62. številka. Trst, v torek dne 17. mar. a 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec ] K — Naročnino je plačevati naprej, Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu Be prodajajo posamične Številke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 8~o. glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo'uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije [in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Kolin pipoolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati' loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. Iz proračunske razp poslance? na dcm^-^ je dne 27. m. m. odgovarjal na eno naš h interpelacij. Mi smo že eli, da bi sa bila takoj otvorila de »ata o tem odgovoru, dotični prtdiog pa je bil odklonjen. Mi smo takoj sestavili nujen predlog, da se stvar pojasni, ali fm) odstopili od predložitve istega z ozirom na tedaj predstoječe in sedaj že za-pričete debate. Mi smo želeli in žtlimo prinesti jasnosti v te razmere in sicer z ozirom na tozadevno interpelacijo in na tozadevni odgovor njegove ekscelence gospoda ministrskega predsednika. Da bo stvar jasneja, si dovoljujem z dovoljenjem gospoda predsednika prečitati toliko obe točki vprašanja, kolikor tudi odgovor na isti. Obe ti točki vprašanja od dne 21. novembra 1902 Be glasiti (čita) : »I. Ali temelji na resnici vest v tržaškem listu »HMinostc o nekem tajnem dogovoru z Italijo na škodo Hrvatov in S o-vencev, bivbjočih na obrežjih morja Adri-janskega ? II. Će ne temelji, kako m >re njegova ekscelenca opravičiti vso dosedanjo, proti Hrvatom in Slovencem naperjeno vladno politiko v južaih pokrajinah monarhije, inje lije PODLISTEK. 59 Na rojstni zemlji. sšpiaal Ksaver Ša.ndor-QJal»kl ; prevel K. C. XX. No, Gino sam je porušil vee te načrte matenne. Bil je nekoč na deželi na lovu — v Turopolju. Tu je našel prekrasno deklico malega, precej siromašnega plemiča. »Došel je — videl in zaljubil se«. Kakor da je znorel ali kakor da je sam neč sti priredil stvar ! Tudi deklica — mala Kristina Poletićeva — se je zaljubila v krasnega mladen čj. Vse bi bilo torej dobro, ali deklica je bila že zaročena — a zareč^na z enim najbogatejih vla-stelinov v Posavini — s veda je bil že star. No, ta starost ni mogla pripraviti njenih starišev, da bi vlastelinu odrekli, kakor sta prosila Gino in Kristina. Niso koristile solze, prošnje in grožnje — ali nič ni koristilo. Vlastelin je imel preko t soč »juner« pisesti in pet posavskih sil podanikov ! A Higin ? Čakalo ga je revno zagorsko, a vrhu tega še zadolženo posestvo. — No — Higin je bil vražje dete. Del si je v glavo, da mu Kristina mora postati žena — in pobegnil je ž njo, se poročil pri prijatelju svečeniku in njegova ekseelenca pri volji, da bo odslej to politiko uravnaval strogo po načelih pravičnosti in enakopravnosti?« Vest o tajni klavzuli. Takoj sem si bil preskrbel vladno »Wie-ner Zeitung«. Tu se je odgovor na prvo točko glasil tako, da je njegova ekscelenca g. ministerski predsednik vest o tajni klavzuli pošiljal v kraljestvo pravljic. Stvar o tej tajni klavzuli da je torej pravljici. Vladna politika t Primorju. Glede druzega vprašanja je odločno zavrnil očitanje, da je politika vlade v Primorju naperjena proti Slovanom. Njemu da je neprestana skrb, da organi njegove vlade v narodnostnem boju, k;, žal, vihra, ohranjajo popolno nevtralnost, in da obračajo jednako skrb in jedoako dobrohotnost pripadnikom ol>eh plemen. Njemu da ni znano ničesar, kar bi opravičevalo domnevanje, da se v Primorju ne drže te črte, ki jo je določil on. Tu da ni bilo zanj nikakega povoda za poizvedovanje v tem pogledu (Čujte !), ker so interpelantje predložili le splošno trditev, niso pa podali uikakih pozitivnih podrobnosti. Bilo ie, gospoda moja, potrebno, da sem preči tal to, ker je v interpelaciji tudi nekaj, čemur se v odgovoru popolnoma oporeka. Potrebno je torej, da posežemo v to in da se uverimo, kdo ima prav, kdo govori resnico, ali interpelantje, ali vlada na u^ta njegove ekseelence gospoda ministerskega predsednika ? ! (Pride še.) Javni shod političnega društva »Edinost« v Kocolu dne 15. marca 1903. Kmalu po 4. uri je predsednik profesor M a t k o M a n d i 6 otvori 1 zborov anje daljšim nagovorom, v katerem je izvajal, da se gotovo nikdo od volilcev ne kesa, da je pred tremi leti slusal nasvet pol. društva »Edi-noBt« i □ je oddal svoj glas za uglednega, značajnega in požrtvovalnega moža. Prvo de janje volilnega gibanja — reklamacijsko postopanje — je že za nami, sedaj pa smo v drugem dejanju — v dobi dela, agitacije. Na delo torej, da zmagamo v vseh šestih okrajih okolice, in izlasti, da zopet častno zmagamo v tem drugem okraju. Prvi st? je oglasil za besedo g. Maks C o t i č, a ne morda (kakor je pordarjal) v i lastnosti odbornika političnega društva »Edi- j nost* (ker to m) in tudi ne v imenu narodne stranke ; ampak le kakor prebivalec in voli-lec v tem drugem okraju. Govornik je črtal pBralelo med delovanjem nekdanjega zastopnika tega okraja, gospoda Mauronerja, in delo- ' v trnjem dosedanjega zastopnika, dra. Rjbafd. Mauroner ni ničesar storil za U okraj, gosp. dr. Rvbrfr pa se je mnogo trudil in tudi marsikaj dosegel. Iglasti pa ob vprašanju, ki obeta Rocolu lepo bodočnost, ob vprašanju železniške postaje. Pa tudi ko bi ne bil dr. Rvbar nič več storil nego Mauroner, moremo biti zadovoljnji, da smo volili prvega, ker imamo vsaj to zadeščenje, da nas zastopa naš Človek. Na tem pa, da Mauroner ni Čisto nič storil za ta okraj, ni kriva morda le nesposobnost, ali neumevanje zastopu šiih dolžnosti, ampak je odločilen drug vzrok, ki je ta, da je Mauroner člen vladajoče stranke, katere program je že tak, da sili pristaše na sovražtvo proti okolici. Oni hočejo, da se okoličani umaknejo in napravijo prostor drugim italijanskim življem. Čim pa imajo ta cilj, morajo le želeti, da iiaše ljudstvo propada gospodarski in da se ne povzdiga duševno. Naravno torej, in v zmislu programa vladajoče stranke je, ako ni Mauroner nič storil za ta okraj. Na gospodarskem polju niso gospoda nič storili, a duševno je mnogoštevilno prebivalstvo Rocola popolnoma zanemarjeno. Za gradajo toli potrebne cerkve ne dado podpore, ker se boje, da bi se v cerkvi govorilo v jeziku tega ljudstva, a vnebovpijoče je, d a zavesRocolniniti enega šolskega razreda! Csmorra hoče, da gospodarski postanete reveži, v duševnem pogleda pa — neumni! To je njen program. Io ker sleherni, ki priseza na ta program, nima in ne more imeti srca za naše okoli-činsko ljudstvo, v tem je vzrok, da Mauroner ni nič storil in da ne bi storil za okraj ničesar nikdo drugi, ki je pristaš vladajoče stranke. Zato nam ne kaže druzega, nego da j volimo Bvoje ljudi, ljudi, ki imajo srce z a n a s, da ae zbiramo okolo svoje zastave, da jej ostajamo zvesti tudi v najhujem boju. Še bo treba hudih bojev in žrtev, ali če bomo zvesti bojevniki, če bomo vstrajali, pridemo do zmage pod svojo zastavo. Dokaz pa, da hočemo ostati zvesti, podajmo tudi na predstojećih volitvah, dokaz zvestobe, in oddajmo svoje glasove možu, ki nam ga pri-poroče oni, ki imajo — srce in razum za nas. Drugi govornik, g. dr. E. Slavik, je volitev primerjal vojni in je dejal, da, kakor se za vojno vrše priprave, tako Be vrše tudi priprave za volitve. Kakor je vsakomur, ki je za to sposoben, dolžnost, da gre v vojno, tako je tudi vsakemu volilcu dolžnost udeleževati se volilnih bojev, na katerih tudi branimo domovino, kakor v vojni. Tudi naša okolica je v nevarnosti, ker tisti, ki sedaj gospodujejo v naši občini, so nasprotni okolici in vsled tega moramo isto braniti na volitvah. Govornik je na to opozarjal na irre-dentistične tendencije sedanje vladajoče stranke in je dejal, da je ta stranka tako zamaknjena v veliki »škorenj« (Italijo), da ne vidi nič za seboj ; za to treba, da je v zbornici tudi mož, ki opozarjajo gospodo, da imajo nekaj tudi za hrbtom in da morajo skrbeti za to. Na okolico se spominjajo gospoda le tedaj, kadar jej hočejo škodovati ! Tako zidajo v okolici drage palače za nepotrebne in za naš narod celo škodijive otroške vrtce, v katerih se tržejo otrcci iz naročij slovenskih mater ter se odgajajo v izdajalce in sovražnike svojega naroda. Raje naj bi gradili otroške vrtce po nekaterih delih mesta za svojo neverjetno zanemarjeno laško mladino, ki ni nikjer tako pokvarjena, kakor v Trstu. Oni mislijo le na to, kako bi okolici in tudi tržaškim Slovencem škodovali. Tako so po nepotrebnem in za drag denar kupili nekdanji »Monte verde« le zato, ker so imela priti tjakaj slovenska društva. Oni trošijo za vzdrževanje laških srednjih šol, glede katerih se je že večkrat država ponudila, da jih vsprejme v svojo oskrb. V svojem slepem sov ražtvu do Slovanov in v navdušenju do matere Italije zapostavljajo sedanji mogočneži na magistratu celo domačine Italijane nasproti privandran-cem iz Italije. Govornik je dokazal na podlagi zadnjega ljudskega štetja, da je v naši občini že vsaka šesta oseba italijanski podanik. Če pojde tako naprej, bodo tu kmalo sami italijanski podaniki, domačini pa bodo izpodrinjeni. Mi moramo pokazati, da tako postopanje obsojamo in to storimo le tedaj, ako izvoli vsa okolica slovenske zastopnike v mestni svet ! Ako bi mi volili Italijane, bi pokazali s tem, da odobrujemo to politiko, da odobrujemo izpodrivanje domačinov in uvažanje laških podanikov. Na to je govornik povdarjal, kako so bili naši predniki ponosni na svojo narodnost in kako so jih tedaj mestni Italijani spoštovali. Mi smo lahko ponosni na svojo narodnost, ker če tudi smo tukaj v manjšini, smo Slovani v tej državi vendar v veliki večini, ne Bamo nasproti neznatnemu številu Italijanov, marveč tudi nasproti vsem drugim narodom odšel — naravnost v Dragance, kjer je tudi ostal za vedno. Iz početka sa sa srdili eni in drugi stariŠi, a vsa družba se je nekako odvračala od Higina. Tako eleganten, pa odličen mladen;č pa si jemlje kar prvo gosko z dežele in to hkratu — ne da bi kaj izbiral. Albanir4 ni »v medu slasti prvih dni« niti pazil na vse to, niti mu ni bila navada, da bi si glavo ubijal radi tega. Slednjič ga je tudi nekako veselilo, ker je izve! takov »štibelc«. Pozneje pak je hotel dokazati, da tudi kraj žene brez dote more on lepo in gosposki živeti. Z očetom se je bil dogovoril, da mu popolnoma preda premoženje in uredil si je potem čim bolj velikaško. Pri njem je bilo Bedij najlepših ekipaž, livriranih slug, gostije so bile — živelo se je prekrasno. Tudi ni bilo težko to sedaj. Seveda se je moral često in često zatekati k raznim Dimitriasim, Nikolajevičem, Delipolisom — kakor so se že imenovali VBi Grki trgovci, tedanji glavni denarni ljudje v Zagrebu. Ali na vse zadnje, življenje je bilo v ceno, kmet je moral delati in obdelovati gosposko polje, in poleg vse potratnosti in vseh dolgov Albanič še ni slutil propada, katerega robu se je primikal. Se le ko je nehala tlaka, odkrila se je Al-banicu vsa l>eda, ki ga je zajela z neizprosno silo. Glavnico, ki jo je bil dobil za odkup tlake, moral je skoro vso prepustiti upnikom, a ono malo, kar je ostalo, hitro je kakor pesek izpolzelo iz roke pod prstih. Albanici namreč irso spremenili svojega dosedanjega goBposkega življenja — če tudi ni bilo več kmetev. A poleg tega so doraščali otroci — in s tem bo naiaščali stroški — in tako je moral Albanic delati dolg za dolgom. V zakonu je bil — kakor se pravi — srečen. Vsake malenkosti nista jemala tragično ni on, ni žena — pa sta izhajala. Slednjič — Kristina je bila jako lepa ženica ; bila je tudi dobra, poštena, Čestita soproga in mati, a da je tu pa tam nagibala k strastnemu temperamentu in ni imela preveč soli v glavi — to ni motilo Higina, pametnega človeka. Rodila mu je deset otrok, no, le pet niih je doBeglo odraščeno dobo, od katerih so sedaj živeli še štirje. Ko je pred nekoliko leti, kmalo po Blanšini Bmrti, naglo umrla na veiiko žalost Higinovo, ni bilo razun Vere nobeno dete ob njeni smrtni postelji. Zadnje besede, ki so ee že zgubljale v zamirajoČem vzdihu, bo klicale strastno ljubljenega sina Danijela in hčer Otilijo. Že na pol zasteklen; očesi sti se neprestano upirali v vrata, da-li ne pride oboje. No, ni bilo ne Danijela, ne Otilije. On je v isti čas doli v vaški krčmi na cesti pijanče- val s kmeti, a hči Otilija se ni mogla odločiti, da bi bila zapustila mesto, v katerem je že več let životarila borno in bedno. In vendar je njiju mati skoro vso svojo mate -rinsko ljubezen izkazovala njima in je svoje imetje žrtvovala za njiju, pa je tudi od očetovega imetja pritrgovala sebi, možu in diu-gim otrokom, samo da se je njenemu milemu Dančeku in dragi < >ti izpolnila vsaka želja. V tej silni materinski ljubezni svoji je znala opravičevati, zakaj ni Danijel dovršil nikakih šol, zakaj da je že kakor mladič na vse strani delal velike dolgove io zakaj da se je udal pijači, pa živel brez vsakega dela in poklica, potikaje se od sela do sela. Slednjič ga ni več držalo v hiši starišev, in preselil se je k neki stari zapuščeni kmetici, da bo >svoj gospodar« ; v resnici pa je živel bolj od batin svoje izvoljenke.. nego od kruha. Zastonj sta ga zaklinjala oče in mati, naj se povrne; on ju ni poslušal, in ostajal je dalje pri svoji kmeLici, in to tem bolj, ker je mej tem našel divno sredstvo, da tudi zadnji krajcar izvleče iz očeta — grozil je namreč očetu, da se oženi s kmetico, če mu oče ne da zahtevane svote. (Pride še.) v Avstriji, a poleg tega so Slovani tudi najbolj številen narod v vsej Evropi, ki napredujejo kulturelno tako rapidno, da se jim čudi svet Govornik je slednjič poživljal volilce, naj stoje trdno v predstojećem volilnem boju, ker le na ta Dačm dosežemo kaj. Življenje je bj ; le kdor odločno vstraja v tem boju, ta zmaga. Zato [>ogumno v volilni boj pod geslom: »Ne vdajmo se!« in »Naprej zastava slave!« (Burno ploskanje in »Živio!»-klici.) (Zvršetek pride.) Politični pregled. V Trstu, 17. marca 1903. Nov program »Slovansko zveze«. Brzojavka korespondenčnega biro-a javlja : »Slovanska zve/a« je v zadnji svoji seji vsprejela, z nekaterim nebitstvenimi spremembami, načrt pravil, izdelani po poslancu dru. Šusteršiču. Politični program je nastopni : »Zveza smatra ciljem svojemu delovanju svoboden razvoj države in narodov na krščansko demokratični poti. Zveza bo delovala za razširjenje političnih pravic državljanov na podlagi splošne v o 1 i 1 d e p r a v i c e, za utrjenje in nadaljnji razvoj deže ne in občinske avtonomije, kakor tudi za gospodarsko in socijalno reformo na korist proizvajajoČim stanovom in delavsuu. Posebno svojo nalogo vidi »Zveza« v prizadevanju in boju za enakopravnost slovanskih narodov v državi«. Tako se glase brzojavna poročila. Mi seveda moramo čakati, da dobimo konkretna in zanesljiva poroČiia. ToIiko pa si štejemo v dolžnost reči že danes, da se z nekaterimi točkam strinjamo brezpogojno; one točke pa, ki imajo nekako označiti naše politične aspiracije — izlasti pa razširjenje deželne avtonomije — bi morali, ako so take, kakor jih prinaša brzojavno poročilo, pobijati z vso odločnostjo. Kajti razširjenje moči sedanjih mogotcev ne bi pomenjalo druzega, nego dajati na nož sovražnikov štajarske, koroške, tržaške in istrske Slovane. S;cer pa, čakajmo na daljnja poročila in potem bomo govorili dalje. Biankini kakor govornik. Dunajski list »\Viener Allg. Zeituog« uvršča državnega poslanca Jurija Biankinija med najbolje govornike dunajskega parlamenta. Priznava tudi in naglasa tudi kakor kurioztim, da se v tem parlameotu najbolji govorniki oni, ki niso Nemci. Dunajski list obžaljuje sicer, da takov izvrsten govornik, kakor je Biankini, posvečuje vse svoje umne darove le težnjam svojega naroda, ali ravno v tetn je obseženo še posebno pri poznanje ne le hrvatskemu rodo-Ijubju Biankinija, ampak tudi njrgovemu talentu. Njemu ee čudijo Nemci ravno zato, ker tedaj, ko je postal poslanec, ni skoraj nič znal nemški, a se je vendar po svoji marljivosti in svojem talentu povspel med prve govornike, tako, da mu je malo vrstnikov med nemškimi parlamentarci. Kje je Nemec, ki bi se tako priučil kakemu drugemu jeziku?! Oni znajo le svoj jezik in še tega — po spričevalu v »Wiener Allg. Zeitung« — ne dobro ! Potem pa nam kričć, da smo mi inferijorno pleme in globoko nizko ped Nemci. Italijansko posezanje v avstrijsko drŽavo. — Listi javljajo, da se je v Rimu zasnoval agitacijski odbor, ki sklicuje v »Teatro nacionale« javen shod, na katerem hočejo manifestirat za osnutje italijanskega vseučilišča v — Trstu. Na shodu da bosta govorila pesnik Ponzachi in poslanec P i n c h i a. Tu imamo torej zopet nov slnčaj brezpri-merne prepotence, s katero tuji ljudje posezajo v notranje stvari druge države. Da poročila zatrjajo, da so členi odbora Tržačani in Tientini, to (tudi če je resnično) ne menja čisto nč na stvari in ne ublažuje dejstva, da se hočejo ptuji državljani umešavati v naše notranje stvari. Saj Trst je menda še na avstrijskem teritoriju in dokler je temu tako, ostaja vprašanje osnutja katerekoli univerze v Trstu notranje avstrijsko vprašanje, v katero se nimajo inozemci nič utikati. Tega pa menda ne l»o hotel nikdo trditi, da oni, ki pridejo na rečeno manifestacijo, ne bodo italijanski podaniki. Će pa se motimo, če je res tako, da ima Italija res že pravico umešavati se v naše notranje stvari, Če bodo tudi nadaljnji dogodki izzivali v nas to prepričanje, potem pa naj se ne bo čudil nikdo, ako se utrdi v nas tudi še neko drugo prepričanje — to namreč, da isto pravico kakor Italija ima tudi vsaka dr v ga država, ne izvzemši — Rusije. Če bodo naši odločilni krogi ostajali indiferentni nasproti italijanskim premisam, pa ne bodo smeli šteti nam v zlo naših — ruskih zaključkov ! AvstroOgrska in Rusija. Petro-grajsko »Novo Vreme« priporoča spopol njenje sporazumijenja med Avstro-Ogrsko in Rusijo v formalno zvezo. Pravi namreč med drugim: »Jako bi bilo želeti, ako bi avBtrij sko-iuski dogovor od leta 1*98, ki je imel že v zadnjih petih letih dragocenih vspehov in se v sedanjem trenotku prikazuje kakor podlaga skupnim rešilnim korakom na balkanskem polotoku, postal v izhodišče za trajneje in tesneje odnošaje med obema sosednjima državama, ki imati toliko skupnih interesov v etnografiškem, gospodarskem in političnem pogledu. Ob pravilnem razvoju dogodkov smatrati bi bilo v bodoče Rusijo in Avstrijo naravnima za-veznicema.« Obisk srbskega kralja na Dunaju. Že Dedavno temu, ko je kraljeva dvojica srbska obiskala Milanov grob v Krusedolu, se je govorilo, da se je s tem obiskom ugodno rešilo vprašanje pripoznanja kraljice Drage od strani dunajekega dvora in je tako spol njen tudi pogoj, ki so ga e ta vili v Be]em-gradu za obisk kralja Aleksandra samega na Dunaju. Vesti iz Budimpešte — kjer sedaj biva cesar — potrjajo resničnost teh glasov. Mi-ncli petek je ceear Fran Jcsip vsprejel kabinetnega načelnika kralja srbskega, dra. Petronijevča, ki je došel z zaupno misijo, da se zahvali cesarju za vsprejem, prirejeni kralju v Krušedolu in da s tem spoji vprašanje, da li bi bil obisk kraljev Da dunajskem dvoru dobrodošel ? Odgovor je bil ugoden, kajti dr. Petronijev c je potem odšel na Dunaj, kjer se ima določiti vse nadalje potrebno za sestanek obeh monarhov. Z ozirom na dogodke na Balkanu ta obisk gotovo ne bo brez politične važnosti. Chamberlain zopet na Angležkem. V včerajšnjo sejo angležke spodnje zbornice prišli so skoraj vsi poslanci. Ko je minister za kolonije, Chamberlain, prvič po povratku iz južne Afrike, stopil v dvorano, bo ga toliko konservativni, kolikor liberalni poslanci vsprejeli z navdušenim ploskanjem. Liberalni poslanec E 1 1 i s je ministru čestital na povratku. Ko se je minister dvignil, da odgovori na nek*tera vprašanja, mu je večina zopet priredila ovacijo, liberalna opozicija pa je bila o tem mirns. V svojem odgovoru na tozadevno interpelacijo prečital je minister brzojavko natalskega guvernerja, ka teri je naznanil, da so ustaši, ki so se nahajali v zaporih, fomiloščeni, ker jim je bila dovoljena amnistija. Tržaške vesth Volilci III. okraja! Podpisani vas vabi na thcd volilcev, kateri bo dne 22. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani »Gospodarskega društva« na Frdeniču pri sv. Ivanu. Določiti bo treba kandidata za naš okraj ; zato glejte, da pridete vsi, a to ie volilci ! Nevolilci nimajo vstopa na zborovanje. Domači volilni odbor. Par kričečih izgledov. V < značenje, kako — previdno so gospoda na magistratu (previdno namreč — za se !) postopali o sestavljanju volilnih list, mogli bi našteti celo vrsto, na stotine, izgledov iz rekiamacj, ki jih je vložila naša stranka. Tu so vam izpuščeni v obče znani posestniki, ljudje, o* katerih je notorično, da imajo volilno pravico. Izpuščeni eo tudi taki, ki so volili vedno do sedaj, in glede katerise ni prav čisto nič prigodilo, kar bi bilo moglo provzroČiti izgubo volilne pravice. Izpuščene so osebe, ki imajo že po svojem poklicu volilno pravico, a ki še vrhu vaeg-4 delujejo in nastopajo v javnem življenju. Naj podamo par kričečih izgledov ! Izpuščen je po vsej okolici znani in tudi na magistratu dobro znani posestnik v Bazo-viei, gospod Josip Urbančič. Izpuščen je gospod dr. Edvard S 1 a v i k, tudi med laškim ljudstvom dobroznani odvetnik in kazenski branitelj in človek, ki v javnem življenju tržaških Slovencev igra ugledno ulogo. Čujte pa : kdo je še, ki po mnenju camorre nima volilne pravice v Trstu ! Ta je gospod Viktor Kalister, milijonar, človek, ki plačuje v Trstu tisoče in tisoče na davkih in do-kladah. Tudi ta ni vreden volilne pravice, tudi tega so izpustili. Ali niso bili torej gospoda -lo skrajnosti — previdni za se ?! Tako previdni, da njihova previdnost za se segs že do brezobraznosti nasproti drugim in do gaženja pravice in zakona ! Nekoliko resnice od prijateljske strani. Kakor dolgo sega naš spomin nazaj v minolost, se spominjamo, da so bili nemški liberalci in naši oligarhi vedno tesni prijatelji in zavezniki. Nemškoliberalno časopisje je vsikdar fraterniziralo z italijanskim časopisjem v našem Primorju. Ni je bilo tako hude irredentarske kontrabande v naših krajih, da bi je ne pokrivali nemški listi. — Tudi vzrok temu zavezništvu je javna tajnost. Veže jih sovražtvo do Slovanov! Tiso na poti enim in drugim. Porušenje Slovanov jim je Bkupni cilj. Ali kriva bi bila misel, da to zavezništvo, oziroma ta skupni cilj izhaja iz skupnosti interesov ! O ne ! Bolj neiskrene, bolj zavratne zveze je ne more biti, nego je ta ! Tako ena kakor druga stranka sti sklenili ta pakt z zavrat-nimi nameni. — Nemči hočejo le izkoristiti Italijane v svoje namene, ker so jim Slovani na poti na teženju proti Adriji in dalje na Vztok, Italijani pa hočejo izkoristiti Nemce za svoje namene, da bi jim namreč ti poslednji pomagali iztrebiti Slovane, ki jim kvarijo italijanski značaj teh pokrajin in s tem izpodmikajo tla aspiracijam Italije do teh pokrajin!! Z uro v roki se more torej pričakovati j trenotka, ko se ti za vratni prijatelji — zavratni eden proti drugemu — stepejo med seboj. Na lovu na medveda so že prijatelji, ali ko pride čas delitve medvedove kože — potem pride — pretep. Tega je bilo pričakovati j torej z matematično gotovostjo. Ali da pridejo i že sedaj prve male praske, tega ne bi bili pričakovali. Skoro osupnilo pa nas je, da je z drobnim ognjem iz malih pušk začela to prasko ravne« »Grazer Tagespost«. Čitatelji se morda spominjajo na to ime. Saj je ta list slovit po piramidalni bedastoči, s katero so se često odlikovali njegovi tržaški dopisi. Včasih je bilo res fenomenalno in kar zastajala nam je sapa, ko smo gledali, koliko nezmiselnosti in lažnjivosti je konsumiral tržaški dopisnik re-čenega graškega lista : v imenu italijansko-nemškega zavezništva, z jedino željo, da bi potajeval grehe in nespodobnosti laških zaveznikov. Je-li torej kaj čudnega, da naa je osupnilo, ko smo morsli citati sedaj, kako isti graški list naenkrat nastopi kakor — obto-ževatelj svojih zaveznikov, kako jim očita razne grehe, kako kar naenkrat govori na njihovo adreso nekoliko resnice! Pa da bi nas to ne osupnilo ! Kaj se je zgedilo, kaj se nameruje i Ti vprašanji se urivati že po naravi stvari ! Ali mi ne vemo pojasnila, zato se moramo za sedaj omejiti na to, da konstatiramo dejstvo, da je nemški zaveznik nastopil proti lastnemu laškemu zavezniku kakor zatoževatelj. Jutri podamo vsebino te nemške obtožnice na laško adreso. Vse možno skuša letos camorra, da bi vsem onim volilnim upravičencem, o katerih nima absolutne gotovosti, da bodo zanjo gla-Bovali, zagradila pot do volišča. Ne le, da so o eeetavijanju volilnih list imeli ta cilj pred očmi ; ampak letos so popolnoma odrekli pokorščino tudi vsem t sti m določile m statuta, ki nalagajo magistratu, kaj ima vse ukreniti, da razglasi, ki se tičejo volitev, izlasti pa reklamacij, zadobe čim večo publiciteto. Predpis nalaga n. pr. magistratu, da take razglase razpošlje vsem hišnim posestnikom, a tem poslednjim je v dolžnost, da jih razobesijo na takem mestu hiše, da jih morejo čitati vsi stanov niki hiše, da bo torej vsi prebivalci opozorjeni na izloženje volilnih list in na rok določen za reklamacje. To se letos ni zgodilo, v kolikor Bino obveščeni m'. A povpraševali smo o tem na mnogih mestih mesta in okolice. Veliki koncert v Zagreba za družbo st. Cirila in Metodija za Istro. Minolo soboto vršil se je v prostorih »Sokola« v Zagrebu sijajen koncert na korist družbi sv. Cirila in Metodija za Istro. Vsi prostori so bili tako natlačeni, da se ni bilo mogoče niti ganiti. Koncert je izpal izvrstno. Gospa Strozzi je govorila krasni prolog, kateregag je spisal Car Emin. Ta prolog je pravo ogledalo rodoljubnega srca. To je pesem istrskega trpina in gospa Strozzi je pesnikova čutstvovanja sijajno interpretirala in ko je iz njenih ustnic zadrhtel klic »Smilujte se«, so ae mnogim udeležencem orosile oči. Na koncu je občinstvo burno in navdušeno odobravalo in je gospo Strozzi večkrat pozvalo na oder. Na to je dospela iz Opatije brzojavka, v katerem se je vodstvo družbe zahvaljevalo odboru in občinstvu. Brzojavko je prečital družbini predsednik, državni poslanec SpinSič, ki je bil pozdravljen frenetičnim ploskanjem in urnebesnim vskli-kanjem. Ovacije so ponehale še le tedaj, ko je občinstvo zapazilo, da hoče Spine;<5 govoriti. Spinčic je na to spregovoril sledeče besede : »Povsod, kjer živi hrvatski narod, mu je življenje težko, po vseh deželah, kjer živi hrvatski nfrod, vojevati mora težko borbo, ali, kolikor so mi poznani ednošaji, najtežja in najobupnejša je borba nas, istrskih Hrvatov. Mi sami moramo osvajati, osvajati to, kar je naše. Kadar Be kaj osvaja, zgoditi se more to na dva načiDa: ali da se naenkrat osvoji, ali pa da ee osvaja polagoma. Orodje nam je narodna gospodarska organizacija in naša »Družba«. Nekega dne sem v dunajskem parlamentu povdarjal, da na 50.000 otrok, je 17.000 hrvatskih, ki so brez šole. To je povod*Družbe«. Že koso družbo osnovali, vedeli so istrski Hrvati, da jo ssmi ne bodo mogli vzdrževati. Rtčunali so na pomoč bratov in bratje pomagajo. Prinosi prihfjajo iz vseh dežel, kjer ž vi j o Hrvati, | rirejajo se sijajne narodne zabave na korist »Družbi«. Priredili so tako zabavo pred kratkim reški Hrvatje, a danes mi je prilika biti na zabavi, katero prireja naš Zagreb. Rad sem se odzval pozivu pred-edništva družbe, da prisostvujem današnjemu slavju. V imenu družbe in I'tre dospel sem, da se zahvalm. Hvala in slava presvetlemu gosp. Ivanu vit. Trnskemu ! Hvala mestnemu odboru in mladini hrvatskega vseučilišča! Hvala in slava umetnicam našim, gospem Stro?zi in Freudenreich ter gospici Kornitzer ! Hvala zagrebškemu meščanstvu ; hvala vsem \ am. Polno srce ne more izreči, kar čuti ; sprej -mite tako hvalo, kakoršna drhti v vsaki besedi Carovega prologa. Zahvaljuje se Vam narod hrvatske Istre, zahvaljuje se Vam istrska deca. P'aoa naj Vam Bog in Vaša zavest, da ste e-torili nekaj za narod in tužno domovino svojo.« (Burni in navdušeni »Zivio«-klici. Dolgotrajno ploskanje.) Koncert je na to nadaljeval in so vse točke bile vsprejete z navdušenim odobravanjem. Hrvatski listi povdarjajo z vtseljem, tla so se tega koncerta udeltžili vsi sloji in sicer tudi taki, k&ter.h ni sicer videti na sličnih narodnih slavnost h. Istotako prihajajo ob tej priliki iz vseh slojev znatni doneski za družbo bv. Cirila in Metodja za Istro. Nadejamo se, da se tudi vsi naši tržaški rodoljubi zavzsmejo za to, da se uresniči ideja o prireditvi velikega koncerta v našem mestu na korist družbi sv. Cirila in Metodija in da tudi ta koneert najsijajneje vspe. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu priredi v nedeljo dne 10. aprila t. 1. svojo viselico v »Narodnem domu« v Barkovljah. Program priobč mo pravočasno. Iz-prcd našili sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem bila je 31-htna Ivana Basel obsojena včeraj na T) dneven zapor, ker je svojega 3 in pol-letnega otroka pustila varnega brez nadzorstva v kuhinji, kjer ee je isti tako opekel, da ;e potem vsled opeklin umrl. Naroden kolek. Čehi so jako iznajdljivi glede načinov, kako dobivati denar za naredne namene. Zdaj so začeli uvajati naredne kolke in si obetajo cd njih največjih dthcdkov. Dt ušivo za zgradbo narodnega gledališča v Brc u je prvo izdalo te kolke po dve stotinki. Kuj ujejo j h narodna društva n jih prilepljajo na vse vstopnice k svojim priredbam. Kdor gre v gledališče, na ples, na maskarado, na dirkališče, v koncert, izkiatka: kamorkoli, kjertreta vzeti vstopnico, plača vstopnino in še dve stotinki za narodni kolek. To je najpriprostejši način pobiranja prispevkov za narodne namene. Morda bi ne bilo napačno, če bi se aa ta način tudi pri nas poskusilo s temi kolki za vtžce in naredne namene. Tat sukeuj. Zadnji čas 90 se jako po- ko čujemo, kako Be prostituira Daše šolstvo trf atoma dogajale tatvine sukenj pojavnih lo- Demr nstracija se je prenesla tudi na V Mostaru je umrl glavar mnogošte- in kako t»*ti, ki so poklicani, da nas otmo ulico. ali demonstrantje so bili razgnani. Ta kalih našega me*ta in sicer vf činoma po ka- bede, da ne bodo vse naše meči ubite in igra se bo predstavljala vsaki dan v tem varnah. Taka tatvina dogodila se je v so- izpite v težkem boju za obstenek, drže roke Uednu. Dunajski časniki so zaradi tega na-boto tudi v kavarni »Sccession« na Arijue-1 navskriž in mirno gledajo, kako naše učitelj-' ravnost besni. (Raje naj bi izpraševali svojo ilotto. Zasledovanju tega tatu bil je na čelu ' stvo izumira. — Će vara povemo, da je v j vest, koliko so ravno oni v svojem sovražtvu oficijal Tic, kateri je kmalu začel sumiti na nekem okraju na Kranjskem šola — enoraz-1 do Slovanrv zakrivili, da je med Madjari nekega elegantnega Grka, ki ee je že več' reduica — kjer poučuje krojač, Ma, kjer prišlo tako daleč.) časa nthfjal v na še na mestu; in reB ga je v ! poučuje propal dijak (menda drugošoleo). nedeljo z itraj za-iačil, koje hotel zastaviti1 šola, kjer poučuje ljudskošolska učenka, po- vilne rodbine Andrija Smoljan v visoki sta-suknjo, ki jo je dan poprej ukradel v ka-'tem Be primite z nami vred za glavo, glasno j rosti 104 let. Pokojni Be je rodil leta 1799. varni »Secession«. Tat je izjavil, da se ime-1 protestujc ei proti takim naravnost turškim Isti ostsvlja devetdeset potomcev, ki so vsi nuje Nikolaj Eurit'opes. ruzmeram ! Človek, ki se resno trudi, da ' hrvatski rrdoljubi. Samomor t Barkovljah. Identiteta 1 vestno izpolr uje svoje stanovske dolžnosti, j Trgovec z biseri na Dunaju Adolf Tauber onega samomorilca, ki se je v nedeljo zvečer ™ora ob takih razmerah izgubiti vse veselje je zginol, potem, ko je izvabil in poneveril ustrelil v javnem vrt« pred barkovljanskim 'do svojega poklica in delovanj*, ko vidi, j biserov v skupni vrednosti 200.000 frankov kako se — skoro bi dejali — namenom ubija ter ponaredil pod; ise raznih tvrdk. Tauber »Narodnim domom«, še sedaj ni konstatirana. Po par listkih, katere so dobili pri njem, sodi se, da ie NVmee. Dobili so tudi neko kuverto z naslovom: »NVenzel Press*, Paul Wfnzfel, Dreeden A. marcal str. 37. a«, Da njegovih spodnjih hlačah pa sti ušivani za-; četnici W. P. brsifce prv^uln. V sredo, dne 18.1 marca ob IS. nri pradpoludne se nodo vsier • ar«d*-» tuk. e kr. okrajnega »odišča r.i% <•*• : viine 3tv*ri vršil« *l«d«č« dražb« premi*niu : koristna naprava, ki se gotovo obnese. ni bil samostojen trgovec, ampak je kupce-val za druge dunajske, frankobrodske in antverpenske tvrdke. Pol'Cja sodi, da se naš ugled in namenoma zuanjeuje vrednost \ spehov našega delovanja. Ako se nsši poslanci sedaj ne ganejo, niso vredni, da so rastopniki koriBti slovenskega ljudstva ! Uči- J Tanber skriva kje na Dunaju teljstvo ne vzmore več takih razmer, razburjeno je že do skrajnosti! * Napredek. Mincli teden je dobila Ljubljana novo napravo. Na razliČn h krajih so se nastanili snažilci čevljev. To je prav Dogodki v južni Afriki. LONDON 17. (B) »Morning Post« javlja iz Pretorije včera šajega dne : V soboto po nrči je redarstvo preiskalo gost''ne in kavarne. Iskalo je o^obe, ki nima:o potrebnega dovoljenja z*» bivan e v kolonijah. Od 100 o?eb, ki so jih prijeli, je v* čina njih zadovoljila oblasti. 27 o** b ruske, francozke, nemške in italijanske narodnosti je dobilo ukaz, da morejo v 24 urah zapustiti Trans-vaal. Dogodki t Maeedoniji. CARIGRAD 16. (D) Ker je porta, kakor se z ii, pozabila na pomilopčenje v Malo Azijo prognanih r-idi port'ških dogodkov obsojenih Bolgarov a je b !a r>poz' rjena na to, je obljubila, da izd« pogrebne ukaze. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsti v ulici S. Sebastian popoludne. * Učiteljski shod t Ljubljani. — V Ljubljani se bo vršil dne 8. aprila rciteljski ^hod. * Koncert gospe Gorlenko-Dolina v Ljubljani je donesel 1098 K 55 st. čistega dohodka. Od tega zieska je namenila prirediteljih, kakor se čuje, 200 K »Glasbeni Matci«, 2()0 K pa za mestne uboge. 40.(K)0 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne s« be. Opozarjamo nfša cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi dobitki izplačajo od dot čn h zalagateljov s 10% odbitkom v gotovini. t Gospodarstvo. Potrtim • da je nje in sestrica srcem naznanja podpisana, prisrčno ljubljena hčerka Olga Vesti iz Štajerske. Kakor je splošno znano, dajajo Mauth- nerieva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet- mariborskimi porotniki. Priznal je vse ter se - Ropar >Ve!dinser pred sodiščem.; 227 736 24> vrednostni papirji K 796.8,2-92, Znani ropar in morilf c, Mihael \Veidinger — dolžniki K 963.302 56, inventar K 17.697 44. nemškega rodu —, k- je dne 25. januvarja! Papiva : deln ška glavn ca 1,000.000, vloge letos v Slovenskih goricah umoril Rozalro na ^njiž ce in tekoči račun K 2,893.158'85, Hvalic ter hišo oropal, je bil v soboto pred ' uPn,ki K 743.235 23, tmiiflitivne obresti K 40.102*45, nevzdigeena Ljubljanska kreditna banka v Lju-' bljani imela je dne 12. marca 1903 svoj danes predpoludne ob 10. uri izdihnila tretji letni občni zbor. Iz letnega por. čila svojo dušo v nežni mladosti 5 let in razvidimo eledfče bilančne številke: Aktiva: pol in po daljši mučni polezni. stanje blagajne K 125.124 93, listine menic Pogreb nepozabnega nam deteta bo K 2,695.826-95, devize, va'ute in novci K v četrtek ob i), uri predpoludne iz 29.685 72, prrdojmi na vrednostne papirje K hiše žalosti, ulica Fontana št. 4. V TESTU, 17. marca 1903. Ijice. celo nekako ponašal s svojimi zločini. Povedal je, da je beračil iz Radgone v Gradec v nadi, da ga primejo in preskrbe za par te- dividenda K 408; rezervni sklad K 65-849'03, pokojniDBbi sklad K 2100*—, čisti dobiček K 11P393-20. Ker je občni zbor sprejel soglasno prfd- Rodbina Ernesta Pegana. Zahvala. Podpisana drnžina se zahvaljuje iz Vesti iz ostale Primorske dnov pri kakem sodišču. Ker pa se mu to^š0 ®veta P^ 60/0 dividenda (K dna srca vsem onim blagim dušam, ki 24'— na delnic«), začenši od 13. marca t. 1. so jej med boleznijo 111 povodom smrti nje preljubljene žene in matere K rezervnrmu sklfdu pridelilo se je K) mm Marije Rapotec 34.150*97, isti znaša toraj po dvoletnem ob- x i -rr - i ■ i * , 1 stanku banke K 100.000: pokojninski sklad Petinpetdesetletna kmetica nega oceta oropat-. Ko mu je bilo čakanja j , . . , , r> - x Pevsko društvo Lovor« v Opatiji oi posrečilo, vrnil se je v Slovenske gorice priredi dne 19. t. m. koncert v prostorih kjer je ves teden na Parni Hva! Čeve hiSej JZP a 1 društva »Zora« v Opatiji. Začetek ob 8. uri !ežal in čakal, hči Rozalija z«pusti stano in ool zvečer vanje, na kar bi mu bilo lahko bolnega nje X fceorela Lucija Buhač iz Kukuljana je š'a te dni v preveč, je šel dne 25. januvarja zjutraj v gumo nabirat listja. Ko je nabrala dovolj in ^ čo s trdn m sklfpom, da Rczalijo Hvalič je hotela o-talo zj-žgat;, jej je po nesreči pla- zadavi. Natanko episuje, kako jo je zgrabil men prijel obleko. Zanonj je klicala na p* - ™ vrat, da ni m-gla dati niti glasu od sebe, mo^. Zgrudila se je na tla v nezavesti, in ko jo vrgel na tla ter jej zadrgnil vrv okoli *o dosii ' udje, so jo že naši mrtvo. O do- vratu. Porotn ki so vsa vprašanja potrdili, godku je bila obveščena oblast na Vo- na *ar j* Weidnger obsojen v socit na loškem/ vislicah. X sinovi i«HK>-letne kulture: Ve- — Mesto Celje glavni dedič. V Loki čina is;r-kega deželnega odbora, sestoječa iz pri Zidanem mostu je umrla gospa Alarja sinov 20liberalnosti c opustiti nobene kron. pni k*, da ne bi nastcp3la proti sklepom de-j _ H. izrednem obenem zboro- i ~eški agrarci pricoipijelno za samostojno ca 7.elnfga tsKega sveta, ako u sklep! zade- vanju »Akad. podružnice sv. Cirila in Me-jrinsko ^ fo. Ce se vzlio temu ne protivijo vajo u-ta nov te v kake hrvatske ah slovenske todija v Gradcu« se je izvolil sUdeči odbor: t razpravi 0 nagodbi, delajo to le v nadi, da predsednik; 2.1 v]af^a pomiri vse narode v tej polovici države zal< žil se je s K 3000 in ostanek K 7318 06 izražali svoje sočutje, oziroma spremili se je prenesel na novi račun. drago pokojnieo k večnemu počitku. Ljubljanska kreditna banka ima v Spljetu Posebno pa se zahvaljuje pevskemu svojo podružnico, ki na tanu sojem trgu dobro društvu »Kolo«, ki je pelo Žalostinko vspeva. in Marijini družbi, ki se je v obilnem ________številu udeležila pogreba; in sploh vsem, ki so jej kakorkoli izražali svoje sočutje. Brzojavka poročite j B0g Piati i Državni zbor. ! Družina Rapotec. DUNAJ 17. (B.) — Zbornica poslsncev. — Zbornica je pričela prvo čitanje nagodbe Ogrsko. Posl. P r a š e k je izjavil, da so * VXK******M*** š< le 2.1 Deželni šolski svet je določil, da se imati Cand phil. Janko Mesten, ta nik ; 3. cand. v Šuaojevici in Novakih odpreti enorajrednl iur. Šufdn Rajh, blagajnik; 4. cand. iur. hrvatski loli. Deželui odl>or i?trsjki, kakor pravi — pravico! ub r»-kur;ra proti sklepu deželnega Šolskega t-veta, da si stojita Susnjevica in Novaki na čisto hrvalskih tleh in so prebivalci ob- h teh krajev sami prosili za hrvatsko solo! totel zastrupiti svojega lastnega Župnika »Pccolov« poročevalec i 1 Poreča pravi, gtrnada, prilivsi mu v mašno vino strupa, da se z ustanovitvijo nrvatske s le v Šusnje- zbok česar se je župoik pred oltarjem zgru- ▼ici hoče zadat' smrten ularte timosnjim — dll v nezavesti — MaSeka fo porotniki v 1. cand. iur. Ferdo Lašič, - ^ o j j f-—*•■ in da bo jačila moč te polovice nasproti Ogrski. Og-ska ima dobiček toliko od nagi d be, kolikor od carinskfga tar fa. Treba storiti vse, da se bo domača agrarna produkcija ščitila z visok m carinskim tar fom nasproti konkurenci srednjeevropejskih in pre-4- Onega Mašeka, kapelena v PuUtu, komorskih držav. Govornik se je izjavil za 3 bili svoj čas sporočili, da je i povišanje poljedelskih carin vst-j ca višino nemških carinsk h postavk. Začel je govoriti posl. Baernreither. Vser^ilišće v Madrida. Klemen* V^obič, odb. nam. Vesti iz Koroške. o katerem 'mo R munom ? Celovcu spoznali krivim poskušanega zavrat-umora in tatvine, a sodišče mu n M n n n K n n n K n n n n Mi smo že opetovano dokazali, kaki Ko- ; nega muai so to v Šušnjevici in bi....... da se stmi ob vsaki priliki — in tudi pred je ^faeek že nastopil kazen, ker se je prito- MA DR ID 10. (B.) Predavanja in obiskovanje vseučil sča se je zopet začelo, ker Svoji k avojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mmU zadruge ? Gorici (SolKam vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pGtiištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, fcajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih r temperaturo t>0 stopinj. — Najbolj udobno mc- •x - i i__- . • ; - ie ustieženo ztbtevam dijakov, da se jim pri- izajih ^^J1'1 prnodilo 15 let jede. Sedaj pa poro&jo, ^*|y0|e prejšoje pravice. dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohifttev brezplačen x 3C tt n » K n n n n n n n n 5t obla»lv»Dimi komisijami priznavajo za Ur- tll Iadj mere kaznj vate. Žito ročemo danes zopet p.il. miz.rati o tej laški skrbi za naše Ciče ! Saj govori o tej 1( ubezoi naših Ittlijanov do on;li prebi, vaieev že dejstvo samo, da smo vedno slišali iz fjib, lahonskih ust le: »Po reo d* un Odo« M — in drugih takih lepih — kom-pJ;inentov ! ! Razne vesti. Nemiri na Portugalskem. MADRID 16. (B.) Kakor javljajo iz Lizbone, se javno mnenje tamkaj močno zc-nima za dogodse v C »imbru. V zbortrci je pričakovati hud;h debat in napadov na vlado. n A Italijanska kraljica Jelena. Na kraljev- j Vseučil šSe v C»imbra « so zaprli. Iadustri- skih dvorih v Rimu kroži vert, da je kra- jalna zdiuženja so brzojavnim p >t^m ener- ljica Jelena zopet v »drugem« stanu. »Veseli gjčno protežirala pri kralju proti ved*nju dogodek« se pričakuje v mesecu juliju. vlade. »Liberal« duzntje iz Lzbone, da je Demonstr cija v madjarskem gledališču, portugalska vlada pretrgala brzojavne zveze V soboto so predstavljali v gledališču v med Coimbra in inozemstvom in domačimi Razmere, kakoršnih nI pod soln- Pešti neko gro z naslovom »Gott erhalte«. kraji. Vendar se je doznalo, da dogodki v eem, zavladale kakor piše »Učiteljski (Bog ohrani — ptčttek cesarske pesm .) V Coimbra pomenijo pravo revolucjo proti Tovariš« — na Kranjskem zaradi pomanj- vsej igri se skuša hujskati proti avstrijski davčnim inšpektorjem, ki so morali bežati iz Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 25. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Vesti iz Kranjske. kanja unteljstva, ali pravzaprav zaradi be- cesarski pe-mi. Na predstavo so prišli tudi mesta, ker so jim gr< žili s f mrtjo. r«-k h, uprav dninarskih učiteljskih plač. N"suit neki poslacci Kc šutove stranke. Demonstri- miri, ki so trajali 4 dni, je pravi, ki csm je blag n;a našega šolstva in ralo seje v zametu gledal šču in sj kri-n? uljetva v resnici pri srcu, ee ježijo la'je, čali : »Pftij! Gott erhalte!« bilo Mej ne- ub.ti h 8 oseb in mnogo ranjeii'h ; mfj elednj mije bilo : tudi več v« jakov. Piazza Rosario (eolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. CCCCOOOGOOOOOOOO PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon it. 141 Zaloga: nI. Istituto 15» Telofon £t- 145 8 Š O O Sprejemajo se pogrebi v veliki gnli in I. II., III. IV. razreda ; prevezi mrlieev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvr&uje pogrebe v popolno črni, v zlato črni, Krebrno-črai in zlato-modri barvi Velika zaloga kovinskih kret, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakira« ih ; vencev iz umetnih cvetlic v poredanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa orgautin, umetnih cvetlic, napisov _ zlato-* rebrn i h in sploh vsakovrstnih po- Q O grebnih predmetov. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TKST lorso št v. «>. TRST. Rokovice g ac . piv« \ r«te z i g; spe. 2 gnu bii j» ►......gli 1 3 gtunbi \n>.....gl : e!e k že zi j ra i, 3 gami) ji ... . - . gld 1 20 Rokovice ra • II » ta*.c. /a «1 e k I i o e 2 g u u bi« (<>.....g M —-BO Rokovice / p< nare ene k« že, .*> gumbi p i........gld — 50 Rokovice tr /a g «p < ♦ ' el^ške vr*o ) ,»......g «1 1 30 1-40 Rokovice ri-u.e anirle'. e j>o . . gl I 1 HO Rokavice ira-tn k- gld 1.10, p«'f*ca-tr.ike HO nov*. Izbor kravat najnovejše mode „Ciprija Parizien- prah za gospe tvrdke Kie'.hauser v (i adcu po tO novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. Nl» Ro-ivr-f ee j > t* r spreje- majo nar- čb»- po m^ri. Na milj one dam rabi „Feeolin"'. Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj §ril obraz in najostudnejše roke zadobe tako' aristo-kratično finost in obliko z rat>o ..Feeolina'. ..Feeolin" [•* angleško milo sestavljeno i? 42 žlahtnih in svežih j čei$č. Jamčimo, da se s porabo ,.Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-čice na nosu itd. ..Feeolin- je najboljše sredstvo za oČi&enje in vzdrževanje in olepSanje lisi. zabranjenje iste proti odpadanju, plevami in boleznim v glava .Feeolin" je tudi najnaramejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. _Feolin~ je tudi najnaravnejie in najboljše sredstvo za ca čiSčenje zoK Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne ae takoj denar, ak bi „Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K. K komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje HO st. Povzetje 60 st. več. <>lavita zaloga >1. Fertk, lMitiaj, VII.. M:irialiilfer>trasse I. nadslr. Zah»!ra v Tr-lii : L. NajreNelimid. »I>fi in prodaja na drohno pri Ett. Zemitz nI. Sladton Zijron ul. ( ayrma S. Ajrenzia ZulIiiuCor^o I vali Anireli. alica < anale ."». Ivan tili i. ul. S. Seba-t.. Mat. Maieliin iu A. IVruta ul. Oppa 14 II. amka: SIDRO. LINEMENT. GAPSIGICOMP. \ iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na *e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z na^o va -»tveno znamko ff SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se uprejme original ni izdelek. r--vri Eiclterien letoma pri zlita ? Pragi T I. Blix»b«Un« ulic« 6. pristne le z rudecim napisom »J. Pserhafer« na pokrovcu vsake = škatljice. Ž mnng> let so te krog'iici staro priznano, lahko OdvajajOČe in <»d njnogib zdravnikov občinstvu pr poročeno zdravilo. Te kro|fljic»- delu ej > t*k<> mi h , da k« ij" občuti nikakib slabostij ter j i h zamerijo br z skrbij vt vat; tu Ji oir'>ci. J. Pserhoferjeve odvajajoče kapljice, koj^ imenuje navsdn • tbens vo » Pscrhf f r » ve |>irclec t-c jzst»: 1 zav'U-k 2 3t»v tka 3 zavitki K 2 00 n 4.70 .6 80 4 zavitki 5 z i vitko 10 K 8 90 „ 10 50 „ 18 50 it-ebno pi i|»oroclji * a zdravila J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, 2 lončka st neta frank.- »k»> H*-' |>rn||i «'> K 2.15 J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, krep-ujocV^a učinka 7.-f zel« d'-o, trunko 12 n-'io ako w predpUfta . . . J. Pserhoferjev balzam zoper rane, 12 dteklenS « f aoko, K 5. i ko se i-rr*« ipla; K 3.40 MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Harmoniuna Gosli CVlIo Citre Komorno g")db ) Orkester Kitaro Pesmi Humoristi ko Zbore Uuere, Terc te Dela za učenje iti. rjzpišija brezpla eno in frinto OTTO MAASS Zalogi MaziMj DDNAJ vi/2. MarlaMfeistrasse 91 Rudolf Aleks. Varbinek naloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn Borzni trg: št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Ka/,pogojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. ^ TRGANJE X X KAŠELJ -^g v rokah in nogah preneha vsa- . ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ želodčne bolezni ^Vtrpotčevega soka in franco-Sluzi antirheuminega težka prebavijanja pri po-^Vs tega ćaja' Ceuil s P051""10 .. , . . .^r . ako se denar naprej jjoSlje mazila. Ceua »u-klmanjkanju teka. končanju, rezavic1 ^Sv gi.i , t.- niu. navodilo,,, ^^^ bruhanju če in preilapeti želodec. in s poštnino, ako , . »denar uapr-j ^ zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni 1.40. Pri zastarelih bolečinah ire)>a niulaljne trni k e. 1.20. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič ?iD M 4 gld. 50 nvč.. 8 poštnino, ako se denar naprej^^^ poSlje lekarni ^^^ rajden jenap »g CA t V/ATOR" 0,,,! 'onTnw"d H! °nui /»■ 1— V t\ 1 v 1» ^^o^ofmpBdud s n.ii.inoj tniao v Varaždinu ^^ <>ttEJOtln z !ABJd -po l930)Sj33u auzo^ sfinjp Ul ainz 'aBad auo]os 'ojjoj aoif bz fejdru jtns[iMft!|« onun^od in iuo]!po.\vu z no,,?nof ) -ofl-rni cn |>od ofn®3 OJ'!1! "®n -lf|4{AZO i.\t:jpzfi G4[rjodn oufptpKTi z r qujn u a »fua<|js rqaaajd ofo3| s 'jutu M)UM>^viii ni »aifmsia rz aettni (Hrvatsko) NIH V OIiS V G V M Od VAONVnn Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi Be bogata izbira p;anet, fialmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadrat »v, C kola rje v prani kov, mittalov, brevirjev, ritua'ov, diurjov id ntstevilao nabožnih ^ raz ično fir.o vezan h knjig, svečnik .v, križev, svetiluio, kelihuv, ciborjev se srebrno kupo. ^ Jedina zaloga za celo Primorje k;p<>v v veak«.vratni velikosti in kvaliteti, / umetniško delo v i<>man~kem karionn, priporočljivih po-ebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kak« r tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vence i, knže-v m svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsako vratnih drugih del spadaj uči h k bog. »častju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za za-ta ve, p egrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. NaroČitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. ^ ) Z odličn m spoštovanjem Anton J. VogriČ. C »V^ Kazprodaja! Po nečuveno nizki ccni se dobi za samo 2 g-1- 95 nč. krasna garnitura obstoječa i/. 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : I ura od niklja, Anktr remont, (na željo tudi posrc br.) z lf po razr zljanim pokrovom lo^no, urejena s 3 letnim jamstvom in š'