskega urada in onega okrajnega glavarstva, nod katera j« spadal prizadeti do dneva oku-
zahtevamo tudi od Madžarske, da brez«, pogojno in do zadnje pičice izpolni .vse obvezno-ti, katere ji nalaga trianonska mirovna pogodba. Zahtevamo, da izpolni vse one v mirovni pogodbi predvidene in določene zahteve, ki se tičejo njenega notranjega ustroja, tako razorožitve, o-; tvoritve man Vinjskih šol, povrnitve vo ljne odškodnine in dobave premoga iz pe-čujskih premogokopov, kakor tudi zuna-I njega značaja.
I Nikakor ne moremo pristati na to, 'da bi se pri izpolnjevanju obveznosti mirovnih pogodb dajalo neopravičene koncesije ravno enemu najbrutalnejših sovražnikov izza svetovne vojne in ene-,-mu glavnih krivcev te vojne. Odločno odklanjamo tudi vsako, kakršnokoli spre-menitev. trianonsko mirovne pogodbe y korist Madžarske. Benečanska pogodba se mora - razveljaviti in Burško sc mora brezpogojno izročiti Nemški Avstriji, kakor je to predvideno in določeno v trianonski mirovni pogodbi. Mi ne moremo dopuščati, da bi Madžarska, pa čeprav; s podporo ene izmed velesil uživala privilegije v našo škodo in kršila na tak način uspehe, ki smo si jih priborili s sto-tisoči naših sjnov, ki so padli ,vj osvobodilni svetovni vojni.
Pa tudi od Italije moramo 'doseči, da v bodoče ne bo mogla več samovoljno rušiti ono, kar je sklenila vsa antanta po dolgih mesecih posvetovanja. Če hoče Italija ravno iskati zaveznikov proti nam, jih ne sme iskati s pomočjo koncesij na škodo mirovnim pogodbam, torej ilegalnim potom. To so ,v, glavnem naše zahteve, katere se morajo izpolniti, pre-dno bomo položili orožje, katerega smo bili prisiljeni vzeti v roko, ko je prišel Karel Habsburg na Madžarsko. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, obstoja za nas trajna nevarnost, da bi morali, kadar bi se komu na Madžarskem zahotelo, zopet odložiti in prekiniti dele naše notranje zgraditve in izpolnitve.
Pred glavnim kongresom JDS.
(Konec.)
II.
Temelj stranke je ideja. Vsaka ideja spada k neki skupini, ki ji lahko rečemo filozofična. Iz teh skupin nastaja svetovno nazirar.je. Samo stranke, ki temelje na poglobljenem in razvitem svetovnem naziranju, so zmožne prenesti poplavo časa in časovnih razmer. Pri nas imamo. tri stranke, ki temelje na svetovnem nazi-ranju in ki edine prihajajo v poštev v veliki borbi prihodnjosti: klerikalna, demokratska in socialnodemokratska. Klerikalna zastopa interese cerkve z njenimi teokratičnimi stremljenji. Demokracija se bori za svobodo duha, dela in organizacije. Socialnodemokratska ideologija je v kulturnem oziru posnela tekovine liberalne dobe, a ker je glorificirala v politiki razredno borbo, kot os vsega javnega življenja ter s terc zanesla v družbo novo orljentacijo, predstavlja kos novega svetovnega naziranja.
Ljudske množice, ki so bile pred enim stoletjem popolnoma v oblasti klerikalizma, danes odpadajo vedno bolj in sicer toliko bolj, kolikor razvitejša je kultura in kolikor zdravejše so gospodarske razmere m deželi. Teokratična ideja je prema«
daljnega rpzvoja dogodkov s popolnim mitom. Za stroge ukrepe ni nobenega povoda. Radi tega so bile razveljavljene vse izjemne naredbe. Po odloku državnega upravitelja morejo on?, ki so s? udeležili restavracijske akcije,, upati na obširno amnestijo.
LDU London, 28. okt. Reuterjev urad domava, da v zunanjem uradu ničesar ne vedo o kakem ultimatu male antante Madžarski. V splošnem so angleški krogi mnenja, da se mora bivši cesar Karel ali odreči prestolu ali pa se mora oficijelno odstaviti. V tej točki 'se velika in mala antanta popolnoma strinjata. Angleški politični krog? menijo, da ultimat ni potreben, ker se da vprašanje rešiti mirnim potom. Mir se mora ohraniti ter se eventuelne financijelne ali teritorijalne kompenzacije v škodo Madžarske ne dajo spraviti v sklad z mirovno pogodbo.
LDU Bern, 28. okt. (Svic. brz. ag.) Popolnoma izključeno je, da bi dovolil svet snremstvu razcesarja Karla na prošnjo, ostati še dalje v Švici kakor do predpisanega roka 31. oktobra t. 1. Na ta dan mora spremstvo zapustiti Švico. Izvedba težavne finančne likvidacije je, kakor doznava švicarska brzojavna agentura, po mnenju oficijtlnih krogov stvar madžarske vlade.
DKU Praga. 28. oktobra. Včeraj popoldan krog 17. ure je dospel v Graslice asistenčni oddelek, obstoječ iz 38 mož in 2 častnikov. Na kolodvoru je prič kovala velika množica, ' ki jih je z velikim krikom sprejela ter obmetavala s kamenjem. Moštvo je kliub temu ostalo mirno. Ko je dospel oddelek z velikimi težkočami na Glavni trg, sta padla iz prvega nadstropja neke hiše dva strela. To ie bilo dogovorjeno znamenje za napad. Zbrana množica je hotela vojakom iztrgati puške. Povelihik je dal povelje za uporabo orožja. 11 oseb je bilo ustreljenih, 10 pa mnjenih. Čez ves okraj se je proglasil preki sod.
pacife. Radi tega se morajo vsi oni, ki se hočejo posluževati te pravice, obrniti čimprej na svoje občinske urade, da se jim morejo izdati potrdila od 1. novembra 1921 naprej. Za slučaj, da bi se pojavile težkoče, imajo prizadeti pravico, obrniti se na razmej.komisijo v Mariboru, s
Maribor sedež samostojne oblasti, j
TIP Beograd, 29. oktobra. Včeraj j popoldan je vlada predložila skupščini j zakon o oblastni in srezki avtonomiji, j o razdelitvi v oblasti in o centralni upravi.; S tem je vlada izvršila rok, ki ga določa! ustava za predajo zakonskega načrta. Vlada stoji na stališču, da se razdelitev v smislu njenega zakonskega načrta ne sme smatrati kot definitivno odločitev, ampak prepušča v smisla ustave zakonodajni skupščini, da izvrši lahko tadi iz-premembe. Zakonski načrt za razdelitev države v Oblasti predvideva razdelitev Hrvatske v štiri oblasti, Slovenije pa v dve, v ljubljansko in mariborsko.
TIP Beograd, 29' oktobra. Pri razmejitvi Slovenije v ljubljansko in mariborsko obtast bi po načrtu vlade pripadli ljubljanski oblasti od bivše Štajerske sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice, razen enega dela okraja Kozje, ki bi pripadel mari- ’ borski oblasti. Dolnia Lendiva bi po isti j razdelitvi, pripadla varaždinski oblasti. (
strin &
iTABO RV
mttoor,?®. oktobra 1922,
gan®. neuničljiva religiozna potreba člo veki1 dobiva počasi svojo pravo obliko svobodomiselni duh prodira vedno globo čje.
Sodobna meščanska demokracija kot nositeljfei na tem duhu zgrajene kulture, kot njegova zastopnica v političnem življenju, predstavlja v, svetovni borbi e-nottio črto, tako proti odmirajočemu klerikalizmu kakor proti vstajajočemu marksističnemu kolektivizmu. Ona je proti nadvladi raznih Cerkev, ker se bori za svobodo in proti diktaturi proletarskega razreda, ker hoče solidarno sožitje vseh socialnih plasti, je pa dostopna z® izvedbo sleherne socijalne preosnove, ki o-hrani v družbi za nemoten razvoj duha m dela potrebno svobodo ter ne razdira temeljnih pogojev, te svobode: družabne solidarnosti
Na teh velikih idejah leži program meščanske demokracije, ki nikakor ni meščanska v tem smislu, da bi se borila zgolj za interese meščanskega razreda. Njen idejni program je: ohraniti narod kot celoto, napeljavati nanj vse vire človeškega blagostanja in vzajemno z drugi mi narodi delati na usavršenju človeka in človeške družbe, na napredku kulture. V časih, ko so ekonomske razmere težavnejše, se ta program prezira. Ljudje podlegajo sugestiji pouličnih gesel, oblju, bam kričačev, ki hočejo s potezo svojega rokava zbrisati z zemlje silno komplicirani problem bede in postaviti med neozdravljivo egoistične ljudi paradiž božji
Prava demokracija hoče ekonomsko pomoči vsem, družabnim slojem in jih e-nakomerno dvigniti kvišku. Hoče, da se vsi uveljavljajo po svojih umskih zmožnostih. Ravno zategadelj se bori za svobodo duha, dela in družabne organizacije. Problem družabne solidarnosti in ž njo zvezanega kulturnega razvoja pa zahteva študij. Nikdo ne more ne zgraditi in ne preurediti poslopja, če si ni napravil načrta. Družba ni mrtev materija! in gradba ter predelava družbe je za kulturnega človeka preodgovorna naloga, da bi si ne bil na jasnem, kako bo storil, ko bo razpolagal z usodo širokih ljudskih slojev. Doslej se je uveljavilo že precej socijal-nih preosnov. Za druge je potreben študij in ne-le to: potrebna je jačja ekonomska produkcija, večja socijalna diferenci-jacija, višje kulturno in etično stanje. Ponesrečenih eksperimentov je bilo dovolj.
Predvsem pa: potrebno je kar največ znanja, kulture, zlasti notranje kulture. S tem so bo kulturna in socijalna borba o-fahkotila in nasprotja bodo zavzela ono obliko, ki je naravna in neizogibna.
■I
Ul.
Demokracija, ki stoji na tem idejnem ogrodju in k? skuša kar najbolj koncentrirati in potem koncentracije privesti k napredku široke sloje jugoslovenskega naroda, ni priljubljena. Priljubljenost je
bila vedno zelo relativen pojem; ni se čuditi, če je redka odlika takrat, kadar je delovanje kake socijalne ali politične skupine zvezano z odgovornostjo za državno upravo v kakšnih nestalnih ali ne-konsolidiranih političnih razmerah. Jugo-slovenska demokracija je prevzela nase pretežko breme ureditve jedinstvene, močne države, ki je nastala iz etnogra-fično enotnih, ali historično in upravno heterogenih delov. Sestaviti iz teh neiz-klesanih drobcev krasen mozaik, kakor so ga vsi hoteli imeti, je bilo nemogoče. Stranka je povrh tega morala segati po raznih kompromisih ter ni dospela, da se povsod idejno poglobi in razčisti situacijo v lastnih vrstah. Malkotentstvo, ki je o-kužilo njene polinteligentne ali pa preveč ambicijozne pristaše, je stranki zelo škodovalo. Ne-le, da so vsi hoteli doživeti v enem letu cela desetletja, ampak so v svoji politični nezrelosti nasedli anjkam častihlepneževi in zapustili strankino bojno Jadjo.
K. Havliček Borovsky je stal pred problemom, kako rešiti versko vprašanje sodobnega Čeha. Havliček je bil naprednjak in odkrit sovražnik Rima. Vzlic temu pa je bil proti izstopu iz katoliške cerkve, ker bi	se	s tem	narod cepil na
več ver. Dejal	je,	da	je	treba vztrajati
in zahtevati reforme; čim več brihtnejših izstopi, tem .večjo moč ohrani hijerar-iija.
Nekaj podobnega je s strankami. Treba je rešiti velike politične in socijalne naloge. Podlago za rešitev daje idejno naziranje, ki se	da	—	če	ni cepidlačcnja
reducirati samo	na	par kategorij. Da
se dosežejo veliki načelni uspehi v politični in socijalni borbi, je treba ojačiti stranico, ki predstavlja enotno naziranje. Tu je treba zahtevati reforme, neprestano delati in vzpodbujati, zbirati poštene in resne elemente, da se premagajo nepošteni in neresni. Čim bolj se narod cepi, tem manjši so skupni uspehi. Navsezadnje ostanejo gole fraze in obljube ter par nezmožnih ljudi, ki izkoriščajo ide.je-‘4n stranke .
Problem sodobne borbe je problem velikega osredotočenja sil. Ne gre pa za golo število, marveč v prvi vrsti za kvaliteto teh sil. Disidenca in »nestran-carstvo« je samo voda na mlin nezmožnih. škodljivih. Grupe bodo obstojale in politično življenje se bo razvijalo; razvoj m tem slabši, čim bolj se bodo odtegovali zmožnejši, moralnejši. Delati je treba, orati, sejati, če je zemlja le količkaj pripravna. Od orača in sejalca je pa v mnogočem, odvisno, kakšna bo žetev.
italijanska nasilja v Primorja.] Moiranja in zissiaJija
Ljudska knjižnica
Marodni dom, I. nadsJr.
posluje ob nedeljah od »/JO.—%11. ure in ob četrtkih od Vs19.—7320. 0re
Malokdaj se posreči, da izve tuji svet j resnico o italijanskih grozotah, ki jih izvajajo nad našimi brati, ki so po rapallskl pogodbi pripadli kraljevini Italiji. Italijani skrbe z vsemi silami za to, da obupni klici naših zatiranih bratov ne sežejo preko meje, a če že sežejo, da ne sežejo dalje, nego do nas tu v Jugoslaviji. Temu pa niso krivi samo Italijani, arnpak smo krivi v veliki meri tudi mi sami. Italijani imajo v tujem svetu izborno organizirano propagando, ki skrbi stalno za to, da se kjer je le potrebno in mogoče prikazuje s silo pridobljene zemlje ob severni Adriji kot čisto italijanske. Radi tega je tembolj razveseljivo, da je posvetil te dni v naše tužno Primorje z objektivno lučjo eden najuglednejših francoskih listov, pariški »Journal des Debats«.
»Journal des Debats« je prinesel y, svoji številki od 22. t. m. obsežen člar.ek o razmerah v novih italijanskih pokrajinah. Najprej konstatira list, da kljub ratifikacija rapallske pogodbe tretja cona v Dalmaciji še sedaj ni izpraznjena, kakor tudi še niso izpraznjeni kraji okrog Reke, ki so po tej pogodbi postali nesporna ju-goslovenska last. Poleg tega pa jugoslo-vensko ljudstvo, ki je pripadlo Italiji v Istri, v Trstu in na Goriškem trpi največja nasilja in preganjanja. Italijanske politične oblasti so zaprle okrog 150 ljudskih .šol in to brez vsakega razloga. Ravno tako pa so zaprle te oblasti mnogo šol v krajih, v katerih tvorijo Jngoslo-veni absolutno etnično večino. In te šole so zaprte kljub stipulaciji v zaščiti manjšin. Vsi protesti jugoslovenskih poslancev v Rimu ostajajo brez uspeha, ali pa se jih Italijani ognejo na njim znani zviti način. V samem Trstu je ustavljenih nad 20 jugoslovenskih društev. Dalje pa konstatira »Journal de Debats«, da se je moral iz istih razlogov pritožiti proti počenjanju lokalnih oblasti v: Rimu, sam tržaški škof Bartolomassi. Istočasno pa, pravi list, ko se tako preganja primorske Jtigoslovene, žive Nemci v anektiranem firolu čisto drugačno življenje in Italija gleda na vse načine, da jih ne ozlovolil »Journalu des Debats«, Id se ie tudi v drugih vprašanjih že neštetokrat zavzel naše pravice, moramo biti le hvaležni, da je omogoči! tako tudi francoski in dingi svetovni javnosti, da se seznani z nečloveškim postopanjem sinov dvatl sočletne kulture napram našim bratom v Primorju. Radovedni pa smo, kaj bo porekla italijanska javnost k tej odkriti besedi poštenega francoskega lista. Ali J30 skušala ta fakta izpodbiti s svojimi lažmi v podkupljenem parižkem časopisju, ali bo ta težek očitek mirno požrla?
* Črna Internacionala. Poleg rdečih internacijonal se nam sedaj obel® še črna, klerikalna inb rnacijonala. Gibanje za ustanovitev klerikalne internacijonale je prevzela prva tista stranka, ki poleg fašistov najbolj preganja naše brale v Primorju, italijanska klerikalna stranka pod vodstvom dona Sturze. Da je priglasila svoj pristop k tej internacijonau tudi naša slovenska klerikalna stranka, je samoobsebi umevno. Tako bosta sedaj delovali roko v roki slovenska in italijanska klerikalna stranka. Italijanska bo preganjala naše ljudi v Primorju, slovenska pa jo bo pri tem podpirala, italijanska bo vohunila po svojih zastopnikih v naši državi, slovenska pa ji bo šla na roko in ji pomagala s tem, <:i’ bo hujskala v prilog italijanski naše ljudstvo proti naši državi. Lepi časi se nat® torej obetajo.
* Karlova pot v Tlhany. Kakor poročajo listi, je potoval včeraj Karlov vlak skozi Stolni Beligrad. Oblasti JO ukrenile vse potrebno, da so preprečil* eventuelne nemire. Kolodvorsko pos!op!e je bilo zaprto in z vojaštvom in policije strogo zastraženo. Vlak je obsegal sedenj vozov. V sredini se je nahajal salonsj® voz kralja. Kralja so spremljali: lastil* grada Totis, grof Fran Esterhazsjr ler grof Julij Andrazsy, Štefan Rakoivskj j® dr. Gratz. Na kolodvoru so za krate* čas v spremstvu orožnikov izstopili-polurnem odmoru je peljal vlak naprei'
* Protest švicarske kolonije v Jugoslaviji. Švicarska kolonija v naši Hj žaVl je poslala potom svojega komiteja v Beogradu švicarski vladi protest, v katere01 zahteva od švicarske vlade, da ne snlf več pustiti Karlu prestopiti švicarsko ozemlje.
" * Kontrola antante. Iz Tihanyj®
poroča, da so prišli tja angleški p0®' polkovnik Selby, italijanski polkovD Arizzoni in francoski polkovnik HinW* da se prepričata, če se nahajata Karl 111 Gita še tam.
* Gospodarska pogajanja v Gorhj1 Sleziji. Za pooblaščenca nemške vIa',, pri gospodarskih pogajanjih v Gorpj' Sleziji je imenovan državni minister tl;f' dr. Schifferer, za njegovega namestnik* pa državni sekretar Levvald, ki vsi®4 tega izstopi iz notranjega ministrstva.
* Nova orijentacija sovjetske vlad®’ Ljenin je na nekem kongresu pred kratkp01 priznal, da je bila gospodarska pol'*1*® sovjetske Rusije popolnoma zagre*®1^ ter je izjavil, da se bo v kratkem up1®* menila. Po zadnjih vesteh iz HelsirJgf°r* namerava sovjetska vlada svojo pok*1. sploh popolnoma izpremeniti. Tak° E n. pr. že odredila, da se izpuste vsi zl” prti menjševiki iz zaporov, ker namer®4. začeti pogajanja z drugimi delavsk1111’
Cita.
y Odživeli, degenerirani Habsburgove! so dobili ob koncu svoje žalostne vloge mladostno, energično zaveznl co, parmsko Cito. Zadnji plamenček na pogorišču stare hiše! Kapljice olja v, zastali gnijoči vodi! Številni Habsburgov-ci so se razgubili na vse vetrove, spre-ievši s pravo zajčjo bojazljivostjo trdi u-kaz usode. Nekatere rodbine žive y, smešnim uboštvu, sramujoč so dela in ogre-vaioč svoje degenerirane duše v umazani luči spominov na prošli sijaj dunajskega Hofburga; druge se pulijo med seboj za ostanke nekoč tako velikanskega imetja, pridobljenega z dovoljenimi in nedovoljenimi ropi kronanih glav: nekateri pišejo spomine ali prirejajo kabaretne večere, razglašujoč s frivolnimi gestami duševno manjvrednih ljudi intimne slike izza onih dni, ko so vsi čuvali bajko o vrlinah in vzvišenosti »cesarske hiše«. Karel Habsburg, ki je neslavno zaključi! habsburško epoho v zgodovini srednje Evrope, mož, ki ga odlikujejo vsa znamenja propadajoče aristokratske rodbine, je postal ul-fima spes vseh brezglavih, slabotnih habsburških duš, poosebljena moč onih, katerim je sugestija javnega mnenja pri-psovala značaj silni’': Fricdr'.-'- • D:-gena in drugih nadvojvod i ■ v.:"Kn-rel pravi tip proprnk m/ trr,.;..	.	;-0r
so ga radi slikah umu"’-; praTvojabd 'dramatik? m pr.vi polovici minulega sto-
letja: človek brez duha, slabič, praznove rec in avanturist; človek, ki hoče živeti od že zdavnaj premaganih zablod in ki se pri tem sklicuje na stare plesnive dokumente v arhivih. Karel je skušal razumeti stari ideal vladarja, a ga v svoji dir ševni kratkovidnosti ni razumel, zakaj ta ideal je čisto nasproten njegovemu zna čaju: silna nezlomljiva volja, jasnost, brezobzirnost, drzen pogum; še manje je seveda razumel pomen današnjega vladarja, ki bi zahteval od njega neizmerno, nemogočo žrtev: odreči se svojemu mišljenju, čustvovanju, tradicijam in priznati suverenost nepotvorjene ljudske volje. Karlova vloga v pregnanstvu je ena naj-klavrnejših, kar jih je zgodovina zabeležila v svojem oddelku za vladarske osebe. Vse pregnane vladarje je odlikoval veliki ponos, močna samozavest, odločna in krepka vera v končno zmago. Karel se je nekako sramoval svojega habsburškega imena, ker je vedel, da je nesimpatično drugim; cincal je sem in tja, ne vede, kaj naj stori; ni si mogel ustvariti nikake jasne predstave o položaju, ker je preveč podlegal raznim vplivom in imel preozko duševno obzorje. Ni ne genij in no heroj, temveč duševno manjvreden intelekt, podvržen kroničnemu slabljenju s pijančevanjem ih nerazvito seksualnostjo.
Ta slabič je postal mar bone n mlado, častihlepne žene, \
©tscgsa®© mm
Podpirajte Jug
! ■
©J£§llSJS]®!Sj @3^3
menfom. Parmska Cita nosi v svoji krvi atavistična stremljenja onih vladariev, ki so se opajali z lepoto juga in iskali v svoji vladarski moči vir lepega, solnčnega, vedrega življenja. V nji je ohranjena po-teza Katarine Medicejske in nesimpatična ženskost Lukrccije Borgia. Cita je prinesla odrevenelim, izsušenim, omlednim v germanski pijanosti ugrezlim Habsburgovemu element življenja, energije, sočnosti. Za zgodovino bivših avstrijskih narodov je bolje, da je ta sok kani! tako pozno, da ni mogel več pro-žeti debla in poživeti odmirajočih vej. E-nergična in slavohlepna Cita se je pojavih takrat, ko je bilo že vse zamujeno; ko je usodna kocka že padla na bojna tla, ne da bi jo bila slišala okorna ušesa Habsburgovcev. O Citi so začele takoj po nastopu na prestol krožiti zanimive anekdote, ki so pričale o njeni odločnosti 10 000'Kiji; tako ona o zaušnici, ki jo je dobil (proti predpisom dvornega cercmo-nijala) cesar Viljem. Cita je ob prevratu izmed vseh občutila najgloblje, kaj pomeni konec habsburške slave in s strastjo užaljene ženske duše se je bila umaknila v pregnanstvo, da pripravlja odločen odpor proti tej usodi. Ona je bila poslej os, okoli katere se je sukala vsa habsburška propaganda. Dočim bi se Karel v svoji purgarski omejenosti zadovoljil s V uk ruo udobnostjo in vinsko kvaliteto,
ospredje in silila v borbo. V Citinem sal°* nu so se pletle niti vseh rcakcijonafce na tleh bivše habsburške monarhije. G11 “j je iskala s svojimi rodbinskimi zvez®01 stikov z aristokracijo zapadne EvroPc’J Zasledovala je razvoj političnega živ , nja v novih in starih državah ter u#a' a, kako daleč so razorana tla za reakcl' onarne cilje. Cita ni obdarjena z mom ruske carice Katarine, /v v njeucro odločnem nastopu, njeni praktični l1'^ devnosti in kljubujoči volji se kaže r° ^ žatost Marije Terezije. Zasnovala j® ^ likonočni pohod Karlov na MadžtU'5*J Karel se jc obnašal kot pravi slabič, k®* remu hipoma odpovedo vse sile, ko ne ob silnejše zapreke. Navajen ic »befehlov« in ko je uvidel, da sc rcV ■. iucija ne da vzpostaviti na »komando*'* zapustil zbegan in osramočen nodosoJ® deželo. Cita ni mirovala. Zasnoval® /_ nov drznejši pohod: z letalom P° 'l°'r tralnem zračnem kraljestvu na sko. Tega pohoda se jc udeležila s®'1 C
oficir,
... .	.	. gojene v romanskem j ga je mmvdji./na Cita, kakor Don Ouijo
miijeju m obdarjene z južnim tempera-{preprostega Sancho Panza potiskala v
ker je uvidela, da Karel v svoji omejenosti ne more izhajati brez P°N C)rt stva in tujega razuma. Cita jc s sV°i !0 zračnim poletom napravila romauli® • potezo, kakor dosedaj še noben izg'1®' Vladar. Kai bi dal za tako letalo leoii, samevajoč na otoku Svete Hclcu^ Ta romantičnost slavohlepne 'reakcijo11® k c po bo odplačana z navadno in popolnim polomom njene akcije, je bil naibrže preračunan s krivimi štev
Maribor, so, oktobra 192!*
XA B O R"?
stran is
Brankami v svrho seslave koalicijske
vlade.
Zanimivosti.
tragičen sfučai. — Bogat berač. — Zenski roparji.
Na železniški postaji Luxe pri Pari-iu se je zgodil te dni tragičen slučaj. Cez tir je korakal nek potnik, hoteč na drugo stran. Bil je pri tem dokaj nepazljiv in ni zapazil, da se baš v tem trenutku bliža pariški ekspres z največjo hitrostjo. Pobtajenačelnik, Desmonluis, je zzpazil nevarnost ter je hotel neopreznega potnika rešiti smrti. Skočil je za °iim ter ga v zadnjem trenutku porinil preko tira. To požrtvovalnost pa je poplačal s svojim lastnim življenjem. Potnik je ušel smrti, njega pa so kolesa orjaške lokomotive popolnoma zdrobile 'n tazkomidile. Desmonluis je bil srečen ženin ter bi se imel dva dni pozneje poučiti. Usoda je pač odločila drugače.
*
Zdi se, da je danes mnogo boljše beračiti, kakor pa si s poštenfm delom v Potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh. Tega pravila se tudi marsikateri Prosjak zvesto drži. Danes je skoraj po-ysod pomanjkanje drobiža (sicer se pa 23 drobiž dandanes itak ničesar ne dobi !) fn tako vsakdo, ki hoče biti usmiljen, da beraču najmanj 1 krono, če ne Pol dinarja ali še več. Ce torej vsak de-seti da beraču na kakem prometnem kraju eno krono, se v par urah precej kabere. Tembolj se izplača danes beračiti y Ameriki. Nek časnikarski poročevalec j® govoril z beračem, ki ima svoje me-na oglu Broadwsya v Newyorku.
berač je bil s svojim .poslom" povsem zadovoljen. Pravil je, da .zasluži" svojih 9600 dolarjev. Ce pa odračuna v«e svoje izdatke, ima vsak mesec povprečno 4300 dolarjev ali v našem denarju 1,240.000 kron Čistega dobička. Seveda pa je tudi v tem »poklicu* treba nekaj prakse.
*
Te dni je Sel nek Ritzer pozno pojoči na Dunaju po Landstrassengibtlu domov. Med potom sta se mu pridružili dve gospodični. Lepo in prijazno so 5® razgovarjali, dokler niso prišli do nekega ogla. Tam sta se prijazni gospodi nenadoma obrnili proti njemu, ga zgrabili, mu odvzeli listnico z denarjem, hto in verižico ter zbežali. Na njegovo klicanje na komoč je stopilo izza ogla Par gospodov ter ga pošteno premikastilo. To je najnovejši način žeparjev, °žiroma žeparic na Dunaju.
Dnevna kronika.
— Podlost brez primere. Dan za
doetn čitamo v klerikalnem časopisju Uele kolone dolge pritožbe, da se gode lem in onim državnim nameščencem, ki riiso pristaši vladnih strank krivice. Kon-M.  —
kumi; eksperiment storjen tja v en dan. j^bsburška era je zaključena definitivno 'J1 ie ne reši niti poskušana izpremenitev Madžarske v trdnjavo fevdalizma. Stari ^tenii so mrtvi; večni ogenj življenja f. vpepelil odživela cesarstva in njihove Edicijo ter ohranil njihove ostanke sa-!n° v urnah spominov in zgodovinskih ’*£%. Cita, sanjava hči južne, z umetničini duljom nadarjene aristokracije, je ..jla rojena prepozno za ustvaritev veli-sanjarij, ki ji kipe v slavohlepnem fcu. Demokracija dela, svobode in zdraha praktičnega razuma zmaguje nad jj^Perelimi ostanki fevdalnega individu-?uzrna in jih ruši z lahkoto, kakor vse, ?ar je že odmrlo za življenje. Na piede-človeštva ne stoji več silna, brez-^zirna in zapeljiva kraljica, marveč prejeta, delavna, skrbna žena —' mati, ki Odstavlja idejo bratstva, enakosti in s^°bode. Zapadajo časi in namesto oseb j|°bajo Ideje. Smešna avantura Karcla j'lbsburga in Cite pač vznemirja poli-?n<-' duhove in povzroča v Srednji Evro-Vrvenje, kakor če v košnico čebel pri-(o ’.	droben ptič; gotovo pa je, da je
!,. Z:idnji plamenček na razvalinah nekda-dvi habsburške sile, plamenček, ki ga je I«	duša odločne žene, ki pa bo sijal
n kratko časa in neizprosno ugasnil v °slih stoletjih mraku.	J—us.
kretno seveda ne morejo dokazati niti enega slučaja. Toda to je postranska stvar, glavno je načelo. Po tem njihovem pisanju bi se dalo sklepati, da bi oni, če bi bili na vladi postopali čisto drugače, tako, da bi se onim, ki niso njihovega političnega prepričanja, ne skrivil niti las. Kolikor pa jih poznamo izza rasov njihovega paševanja, posebno pod bivšo Avstrijo, a oiobito za časa njihovega velikega duhovna izdafce Šušteršiča, vemo, da se uradmštvu, ki ni brezpogojno trobilo v njihov rog, ni godila nikoli in nikjer večja krivica kakor tedaj. Da bi začeli, če bi prišli zopet na vlado z istotakim podlim preganjanjem urad-ništva drugega političnega prepričanja na priznavajo neženirano sami v .Straži4. Tako pišejo v zadnji številki tega svojega reptila tudi sledeče: ,Na Cvenu pri Ljutomeru imajo nadučitelja, ki se piše Horvatič! Mož je divje sokolske narave. Otroke, ki ne tnaraio prepevati sokolske nesmi. zapira delj časa v stranišče. (Kar se poleg ostalega navadna ostudna laž.) Horvatič uganja še razne druge enake stvari, ki pa jih bomo uporabili proti njemu takoj, ko zavenl drugi veter. Urednštvo »Straže*. pa je pripomnilo: „Smo preskrbeli, da dobi Horvatič v svojem času primerno — nagrado". Ali ni to obetanje s preganjanjem, ko bodo prišli oni na vlado s strani klerikalcev podlost brez primere? Toda s takimi grožnjami g. farizeji in čolnarji ne bost ; dosegli prav nič, ker tisti časi ko bi »?avel drug veter* in bi prišli „vi na vlado* so za vedno minuli in da se ne bodo nikoli več povrnili, za to bo že poskrbelo v veliki meri tudi tisto državno uradništvo, za katero imate samo hlapčevski bič in nič drugega, čas hlapcev je v dolini šentfloiijanski — preč!
— Nemški študenti naši državljani fn njihovo delo v Avstriji. Nedavno smo pisali proti temu, da se dopušča našim Nemcem Študij v Avstriji ter se tako pejdpira nemško iredento pri nas. Novosadski »Deutsches Volksblatt" nam je to hudo zameril ter nas hotel očrtati kot naivečje šoviniste, ki delajo ,mirnim nemškim ovčicam* brez povoda hudo krivico. Toda ni preteklo še teden dni, že imamo v rokah pozitiven dokaz blagoslova, ki nam ga donašajo ti naši nemški študentje v Avstriji. Na mon-tanistični visoki Šoli v Leobnu je študiralo poleg nekaterih nemških Ištudentov iz naše države tudi več naših slovenskih, hrvatskih in srbskih. Ti pa so bili nemškim kolegom iz Jugoslavije trn v peti, zrto so toliko časa rovarili proti njim, da so dosegli s strani rektorata izključene vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih študentov. Naši izključeni dijaki so se radi tega nečuvenega postopanja pritožili pri naši vladi ter jo zaprosili za intervencijo, katero jim je tudi obljubila. Poleg tega pa je vlada sklenila uvesti tudi strogo preiskavo proti tem nemškim študentom našim državljanom, ki so hujskali rektorat ter zahtevali od njega izključitev jugoslovenskih dijakov. Vlada je sklenila, da bo starišem teh dijakov Nemcev odvzela stanovanja v naši državi, Če so pa v državni službi pa jih bo tudi odpustila. Pozdravljamo z veseljem to obljubo vlade, zahtevamo pa, da ne ostane samo pri obliubi, nm-pak da preide vlada tudi do dejanj. Ob tej priliki pa naj se pretrese tudi vprašanje, ali bi sploh ne kazalo, prepovedati našim nemškim študentom študij v Avstriji.
— V Ilustracijo nepotrebnih šikan ob državni meji smo preieli še sledeči dopis: Ze večkrat je »Tabor" žigosal postopanje Wranglovcev-graničarjev na-prarn civilnim osebam, da vsakega, ki ga dobijo na meji kratkomalo tirajo v Maribor. Temu se ni čuditi, ker imajo najbrž take ukaze. Posledice takih ukazov je izkusila dne 23. t. m. tudi mala družba, ki je nameravala narediti izlet iz Maribora k Sv. Duhu. Pot je markirana z rdečo barvo SPD in pelje deloma po avstrijskih tleh; je pa tudi edina vozna pot za tamkajšnje obmejno ljudstvo. Na isti poti jo je ustavila oficirska patrulja, ne da bi jo že bil prej kdo zadržal in zahtevala izkaznice. Po predložitvi izkaznic, ki so bile deloma opremljene s sliko in potrdilom polic, kom. v Mariboru, ki pa komandantu menda niso prijale, jih je pozval s seboj. Na poziv enega izmed družbe: Kam sedaj, se izrazi komandir, da jih pošlje
v Maribor v svrho ugotovitve identitete. Noben ugovor ni pomagal; družba je dubila dva graničarja kot spremljevalca in je v najhujšem dežju prispela v Maribor, kjer je bila po ugotovitvi kratko odpuščena. Ce že častniki tako nepo-stavnr postopajo, se ni čuditi, da vzbuja tako ravnanje nevoljo med obmejnim ljudstvom, kar pa gotovo ni v prid naši drž3vi.
— Karadjordjev konak v Topoli — kolonija Ferljalnega Saveza. Na svojedoben poziv glavnega poverjeništva F. S. v slovenskih časopisih, da bi Slovenci s svojimi prispevki pomagali popraviti porušeni historični spomenik sredi Sumadije, odzvali so se sledeči: g. L. Schwentner, Ljubljana, je daroval 100 K; Edv. Dolenc, Kranj 40 K; Josip Vanosč Kamnik 10 K; Sever a Komp., Ljubljana 400 K; dr. J. Hrašovec, Celie 100 K ; Evg. Ivanc, Sotražica 50 K; Slovenska esk. banka 50 K; Odon Koutny, Ljubljana 100 K; Fr. Papler, Žirovnica 30 K; Ivan Hribar, Ljubljana 100 K; Ivan Jax in sin, Ljubljana 40 K; Rajko Luckmann, Liubliana 100 K; L. Mikuš, Ljubljana 200 K; Grošelj, Podnart 40 K; Fr. Cerar, Domžale 100 K; J. Majaron, Borovnica 40 K; dr. Srečko Rupnik, Rogatec 400 K; M. Tičar, Ljubljana 100 K; J. Moil, Trbovlje 20 K; M. Kralj, Domžale 40 K; dr. O. Odontall, Litija 100 K; F. Masten, Maribor 20 K; J. Goreč, Ljubljana 400 K; F. Heinribar, Škofja Loka 400 K; Kmet & Komp., Ljubljana 200 K ; Papler, Bled 100 K; A. Cebolf, Jesenice 50 K; Fr. Cu*ek, Ptuj 100 K; R. Ster-mecki, Celie 100 K; R. Diehl, Celje 50 K. Skupaj 3550 K. — Darovalcem se naj-prisrčneje zahvaljujemo in ponovno poživljamo ostalo slovensko javnost, naj se odzove z darovi v gornjo svrho, da bi dosegli vsoto 100.000 K, ki je potrebna za popravo Karadjordjevega kanaka. Darove sprejema Glavno poverjeništvo Fe-rijalnega Saveza, Beograd, II. beograjska gimnazija ter iz prijaznosti tudi naše ured.iištvo.
— Imenovanje. Sadjarski nadzornik Fran Goričan’ v Celju je imenovan za višjega sadjarskega nadzornika v Vil. či-novnem razredu.
— Promocija. Doktorjem vsega zdra vilstva je bil včeraj promoviran na Dunaju abs. med. Makso Moric.
—- Jugoslovanska Marica. (Važno za podružnice in odbore Jug. Matice.) Poučna in koncetria turneja Jugoslov. Matiče v južnih krajih naše kraljevine, je uspela zelo dobro in vse časopisje je toplo pozdravljalo to idejo Slovencev v svrho medsebojnega spoznavanja. Pokrajinski odbor želi, da se ta predavanja vrše tudi v Sloveniji in sicer pri posameznih podružnicah. Sprva bodo ta predavanja imela na dnevnem redu Koroško in Primorsko, torej naše neodre-šeno ozemlje, kasneje pridejo skioptične slike s predavanji o Dalmaciji, Bosni, Crnigori, Srbiji, Vojvodini in Hrvatski. Začetkom so mogoča ta predavanja le tam, kjer imajo električno luč; pozneje se bo nabavilo priprave tudi za drugo luč. Podružnice, ki žele ta predavanja, naj se javijo pokrajinskemu odboru v Ljubljani, ki določi vse potrebno. Radi kritja stroškov naj se uvedtjo vstopnice. Ta predavanja imajo le hnmanitetno-kultume cilje, zato so te prireditve davka proste vsled odloka min. financ z dne 27. sept. 1921, št. 15.137. Podružnice imajo dolžnost, ta odlok ob prireditvah pokazati pristojni finančni oblasti.
— Griža je začela razsajati tudi v mariborskem okraju. Radi tega ostanejo zaprte do 15. novembra sledeče ljudske šole: v Hočah, Limbušu, Radvanju, Razvanju, Reki, Framu, Sp. Polskavi in Laporju.
—- Nesreča. Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je pri otepanju kostanjev padel 7, drevesa tamkajšnji cerkovnik Lovrenc Fras ter zadobil težke notranje poškodbe, katerim je po dveh dneh nezavesti končno podlegel.
— Vlom v Leskovcu. Iz Spodnjega Leskovca poročajo, da so ponoči dne 22. t m. neznani vlomilci vdrli v hišo posestnika Jožefa Kukovčiča ter odnesli razno blago, obleko in perilo v skupni vrednosti 12.000 K. Vlomilci so popolnoma neznani ter so brez sledu izginili. Orožništvo vodi strogo preiskavo.
— Potniki v Ameriko se opozarjajo, da v slučaju, da ne dobe vizuma
od ameriškega konzulata, ali pa, če po^
tovanje opuste, lahko prosijo za povračilo plačane takse za potni list. Prošnje se morajo vložiti 30 dni po sprejemu potnega lista pri dotični oblasti, ki je potni list izdala, oziroma 30 dni po odklonitvi vizuma, kar pa se mora potrditi od drtičnega konzulata. Na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo.
— Amnestija na Reki. Reška vlada je pomilostila vse politične zločince, kakor tudi one, ki so se pregrešili, v strankarskih bojih.
—- Zavod Sv. Jeronima v Rimu pripade Jugoslaviji. »Giornale d’ Italia* poroča, da bo italijanska vlada predala zavod sv. Jeronima, ki se nahaja, kakor vsa bivša posestva avstroogrske monarhije pod sekvestrom, sveti sto ici, da ga ta preda potem Jugoslaviji. Na ta način bo ta zavod prišel zopet v jugoslovenske roke.
— Italijanski zrakoplovi za Rusijo.
Iz Turina sla odplula te dni dva po najnovejšem vzorcu v tovarni »Fiat* izdelana zrakoplova v sovjetsko Rusijo, katera jih je naročila za svoje vojaške operacije.
—- Iz stradajoče Rusije. Inozemski delavski komite je nabral za stradajoče v Rusiji do srede oktobra 30 milijonov mark, to je 600 tisoč zlatih rubljev. V Cuvaški-pokrajmi se hrani 150 tisoč ljudi s su; ogati, s katerimi pa bodo izhajali samo še do novembra. V času od julija do septembra je zbolelo v tej pokrajini čez 280 tisoč ljudi na želodčnih'in črevesnih boleznih. Osem tisoč ljudi je umrlo. Poginilo je 40 odstotkov goveje in 60 odstotkov druge Živine.
— Škrlatica v Zagrebu. Ker se epi* demija Škrlatice v Zagrebu še vedao razširja, ostanejo vse ljudske in srednje šole na preč,og zdravstvenega odseka še do
2.	nov. zaprte. Pouk se prične 3. nov.
— Optlranje v Alzaciji-LorenS. Iz Pariza poročajo, da je v smislu določb mirovne pogodoe vložilo čez 37.000 v Alzaciji-Loreni stanujočih Nemcev prošnje za francosko državljanstvo.
— O gozdnih požarih v Črni gori
prihajajo dnevno nove vesti. Razea v že javljenih velikih gozdnih kompleksih v Vojniku, Njegošu, Pusti, Garaču, Pre-kornici in Piperskih in Miriditskih gozdovih. Sumi se, da je ogenj podtaknjen.
— Epidemična pasja steklina. Iz Varšave poročajo, da je v okrajih vzhodne Galicije pasja steklina epidemično nastopila. Oblasti so podvzele vse potrebne mere, da to epidemijo čimprej zatrejo. Po nekaterih okrajih se morajo vsi psi in mačke pokončati.
— Letošnja vinska letina v ormož-kem okraju. Trgatev v ormoškem okraju je končana. Pridelalo se je mnogo več kot lani pa tudi kvaliteta je dobra, čelo še boljša kakor je bila 1. 1917. Vino ima 18—23 stopinj sladkorja, a kisline ne čez 8 tisočink. Cene moštu varirajo med 20 in 23 K za litor. Trgovina z moštom je jako živahna.
— Iz mesta bomb. Iz Budimpešte poročajo: V torek zvečer je bil izvršen poslopje, v katerem se nahaja administracija »Az Esta", atentat. Neznan storilec je vrgel proti oknu kavarne »Ne\v-York“, ki se nahaja v tem poslopju, jajcu podobno bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala.
— Tihotapci zlata. Pri reviziji v Solnogradu so našli drie 26. trn. v ekspresnem vlaku Bukarest-Pariz zopet 130 kg kovanega zlata * in srebra. Več oseb francoskega vlakovnega osobja je bilo .aretiranih, ker so osumljene, da so poizkušale izvršiti tihotapstvo.
— Atentat na bavarskega poslanca. Ko je v sredo zvečer poslanec Auer (večinski socijalist) odhajal iz delavske zbornice v Monakovem, je oddal nanj nekdo tri strele iz samokresa, ki ga pa nisc zadeli. Storilec je zbezal. Auer je dobil v zadnjem času grozilna pisma, v katerih se mu je naznanjalo, da ga bo zadela ista usoda, kakor nekdaj Kurta Eisnerja.
— Mlada mati. »N. Listy« poročajo, da jc v bolnici v Karlovi Mestci porodila 13 letna učenka iz občine Neuzova. Nikdo ni opazil, da je bila noseča. Se-le pred enim mesecem je mati izvedela, ta je dekle v blagoslovljenem stanju. Š/a je ž njo k zdravniku, kjer je priznala, da jo je nek neznan moški posilil.
'$im€
;*r a r o p.
fSSJOU.
i*£m
Marfbof, 30. oktobra 192 L'
— Madžarske tolpe ob prekmurski meji. Kakor poročaio iz Prekmurja se klati ob meji krog Monoštra vse polno madžarskih tolp bivše burške ustaške vojske, ki vznemirjajo naše obmejne posadke in mirno obmejno ljudstvo, posebno one Slovence, ki so po razmejitvi •stali onkraj naše meje.
— italijanski kralj je slavil dne 25. t m. svojo srebrno poroko. Ob tej priliki so se vršile v Rimu in po vsej državi velike slavnosti. Izdana je bila obsežna amnestija, katere je bil deležen tudi anarhist d’Albo, ki je 1. 1912 izvršil na kralja at-ntcf.
— Podpisuje delnice »Orient*, mednarodne trgovsko-spediciiska delniške družbe v Mariboru. Zelja naših trgovskih krogov, naj bi se ustanovila trgovska špedicijska družba, ki bi se pečala z vskladiščenjem blaga, s carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče ter tako nudila ceno vse one ugodnosti, ki jih podobna zasebna podjetja ne morejo nuditi, se je izpolnila. .Orient* je tu in razpisuje subskripcijo delniške glavnice 1,000.000 dinarjev. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra do 6. novembra t. 1. Citajte tozadevne oglase! — Kakor izvemo naknadno, prevzema subskr'pcije tudi Ljubljanska kreditna banka in vse njene podružnice.
Mladina ob grobu kralja Petra I. Osvoboditelja.
(Deklamirala pri današnji Šolski slavnosti v »po' min smrti Nj. Vel. kralja Petra L Osvoboditelja lolska deklica )
'Ti mrtev si, — in v zemlji sveti p«?čivaš truden v večnem srni!
Ti pot si našel preko groba do tihe sreče, do mini...
Živel si Ti za domovino za domovino si trpeli In v hrepenenju po prostosti Tvoj duh je k Bogu pohitel...
Na Tvojem grobu raste lovor nesmrten bode Tvoj spomin t Ti najslavnejši svojih dedov!
»Kar ded začel — končal je sini*
Ti zrl si padati domove...
, — porušen bil je Tvoj prestol i Ti zrl ai naroda grobove,
!e Bog umel je Tvojo bol.
In On, ki vodi zvezdam poti, ki mečem dal je moč ostrin šel s Tabo zmagi je naproti... ,Kar ded začel — končal je sin!*
In vrnil si se zmagovalec, vse brate k sebi si pozval...
Miru si bil oznanjevalec, ko bratsko si roko nam dal!
In zdaj si vrnil se k očetu!
Ti mrtev si! — A Tvoj spomin na veke bo živel med nami,
Ti Slave najvrednejši sin!
IHariborske vesti.
Maribor, 39. oktobra 1931
tn Nocoj v soboto Ob 20. uri vsi a a koncert donskih kozakov v Narodni dom!
in Imenovanje. Na tukajšnjem žen-<rkem učiteljišču sta imenovana za prof. gg. Pribil in glasbeni učitelj Sprahmann.
m Himen. Danes sta se poročila v stolni cerkvi g. Fran Voršič, oglasni odpravnik z gdč. Ido Lončar-jevo, hčerko zasebnika Lončar. Kot priči sta fungirala za nevesto njen oče, za ženina pa g. prof. Marin. — Obilo sreče!
m Smrtna kosa. Dne 26. oktobra t. 1. je umrl*, v tuk. bolnici po kratki mučni bolezni upravnik carinarnice v Prevaljah, gospod Matevž Šenk, ki je služil nad 30 let v tej stroki. Bil je vdovec in je zapustil 4 nepreskrbljene otroke. Pogreb se je vršil dne 28. oktobra 1921 popoldne iz bolnice na pokopališče v Pobrežje. Na zadnji poti so ga spremljali med drugim gospod finančni okrajni ravnatelj dr. Josip Pova-icj, finančna komisarja Čretnik in Kestl in carinik Dobnik od carinarne v, Prevaljah. Zelo čuden, da mučen vtis je pa na-nravilo na navzoče, da se-pogreba ni ii-deleži! nobeden od tuk. stanovskih tovarišev) umrlega, &»** ^ *** o smrti in oivrni’oglas.*
pogrebu pravočasno obveščeni, Tembolj čudno, če se uvažuje, da tudi pr? pogrebu gospoda Andreja Wo!fa, carinika v Mariboru, ki se je vršil v ponedeljek, dne 24. t. m. z eno samo izjemo, ni smatral nihče teh gospodov carinskih uradnikov, vredno, izkazati zadnjo čast svojemu stanovskemu tovariššu.	-C-
m Velepravičnn odredba. V nek? hiši Maistrovi ulici je že šest mesecev zaprto stanovanje nekega častnika, ki je bil premeščen nekam v Srbijo. V stanovanju se nahajajo samo njegove mobilije. Človek bi mislil, da ima stan. urad tu pravico zaseči stanovanje ter ga nakazati revežem, ki so sedaj v zimi brez tople strehe; toda ne! Tega ni mogoče storiti, ker obstoja baje neka naredba, po kater: morajo ostati častniška stanovanja nedotaknjena tudi če je častnik premeščen v drug kraj. Radovedni smo, koliko Časa bodo v lepih sobah tega stanovanja prebivale mesto ljudi še častnikove prazne omare in postehe? Ali res ni nikogar, ki bi to velepravično odredbo razveljavil?
m Na naslov ministrstva za socljalno skrbstvo. V Maribora vlada, kakor povsod velika stanovanjska beda. Mnogo naših ljudi, ki ima tukaj stalne službe, mora stanovati še vedno v vagonih, ali pa se mora stiskati po nezdravih luknjah, včasih pa cela družina v eni sobi, kjer kuha, stanuje in spi. Na drugi strani pa se še vedno šopirijo po najlepših stano' vanjih’ razni tuji nemški zasebniki, nekateri še celo državljani Nemške Avstrije, k? nimajo tu niti najmanjšega posla razen, da sprejemajo goste in zabavljajo čez nas in našo državo. Po novi naredbi stanovanjski urad tem parasitom ne more zaseči stanovanja. Če bi to smel, bi lahko bilo stanovanjske bede v Maribora gotovo takoj konec. Nujno pozivamo torej ml nistrstvo za socijalno skrbstvo, da spremeni tozadevno naredbo ter omogoči tako rešitev) stanovanjske krize ,v Maribora.
m Vranglovcl tudi na glavnem kolo dvoru. Poleg onih na meji, je vlada nastavila tudi 16 Wranglovcev na mariborskem^ glavnem kolodvoru. Da za to službo že iz enostavnega razloga, ker ne razumejo našega jezika, niso. ni treba menda še posebej povdarjati.
m Napredek slovenskega Šolstva v Mariboru. V Mariboru se je v slovensko dekliško meščansko šolo v Cankarjevi u-lici vpisalo poleg mnogoštevilnih slovenskih’ deklic tudi precej Nemk, k! so javno priznale, da so vstopile prostovoljno z namenom, da se dobro nauče slovenskega jezika. Mladina že računa z bodočnostjo! To v opomin onim slovenskim starišem. ki silijo svoje otroke v nemške šole!
m Kdo bo plača! funkcifonarje občinskega sodišča? Funkcijonarji občinskega sodišča zahtevajo po 80 K nagrade za vsako uro. Te nagrade bi se po prvotni določbi krile z dohodki kazenskih glob. Kazni, katere je to so-
“t 6 Jaz&lasi,°. P® "imajo veljave, ker ph ledno sodišCe ne pripozna. Kdo bo sedaj plačal torej te nagrade? Ali pade breme zopet na občino?
m Zborovanje trgovcev. Sinoči so imeli mariborski trgovci z ozirom na poziv občinskega sodišča, da mu prijavijo tekom osmih dni, kakšne dobičke imajo, v Gambrinovi dvorani tozadevno zborovanje. Na zborovanju so trgovci sklenili, da z ozirom na nesigurnost naše valute ne morejo dati nobenega pozitivnega odgovora na stavljena jim vprašanja, Ker pa je Maribor najcenejše mesto v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji napram splošnosti, take odredbe sploh ne bi prišle v poštev, ker se je treba ravnati po drugih trgovskih centrih. Razpravljalo se je nadalje sploh tudi o principijelnem vprašanju, ali je občinsko sodišče proti draginji sploh zakonito utemeljeno ali ne. Predsednik gremija, g. Weixl, je dokazal, da ni, ker je sam minister Kukovec priznal, da je bila naredba o občinskih sodiščih namenjena le za Srbijo, kjer nimajo rednih okrajnih sodišč in je bila razglašena za ostale zemlje le vsled pomote ob času njegove odsotnosti in se bo torej tudi takoj ukinila. Zborovanje je dalje sklenilo, da trgovci sploh ne do vole temu sodišču vpogleda v svoje trgovske knjige, ker nima sodišče za to nikake pravice.
m Jutranji hi večerni koncert se vrši hotelu »Stara, pivarna*. Citajte tozacle-
naj
m Za požarno hrambo in rešilni oddelek je darovala Centralna barika v Zagrebu, podružnica Maribor ob priliki smrti g. Alojza Ilgerja tasta njenega podravnatelja 1000 K. Za ta velikodušni dar izrekamo v imenu požarne brambe najiskrenejšo zahvalo!
m Tujci v naši državi. Notico pod tem naslovom, ki smo jo objavili včeraj, popravljamo v tol ko. da morajo imeti tujci v naši državi najkasneje do 31. decembra (ne 31. oktobra) potne liste oziroma legitimacije, koje izda policijski komisarijat.
m Državna loterija. Srečke za peti razred so dospele ter se dobivajo pri blagajni glavne pošte.
m Državno posojilo, Učiteljice II. dekliške meščanske šole v Mariboru v Cankarjevi ulici so podpisale 25.000 K 7% državnega posojila.
m Nova kemična tvomlca v Mariboru. Češka dražba »Union* namerava zgraditi v Melju tovarno za kemične izdelke.
m ZlvInozdravnfŠko prakso v mestni klavnici se je dovolilo izvrševati živino-zdravniku Maksu Rojkotn.
m Porotna lista za leto 1922. Mestni svet je poveril s sestavo porotne liste za I. 1922. mestna svetnika klerikalca Že-bota in socijalnega demokrata Ceha.
m Razsvetljava glavnega kolodvora.
Naš glavni kolodvor dob? električno razsvetljavo. Ker pa se je pri napeljavi sedaj nenadoma pokazala tehnična napaka, luč do 1. novembra še ne bo gorela, kakor je bilo predvideno, temveč komaj sredi novembra. Napeljava stane več milijonov kron.
m Dražba premičnin. Mestni svet je dovolil zasebnici Mici Vičič, da sme dne 5. novembra prodati na Glavnem trgu na javni dražbi svoje premičnine.
m Razširjenje glavne tobačne zaloge. Lastnik glavne tobačne zaloge na Glavnem trgu g. Gnus je zaprosil pri mestnem magistratu za dovoljenje, da sme najeti v svrho razširjenja zaloge dosedanji lokal, kar mu je magistrat tudi dovolil.
m Branjevci in promet na Glavnem trgu. Branjevci na Glavnem trgu so prosili magistrat, da bi jim dovolil zastaviti s svojimi stojnicami ob tržnih dneh promet na Glavnem trgu, česar pa jim samoobsebi umevno ni ugodil.
m Knjigovodski tečaj Slovenskega obrtnega društva se bo vršil v prostorih trgovske šole. Mestni svet je Slovenskemu obrtnemu društvu že podelil tozadevno dovoljenje.
m Prodaja mestnih vojašnic. Kakor smo se svoječasno poročali, je sklenila mestna občina, da proda mestne vojašnice vojaškemu erarfu. V svrho raz-motrivanja tega vprašanja namerava sklicati g. župan v prihodnjih dneh tozadevno kombinirano sejo mestnega sveta ter finančnega in stavbenega odseka.
m Zvišanje vožnje požarni brambi. Mestni svet je na svoji zadnji seji zvišal požarni brambi dnevno plačo za vožnje od 280 na 350 K.
m Nova obrt v Mariboru. Anton Butolen je dobil dovoljenje, da ustanovi Loški ulici strojnico za kože malih živaii.
m Mestnemu arhitektu Hugonu Schellu se je dovolila koncesija stavbenega mojstra.
m Popravilo fnestnega kopališča Dravi. V mestnem kopaličču v Dravi se napravijo nova lesena tla in drsalnica.
m Moderno parno pralnico namerava zgraditi v Mariboru tvrdka Halbiirtb.
m Odpuščeni so bili včeraj iz tukajšnjih sodnijskih zaporov oni prekmurski madžaroni, ki so povzročili zadnje demonstracije v Prekmurju. Dvomimo, da je bilo to pametno ravno sedaj v očigled važnim dogodkom ob madžarski meji.
m Elektrifikacija mestne klavnice. 2e
poprejšnji mestni sosvet jc sklenil, da se elektrificira obrat mariborske mestne davnice. Početkom letošnjega leta je inženir Toplak naroči! nekje v Nemčiji potrebne motorje, ki so tudi res prišli, toda izkazalo sc »v. da so neuporabni. Sedaj se zahteva od tvrdke, da vrne de-ar. ki se je vplačal za te stroje, ki so postavljeni tvrdki na dispozicijo. Tvrdka doslej na to zahtevo še ni odgovorila.
Sedaj je skleni! mestni svet, da se novi! motorji naroče pri domači tvrdki Saks. Lep nauk za bodoče nakupe.
m Uradniški ples. Plesaželjnemu občinstvu naznanjamo, da prireja uradniški ples dne 12. novembra, ki bo ena najlepših prireditev te vrste, naše uradništvo učlanjeno v uradniški obednici, da si na ta način nabavi za zimo potrebnih živil PIcs ne bo torej le zabavna, ampak tudi dobrodelna prireditev. Kdor šc nima plesnih čevljev, naj si jih’ takoj prvega oskrbi!
m Pravni zastopniki mesta Maribora.
Socijalnodemokratični in narodnosocijali-stični gospodje mestni svetniki so izbral? za pravnega zastopnika mesta Maribor3 klerikalnega mestnega svetnika dr. Le* skovarja. Kaj porečejo k temu socijalnodemokratični in narodnosocijalistični
advokati?
m Kuga med perutnino. Med perutnino, ki jo pripeljejo na naš trg iz Hrvatsk® in Slavonije, se je pojavila neka opasn3 bolezen, za katero je poginilo že dokai živali. Nedavno je prignal v naše kraje nek Hrvat jato purmanov ter jih ttiknf prodal, par dnf pozneje pa so kupce111 vs? poginili.
m Knjiga-, odskf tečaj za obrtnik®' Kdor se želi udeležiti od članov »S'°v* obrtnega društva« tega tečaja, naj stf takoj priglasi, ker je le še za nekaj udeležencev prostora na razpolago. Pričetek tečaja je v petek, dne 4. novembra 1921 v drž. trgovski šoli.
m Izgubljeno. Frida Ošlak fe bila na potu od Glavnega trga po f*05-poski ulici lisičjo boo, vredno 2500 K.
m Našlo se je pelerino, dobi sc policijskem komisarijatu.
m Izgubil je Ignac Semčič, posestnik v Ploderšnici pri Sv. Jakobu na Glavo®’11 trgu od trgovine Badl do trgovine Mast®11' svojo listnico, v kateri se je nahaja10 12.000 K, živinski potni list, in izkazi*1®*1 javne tehtnice.
m Gospod dr. Albert Leonhank Aleksandrova cesta št. 14 je uredil svoj® zdravljenje za moderno theraofjo 1 žarki, rdeči in toplotni žarki. — S urejen1 na novo vsak dan od 14.—15. ure.
1679
m Velika kavama. Danes zvečer k'°n' cert prvovrstne salonske godbe profes°* rja Kubičcka.	125-3
Mašim naročnikom!
Nekateri naši naročniki nam dol' gujejo naročnino za „Tabor" že P° več mesecev in nekateri celo oC* novega leta. Sedaj moramo uravna*1 račune in za to smo poslali vse111 tem zamudnikom račune In op0' mine. Kdor bi računa ne poravna| do 1. novembra, mu bomo ustav'1' brez pardona nadaljno dopoSHJani5 lista ter iztirjali sodnijsklm poto1* zaostali dolg. Nepotrebne stro^k® naj si potem pripiše vsak sam*1*11* sebi.
Uprava „Tabora“'
m osee#
Kultura in umetnost
x Koncert donskih kozakov- ,Sl' noči v petek ob 20. uri se je vfŠ> * Narodnem dnmu prvi koncert doflsy kozakov s prekrasnim sporedom' ' e vajane pevske, kakor tudi plesne ^ so bile naravnost očarujoče — ^ 1 žal, dvorana je bila — prazna. V vsej*1, je bilo komaj 30 oseb. Maribor so f*1", kavarniški in gostilniški koncerti č,s£ odtuiili pravi umetnosti. Nocoj v sobo1 ob 20. uri se vrši v Narodnem dof1V drugi koncert donskih kozakov pod vo , stvom Jakova Spiljevoga. Kdor je už"! krasno petje kubanskih kozakov, k1 * nedavno nastopili pri nas pred r«zPr dano dvorano, ta ne sme zamuditi oo ; cojšnje prilike poslušati donske kozaški v ničemur ne zaostajajo za kub«j) 'klmi. Koncert sestoja iz 4 delov: cer
vene ga petja, dveh delov narodnih
umetnih ruskih pesmi ter plesa*
x H. koncert »Svobode* se vrši v Soboto, dne 5. novembra ob 20. uri Zvečer v veliki dvorani kazine. Pri koncertu sodeluiejo pevski zbor »Svobode", ga. Brandl-Pelikanova ter operna pevca g- Rum pel in g. Šimenc. Program koncerta obsega: 1. Križkovsky: Utopljenka; 2. Knittel: Sabljiča, poje pevski ^or »Svobode" pod vodstvom prof. nladkyja; 3. Vienxlemps: Ballade Po-R>naise, violinski solo, svira ga. Brandl-BeHkanova, snremlja g. prof. Hladky; 4. Sajovic: Serenada; 5. Leoncavallo: M te ljubim, poje g. M. Šimenc, član prodne opere; 6. Abt: Kaj mar mi Jjubezen; 7. Ipavec: Menih, poie g. tvumpel, član narodne opere; 8. Vepec y!overiskih pesmi; 9. Prohaska; Pomlad jPo narodnem motivu); 10. Vogrič: banko noč, poje pevski zbor »Svobode". Hedorodaja vstopnic pri Brišnikovi in Pn Hoferju. Cene od 5—26 K.
s Bulletin de la Llgue des Societes la Croix Rouge. Izšla je št. 12. te [“ednarodne revije Rdečega križa, ki izhaja v Ženevi v Švici s sledečimi nd-ye*ki; Kronika Rdečega križa: Kuba. ^rožene države. Francija. Anglija. Indija. ...ja. Japonska. Norveška. Nova Zelan-a,!3. _ Češkoslovaška. Venezuela. Medna-|°dni komite Rdečega križa. Mednarodna f?e*a za pomoč sirotam. Ligine novice: Uradne novice. Pomožne akcije. Misije, ublikacije Lige. Filmi. — Splošna kro-.;?«! Rdeči križ in njegovo delo. Otroška Kj|nika v Slovaški (s slikami). — Zdravilska kronika: Delo Rockefellerjevega |pstituta v letu 1920 (s slikami in 2em-levidi). Zdravniška konferenca baltiških fzav. Marainijev institut (s slikami), ^tjanski institut za higijeno.
X Njiva. Izšla je 15.—16. štev. ter pri-aša: f Kralj Peter I.—K.: »Opozicija«, p < ranče Veber: Anton Mahnič. Doneski c ,zKodovinsko kritični reviziji filozofije jki Slovencih, (t. kratek obris mehanične 'dozoflje.. II. Odkod izvirajo te Mahniče-;’c Ideje?) — Metod Dolenc; Edinstveno j:azenskopravno postopanje v naši krajini— Rado Kušej: Verska pripadnost (h'ok in verski pouk v šoli ter naša za-L9sna Pokrajinska uprava. — Maks 0-ersnel: K položaju naše železne industri-h O.: »Paragraf« (§§ 129 b in 206 k. f' .— Listek: Alojzij Gradnik; Dva sone-o iz cikla »Tolminski punt«. — Pregled: Pcijalna politika: Adolf Ribnikar: Naša °cijalno-politična zakonodaja. — Filozo-'!a: T. G. Masaryk o aritropomorfizmu (n boljševizmu. — S. Dolar: France Ve-’er »Uvod v filozofijo«. — Politika: Zbor <;1hške socijalne demokracije v Gorlicah.
Med revijami. — Beležka. — Ta. Štefka »Njive« obsega 48 str. ter se dobiva ™ vseh knjigarnah, naroča se pa »Njiva« J' upravi v Ljubljani, Prešernova ulica ,‘ev. 54. (nasproti pošte). »Njiva« stane ehio 120 K ter izide letno 20 štev. Priho-n'a štev. izide okrog 10. novembra v na-' delnem obsegu.
Prekmurje.
sile in vzgajal nov rod — boljše bodočnosti, smo sklenili zgraditi si svoj lastni Sokolski dom. Z delom se je že pričelo. Ze se dviga ponosna stavba Sokolskega doma v Hočah. Toda, bratje in sestre, prijatelji in dobrotniki sokolske stvari, to na3 bo stalo ogromne svote. Zato pa kličemo, prosimo in trkamo na vaša sokolska srca: Pomagajte nam ob 24. uri 1 Žrtvujte nekaj za Sokola v Hočah, ki ga še čaka velika in težavna naloga. Darujte za sklad Sokolskega doma v Hočah! — Darove sprejema odbor Sokola v Hočah in uredništvo »Tabora*. — Zdravo!
"m 1
m
’	Partija St. 10.
Igrana 10. oktobra 1921 v mariborskem šahovskem klubov.
Nordijski gambit.
Ta 1
Beli: Hočevar.	Crni: Stupan.
I. e 2—e 4	e 7—e 5
2. d 2—d 4	e 5Xd 4
3. c 2—c 3	d 4Xc 3
4. Lf 1—c 4	c 3Xb 2
5. Lc lXb 2	d 7—d 6
6. Dd 1—b 3	Dd 8—d 7
7. Sb 1—c 3	b 7—b 6
8. Sg 1-f 3	Lc 8—a 6
9. Sc 3—b 51!	
(Mrežica je že razpeta 1)	
	c 7—c 6 ?
10. Sb 5Xd 6-L	!!
(Ze je ptičica ujeta!)	
	Dd 7Xd 6
(Lf 8Xd 6 11. Lb 2Xg 7.)	
11. Lc 4Xf 7+	Ke 8—c 7
(Kralj ne sme na	d-linijo radi 12.
Iz šahovskega sveta. Zagrebške
»Novosti* poročajo, da se v Jugoslaviji snujejo še sledeči šahovski klubi: Be-lovar, Bjelina, Brod na Savi, Crkvenica, Koprivnica, Kragujevac, Niš, Novi Sad, Priština, Sotnbor, Subotica, Varaždin, Veršec, Zemun.
Šport.
: Prvenstvena tekma SK Korotan : SK MAK se ne vrši, ker je nekaj igralcev SK Korotana odsotnih. — Kapetan.
: Igrišče »Svobode". Mestni svet je dovolil SK Svobodi uporabo prostora v Magdalenskem predmestju za bivšo infanterijsko vojašnico proti letni najemnini 200 K.
: Maribor rez. : Rapid rez. igrajo danes v nedeljo ob 15. uri na Ra-pidovem igrišču.
: Naraščaja Maribora in Raplda tekmujeta danes 30. t. m. Ob 8. uri tekmujeta II. naraščaja a ob 10, uri I. naraščaja.
Kino.
Db
d 1.)
12. Ta 1—d 1 * Dd 6-h 6
13. Sf 3—e 5! c 6-c 5
(Tudi La 8—c 8 ne zadostuje: 14. 3—d 3 Sb 8—d 7 ali Lc 8—d 7 15. Se 6Xd 7 Ke 7Xf 7 16. Sd 7—e 5_i_ Kf 7- e 6 17. Dd 3—c 4-j- itd.)
14. Se 5—g 6-H in črni se uda, ker na h 7Xg 6 sledi 15. Db 3—e 6 mat, na Dh 6Xg 6 15. Lf 7Xg 6 h 7Xg 6 16. Db 3—d 5 je črni tudi zgubljen.
1. mariborski bioskop. Danes v soboto in jutri v nedeljo se predvaja sedmi del »Vladarica sveta", »Dobrotnica človeštva".
Film v današnji sovjetski Rusiji.
V vsakem najmanjšem mestecu v Rusiji je danes najti po več kinov, a v vseh' j
j teh mestih še smejo predvajati samo oni j filmi, ki služijo 2a boljševiško propa-| eando. Drugi filmi so strogo prepovedani.
| Ce pa bi si kljub temu dovolil kdo predvajati kak drug film, pa bodisi še tako nedolžen, se mu na mestu odvzame koncesijo ter ga povrh tega še zadene težka kazen.
Cerkveni in poučni filmi v Ameriki.
V Ameriki je nad 44.000 cerkev, od teh 17.000 katoliških in 11.000 metodističnih, v katerih se med službo božjo predvajajo razni filmi iz življenja Kristusa, svetnikov itd. Zanimivo je, da imajo mnoge ameriške tovarne svoj lastni kino, v katerem se med odmori vrše poučne in zabavne predstave. Neko ameriško podjetje je dalo za svoje delavce zgraditi velik, moderni kino, v katerem se predvajajo samo najboljši filmi. Najbolj se zahtevajo v Ameriki poučni filmi, kar znači, da hoče ljudstvo v prvi vrsti pouka.
f
avgusta ali .pa y prvi septembra. Natančni termin se bo .v, svrho, da se more javnost že sedaj po tem ravnati, ,v, kratkem objavil. Zanimanje za prihodnjeletn? ljubljanski .veliki semenj vzorcev je že sedaj zelo veliko in po .vsem je soditi, da bo ta prireditev mnogo .večja in obširnejša od letoinje. Dober sloves, katerega si je veliki semenj ob svoji prvi otvoritvi tako vj notranjosti države, kakor (udi v Inozemstvu priboril, jamči razstavljalcem in nakupovalcem tudi ,v prihodnje leto -za najboljše trgovske uspehe.
S Čiščenje sadnega drevja. Staro sadno drevje se mora .vsako četrto leto čistiti, če se to redno vrši, je posel vedno lažji in se tudi največji sadonosniki lahko v najkrajšem času očistijo. S čiščenjem se lahko prične, čim odpade listje ter traja do časa, ko začne poganjati novo listje, torej od novembra pa do januarja. V zelo mrzlem času ni priporočljivo In je bolje, da se opusti. Crešnje se čistijo ,v. avgustu ali pa v marcu. Pred vsem se, mora drevje očistiti od mahu in lišaja, k{ povzroči, da drevje pred časom ostari in izmure. Drevje ne sme biti pregosto nasajeno, ker se na ta način samo uduši. V današnjem boju za gospodarski obstoi je vsako zanemarjenje zločin.	/
g Mariborski trg. Sejmsko poročilo, od 25. okt.: Prignalo se je: 5 bikov 141 volov, 323 krav, 12 telet in 7 kouj! Skupaj 488 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile n kg žive teže sledeče: Debeli roli 14 do 17 K, poldebeli voli 12 do 14 K., plemenski voli 10 do 12 K, biki za klanje 9 do 10 K, klavne krave debele 12 do 14 K, plemenske krave 7 do 12 K, molzne krave 12 do 14—16 K, brefe krave 12 do 14—16 K, mlada živina 7 do 12 K, teleta 11 do 14 K, plemenske svinje 28 do 32 K, poldebele svinje za zakol 1 kg mrtve teže 34—38 K; krave za klobase 1 kg žive teže od 5*50 do 7 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 22 do 24 K, II. vrste 18 do 20 K; meso od bikov, krav, telic 16 K; telečje meso I. vrste 18 K, brez kosti — K, IL vrsle 16 Ki svinjsko meso sveže 32 K.
sle-
Partija Ster. 11.
Iz lista »Deutsches Wochetischach “ z dne 10. julija 1921 posnamemo dečo korespondenčno partijo.
fara štirih konjev.
c>
Beli: A. Ritzen (Kolu).
Crni: E. Gtunfeld (Dunaj).
Murska Sobota. Nov gerentski sc-v®t. Za prisednike gerentskega sosveta jP imenovani v Murski Soboti: Janez r°broy, hotelir; Ivan Horvath, mehanik; yDez Barbarič, posestnik in trgovec; tPs'P Antauer, hišni posestnik; Ivan čevljar; Ferdo Prelog, davčni p&raviteli; Anton Koder, notar; dr, c^o Černe, odvetnik; dr. Josip h apČnik, zdravnik; Anton Hupka, in-4®njer in Ludovik Brumen, trgovec.
Darujte za sklad
Sokolskega doma - - v Hočah! - -
1. e 2—e 4	e	7—e	-
2. Sg 1—f 3	Sb	8—c	6
3. Sb 1—c 3 Sg 8- f 6
4. Lf 1—b 5 Lf 8-=—b 4
5. 0—0 0—0
6. d 2—d 3	d	7—d	6
7. Lc 1—g 5	Lc	8—g	4
(To obrambo je dr. Tarrasch 1. 1912
v listu ,Schachwe!t“ obširno analiziral, vendar se doslej ni udomačila, ker je silno komplicirana.)
8. Sc 3—d 5	Sc 6-d 4
9. Lb 5—c 4 Lb 5— a 5
10. Kg 1—h I	c 7—c	6
11. Sd 5Xf 6+	g 7Xf	6
12. Lg 5—h 6	d 6—d	5
13. e	4Xd	5	c	6Xd	5
14. c	2—c	3	Tf	8—e	8
15. c	3Xd	4	d	5Xc	4
i 16. h	2—h	3	Lg	4—e	6
17. d 3Xc 4	Le 6Xc	4
18. Sf 3Xe 5	Lc 4-e	6
19. Dd 1—h 5	Dd 8Xd	4
(Ali f 6Xe 5 20. Dh 5Xe 5 f 7 f 6 vrgj semenj 21. De 5—g 3).
Gospodarstvo.
g Dobava soli in petroleja. Uprava državnih monopolov v Beogradu, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, j da se vrši dne 22. novembra t. I. oferta-lna licitacija glede dobave 20.000 ton soli ter dne 25. novembra t. 1. ofertalna licitacija, glede dobave 6,000.000 kg petroleja in 50.000 zabojev petroleja (po dve kanti v zaboju). Pogoji so y, pisarni trgovske in obrtniške zbornice y, Ljubljani, interesentom na vpogled.
g Letošnji vinski pridelek. Trgatev je končana. Rezultati so bili skoraj povsod izvrstni, grozdje večinoma zdravo. Povprečno vsebuje mošt 15 odst. sladkorja, pri boljšem grozdju tudi 16, a pri nekaterih vrstah celo 20 odst. Povprečno vsebujejo n. pr. hrvaška vina po 10 do 11 odstotkov alkohola, naša pa so seveda močnejša, posebno tam, kjer niso prerano brali, če se bo povsod pazilo na čisto posodo in pri pretakanju vina upoštevalo pravila, bo letošnje vino izvrstno in posebno pripravno za izvoz.
g Drugi veliki setnenj vzorcev v Ljubljani. V letu 1922. se priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev VI jeseni. O-tvoritveni in zaključni dan sicer še nista natanko določena, na vsak način pa se drugi polovici meseca
Zahtevajte a osah go* stani „f9abof".
Najnovejša poročila.
Bolgarija ne mobilizira.
DKU Dunaj, 28. ektobra. Bolgarska poslaništvo dementira vest, ki se je razširila po raznih listih, da je Bolgarska mobilizirala. Vest je popolnoma izmišljena in brez stvarne podlage.
Požar v Tridentu.
LDU Innsbruck, 28. oktobra Dne 26. t. m. je zgorelo v Gardolu
(Trient) 9 hiš, vsled česar je 35 družin brez strehe.
Reorganizacija francoskih železnic
LDU Pariz, 28. oktobra. Zbornica je danes sprejela s 408 glasovi proti 174 zakonski načrt o reorganizaciji francoskih železnic, katerega je izdelal senat
Odgoditev
ameriške
stavke.
železničarske
LDU London, 28. oktobra, Reuterjev urad poroča iz Chicaga, da so železničarji zaenkrat odgodili stavko.
Prepovedani listi.
TIP Beograd, 28. okt. Vlada je prepovedala razširjanje in razpečavanj* lista »Balkanski svet", hi izhaja v Ameriki v slovenskem jeziku in „L’ Adria-tico", ki izhaja v Zadru, ker piše proti interesom naše države,
Sokolstvo.
.9 Klic Sokola v Hočah. Po dolgo-: ‘ alni borbi na življenje in smrt, po | _,r8hovitem preganjanju in zatiranju (!'1rb nasprotnikov, je pokazal Vp 8di Sokol, da je zmožen širiti svoj lepi program in da je niegovo padlo na rodovitna tla. Da pa bo J®.govo delo še bolj popolno in ob-rQQ. da bo lažje koncentriral svoie
od j naš
20. f 2—f 4	Dd	4—e 4
21. f 4—f 5	\	Le	6—d 5
22. Tf 1—f	3	La	5-e 1
23. Se 5—g	4	De	4—d 4
24. Tf 3—f 4 Ld 5Xg 2-f
25. KhlXg2 Dd 4Xb 2-f-
26. Sg 4—f 2	Kg 8—h	8
27. Ta lXe 1	Te 8Xe	l
28. Dh 5Xf 7 črni se uda,
gr 8-j
ker se mat ne da kriti (Ta 8
Tf 4-P- 4).
EeksUfn: <. ':K' iV'	30
Afrodita.
Homan, Prerel: R«fl*n.
\	(Dalje.)
•xir.
Glas o povratku Akontija se je naglo raznese? po vsem mestu. Povsod se je govorilo, da so je le njemu in Falostra-tovi .velikodušnosti treba zahvaliti, da so roparji premagan! in mesto rešeno. Že to ie zadostovalo, da je bil vsakdo prepričan, da je bil Akontij nedolžen. Povrhu tega pa se je razširila še vest, da je Ko* non z zlatom podkupil krive priče ter tako zagrešil hudodelstvo, k? se po zakonu kaznuje z zaplembo vsega premoženja in z pregnanstvom.
Tudi Vej je slišal o tem
Odkar jc bil Akontij obsojen, Se siromaku Ve.iu ni godilo ravno najbojše. Ne-jera, ki je hrepeneia le za maščevanjem, ni dosegla tega. kar je zaželela ter je začela Veja, proti kateremu je bila doslej povsem ravnodušua, naravnost mrziti. Zaman jo je opominjal, da je izvršil ono kar je zahtevala. Nejera se mu je samo smejala ter rnu porogljivo odgovorila, da napram Izdajalcem ni treba biti inož-beseda. Če pa je bil preveč razburjen, ga je pa potolažila, češ naj še malo počaka, kakor tolaži dolžnik svoje upnike. In ako jc čakal z dneva y, dan. Ko so prišli v mesto razbojniki, se je nameraval pridružiti svojini nekdainim tovarišem, vendar pa .ie to svojo namero opustil, boječ, se da bi bili razbojniki vendarle premaga- : rt? bi moral potem bežati iz mesta ter se : ločit? od svoje oboževane Nejere.
Vest o prihodu Akontija ga je zelo?:
vznemirila. Bal se je, da bo Akontij sedaj klical krivce na odgovor. Bežati! To mu je bila edina rešitev. Toda ne brez nje, brez Nejere! Ona je sedaj sti njegovih rokah!
če bi se mit Nejera upirala in ne bi Hotela bežati ž njim, jo lahko izda, kot prvega in edinega krivca vsega tega. Napisati tri vrstice na listič, pa ga pribiti kje na trgu — in dovolj bo. Sicer pa lahko povem kateri izmed cvetličark, ki so Ne-jeri nevoščljive, ker jim je odvračala oboževalce. Konon pa naj sam gleda, kako se opere. Tak načrt si je napravil Vej.
Napisal je listek, toda mnogo obširnejše nego je sprva mislil. Nato je zbral svoje stvari, vzel nekaj denarja ter se napotil k Nejeri. Noč je bila temna.
Trikrat je moral trkati, predno mu jc hišni gospodar odprl. Ravnokar so se odpravljali spat. Navidezno popolnoma mirno je Vej vprašal za Nejero. Rekel je, da je njen rojak ter da je danes prišel iz j Ikarije v Milet. Gospodar ga je najpreji vprašajoče pogledal, potem pa mu je po- ’ kazal Nejerina vrata.	,	j
Gospodar je odšel počasi. Počasi jej stopil Vej k Nejerinim vratom. Prislonil je uho na vrata ter poslušal. Srce mu je nemirno bilo. Iz sobe se je slišalo napo! jecljanje, napol vzdihovanje. Vrata so bila samo prislonjena. Nejera je sedela razpuščenih las in s solznimi očmi na postelji, opiraje glavo na roko.
»Nejera!« je vzklikni! Vej polglasno. Ker ni dobil nobenega odgovora, je, misleč, da. mu je zmaga sigurna, vstopil v sobo.
Nejera je polagoma vstala, obrisala solze ter izpregovoriiar
»Ti, Vej? Kako si prišel sem? Jaz sem, tl prepovedala!«	j
»Nevarnost se ne ozira na prepoved. Ali si ves dan čepela v svbji sobici, da ne veš, kaj se godi po ulicah?«
»Vse vem,« je odgovorila Nejera,
»Tudi to, da sl izdana?«
»Jaz? Ti in Fintij in prebrisana Lisi-strata! Kaj to mene briga!«
»Nejera! Mar nisi ti mene pregovorila, da sem pričal zoper Akontija?«
»Dobro. A to ve samo Konon in ti. Konon si ho dobro premislil, predno se vrne v Milet. A ti...«
»A jaz bom molčal, če bo Nejera* končno ostala mož-beseda. Kakor vidiš, J sem pripravljen, da zapustim Milet. To-I da ne sam; samo s teboj! Sedaj hočem' žeti, kar sem sejal. Pripravi se, predno bo prepozno. Še ta trenutek odideva«.
»Jaz? S teboj? Si-Ii znorel?«
»Moraš, Nejera! Jaz te ne pustim. Moraš biti moja, a jaz te bom čuval, kakor punčico svojega očesa in spoštoval, ka-. kor svečenik božji kip. Pojdi, Nejera! Ve- Š nij mi! Mar ne čutiš, kako mi duša ko-! prni po tebi. A ka ti preostaja? Nikar ne dvomi, da bo Konon povedal, da si samo1 ti kriva. Bežati moraš, kakor jaz. Sama, I brez zaščite pa ne moreš«.
»Nočem bežati,« je rekla Nejera otožno.
Vej ni računal na tak odpor. Ves preplašen je zrl na deklico; naenkrat so se mu zasvetile oči, segel je v, žep ter pomolil Nejeri listek pod oči.	 t
»Evo, Staj!« je rekel zamolklo.
»Kaj je to?« je vprašala Nejera. ’ ’":r'
»Samo čitaj!« je ponovil on. »Ta listek ?o še, predno vzide solncc, v pravih ro-cah, če me boš še nadalje varala«.
I Nejera je brzo prečitala,
»Stori, kar veš in znaš!« je rekli hladno.
»To bom tudi storil!« je kriknil Vej, da se je Nejera nehote zdrznila. »Tebe ženska nizkega rodu, ki nimaš nobene druge zveze, kakor podlega Konona, ho* čem uničiti. Zaprli te bodo na dolga leta, če ne še več. A to hočem! Bolje, da propadeš, kakor pa da bi drugi užival tvojo ljubezen! Še enkrat te vprašam: hočeš iti z menoj ali s krvnikom geruzijc?«
Nejera si je z rokami pokrila obraz.
Vej, smatrajoč to za svoj uspeh, je na-daljeval:
»Mar še vedno upaš na Akontija, zaslepljena norica? V auli, pred očmi visokega arhonta jo je obje! in jo že džnes povede kot svojo ženo na svoj dom. Mar hočeš gledati njegovo svatbo in ga skupno z ljudstvom poveličevati? Zares, «e vem, kaj te še zadržuje v tem pusten1 Miletu. Ali morda upaš, da boš pozneje kot njegova prijateljica lahko prišla v njegovo hišo? Ne varaj samo sebe! Dobro veš, kako strastno in neizmerno hubi Akontij svojo Kipido, kaka ii ?'e i dušo in telom ...«
»Nehaj!« je kriknila Nejera, bleda fe-kor smrt. »Prav imaš! Za me ni vec prostora v Miletu. Samo ogrtačo še vza-men, potem pa hajd v tujino!«
Vzela je ogrtačo ter jo ogrnila ramena. Potem je tožna podala Vci'J roko, k je ves srečen sledil vsaki nit111 kretnji.
(Konec pri^
Glavni urednik: Radlvoj Rehar.-
Odgovorni urednik: Rudolf O z i ra.
Mala oznanila.
Aontoristinjo ozira um kore-spondentinjo, samostojno moč. popolno ».motno slovenske in iKrrtjtke korespondence in knjigovodstva, i34e novo podjetje. Pismen«? ponudbe * popisom znanja naj se poSlje pod .709* na oglasni zavod I, SuSnik, Maribor, Slovenska ■lic* 18.	1158«	3—3
Podjetje za izdelavo malih
lesenih zabojčkov, kakor *a koloma* itd., naj stari ponud- j be s* večjo stalno množino pod .Zabojčki* na oglasni lavod L SnSnlk, Maribor, Slovenska ulica 15,	1687 3-3
Dve siiigi-tekača, star« 14
do 20 lat aprejm« Podrnžnlea I.jnb janska kreditne banke v Maribor«.	1714
MoSkl s* »prejme na stanova- j nje, najraje kelemičar. VpraSa se v »pravi.	1705
Kren 800-— onemu, kateri mi preskrbi meblirano sobo a posebnim vhodom ▼ bližini parka ud 1. novembra. Ponudbe pod ,716® na anončni tarod I. f?n*mk, Slovenska ulje« 15,
, 170«
Mebiirahe *Oba sed««,' Oglasiti ee r lekarni „Pji tv, Arehu*.	1707
Harmonij in planino se proda' Magdalenski trg 4.	1704
Kupim ali vzamem v najem gostilno z malim posestvom.
Ponudbe pod iifro ^Gostilna" »a uprave.	1711
Proda »e nova hiša z vrtom, takojšnjo stanovanje. Cena 50.000 dinarjev. UrSula Andr,;, Koroščeva ul, 17 Maribor.
1702
'Proda ne: (Itn« »okno za plašč, ogriojača za dame. modra obleka za dame, usnjat popolni kovček, lesen zaboj, l«3«n kovček, Viseča svetilka ia petrolej. Raslagova ul. 15, pritličje.	1708
■sMsmsnaiMHMaMMM
Jetika I Dr. Pečnik. Jetika!
Današnje strogo znanstveno
zdravljenje. Vsak jetifinik, ki hoče doma ozdraviti, naj kupi knjigo. V vaeh knjigarnah, 48 strani, 9 kron, 1048
.1
Brivnica Frana /tovarn na Aleksandrovi cesti n. 22 se priporoča	33
Za prevažanje različnega mat«. fijalm se iščejo vozniki.
.Hitroiid", Maribor, Aleksandrov* ceri* 51,	1703 2—2
NiMa amizna ialolla
»stke mte razpojilj* od 25 Ig napm tvrdka
Oset Se Čajnico
Slovenjgradec.
------------ .---------------------------------3
Hote! Halbwidl, Jurčičeva ulica št. 7
Danes v nedeljo
jutranji in večerni koncert
Vedno sveže Gfltzovo marčno pivo. Izborna vina. Specijaliteta: Sočnati guljas,	1710
Dobro aaknrjeni prostori.	ToSna postrežba.
popolnoma teščo slovenskega in nemškega jezika, ki je bila zaposlena t kakem večjem podjetju, išče za prijetno delo in z dobro plačo 1715
Jugoslovanski Loyd d. d,, Maribor
Ruška cesta 45 (Križev dvor)
Predstaviti osebno med 10.—12. ter 15.—17. uro.
Mesarske in klobasarske specijaliteie
slanino, la mast (specijalna marka), novost prvovrstne mesnate konzerve, , prave kranjske klobase — priporočajo i vedno sveže, takoj dobavljivo, po naj- £ nižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike! .
ta tam in mi izlioir i ul'
VRHNIKA 1652-2-1 JUGOSLAVIJA
Gostilna „Pri lipi“, Radvanj0
V nedeljo, dne 30. oktobra 1921
velik ciganski koncert.
Izvrstna vina, rizling: star, mnSkatelec nov. Znan« '?obr!
Kuhinja. Topla in mrzla jedila.	I?1*
| Za obilen obisk prosita
A. in H. AnderEe.
M. Fettich rrankbeim
Maribor, Stolna ulica štev. 2
se priporoča cenjenim damam za feviševanje vseh vla-nie«*®*? in r to stroko spadajočih del. Lastna zaloga pariumerij in l*snil' mmie v vseh barval) in velikostih. — Manicura. — Popi'9'1?
zaponk in vlasnic.	1709 10-1
Orehov, hruškov in češnjev les
v steblih kakor tudi žagan kapi tovarn« „PENKALA“ v grebu.	1683	fj
H&sssssEsMitafl S ISSsESsEss^jS
| Dežni plašči § j
g prvovrstni, pravkar došli. — Velika iz- 1 |j blra dežnikov, moškega perila, klobukov, |f| čevljev itd. najceneje pri tvrdki
i Jakob Lah. fcibor, Glavni trn 2. 1
Zavod m straženfe in zaklepanje v Mariboru
prevzame
otb8®	v	bw©$8m,	1*0	kol°’
«ivorSlty kakor S&gcSi Siamamsjanjj© £®lezP>?ž* N88* w©»w. -- 8*<>ids»t:aa w pisarnii P'1* <* i ta ta i & C*■*»	2,
Nahrbtniki
zs planine v raznih velikostih i z .jadrovine oziroma gumiranega platna, gurte za rolč, trakovi ra žaluzije, mreže ra konje, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri
iv. Kravos, Maribor)
Aleksandrova c. 13.
kitajte in razširjate j
povsod mas list | ..T^or«
Ženski zdravnik In porodničar
; Pozori
“Priporočam vsem velecenjenim trgovcem in odje-• tnalcem prvovrstno blago
j za Miklavževo
. medenjake vseh vrst, peciva, božične sveče, bele in barvane, kakor tudi razne druge sveče po starih nizkih cenah. Zahtevajte cenike! 1612
FRAN CVILAK
Slov. matrica.
med. univ. dr. France Toplak
blvSI večletni aekundarlj dež. bolnice v Ljubljani, elčve-operater vseučil. ginekološke In porodniške klinike profesorja Pithe v Pragi
ordinira od 11—12 In od 2—4
(ratven ob nedeljah in praznikih) 1701 t—1
v Mariboru, Glavni trg št. 18.
|§ prodaj« vsak dan na	trgu	»ka*
,4'L	portno druitvo	tjtoO
T (Hatheis, Suppanz & Co.
lJEC,o*x*ja,cl po IC.
Singer Hvalni »traH
Singer Singer
nadom«rtn! dan
Singer
velita« pošiljata* ta Amerike dospel«.
naši podružnic?
Singer šiv, stroji Bosima & Co:N8fwywl
podružnic« Maribor, začasno Dravska ullealO.
Ugodni plačilni pogoji na. obroke. -Jfc«
pj Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. ®
!! Centrala: Ljubljana. ■ « «	Skladišče: Novlsad. : :
11 Brzojav: Merakl Ljubljana.	Telefon 64, ■ ■ ■ H)
v Mariboru
je otroril 1487
Anton Mancini
v Frankopanski ni. 39.
IzvrBnje modem* »like, kakor tudi Tia v to stroVo »paciafoCaj del«. Slike za legitimacije izg«** ^ .lovi v 24 urah.
mm mmmmmmmam
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za poda.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke,	Z	\
vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-	:	;
weiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej.	:	:
pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v	;	;
............ to stroko spadajoči predmeti. 1337
„IVSERAKL“-lak za pode. „MERAKLM-l5noIeurr! lak za :: pode. „SV1ERAKL“-emajlni lak. „MERAKL'-brunoline. jj :
 ..........  Ceniki	se	začasno	ne	razpošiljajo!
Jos. Martinc
Maribor m Galanterijska veletrgovina
Pristopajte k Ju* goslovenski Matici.
»OlflMHKB
Važno!	Važno!
zi ode. kateri imate svaie ratake na lokem
Prva slovenska cvetličarna v Mariboru hna n« razpolago vsakovrstno sveže, kakor tudi umetno cretj<gj sveže in umetne nagrobne vence. Prevzetna tudi naročila za vsa v to stroko spadajoča dela. / Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča Anton Gabrič, Šolska ni. 2.	3-1671
Covije za gospode, oaoiB m otroke, iolsiie Ssvije, domače čevije,
SMmsfeve poclpetnlke In prvovrstno kresno
za čevlje
kupit* mitje©m@J© ps*S
Useno pohištvo| Železno pohištvo 1 Tapeto, pohištvo j Pisarn, phištvo Posteljna oprava Preproge 1 Zavese n? || Blagozapohištvog Posteljno perje I
izvanredna nizke ceseff r zalogi pohištva J
^elika zaloga moških, ženskih In otročjih nogavic. 1466
Sirit® povsod a&š listi
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S O. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVuT OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
ProlrTodl t gnmbl Ig rožorine In unetuegs reg«,	§
(znamka »Galalith«), ustniki >a smodko, svalčlce,	'm
pipe to flbnke, gumbi to blsorortoe fPorlrauttor)	jf
*a p orII o. Držaji g« palice to dežnike to narav.	•
nega roga. Telefon štev. S. Bančni konto: Obrtna	S
banka, IJnbljan*. Pošto! ček,,račun Mer. 712«.	S
69a	;
Hlaribor
Gosposka ulica št, 30 Pirohanora hiša.
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA
Svoboden ogledi Ceniki brezplačno!
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
Telefon SteT. BJ6.	113
Špedicija rseh rrst. Carinska agentura in carinske reklamacije. VskladiSfcnje rsakorrstocga blaga. Mednarodni prerezi. Selitve * patentiranimi pohištvenimi rozorl na rs* strani. Snedlellslre dostavno podjetje jnžne železnice.
„BALKAN“
Brzojavni naslovi Spedbalkan. ;
Predprodaja vozovnic [
za vse proge južne in državne železnice, f Skladišče spojeno s tirom južne f železnice. Aleksandrova cesta štev. 70. -
 .....—1	—	delniška dru.ba za mednarodne transporte) v IJubljani.  	-	—	1--
I^ociirMŽinLicaa: MARIBOR, Aleksandrova cesta 3«S,
ftajrečje domače spedicljske podjetjert	Podružnice:	MARIBOR,	ZAGREB,	BEOGRAD,	TRST,	WIEN.	Kuj	ref	je	domače	spedicijsko	podjetje
  »iiiiimww»»mHHiKUfi«««i»mii/«iiii)ii.'V»un.mli       ... —  —— --------------------------------------------------------------------------------
Vabilo xa.a snbakrincijo delnic*
Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi ' trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladišcenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter, vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zaseb- j
i1 nih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago i strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to obeekoristno • željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse i.potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev
-ORIENT"
■HtdaarodM, trams&iFipetflcSsliR in iklidiKnc idoltte drnibe n
z delniško glavnico Din, 1.000.000*—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino In industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra,
štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubija®1* Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis
eden milijon dinarjev
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100"— za komad, glasečih se na prinosca.
Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico.
Nominalni znesek po Din. 100"— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921.
Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.
Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe „Orient'4.
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene p°' družnice; Gradjanska bankav Beogradu in njene podružnice ih v.sl trgovski gremiji in trgovske zadruge; Ljubljanska kreditna banka m njene podružnice.	f
Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsk® špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izženia®!3 raznih izkoriščevalcev našega stanu.
Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotič Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu.
Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše „0RIENT“, mednarodni trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru-
f	---
Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrija!«* v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovecv Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bemhard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skaberi»e’ veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., import in eksportvMariboru. Alojz Žniderič, trgovec* Mariboru. Ekspertno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Serec, trgovec v Mariboru. „Drava“, lesna industrija d. d- V Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčtf* trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. K®f‘ Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industr1' jalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Stmišču. Karl PertinaČ, industrijalec v Celju. DavoHj* Tombah, trgovec v Ptuju, Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. 16^
1UG0SL0 VEHSKILL0YD 9. D.
Maribor, Ruška cesta 45 (prej Jii ll“)
n
Izdelujemo s	a |ospodS ID detli razpečavamo s* jj aftU 11«
priporočamo	svetujemo s=;=
l
Samo za trgovce in prodajalce!
1713