Foto: Tatjana Mohorko 

Aktualne investicije, v ospredju kanalizacija Projekt Vicus Fortunae na podrocju turizma Dvig zastave Gasilske olimpijade Celje 2022 Utrinki iz vrtca in OŠ Hajdina Nagrajenci Nogometne zveze Slovenije Hajdoška pletarja Hilda in Anton Žumer na 
festivalu Dobrote slovenskih kmetij 

Maj 2022 

Ponovno vabilo prostovoljcem za 
sodelovanje v projektu Prostofer 
Obcina Hajdina je v septembru 2021 sprejela sklep 
o Strategiji aktivnega staranja v Obcini Hajdina 2022–2026. V sodelovanju z Društvom upokojen­cev Hajdina vabimo prostovoljce voznike k projek­tu Prostofer, da bi ta zaživel tudi v Obcini Hajdina. 
Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima vozniško dovoljenje in je v svojem prostem casu pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo prevoze. Prostoferji so v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avtomobila, pri zdravniku jih pospremijo do cakalnice in pocakajo nanje med pregledom, priskocijo jim na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah in po­dobno. To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo huma­nost za samoumevno in castno dejanje. Obcina Hajdina vabi k sodelovanju prostovoljce, ki bi želeli sodelovati pri projektu in pomagati, da projekt zaživi tudi pri nas. Vozniki, ki želite postati prostoferji, lahko to sporocite ob­cinski upravi do 30. junija 2022 na telefonsko številko 02 788 30 30 ali pošljete elektronsko pošto na uprava@hajdina.si. Vljudno vabljeni vsi, ki lahko del svojega prostega casa na­menite drugim obcanom in jim ponudite pomoc, ko jo nujno potrebujejo. 
Vec informacij za zainteresirane voznike: www.prostofer. si/postani-prostofer Vec o projektu na: www.prostofer.si 
Obcinska uprava 



pogleda na ljubezen, jim nudimo dovolj pogleda na spoštovanje, jim nudimo do-volj pogleda tudi na veselje, upanje idr.? Moje naštevanje bi se lahko nadaljevalo, a bistveno je, da mladim dovolimo pogled. Naj to ne bo le »spogledovanje«, naj mla­di v nas, v naših delih in besedah vidijo vzgled. Temeljna navodila za življenje torej niso zapisana, ceprav je napisanih mnogo prirocnikov z navodili za življenje, za boljše življenje, za boljši svet. A za (nas) mlade ste najboljši »prirocnik« starši, stari starši, vzgojitelji, ucitelji in profesorji, ki ste nam »zmeraj pri roki«, in ravno iz vaših/naših vzgledov, vaših besed bodo in bomo mladi spoznali in spozna­vali, tako upam, pravi pogled na svet. Vse dobro vam želim. 
Primož Lorbek, 
kaplan v Župniji sv. Martina Hajdina 
Spoštovane Hajdincanke, spoštovani Hajdincani! 
Spomladanski cas in mesec maj, v katere­ga smo zakorakali, je ponavadi cas, ko nas povezujejo skrb za pristne in prave vre­dnote, ob praznovanju prvega maja smo v casopisih in na spletnih portalih prebirali clanke o spoštovanju delavcev in njihovih pravic ter o vrednoti dela. Prav tako zacnemo v zacetku maja kova-ti nove nacrte, ideje, kako bomo preživeli prosti cas, kje bomo dopustovali. Delamo nacrte, kako in kaj bomo zasadili na vrtne gredice. Ob tem razmišljanju mi pride v misli, kaj in kakšne vrednote pa smo in še bomo zasadili na naše »življenjske gredice«. Pred nekaj casa sem prebral misel, ki jo je zapisala Metka Klevišar: »Navajeni smo, da ob vsakem stroju ali aparatu dobimo navo­dila za uporabo. Veliko navodil imamo tudi za razna opravila. Ti napotki in navodila vcasih pomagajo, vcasih tudi ne. Za bistveno 
v življenju pa ne dobimo nobenih navodil.«        
Ob teh mislih se morebiti ob branju mo-jega uvodnika sprašujete, kaj je torej na­vodilo, pravzaprav vodilo za naša življenja. Temeljno vodilo našega življenja so bese­de in vzgledi, ki so nam dani že v otroštvu, besede in vzgledi, tudi pristni odnosi, so temelj našega življenja in na njih stoji naše celotno življenje. Mladim in še posebej starejšim velikokrat na srce polagam, da ste ocetje in mame ter ob tem babice in dedki prvi vzgled ter prvi pogled mladim v svet. Ne smemo niti mimo naših vzgoji­teljev, uciteljev in profesorjev, ne nazadnje tudi prijateljev, ki v življenju mladim doda­jate »nova okna in vrata«, da lahko mladi širimo svoja obzorja in pogled na svet. Ob tem se velikokrat sprašujem, kakšen pogled nudimo mladini na življenje in svet, v katerem živimo. Kakšen vzgled da­jemo mladim? Jim nudimo dovolj pogle­da in vzgleda za tiste pristne vrednote, ki so potrebne za naše življenje? Je dovolj 
HAJDINCAN je glasilo Obcine Hajdina. 

Clani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), dr. Maja Gojkovic, Silvestra Brodnjak, Maja Majcen, Magdalena Intihar, Hilda Bedrac, Sandi Mertelj in Jože Mohoric Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Uroš Bunderla, s. p. Naslov uredništva: Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Obcine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z dolocili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno precišceno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdincan uvršceno v proizvode, od katerih se obracunava in placuje 9,5-odstotni davek. 

7. dopisna seja je trajala do 20. aprila 2022. Na seji sta bila sprejeta Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije inve­sticijskega projekta – DIIP-a in Sklep o potrditvi Investicijskega programa – IP-a za projekt Vicus Fortunae – Sticišce 
srecnih doživetij. 
Obcina Hajdina se je s projektom Vicus Fortunae – Sticišce srecnih doživetij prijavila na javni razpis Mi-nistrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje vla­ganj v javno in skupno turisticno in-frastrukturo in naravne znamenitosti v turisticnih destinacijah. Financna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagota­vljajo iz podracuna, ki ga upravlja organ v sestavi Ministrstva za finan­ce, Urad Republike Slovenije za okre­vanje in odpornost in na katerem se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za financira­nje ukrepov iz Nacrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki je bil potrjen na Vladi RS 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene nacrta za okre­vanje in odpornost za Slovenijo z 20. 
7. 2021 (v nadaljevanju NOO). Javni razpis je v NOO uvršcen v ra­zvojno podrocje C3: Pametna, trajno­stna in vkljucujoca rast, komponenta K4: Trajnostni razvoj slovenskega tu­rizma, vkljucno s kulturno dedišcino, in v naložbo C: Trajnostni razvoj jav­ne in skupne turisticne infrastrukture in naravnih znamenitosti v turistic­nih destinacijah. Namen projekta je krepitev trajno­stnega razvoja javne in skupne turi­sticne infrastrukture in naravnih zna­menitosti v turisticnih destinacijah, dvig kakovosti in s tem konkurenc­nosti destinacij in njenih deležni­kov, višja kakovost doživetij turistov, dvig dodane vrednosti v turizmu ter izboljšanje kakovosti bivanja doma-cega prebivalstva in sprejemljivost turizma za lokalno okolje in vkljuce­nost domacega prebivalstva v koristi od turizma. 
Obcinska uprava 


20. redna seja je potekala 22. aprila 2022, z zacetkom ob 16. uri v sejni sobi Obcine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 
Sklepi in zapisnik 19. redne seje in 
7. dopisne seje. Zakljucni racun proracuna Obcine Hajdina za leto 2021. 
Zakljucni racun proracuna Obcine Hajdina za leto 2021 sestavljata splo­šni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz pred­videnih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in od­hodkov, racuna financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v po­sebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Hajdina za leto 2021. Sestavni del zakljuc­nega racuna je tudi nacrt razvojnih programov, v katerem je podan pri­kaz podatkov o nacrtovanih vredno­stih posameznih projektov, njihovih spremembah v letu 2021 in o njihovi realizaciji v tem letu. 
Odlok o spremembah in dopolni­tvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. 
Razlog za spremembe oziroma do-polnitve ustanovitvenega akta Glas­bena šola Karol Pahor Ptuj je uskla­ditev akta o ustanovitvi z Zakonom 
o spremembah in dopolnitvah Za­kona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 207/21, v nadaljevanju bese­dila: ZOFVI-N), ki je zacel veljati ja­nuarja 2022. Glavni namen zakona je zagotoviti številcno enakovredno porazdelitev clanov svetov zavoda v osnovnih šolah, glasbenih šolah in vrtcih. Glede na nov ZOFVI-N je treba spre­meniti 14. clen, ki na novo doloca sestavo sveta zavoda šole in volje­ne predstavnike delavcev šole. Prav tako se v istem clenu dodaja nov, osmi odstavek, ki rešuje dilemo, ki se v praksi velikokrat pojavlja, ko so imenovani t. i. nadomestni clani med trajanjem mandata. Dopolnitve odloka se v nadaljevanju nanašajo na spremenjene naslove obcin ustanoviteljic in njihove sede­že (1. clen). Nadalje je dopolnjen polni naslov za­voda v žigu, ki ga zavod uporablja za svoje dejavnosti (5. clen). 
Crtata se dva strokovna organa v svetu zavoda (22. clen in 23. clen), ker organa »oddelcni uciteljski zbor« in »razrednik« vec nimajo. Ostajajo uciteljski zbor in strokovni aktivi. Kot zadnje se spreminja trajanje manda­tov sveta staršev zavoda iz dveh na eno leto (24. clen). 
Odlok o spremembah in dopolni­tvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj. 
Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj­no-izobraževalnega zavoda Osnov­na šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je bil po potrditvi na vseh obcinskih svetih obcin ustanoviteljic 21. 5. 2021 obja­vljen v Uradnem listu RS, št. 81. Ra-zlog za spremembe oziroma dopol­nitve ustanovitvenega akta Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je uskla­ditev akta o ustanovitvi z Zakonom 
o spremembah in dopolnitvah Za­kona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 207/21), ki je zacel veljati ja­nuarja 2022. Glavni namen zakona je zagotoviti številcno enakovredno porazdelitev clanov svetov zavoda v osnovnih šolah in vrtcih. Glede na nov ZOFVI-N je treba spremeniti 14. clen, ki na novo doloca sestavo sveta zavoda šole in voljene predstavnike delavcev šole. Dopolnitve odloka se v nadaljevanju nanašajo na prila­gojen program predšolske vzgoje, ki ga bo s 1. 9. 2022 prevzela OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj na podlagi skle-pa obcin ustanoviteljic z 8. 6. 2021. V odloku mora biti natancno oprede­ljena lokacija izvajanja posameznih programov, prav tako pa se razširi sestava sveta staršev, ki bo zajema-la starše iz treh organizacijskih enot (šola, dom, vrtec). Dopolnitve odloka morajo biti narejene tudi zaradi vpi­sa v razvid prilagojenega programa predšolske vzgoje pri MIZŠ. 
Obcinska uprava 


UREDITEV IN VZPOSTAVITEV DE­LOVANJA IN PONUDBE INFORMA­CIJSKO-PRODAJNEGA SREDIŠCA – INFO HAJDINA 
Koncana so gradbena dela za ure­ditev in vzpostavitev delovanja in ponudbe informacijsko-prodajne­ga središca – Info Hajdina. Obnovo objekta kašca Marinicev je izvajalo podjetje Coolgrading, gradnje, d. o. 
o. Projekt Info Hajdina je sofinanci-ran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 
Obcinska uprava 





SANACIJA OBKANALSKE KOLESAR­SKE STEZE 
V aprilu so se zacela izvajati sana­cijska dela obkanalske kolesarske steze v Slovenji vasi. Direkcija RS za infrastrukturo je 11. marca letos pod-pisala gradbeno pogodbo z izbra­nim izvajalcem Kreativ I inženiring, 
d. o. o., v skupni pogodbeni vrednosti 97.575,48 EUR. Rok dokoncanja del je 90 dni po uvedbi izvajalca v delo, ki je potekala 24. marca 2022. 
DRŽAVNI PROSTORSKI NACRT ZA SONCNE ELEKTRARNE ZLATOLICJE - FORMIN 
Ministrstvo za okolje in prostor, Direk­torat za prostor, graditev in stanovanja, ter Ministrstvo za infrastrukturo, Direk­torat za energijo, z javnim naznanilom obvešcata javnost o javni objavi pobu­de za pripravo državnega prostorskega nacrta za soncne elektrarne Zlatolicje - Formin. Pobuda za pripravo državnega prostorskega nacrta je javno objavlje­na od 29. aprila 2022 do 31. maja 2022 tudi na Obcini Hajdina, Zgornja Hajdi­na 44a, 2288 Hajdina. Gradivo si je prav tako možno ogledati v digitalni obliki na spletnem portalu gov.si. Javnost ima v casu javne objave do 31. maja 2022 možnost dajati pripombe in pre­dloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: 
– 
pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe); 

–
 po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom DPN SE Zlatolicje For-min; 

– 
elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si, pri cemer naj v rubriki zadeva navede kljucne besede DPN SE Zlatolicje Formin. 


Javna predstavitev je potekala 17. maja v prostorih obcinske uprave Ob­cine Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina. 
Obcinska uprava 




Na terenu so v teh dneh že vidni zacetki gradnje sekundar­nih odcepov kanalizacije v sklopu projekta Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Drave – Obcina Hajdina. Dela smo zaceli v naselju Slovenja vas, v naseljih Skor­ba in Hajdoše pa se bodo zacela še v tem mesecu. A brez manjših težav tudi na zacetku tega projekta ne gre, zato obcane prosimo za strpnost in pomoc pri odpravljanju mo-rebitnih težav. 
Na terenu so se ob zacetku kanalizacijskih del pojavila vprašanja obcanov. Zanimajo jih tudi dela na preostali gospodarski infrastrukturi, kot je denimo zamenjava vo­dovodne napeljave v posameznih ulicah, zanima jih, ali bo v zemljo položeno nizkonapetostno omrežje, ali bo izgrajena javna razsvetljava in ali bodo položene cevi za telekomunikacije operaterjev Telekoma in Telemacha. Želimo pojasniti, da bo obnova vodovodnega sistema potekala v skladu s projektom Celovita obnova vodovo­dnega sistema Spodnje Podravje, ki je že v fazi projektira­nja. Na terenu se pridobivajo dejanski podatki o potrebni ko­munalni infrastrukturi. Obcina Hajdina je skupaj z Elek­trom Maribor in Telekomom pripravila celosten projekt za položitev NN-omrežja v zemljo in položitev TK-omrež­ja. Zaradi gradbenih del bo nekaj casa moteno vsakdanje življenje naših obcanov, zato se vsem vljudno opravicu­jemo, tudi za morebitne preostale težave, ki se pojavljajo na terenu. Prosimo za strpnost, saj bomo le tako lahko uspešno koncali projekt. Želimo poudariti, da projekt izvajamo za dobro obcine in obcanov, predvsem pa za kakovostnejše življenje v teh krajih, zato bodo novi prikljucki na kanalizacijski sistem vec kot dobrodošli za tiste, ki na to cakajo že nekaj let. 
Obcinska uprava 



Vec informacij o projektu si lahko preberete v zloženki, ki smo jo poslali na go-spodinjstva v obcini Hajdina. 

Delo na terenu … 


Obcina Hajdina je v soboto, 9. aprila, po vseh obcinskih naseljih uspešno izpeljala tradicionalno spomladansko cistilno akcijo. Udeležilo se je je 206 obcanov in 290 šolarjev, skupaj pa so nabrali okrog 1500 kg odpadkov. 
V vseh vaških odborih so se dobro pripravili na akcijo, odziv obcank in obcanov je bil kar dober, a po dobri uri in pol so ti morali koncati delo, saj jih je na terenu presenetil dež. Cistil­ni akciji so se pridružila tudi nekatera društva v obcini, okolico šole in vrtca pa so ocistili ucenci in najmlajši iz haj­dinskega vrtca. Obcani so cistili povsod, kjer je bilo to potrebno, najbolj pa po vaških sredi-šcih, okrog gasilskih, kulturnih in va­ških domov, ob kanalu Drave, ocistili pa so tudi nekatere sprehajalne in kolesarske poti. Po koncu cistilne ak­cije je predsednik Odbora za okolje in prostor Janko Vegelj strnil prve vtise in se zahvalil vsem sodelujocim v ak­ciji ter izrazil zadovoljstvo, da je iz leta v leto v okolju manj odpadkov. 
TM 


Po obcini je bilo na dan cistilne akcije delovno vzdušje. S terena objavljamo nekaj utrinkov. Foto: TM in vaški odbori 


LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah v letu 2022 aktiv-no izvaja dva projekta, ki ju sofinan­cirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republi­ka Slovenija v okviru programa CLLD. 
Prvi takšen projekt je projekt sode­lovanja Na(j)prej lokalno!, v katerem sta projektna partnerja še LAS Dobro za nas in LAS Haloze. Namen projek­ta je povezati lokalne ponudnike, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in prodajo lokalno pridelane hrane in pijace, z namenom izboljšanja njiho­ve prepoznavnosti in promocije ter posledicno povecati prodajo njiho­vih lokalnih produktov. Glavne aktivnosti, ki jih bo LAS izve­del na svojem obmocju, so priprava kataloga lokalnih ponudnikov, izde-lava QR-kod za posamezne lokalne ponudnike, izdelava treh kratkih vi-deotutorialov s prikazom predelave, izvedba petih delavnic s podrocja predelave, ene delavnice s podrocja uporabe Facebooka v poslovne na­mene in ene kulinaricne delavnice. V okviru projekta bo za najmlajše izde­lana tudi slikanica s pobarvanko, ka­tere namen je ozavešcati o pomenu lokalno pridelane hrane. 


Trenutno smo v fazi zbiranja prijav lokalnih ponudnikov. Ponujamo jim možnost izdelave QR-kode in vklju-citev v katalog lokalnih ponudnikov, kjer bodo na kratko predstavljeni. Naziv drugega projekta je Lasova razgibana svetovalnica ali krajše Raz­giban svet. Vanj je vkljucen tudi pro-jektni partner Zavod Nazaj na konja. Projekt je razdeljen na dve tematski podrocji, ki sta medsebojno pove­zani. Eno podrocje je socialno-cu­stveno podrocje, kjer je v ospredju izvedba programov LASova razgibo­valnica in LASova svetovalnica. Namenjena sta opolnomocenju lo-kalnega prebivalstva, krepitvi lastnih potencialov ter soocanju s težjimi iz­zivi in dilemami v specificnih življenj­skih situacijah, v katerih se ljudje znajdejo. Drugo, podrocje podjetni­štva in zaposlovanja, pa prebivalcem nudi vkljucitev v raznovrstne de­lavnice in tecaje. Tako smo do sedaj uspešno izvedli štiri tecaje tujih jezi­kov, delavnico uporabe Facebooka v poslovne namene in delavnico jav­nega nastopanja. Izvedli bomo tudi tri podjetniške delavnice Od ideje do prodaje. Projektni partner Zavod Nazaj na konja v okviru projekta za polnole­tne prebivalce z obmocja LAS-a nudi podporne skupine za ljudi, ki se so-ocajo z raznovrstnimi stiskami in te­žavami, kot so pojav težke bolezni ali smrt v družini, obcutek osamljenosti, locitev, izguba zaposlitve, težave z otroki in mladostniki ipd. Vkljucitev v podporne skupine je brezplacna. 
Oba projekta sta aktivna do 30. septembra 2022. Odobrena viši­na sofinanciranih sredstev iz ESRR sklada znaša za projekt Na(j)prej lokalno! 33.561,00 EUR, za projekt Razgiban svet pa 83.300,56 EUR. Izvajata se na celotnem obmocju LAS Bogastvo podeželja, ki obsega obcine Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidricevo, Markovci, Trno­vska vas in MO Ptuj. 
Vljudno vabimo vse, da spremljate naš profil Facebook @bogastvopodezelja, kjer med drugim objavljamo tudi vabi-la na raznovrstne brezplacne delavni­ce ali druge aktivnosti. 
LAS Bogastvo podeželja 




Obcinski svet Obcine Hajdina je na aprilski dopisni seji po­trdil Investicijski projekt Vicus Fortunae – Sticišce srecnih doživetij na Marinicevi domaciji, s katerim se je Obcina Hajdina prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodar­
ime Vicus Fortunae – boginja srece, kajti iz zgodovine je zna-ski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje vlaganj v javno no, da se je lokacija pri svetišcu mitrej in Marinicevi domaciji 
v obdobju Rima imenovala cetrt boginje srece. Od tod tudi 

in skupno turisticno infrastrukturo in naravne znamenito­
ime projekta, pri katerem sodeluje tudi TD Mitra Hajdina. 
sti v turisticnih destinacijah. 
Obcina Hajdina kot investitor pricakuje, da bo investicija 

Projekt je ocenjen na 1,5 milijona evrov in na hajdinski obcini 
sofinancirana v skladu z javnim razpisom Ministrstva za go-

se nadejajo sofinancerskega deleža v znesku dobrih 740.000 
spodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje vlaganj v 

evrov. Ce bo obcina s prijavo uspešna, je v idejnem nacrtu iz­
javno in skupno turisticno infrastrukturo in naravne zname­

gradnja novega, sodobno arhitekturno zasnovanega objekta 
nitosti v turisticnih destinacijah, kjer se bo višina sofinanci-

v velikosti 500 m˛ s pritlicjem in mansardo, ohranili pa bi ob-
ranja usklajevala po potrditvi projekta s strani ministrstva. 
stojeco klet. 
TM 

Nov turisticni projekt Obcine Hajdina je dobil tudi zanimivo 

Živimo v casu, ko je v Evropi še vedno prevec presežka hrane, a se to lahko hitro spremeni, zato moramo s hrano rav­nati premišljeno in odgovorno. V Sloveniji zavržemo povprecno 68 kg hrane na prebivalca, izgube so lahko razlicne: med skladišcenjem, v prometu (rok uporabnosti) in v gospodinjstvih. Slednji zavržejo najvec hrane, saj kar 52 % vse odvržene hrane nastane v gospodinjstvu. A predvsem mlajša generacija se v zadnjih letih zaveda problemov, kot sta prekomerno zavržena hrana in nezadostna uporaba lokalno pridelane hrane. 
Komisija za mlade v Obcini Hajdina strategijo bi morali zaceti v vrtcih ali pa je smiselno zamrzniti in ponovno upo­je uspešno kandidirala za evropski vsaj v osnovni šoli. rabiti, zato jih nikar ne zavrite. Tretji do-projekt Food Wave, katerega partner V okviru projekta bomo izvedli vec godek bi bil septembra, povezan pa bi je tudi regionalna razvojna agencija delavnic in vse bodo potekale v živo. bil z obiskom lokalnih kmetij, ki svoje za Podravje - Maribor. Cilj projekta je Prvi dogodek bodo Osnove vrtnarjenja izdelke prodajajo doma ali v trgovskih ozavešcanje o trajnostnih nacinih uži-v maju ali juniju s strokovnjakom za verigah. V okviru projekta bi organizi­vanja in pridelave hrane za blaženje vrtnarstvo, ki bo predstavil osnovne rali tudi izlet v sosednjo Avstrijo, kjer bi podnebnih sprememb ter aktiviranje smernice za uspešno vrtnarjenje (ob-obiskali lokalno tržnico in dve lokalni mladih v njihovih mestih na to temo. delava tal, gnojenje, skladišcenje pro-kmetiji, ki svoje izdelke prodajata na Ideja projekta je dati mladim, starim duktov, ustrezna postavitev sosednih domu. od 15 do 35 let, resnicno sliko o vplivu, kultur na vrtu idr.). Še en dogodek bi Vec informacij o projektu bo na voljo ki ga imamo na okolje, ce zmanjšamo bil julija, in sicer kuharska delavnica z na spletni in Facebookovi strani Ob-zavrženo hrano in uživamo cim vec naslovom Kako ponovno uporabljati cine Hajdina. Ce želite o delavnicah lokalno pridelane hrane. Za uspešno hrano, ce je skuhamo prevec? s predsta-izvedeti še kaj vec, potem lahko kon­zmanjševanje živilskih odpadkov in vitvijo pomena ponovne uporabe hra-taktirate Janka Goloba (051 354 837) odpadkov je kljucnega pomena vede-ne, ki jo skuhamo dan ali prej. Vsak od in Tjašo Glažar (041 313 032). ti, zakaj prihaja do izgub (neracionalni nas obcasno skuha prevec hrane (osta-Janko Golob, nakupi, prevelike porcije). Glavni cilj, nejo riž, meso, zelenjava) in delavnica predsednik Komisije za mlade Obcine ki ga moramo vsi cim prej osvojiti, je bi lahko pokazala, kako ta živila po-Hajdina dvig spoštovanja do hrane in lokalnih novno uporabimo morda že naslednji kmetov, saj brez kmeta ni hrane. S to dan. Skuhamo tudi enoloncnice, ki jih 

Dan pred praznicnim 27. aprilom je bilo pri domu krajanov v Skorbi nadvse slovesno. Vaški odbor Skorba je skupaj z društvi na vasi pripravil predpraznicno druženje s krajani in ob tej priložnosti so v uporabo predali tudi na novo urejeno parkirišce cez cesto in prizidek pri objektu ŠD Skorba. Slovesen blagoslov novih pridobitev je opravil farni župnik Mari-jan Fesel. 


sek želja in potreb kar dolg.  Na slavnostnem dogodku je zbrane nagovoril tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. Vašcanom Skorbe je cestital za novi pridobitvi in napove­dal, da so v teku še preostali projekti, v ospredju pa je nadaljevanje del na ka­nalizacijskem sistemu, kar bo bistve-no vplivalo tudi na kakovost življenja v kraju, je še dodal župan Glažar. Nove pridobitve se letos lahko vese­lijo tudi športniki v Skorbi, saj so ob 
Otvoritvena slovesnost na novem parkirišcu v Skorbi 
Novih pridobitev so bili veseli številni krajani, ki so se tudi udeležili slove­snosti in kasnejšega druženja, nasto­pili so domaci kulturniki, pridne roke clanov društev pa so poskrbele, da so bile mize polne domacih dobrot in da je bila na mizi tudi skorbovska vinska kapljica. Renata Gabrovec, predsednica VO Skorba, se je na otvoritveni slovesno­sti na novem parkirišcu zahvalila ob­cini in njenemu vodstvu za izvedbo obeh projektov, za sodelovanje in po­sluh pri idejah, ki jih v Skorbi ni malo. Zahvala je bila namenjena županu mag. Stanislavu Glažarju, obcinskim svetnikom, še posebej domacinoma Ivanu Ogrincu in Urošu Krajncu, ob­cinski upravi in clanom VO Skorba. Po-udarila je, da sta novi pridobitvi v vasi zelo dobrodošli, še posebej lep pa je zdaj pogled na parkirišce in zelenico ob njem, je dodala Gabrovceva in ob tem izrazila upanje, da bo pridobitev v Skorbi v prihodnje še vec, saj je spi-
ZAHVALA 

Skupaj smo združili moci ob prvomajskem druženju in pripravili prijetno druženje vseh vašcanov. Vsa dru­štva v vasi so dodala svoj del k organizaciji in izpeljavi. Oraci in športniki so poskrbeli za peko na žaru in dru­ge mesne dobrote. Tudi kletarji in pridelovalci vin v vasi so prispevali dobro domaco kapljico, gospodinje iz vasi pa raznolike sladke dobrote. Uspeh prijetnega druženja tako ni mogel izostati. K temu smo dodali še dve novi pridobitvi v vasi, ob katerih so za kulturi utrinek poskrbeli mladi iz Skorbe. Hvala vsem za vso pomoc, za sodelovanje, dobro družbo in lepe trenutke. 
Življenje je sodelovanje. Ce gremo skupaj naprej, potem uspeh poskrbi sam zase. (Henry Ford) 
VO Skorba 


Domacini so poskrbeli, da so bile mize polne dobrot. Slavnostni del in prerez vrvice pred prizidkom ob objektu ŠD Skorba 

Slavnostni dogodek je spremljal tudi prijeten kul­turni program, ko so nastopili mladi kulturniki iz Skorbe. 
društvenem objektu pridobili še zelo potreben prostor in v njem tudi sla-cilnico ter sanitarije. Predsednik ŠD Skorba Aleksander Stojanovic je na odprtju povedal, da so športniki nove prostore še kako potrebovali, ob tem pa napovedal, da bodo ob prizidku v prihodnje prav gotovo uredili še manjši prostor za druženje. Zahvalil 
Vodstvo obcine Hajdina, clani VO Skorba in drugi 
se je vsem, ki so prispevali k uspešni 
gostje na slavnostnem dogodku in druženju v 
izvedbi projekta in ga tudi financno 
Skorbi 
izpeljali. 




V prostorih obcine Hajdina je bil 13. aprila slavnostni podpis aneksov k pogodbam o opravljanju javne lokalne gasilske službe. S tem podpisom so gasilcem zagotovljena sredstva iz obcinskega proracuna za nemoteno delovanje v letu 2022. 
Anekse k pogodbam sta z vodstvi vseh petih prostovoljnih gasilskih društev iz Obcine Hajdina podpisala župan Obci­ne Hajdina mag. Stanislav Glažar in predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik. Pri podpisu gasilskih pogodb je bil prisoten tudi poveljnik GPO Hajdina Slavko Pesek. Ob tej priložnosti so predsedniki in namestnik predsednika vseh petih PGD s podjetjem Novatel podpisali še pogodbo, ki jim omogoca najnovejšo razlicico aplikacije za alarmiranje. 
Besedilo in foto: TM 





V TD Mitra Hajdina so po dveletnem premoru dan pred cvetno nedeljo spet obudili tradicijo izdelovanja pre­smecev. Naredili so jih okrog 300 in jih na cvetno nedeljo obcankam in obca­nom pred farno cerkvijo na Hajdini in podružnicno cerkvijo v Slovenji vasi ponudili v zameno za prostovoljni pri­spevek. 
Pridnih rok pri izdelovanju presmecev je bilo letos bolj malo v primerjavi s prejšnjimi leti, a vendarle dovolj, da so delavnico lahko uspešno izpeljali. Za kratek cas sta se na delavnici oglasila in tudi poprijela za delo farni župnik in kaplan, a najbolj spretne pri obliko­vanju presmecev so bile predsednica Sonja Brlek Krajnc, podpredsednica Magda Intihar, likovnica in vsestran-ska kulturna ustvarjalka Cecilija Ber-njak, pomagali pa so še nekateri dru­gi. Spet so se zelo izkazali clani TD in planinskega društva, ki so priskrbeli veliko zelenja za izdelovanje presme­cev. 
Besedilo in foto: TM se ukvarjajo z razlicnimi dejavnost-mi. Predstavila sta se pletarja Hilda in Anton Žumer, s cebeljimi proizvodi Cebelarstvo Marka in Suzane Žumer ter kmetija Brodnjak z olji in ajdovo kašo. Obiskovalci so lahko izdelke tudi kupili. Predstavniki Hajdoške korpe s kmetije Glažar pa so priredi­tev popestrili s peko palacink. Clani­ce Društva žensk Hajdoše so poskr­bele tudi za sladke dobrote. Ko je bil mlaj postavljen, so se vašcani družili ob sladkih dobrotah, rujni kapljici in odlicnem golažu, ki so ga pripravili v hotelu Roškar. Po dvoletnem premoru je bila prire­ditev resnicno dobrodošla, udeležba je bila zelo dobra in vašcani so po­vedali, da so takšna druženja že zelo pogrešali. 





HB 



Gasilci so se na Florjanovo nedeljo po dveletnem premoru spet zbrali na obcinskem trgu. 
cja vas, Hajdina, Hajdoše in Slovenja 

trgu in se od tam v formaciji odpravili v farno cerkev. 
Letošnje slovesnosti ob florjanovem se je udeležilo 105 gasilcev, do cer­kve so gasilce pospremili godbeniki Godbe na pihala Podlehnik, mašo pa je z ubranim petjem obogatil Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Slovesno našo sta za gasilce darovala župnik naddekan Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. V cerkvi sv. Martina je imel pozdravni nagovor novi po­veljnik GPO Hajdina Slavko Pesek, ki je orisal življenjsko pot svetnika sv. Florjanova in izpostavil pomen njegovih dobrih del, med drugim pa je povedal: »Naši verni predniki so se mu zaupno priporocali pri an-gelskem cešcenju in zlasti pri vecerni molitvi, ko so dodajali ocenaš v cast svetemu Florijanu, da bi nas varoval casnega in vecnega ognja. Tako je še bro sodelovanje ter hvala gospodu danes, saj to lepo tradicijo že vrsto župniku in gospodu kaplanu za slo-let ohranjamo tudi gasilke in gasilci vesno mašo.« v obcini Hajdina. Hvala vsem za do-TM 




v prihodnje spet normaliziralo in bodo lahko uresnicili nacrte za leto 2022. 
V cetrtek, 7. aprila, so se v Gostišcu Olga zbrali clani KPD Stane Petrovic Hajdina in naredili obracun svojega dela, ki je zaradi znanih razmer donedavna potekalo zelo okrnjeno. Kljub vsemu so zadovoljni, da so v okviru danih možnosti vsaj korak za korakom premikali kulturni voz naprej. Sodec po besedah predsednice Cecilije Bernjak, upajo, da se bo stanje 

Ljudski pevke in pevci v vsej svoji 25- in skoraj 30-letni preteklosti ne po­mnijo takega kulturnega mrtvila, kot smo ga bili deležni zadnji dve leti. Na sreco je nekaj stvari potekalo s po­mocjo lokalne SIP TV, ki je posnela kulturni program ob prazniku in ga potem predvajala javnosti. Likovniki so zadnje leto spet zaceli delavnice ob sredah v OŠ Hajdina, ki so po no-vem vsakih 14 dni. Februarja je bila odprta skupinska likovna razstava, 
14. maja je potekala likovna delav­nica na prostoru pred poslovno-sta­novanjskim centrom. Nastala dela bodo razstavljena v jesenskem casu. Po dolgem premoru se je spet se­stala folklorna sekcija in verjeti je, da bodo nadaljevali plesne vaje. Jeseni se obeta ponovna oživitev lutkovne skupine, kar je odvisno tudi od inte­resa ucencev OŠ Hajdina. Prisotne so pozdravili in spodbujali k tudi nadalj­njemu uspešnemu delu: župan Ob­
cine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednica Zveze kulturnih društev obcine Hajdina Hilda Bedrac, pod-predsednik Društva upokojencev Hajdina Janko Vegelj, ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovic, predsednica KD Draženci Janja Bratuša in predse­dnica KD Skorba Renata Gabrovec. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 

Pri dolocanju datuma naše letošnje likovne delavnice na prostem, v soboto, 14. maja 2022, smo imeli v mislih, da je to v casu ledenih mož, a smo se zanesli na dobre zveze »tam zgoraj«. Po turobnem petku se je naredilo lepo sobotno jutro, ki je vsem dalo novih moci za likovno ustvarjanje. 
Zbrali smo se na plošcadi pri fonta­ni – vodnjaku, iz katerega je ta dan veselo pljuskala voda. Verjemite, da nas je po svoje osvežila. Lotili smo se dela. Po skupinah so se likovnice in edini moški predstavnik razkropili vsak na svoj kraj. Nekaj jih je privabi-la tudi prijetna sencica pod obcinsko brajdo. Med sprošcenim klepetom so nastajali novi motivi. Kakšni? To boste videli na razstavi, ki bo na jesen v na­šem razstavišcu. Tema je bila namrec prepušcena vsakemu posebej. Ce bi znala slikati, bi upodobila dom društva upokojencev, ki mi zadnje mesece kar naprej »hodi po glavi«. Le-tos namrec praznujemo sedemdese­tletnico delovanja društva, ki je v pre­teklosti uradovalo tudi na delu, kjer je sedaj plošcad pred poslovno-stano­vanjskim centrom. Skoraj trideset let, do leta 2006, so imeli upokojenci tu svoje prostore. Že deseto leto v njiho-vi dvorani gostuje tudi naša sekcija, ki tam organizira skupinske likovne raz-stave. Kulturniki in upokojenci odlic­no sodelujemo. Nakljucje je hotelo, da je skupinsko fotografijo posnela predsednica Dru-štva upokojencev Hajdina Anica Dre-venšek, ki se je srecala z našo likovno sekcijo. Upam, da bomo v jubilejnem letu v vrste naših likovnikov pritegnili še koga izmed upokojencev, ki tako, cisto zase, skromno, jemlje v roke co­pic ali pa na kak drug nacin upodablja življenje in svet okoli sebe. Tudi mi si v naši likovno-fotografski sekciji želimo povecati število clanov. Veliko upoko-nju s telefonom. Ce je kdo zaintere-prispelo dovolj prijav, se bomo zbra­jencev uporablja pametni telefon in siran, ga vabimo, da se nam pridruži, li. Vabljeni! tudi racunalnik. ne glede v katero starostno skupino Silvestra Brodnjak V nacrtu imamo tecaj o fotografira-sodi. Ko bo na tel. št. 040 258 964 




Foto: SB 





Materinski 
praznik in 
priznanja 


gledališcnikom 


V Kulturnem društvu Skorba se po krajšem premoru spet veliko dogaja. Društvo je 13. marca v sodelovanju z društvi na vasi in vaškim odborom pripravilo prisrcno proslavo ob mate-rinskem dnevu. 

Na odru so se zbrali nastopajoci in vsi drugi, ki so poskrbeli za prijeten dogodek po proslavi. 
Prijetno druženje so s kulturnim pro-gramom obogatili mladi gledališcniki KD Skorba in otroci ter mladostniki z glasbenimi in pevskimi tockami. Druženje je bilo znova prijetno, obda-no s cvetjem, petjem, glasbo, otroško radoživostjo in dobro voljo. Prav takih druženj si predstavnice nežnejšega spola želijo tudi v prihodnje. 
BONBONCKI NASTOPILI NA OBMOC­NI REVIJI 
Otroška gledališka skupina Bonboncki KD Skorba se je 25. marca z igro Bon­cirkus predstavila še na obmocni reviji otroških gledaliških skupin Javnega sklada za kulturne dejavnosti, obmoc­ne izpostave Ptuj. Nekateri clani gle­dališke skupine so ob tej priložnosti prejeli še Linhartove znacke za vecle-lišca, Luka Šlamberger in Ria Ana Hot-tno aktivno delovanje na gledališkem ko pa sta prejela bronasto Linhartovo odru. Manja Gabrovec je prejela zlato znacko za vec kot pet let dela v gledali-Linhartovo znacko za vec kot 15 let ški dejavnosti. Cestitamo! dela na podrocju ljubiteljskega gleda-TM 





Nagrajenka Ria Ana Hotko je Linhartovo znacko prejela na obcnem zboru KD Skorba. Predsednica Renata Gabrovec je še enkrat cestitala tudi Manji Gabrovec in se za dobro sodelovanje zahvalila Manci Matjašic. Foto: TM 
Prejemnika Linhartove znacke Manja Gabrovec in Luka Šlamberger na skorbo­vskem odru Foto: Anita Zelenko, Renata Gabrovec 



Hajdoški ljudski godci predstavili zgošcenko 
Pod okriljem KD Valentin Žumer Hajdoše deluje tudi sekcija ljudskih godcev, ki jih vodi  harmonikar Alojz Fras. Ob njem v skupini igrata še Janko Vicar in Janko Gerecnik.  V letu 2021 so godci s tonskim mojstrom Tonetom Topolovcem v studiu Top - Ton posneli zgošcenko z naslovom Kraj moj rojstni. 
Vecino pesmi je zapisal Alojz Fras, k sodelovanju pa so po­vabili še Janka Vicarja, Dušana Zadravca in Daniela Pola­jžerja. Glasbeniki med seboj sodelujejo že dolgo, igrajo pa v razlicnih sestavih. K sodelovanju so povabili tudi pevce Prešmentane falote iz Stoperc. Izdajo zgošcenke je omo-gocilo KD Valentin Žumer iz Hajdoš, s prispevki pa so po­magali tudi sponzorji. Zgošcenko Kraj moj rojstni so predstavili na kulturnem veceru, ki je bil 8. aprila v dvorani gasilskega doma v Haj­došah. Pesmi z zgošcenke so predstavili godci s pevci, v svojo družbo pa so povabili tudi pevke Tašcice iz Rac, ljud­ske pevke Trstenke iz Podlehnika in ljudske godce iz Vidma pri Ptuju. Vecer so popestrili tudi mladi harmonikarji, med katerimi je bil tudi vnuk Alojza Frasa, ki bo prav gotovo na­daljeval dedkovo glasbeno pot. Bil je prijeten glasbeni vecer v Hajdošah, ki se je koncal z željo, da bi bilo kulturnih prireditev po dolgem casu cim vec. 
HB 






V medgeneracijskem centru Zlati koticek, ki se nahaja v prvem nadstropju Mercatorjevega Supermesta, je 22. aprila potekala enodnevna rokodelska razstava društev upokojencev Spodnjega Podravja. 
Med razstavljavci je bila tokrat tudi sekcija Društva upokojencev Hajdina, ki je prikazala številne dejavnosti nji­hovega društva. Predsednica društva Anica Drevenšek in Angelca Mlakar, ki vodi Komisijo za rokodelska dela v društvu, sta bili s pricujoco razstavo zelo zadovoljni, še posebej zato, ker se je tudi pri hajdinski stojnici ustavil vsakdo, ki je prišel na ogled razstave. V pogovoru z drugimi razstavljavci so izmenjali bogate izkušnje, ki jih imajo v razlicnih okoljih, in vse to vodi k no-vim izzivom. Z našimi razstavljavkami se je precej dolgo pogovarjal tudi Viljem Šetar, predstavnik Komisije za tehnicno kul­turo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, z zanimanjem pa si je ogle-dal razstavljene predmete. Upajo, da bo v prihodnje razstava tra­jala vsaj dva dni, da bi si jo lahko pri­šlo ogledat vec obcanov, ki jih zanima rokodelstvo. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 



Ljudski pevci s Hajdine in Gmajnarice zapeli s Silvo Kajtezovic 

Iz dvorane Doma krajanov Turnišce je v sredo, 20. aprila 2022, odmevala ljudska pesem iz grl desetih skupin ljudskih pevcev iz razlicnih krajev ptujske okolice. Odzvali so se na po­vabilo Silve Kajtezovic, dalec naokoli znane ljubiteljice petja, ki se petju posveca že vse od osnovnošolskih ca-sov. 
Dolga leta je prepevala v razlicnih zborih, tudi cerkvenih, dokler je okoli leta 1995 ni prevzelo ljudsko petje, ki mu je ostala zvesta vse do današnjih dni. Leta 2002 je navezala stike tudi z Ljudskimi pevci Društva upokojen­cev in KPD Stane Petrovic Hajdina, ki so v tistem casu ostali brez pevske­ga vodje. Kar celih šest let je trajalo njihovo uspešno sodelovanje, dokler niso pevci usvojili dovolj znanja, da so lahko samostojno vadili in se pri­pravljali za nastope. Tudi Gmajnarice iz Hajdoš so Silvina priljubljena skupina, s katero je so-delovala dolga leta. Cetudi pevke že skoraj celo desetletje ne nastopajo vec, se tu in tam vendarle še srecajo in skupaj zapojejo, predvsem ob raz­licnih jubilejih. Takšen je bil tudi že omenjeno sredo. Silva je namrec na Turnišce povabila vse skupine, s ka­terimi jo vežejo skupni pevski spomi­ni. Tovrstno srecanje je bilo prvic leta 2002. Prišli so, prepevali, povedali so si mnogo zanimivih zgodb, spomnili so se dogodkov, ki bi jih bilo škoda pozabiti. V zraku je bilo cutiti neko posebno energijo, ki jo ustvarja pe­sem, in obcutek, da so zbrani sami dobri ljudje. Pregovor namrec pravi, da kdor poje, ne misli slabo. Silva je zapela z vsako od nastopa­jocih skupin in uživala v pogovoru z njimi. Vsi, ki jo poznajo, pravijo, da je sicer dosledna in nepopustljiva pri delu, a srcno dobra za vsakogar, ki upošteva njen nacin dela. In teh ni malo. Hvaležni so ji za dolgoletno pevsko prijateljstvo, ki bo nedvo­mno trajalo, dokler bo Silvi služil njen odlicni glas. Cestitamo ji za vse doseženo na pev­skem in zborovskem podrocju, za kar jo je leta 2021 nagradil tudi Javni sklad za kulturno dejavnost, izposta­va Ptuj. Prejeto priznanje ji je poleg zlate Gallusove in Maroltove znacke, plakete ZKD Ptuj in razlicnih društve­nih priznanj dalo novih moci in volje, da bo delala še naprej. Mogoce se bo skupini Ljudskih pevcev DU Turnišce, ki jo vodi sedaj, v kratkem pridružil še kdo. 


Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 


Utrinki iz vrtca Najdihojca Hajdina 

Tudi otroci iz vijolicne igralnice so se pridružili Otroci iz vijolicne igralnice veckrat preberejo pravljico tudi na prostem v gozdicku. cistilni akciji in cistili okolje. 
Za mame in ocke, babice in dedke smo pripravili zanimivo spomladansko druženje s pesmimi, plesom, igrami in iskanjem zaklada (zelena igralnica). 
Otroci roza igralnice so se odpravili po poteh gozdnega škrata in opazovali drevesne krošnje. 
Radi smo v naravi. Gibanje na svežem zraku nas krepi, razvedri in nasmeji (zelena igralnica). 
Otroci iz oranžne igralnice so v teh lepih in toplih dnevih veliko casa preživeli ob igri na prostem. 







V roza igralnici nas je obiskal Velikonocni zajcek in nam pomagal izdelati lutke na palici. 

Otroci bele igralnice sodelujem v projektu Turizem v vrtcu. Tako letos spozna­
vamo vodo kot nujno potrebni vir za življenje. Izkoristili smo lep soncen dan in 
Besedilo in foto: kolektiv vrtca Najdihojca Hajdina se ob raziskovanju zabavali. 

Utrinki iz OŠ Hajdina 
PLAKAT MIRU 
Ucenka 8. razreda Osnovne šole Hajdina, Julija Mohoric, se je uvrsti-la med finaliste 34. mednarodnega natecaja Plakat miru ter prejela pri­znanje in nagrado Zveze Lions kluba Slovenije. Na natecaju je sodelovalo vec kot 
600.000 otrok z osnovnih šol vsega sveta. Namen natecaja je spodbudi-ti otroke k razmišljanju o življenju in miru na svetu, o prihodnosti, ljube­zni in medsebojnem razumevanju. Svoje razmišljanje o tej tematiki je Julija predstavila v mešani tehniki risbe in akvarela. V likovnem delu je skozi osrednjo figuro prikazala sim-bole miru v povezavi z razlicnimi ra­sami in s tem poudarila enakoprav­nost soljudi. Figuro obdaja oljka, ki je pa predstavlja simbol srece. stavljena tudi likovna dela preostalih prav tako dobro poznan simbol miru, Od 26. marca smo si Julijino likovno slovenskih finalistov. 


metulj predstavlja simbol preobraz­delo lahko ogledali v Koroški galeriji Tina Gregorec, be oz. transformacije, pikapolonica likovnih umetnosti, kjer so bila raz-mentorica 

IVA KOKOL, NAGRAJENKA LIKOV­NEGA NATECAJA 
Vsako leto z ucenci sodelujemo na likovnem natecaju Naravne in dru­ge nesrece. Namen natecaja je, da mlade ozavestimo s preventivnim znanjem in ravnanjem, kako neka­tere naravne in druge nesrece tudi preprecimo in s tem rešimo življenje sebi ali komu drugemu. Tema natecaja je bila izdelava likov­nih in literarnih izdelkov na temo po­žarna varnost in prosti cas. Drugošol­ci smo si izbrali likovno delo. Poslali smo nekaj risbic. Nagrado je prejela Iva Kokol. Naslov risbice je Požar. Ivi iskrene cestitke! Besedilo in foto: Dragica Kosi, mentorica 
ZBOR GANDIN NA PRVIH INTENZIV­NIH VAJAH 
O petju obstaja nekaj prijetnih in za­nimivih misli, ki zagotovo držijo pri clanih letos ustanovljenega meša­nega pevskega zbora. V marcu smo se clani podali na dvodnevne inten­zivne vaje. Da se je razlegalo petje že med vožnjo do naše nastanitve, verjetno ni treba pisati. Intenzivne vaje so bile res intenzivne, saj smo za petje izkoristili vsak prosti trenutek. No, skoraj vsak. Po vecerji nas je na­mrec naš zborovodja Uroš Sagadin presenetil z družabnim programom. Preizkusili smo se v kvizu, kmalu pa smo skupaj peli znane slovenske pe­smi. Še naš clan Aljaž je poprijel za harmoniko in kmalu je bilo jasno, da bo noc bolj kratka. Kljub temu se je nov, pevsko obarvan dan zacel ob dogovorjeni uri. Ta dan smo ob petju ponovno premlevali ideje o imenu zbora in ga tudi izbrali. Med predlogi imena je bil tudi pre­dlog Marije Hernja Masten, ki nam je najbolj »sedel v uho«. Na intenziv­ne vaje smo se odpravili kot mešani pevski zbor, na Hajdino pa smo se vrnili kot zbor Gandin. Intenzivne vaje in naše redne teden­ske vaje so odskocna deska za veselo pricakovanje naših novih nastopov. 


Besedilo in foto: Viktorija Vrabl 



Jumicar in kolesarcki na OŠ Hajdina 
Na OŠ Hajdina smo neprestano v pogonu, smo aktivni, odgovorni ter skrbimo zase in za druge. Po dolgem casu smo spet imeli možnost, da se lahko ucenci v šoli in otroci v vrtcu preizkusijo v spretnostih in vešcinah, ki so jih do sedaj že usvojili, zagotovo pa so spet dobili kakšno novo informacijo. 

Program Kolesarcki je preventivni vzgojni program v cestnem prome­tu za najmlajše. Otroci rdece, bele in rumene igralnice so se sredi marca na zabaven nacin poucili, kako se vesti v prometnem okolju. Bili so postavljeni v vlogo voznika in tako doživljali do-godke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Nekaj dni kasneje so se ucenci 4. in 5. razredov preizkusili v teoreticnem in prakticnem poznavanju cestnopro­metnih prepisov, znakov in varnosti na cesti. Cas je tekel s svetlobno hi-trostjo, nasmeški na licih pa kar niso izginili. Program Jumicar je ucencem poka­zal, kako se vesti v prometnem okolju tako, da so postavljeni v vlogo vozni­ka in doživljajo dogodke na nacin, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Ucenci so se preizkusili v vo­žnji z mini avtomobilcki, ki imajo pra­ve bencinske motorje. Mini avtomo­bilcek vsebuje vse elemente pravega vozila, od varnostnega pasu, zavorne­ga pedala do pedala za plin. Ob lepih pomladnih dopoldnevih so otroci in ucenci neizmerno uživali, zato zahvala vsem, ki so tudi našim otrokom omogocili to lepo in hkrati poucno dogodivšcino. Hvala Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Hajdina in Obcini Hajdina, ki sta nam omogocili, da smo se pocutili kot veliki. Verjamemo, da s tem skupaj širimo obzorja in zavest že od malega. 

Besedilo in foto: Janja Bratuša, mentorica Prometne varnosti 



Teden mobilnosti že drugic v tem šolskem letu 
Ker se zavedamo, kako pomembno je, da ohranjamo svoje zdravje in naše okolje, smo se odlocili, da bomo spet hodili in se vozili ter se izvlekli iz cone udobja. Teden, ki smo ga izbrali, je bil ravno pravšnji, saj smo pred tem ravno uživali v 
dnevih velikonocnih dobrot, ki so krasile naše mize. 
Vremenska napoved ni bila sijoca in soncna, vedeli smo, da bomo tudi v tem tednu potrebovali dežnike in gumi škornje, ampak mi se ne damo, saj vemo, da za vsakim dežjem posi­je tudi soncek. Nismo se pustili pre­gnati, nasmejanih ust, iskrivih oci in polno opremljeni smo z vseh koncev Hajdine in tokrat prvic tudi s Ptuja v vecini pripešacili. Ucenci sistem že dobro poznajo in ucitelje ter druge spremljevalce pocakajo na vseh av-tobusnih postajališcih, kjer sicer stoji šolski avtobus, nato pa se skupaj, peš, s kolesi, skiroji odpravimo proti šoli. Lepo je videti, ko se ob sticišcu križišc srecajo z drugimi ucenci in se tako vije dolga kolona ucencev, ki s seboj no-sijo zavedanje, da je pomembno, da skrbimo za okolje in hkrati tudi zase. 

Morda kdo misli, da se hitro predamo, pa se ne, saj mi že vemo, da za dežjem vedno posije sonce. Danes nas je že zjutraj razveselil soncek, ki nas je to-plo božal tudi na poti domov. Dežnike so cez teden zamenjala sonc­na ocala, opazovali smo cvetoca dre­vesa, uživali v vonju sveže trave in se predajali pravemu pomladnemu ob­cutku. Ti dnevi niso super samo zato, ker si vzamemo cas drug za drugega, naredimo nekaj zase, ampak tudi, da si kdaj priskocimo na pomoc. Z vsakim prehojenim kilometrom v dežju smo se naucili pomembne lek­cije v življenju. Nikoli ne smemo obu­pati že ob prvi oviri, slabem dnevu ali negativni kritiki. Pomembni so majhni koraki, drobni nasmehi, vcasih je do-volj, ce ti kdo nese torbo ali posodi dežnik, da pristopiš in si vsaj malo na suhem. Na koncu pa ugotovimo, da je tudi skakanje v lužo ali ceznjo nova izkušnja, s katero se naucimo novih spretnosti in najdemo nove poti, ki so lahko še boljše! Hvala predsedniku SPVCP Hajdina Slavku Burjanu, ki je poskrbel za pre-nos informacij in spodbudil vse, ki so hodili z nami. Hvala vsem predstavni­kom društva upokojencem, ki so nas te dni spremljali, se družili z nami in nam pripovedovali izkušnje, mnenja in anekdote. In hvala štirinožnim prijateljem, ki so nam delali družbo. Se veselimo spet naslednjega tedna mobilnosti! Hvala policistu Igorju z ekipo, ki je z enim ocesom popazil na nas. Pohvala tudi vsem uciteljem, ki so ob vseh svo­jih obveznostih, ki se kar kopicijo pro-ti koncu leta, sprejeli še to nalogo in jo opravili z nasmehi. V imenu ucencev hvala za vse tople žemljice, krofe, sla­nike in še kaj! Se menda priporocajo tudi v prihodnje. Najvecja pohvala pa gre zagotovo vsem ucencem, ki so ugotovili, da je fino, ce si kdaj vzameš cas, greš peš in zraven samo klepetaš, brez vseh mo-tecih dejavnikov in ekranov. Morda pa sprejmemo njihov predlog ter v spomladanskih in jesenskih mesecih vedno hodimo peš. 
Besedilo in foto: Janja Bratuša, 
mentorica Prometne varnosti 



Zakljucek Bralne znacke na hajdinski šoli 
Ob zakljucku Bralne znacke na OŠ Hajdina sta nas 19. apri-la obiskala dr. Igor Saksida in Rok Terkaj. Dr. Igorja Saksi-do odrasli poznamo kot literarnega zgodovinarja, avtorja, predavatelja književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljublja­ni in v Kopru ter na Fakulteti za humanisticne študije Ko-per. 
Njegovo raziskovalno podrocje sta otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti, mladi pa ga poznajo tudi v vlogi predavatelja, ki snov poda v verzih ali zarepa v šolskem ucnem nacrtu predvideno pesem. Zato ni cu­dno, da je do poucevanja književnosti kriticen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti odraslih v Sloveniji slabe. Piše ucbenike oz. vodi avtorske ekipe za njihovo pripravo in je avtor številnih monografij. Za svoje delo je prejel vec nagrad, med drugimi nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na podrocju visokega šol­stva (2019). Rok Terkaj, poznan pod umetniškim imenom Trkaj, je pi-sec besedil, novinar, popotnik, univerzitetni diplomirani teolog, ki mu rap zapolnjuje življenje že od leta 2001. Do danes je posnel štiri albume, nazadnje je album z rapom izdal leta 2015. Skupaj z dr. Igorjem Saksido in Mladinsko knjigo je izdal album in ucbenik Klakla klasika ter antologi­jo odlicne slovenske otroške poezije Repki. Gosta sta v dveh nastopih – Klakla klasika za ucence od 
6. do 9. razreda in Repki za ucence od 1. do 5. razreda – klasicno in otroško poezijo povezala z moderno obliko iz­ražanja v rimah, z rapom in njegovo filozofijo, hiphopom. Nastala je odlicna predstava, ki je mladim bralcem na za­baven nacin sporocila, da »klasicna poezija« ni »stara šara«; sporocilna in aktualna je, ce ji le znamo prisluhniti. Na prireditvi so ucenci zelo uživali, za mnoge je bil to naj­lepši zakljucek Bralne znacke. Gosta sta ucence s svojimi besedili, pozitivno energijo in petjem tako prevzela, da so bili vsi navdušeni. To se je videlo tudi po dolgi vrsti za av-tograme. Prepricana sem, da sta bili predstavi dobra mo-tivacija za naslednje leto, da se bodo ucenci v še vecjem številu odlocili za branje knjig. 

Tatjana Lukovnjak 


Tabor v Trilobitu 

Ucenci 8. in 9. razredov so se od 21. do 25. marca udeležili tabora v CŠOD Trilobit v osrednjem delu Karavank, med Golico in Stolom, na nadmorski višini 960 metrov. Razvijali so vešcine za preživetje v naravi. 

Preizkusili so se v lokostrelstvu, plezanju po plezalni steni ob domu, izdelovali bivake, raziskovali življenje v vodi in izvedli kemijsko analizo vode. Prelevili so se v mlade zeli-šcarje in si pripravili okusne caje. Naucili so se osnovnih pravil prve pomoci in priprave nosil za oskrbo ponesrecenca v naravi ter se seznanili z vrstami vozlov. Odkrivali so svoje sposobnosti orientacije v naravi. Posebno doživetje je bilo zagotovo veslanje po umetnem jezeru. Med snežno-ledenimi zaplatami so se naši ucenci potrudi­li priti na Španov vrh, kjer so uživali v razgledih narave. V bližini doma so si ogledali staro hidroelektrarno Javorniški Rovt, nato pa v prostorih doma pripravili mini presenece­nja za mame, saj verjamemo, da lepa beseda vedno pobo­ža srce. Ucenci so za svoje mame napisali srcna sporocila. Nekateri ucenci so pomagali pri pripravi dnevnih obrokov, vsi pa so skrbeli za red v sobah in lepo obnašanje v jedil­nici. Prosti cas smo si popestrili s prepevanjem in igranjem slovenskih pesmi, igranjem družabnih iger in kreiranjem kratkih filmckov. Naše druženje se je koncalo s plesno--pevskim vecerom, ki je bil darilo za vse nas. V mislih nam je vsem ostal prelep verz Šifrerjeve pesmi Za prijatelje si je treba cas vzet’ … 
Besedilo in foto: Anja Medved 



Zanimivi utrinki iz OŠ Hajdina 







Spomladanskim treningom footgolfa so se pridružila tudi dekleta. 

Zelena gospa 
To takšna je gospa – je ena od štirih sestrá, a vsaka svojo dušo in stil ima. Ta gospa, ki ima tri sestré, rada ima, ko trav´ce po dolgem pocitku spet ozelené. A že kdo ve, kako ji je ime? 
Po svetu hodi, vsak koticek predobro pozna. Njene sestre vse po vrsti rade obišcejo ga; prva Poletje, druga Jesen, tretja je Zima, cetrta pa gospa, ob kateri se narava ponovno smehlja. 
Zoja Vegelj, 7. a 



Naši mladi šahisti so pod mentorstvom Ivana Krajnca odlicno tekmovali na ekipnem šahovskem prvenstvu osnovnih šol Sp. Podravja in v mocni konkurenci osvojili pokal za 3. mesto! Fotografije: arhiv OŠ Hajdina 


Ko pride pomlad 
Ko pride pomlad, ptice na vejah zapojejo, zvoncki na obronkih jas rastejo, otroci veselo razgrajajo. 
Travniki nešteto barv odstirajo, cebele med nabirajo, cvetovi rožnati se odpirajo … 
Otroci na trati se igrajo, saj veliko casa imajo, sonce v licka jih greje, vsem po vrsti se smeje … 
Drevesa ponovno ozelenijo, cešnje in hruške v dolini cvetijo, modro nebo podaljša svoj cas, pomlad je prišla – to je veselje za nas! 

Valentina, Jaša, Taša, Marsel, Ali, 7. a Žarek sonca 
Ko sonce posije, me neka prijetna toplina oblije in temne oblake v trenutku razbije. Pomlad se prebudi, vsa narava se v zeleno prelevi. Oh, kako spet lepa si! 
Ah, meni se zdi, da nam lepše sijejo oci, a zakaj vse to tako hitro mine? 
Obcutki se v nas prebudijo, lepe misli obudijo, in ko rože ponovno zacvetó, mi pri srcu znova je lepo. 
Anja, Anej, Blaž, Nik, Žana H., Žana O., 7. a 
Posadili smo medovite rastline 
Sedmi april je bil na OŠ Hajdina nekaj posebnega, obsijan s soncem in prav v takšnih barvah, saj so vsi ucenci no-sili nove šolske majice. V taki lepi pre­obleki smo se odpravili proti gozdic­ku, v našo ucilnico na prostem. Ob svetovnem dnevu zdravja smo se odlocili, da se pridružimo akciji Cebelarske zveze Slovenije, sajenju medovitih dreves. Lani smo v okviru Cebelje zgodbe že posadili medovito grmicevje, tudi cvetoca drevesa bodo pomembna hrana za naše cebelice. Od Cebelarske zveze Slovenije smo v dar prejeli sadike javorja, divje cešnje, kostanja, stara jablane in hruške. Za pomoc pri sajenju smo poprosili sadjarja Milana Nemca s pomocniki, naša hišnika, sodelovali pa so tudi naš cebelarski krožek, cebelar Slavko Ceh, predsednica Cebelarskega društva Turnišce Suzana Žumer, koordinato­rica projekta Branka Gaiser in šolski 
Zanimivi dogodki 

harmonikar Kristjan Žumer. Zbrane je nagovoril ravnatelj Mitja Vidovic. Vsak razred je v drevoredu blizu na­šega cebelnjaka posadil svoje drevo, ki bo raslo v spomin na njihovo ge­neracijo, ucenci pa bodo zanj skrbeli do konca šolanja. Ko se bodo cez leta vracali na šolske obletnice, bodo lah­ko pod drevesom obujali spomine na lepe šolske trenutke. Verjamemo, da jim bodo drevesa s svojo simboliko velik vzgled in jih na-ucila, da stojijo trdno in pokoncno, uživajo na svežem zraku, se zavedajo svojih korenin, pijejo dosti vode, se zavedajo svoje lepote in da po vsa­kem dežju posije sonce. V objemu sonca in v ritmu harmonike smo zaplesali, zapeli in se igrali, skrat­ka preživeli prekrasen in nepozaben dan! Lep je obcutek, ko narediš nekaj dobrega za naravo in cloveka. Iskrena hvala našim gostom in vsem, ki ste or-ganizirali in omogocili ta izjemni dan! 
Besedilo in foto: Mitja Vidovic 


CISTILNA AKCIJA IN ZBIRANJE OD­PADNEGA PAPIRJA 
V aprilu poteka veliko trajnostnih ak­tivnosti. V Obcini Hajdina je 9. aprila potekala cistilna akcija, osnovnošol­ci pa smo se ji prikljucili že dan prej. Ucenci in ucitelji so si razdelili okoliše za cišcenje, vzeli vrece in rokavice ter se odpravili na delo. Veliko vrec smo napolnili s smetmi, ki jih brezvestni ljudje mecejo v naravo. Našli smo vse­mogoce, od dežnikov do televizorjev idr. Obcutek ob dobrem delu je bil ne­popisen. 
CISTILNI AKCIJI SO SE PRIDRUŽILI TUDI OTROCI V VRTCU 
Da bo naš mali svet okrog vrtca lep in cist, so poskrbeli otroci vseh igralnic. Skrbno so pregledali in ocistili svoje vrtcevsko igrišce, ki jim vedno nudi razigran prostor, kjer brezskrbno uži­vajo v igri s svojimi prijatelji. Vsi ucenci so bili za svojo prizadevnost nagrajeni s strani Obcine Hajdina s sladko po­zornostjo! V aprilu je potekala tudi spomladan-ska akcija zbiranja starega papirja, zbrana sredstva pa so namenjena od­delkom/skupinam. Bili smo izjemno uspešni, saj smo skupaj zbrali vec kot 18 ton papirja, kar skupno znese 3419,55 EUR. V vrtcu so krepko zma­gali otroci rdece igralnice, saj so zbrali skupaj vec kot tono in pol papirja ozi­roma 62,75 kg na otroka. V šoli so zmagovalci ucenci 9. a, ki so zbrali dobre 3 tone papirja oz. 127 kg na ucenca. Tesno za petami so jim ucenci 4. a, ki so zbrali 124 kg na ucenca. Hvala vsem, ki ste prispevali papir, v imenu vseh naših ucencev! 
Besedilo in foto: Mitja Vidovic 

ODPRTJE ZUNANJEGA TRAMPOLINA 
V sredo, 20. aprila, smo na OŠ Hajdina predali namenu našo novo pridobitev, zunanji trampolin, ki bo še polepšal in popestril naš otroški svet gibanja in veselja. Veseli in razigrani otroci pa so tisti, ki si želijo še vec novih znanj in izkušenj. 


Nova pridobitev je plod dobrega so-delovanja osnovne šole, šolskega sklada in Obcine Hajdina. S pomocjo akcije Prispevaj deset, bodi v majico odet so starši in zaposleni prispeva­li v šolski sklad in hkrati prejeli lepe majice z logotipom in napisom šole. Z zbranim denarjem smo nabavili ka­kovosten trampolin podjetja Akrobat z dvojnim opnom, ki je namenjen de­javnostim šole in obcanom v popol­danskem casu. Trampolin smo vgra­dili in opremili z opozorilnimi znaki s sredstvi, ki jih zagotavlja naš ustano­vitelj, Obcina Hajdina, ki vseskozi skr-bi za naše odlicne pogoje dela. Otvoritev so odprle sedmošolke s ple­som, ravnatelj pa je k besedi povabil goste. Predsednik šolskega sklada Matej Verbajs je poudaril pomen do-brega delovanja šolskega sklada in se zahvalil vsem staršem za podporo in prispevke. Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina, je predsta­vil pomen športne infrastrukture in dela z mladimi na podrocju gibanja ter povabil ucence k organiziranim športnim aktivnostim v obcini. Velik aplavz je prejel tudi Aleksander Šajn iz Gimnasticne zveze Slovenije, s kate-rim sodelujemo že vse leto. Ucence je seznanil s pomembnimi pravili upo­rabe trampolina in nasveti za varne skoke, ki jih je tudi prikazal, seveda pa še kakšnega zahtevnejšega, kot se za nekdanjega vrhunskega športnika spodobi. Ravnatelj je na koncu k besedi in slav­nostnemu prerezu traku povabil še župana mag. Stanislava Glažarja. Žu-pan je dejal, da podpira vsa naša pri­zadevanja za razvoj šole in vrtca. Poudaril je, da Obcina Hajdina nacrtu­je dograditev vrtca v prihodnjem letu in ima željo po gradnji nove vecna­menske športne dvorane ob osnovni šoli, kar nas je zelo razveselilo! Kmalu po uradni predaji trampolina svojemu namenu je ta že sprejel nove skakalce, ki so pokazali svoje znanje in sposobnosti, predvsem pa so se vese­lili in gibali na svežem zraku. Veselo in varno uporabo želimo vsem! 

Mitja Vidovic 

Prvošolka Julija na trampolinu Foto: Mitja Vidovic 


Devetošolka Neja Šerdoner v parlamentu 
V zacetku aprila je v slovenskem parlamentu potekal 32. otroški nacionalni parlament, kjer so svoja mnenja izrazili šolarji z vseh koncev države. Javnost so soocili z ugotovi­tvami o izbiri poklica, do katerih so prišli na obcinskih in medobcinskih zasedanjih. V ljubljanskem parlamentu so našo regijo zastopali štir­je osnovnošolci, med njimi tudi naša predsednica šol­ske skupnosti, devetošolka Neja Šerdoner. S pomocjo mentorjev, regijske koordinatorice Vojke Havlas in njene pomocnice Urške Vucak Markež so tudi letos debatirali 
o poklicni prihodnosti. V razpravi so se dotaknili štirih podtem. Govorili so o vlogi staršev pri izbiri poklica, o svojih pricakovanjih in skrbeh, poklicu in uspehu ter o možnosti izbire. Mladi parlamentarci so bili zelo aktivni in so se razgovo­rili o tem, kako pomembna je vloga staršev, za katere si želijo, da bi jim bili podpora, a jim hkrati pri odlocanju dovolili svobodo. Strinjajo se, da izbira poklica pomeni skrb in da je težko predvideti, ali se bomo v izbranem poklicu tudi za-res našli. Po drugi strani razumejo, da vsaka prelomnica pomeni nov zacetek in da nobena poklicna od­locitev ni zares dokoncna odlocitev. Ob vprašanju uspeha ima vsak svo­ja prepricanja, vecina pa poklicni uspeh povezuje z osebno sreco. Tudi možnosti izbire imajo mladi ve­liko, nimajo pa vsi enake štartne po­

zicije. Da bi laže izbirali, si želijo real-ne informacije in prakticne izkušnje z razlicnimi poklici. Neja je svoj dan videla takole: »Danes smo se odpravili na nacionalni otroški parlament. Zgodaj zjutraj, že ob 6. uri, smo krenili proti Ljubljani. Na zacetku smo imeli sestanek v veliki dvorani, kjer smo dobili informacije o poteku dela in mapice. Nato smo po skupinah odšli vsak v svojo dvorano/sobo, kjer smo razpravljali o dolocenih temah. Sledila sta fotografiranje s predsedni­kom Republike Slovenije in razprava v veliki dvorani. Po koncanem uradnem delu smo imeli kosilo. Dan sem preži-vela lepo, spoznala nove prijatelje in pridobila veliko novih izkušenj, za kar sem hvaležna.« 
Janja Bratuša 

12. rojstni dan vrtca Najdihojca Hajdina 
V vrtcu Najdihojca na Hajdini so za letošnje praznovanje izbrali 20. maj, ko smo praznovali tudi svetovni dan cebel. Letos je na torti zagorelo že 12 sveck. Najmlajši so se ob letošnjem praznovanju poklonili naši lepi deželi Sloveni­ji in s cudovitimi, izvirnimi nastopi obiskali vse slovenske 

pokrajine. Iskreno jim cestitamo, vec utrinkov s praznovanja pa v pri­hodnji številki Hajdincana. 
Foto: arhiv vrtca 


Medgeneracijsko branje 
Drugo srecanje medgeneracijske skupine je potekalo v cetrtek, 21. aprila, v prostorih Društva upokojencev Haj­dina. Prisotnih je bilo deset ucencev in ucenk, pet ucite­ljev in uciteljic ter deset predstavnikov lokalne skupno­sti, pogovarjali pa smo se o knjigi Andreja Rozmana Roze Živalska kmetija. Srecanje je potekalo v zelo pristnem in prijetnem vzduš­ju; misel, da branje zbližuje in povezuje, še kako drži. Strip Živalska kmetija Andreja Rozmana Roze in Damijana Stepancica je nastal po romanu, ki ga je leta 1944 napisal angleški pisatelj in novinar George Orwell (1903–1950) 
– Živalska farma. Delo pripoveduje zgodbo o skupini rejenih živali, ki se uprejo svojemu kmetu v upanju, da bodo ustvarile družbo, v kateri bodo živali enakopravne, svobodne in srecne. Prašici, najinteligentnejše živali na kmetiji, sprožijo revolucijo in izženejo starega lastnika, ki jih je samo izkorišcal. Po njihovem prevzemu oblasti se socialna revolucija kaj kmalu sprevrže v diktaturo, v ka­teri so sicer vse živali popolnoma enakopravne, le prašici so še bolj. Za druge živali na kmetiji se tako ne spremeni popolnoma nic, delati morajo še vec, kot so nekoc, praši-ci, ki so bili prej glavni clovekovi sovražniki, pa postajajo vedno bolj podobni ljudem, dokler se tudi fizicno ne pre­oblikujejo vanje. Rozman Roza je zgodbo umestil v naš cas in prostor. An-gleški farmar Jones tako postane slovenski kmet Janežic, živalska himna pa ne nagovarja vec »Živali Anglije, živali Irske …«, ampak »Živali vse dežele naše …« na revolu­cionarno melodijo »Kovaci smo in naša sila …«, ki jo je uporabil že Boris Grabnar v prvotnem prevodu. Ne bi se mogli bolj strinjati z Rozmanovo ugotovitvijo na koncu knjige, da je Živalska farma danes še bolj aktualna, kot je bila ob svojem nastanku ali v casu socializma. 

Tatjana Lukovnjak 

Prva mobilnost v projektu Erasmus+ 
Med 30. marcem in 3. aprilom je potekala mobilnost projekta Erasmus+ v Nemciji. Sledenja na delovnem mestu se je udeležilo pet uciteljev: Mitja Vidovic, Andreja Novak, Janja Bratuša, Mojca Purg in Tatjana Lukovnjak, skupinske mobil­
nosti pa pet ucencev v spremstvu Iztoka Milošica in Dragice Kosi. 


Obiskali smo šolo Montessori Hohen­brunn v Münchnu. Naš glavni namen je bil spoznavanje pedagogike mon­tessori in izmenjava dobrih praks pri medpredmetnem ucenju in pouceva­nju. Ucitelji vseh treh šol smo obliko­vali uceco se skupnost, ki se bo redno sestajala in izmenjevala gradivo ter pri-mere dobre prakse. Prvi dan smo se seznanili s šolo gosti­teljico. Po kratkem srecanju z ravnate­ljico nam je uciteljica Sanela Cauševic, ki je bila zadolžena za izvedbo gosto­vanja, predstavila zanimivosti šole, ki je precej drugacna od naših tipicnih šol. Predstavila in razkazala nam je oddel­ke in razrede. V sklopu šole imajo 10 razredov po XY oddelkov. Pouk temelji na projektnem delu. Ucenci – glede na to, kar jih zanima – izberejo, o cem bi se radi ucili. Znotraj kurikuluma imajo ucne ure (predstavitve), kar spominja na raziskovalce, ki se dobijo s svojimi kolegi na diskusijah, študijskih sku­pinah ali konferencah, da se naucijo (spoznajo) katero novo tehniko ali pridobijo znanje s kakšnega podrocja. Ucenci se pogovarjajo z vrstniki o svo­jih izbirah. Rezultate svojega dela dajo naprej drugim – s tem, da imajo govor pred razredom ali v drugih razredih v šoli ali da napišejo nalogo. Ogledali smo si še zunanjost in okoli-co šole. Sproti smo si lahko izmenjali vprašanja in zanimivosti. Nato smo tako ucenci kot ucitelji sodelovali pri pouku. Jaz sem obiskala 4. razred, v katerem so bili ucenci 3. in 4. razreda. Ucenci so najprej pomalicali (malico si prinesejo s seboj), nato sta jih uciteljici z zvonjenjem opozorili, da se je zacel pouk. Sledile so »bralne minute« – ena izmed uciteljic je prebrala kratko zgod­bo, nato pa so zapeli dve angleški pe­smi. Sledilo je »svobodno delo« – vsak ucenec se je sam odlocil, kaj bo delal. Nekateri so pripravljali predstavitve, drugi so reševali matematicne naloge, tretji pa na zemljevidu iskali države. Po odmoru za kosilo smo se ucitelji udeležili delavnice o življenju in delu Marie Montessori, ucenci pa so spozna­vali tradicionalne slovenske in hrvaške igre. Izvajalka delavnice je izpostavila glavna nacela pedagogike montessori in pokazala, kako jih uporabljajo v pra­ksi. Drugi dan smo s pomocjo predstavitve PowerPoint predstavili Slovenijo, našo šolo in naš šolski sistem. Sproti smo odgovarjali na vprašanja ob vseh treh predstavitvah in hkrati izvedeli, kako je pri njih. Strokovne delavce so zani-male vse predstavljene tematike. Nato je uciteljica Janja Bratuša s pomocjo ucencev izvedla uro slovenšcine. Popoldne smo se odpravili na kratek potep po Münchnu – povzpeli smo se na razgledni stolp v Olimpijskem parku in si ogledali Svet BMW – simbola me-sta. Ker je mobilnost namenjena tudi spo­znavanju raznih znamenitosti in zna-cilnosti drugih kultur, so nam prijazni gostitelji organizirali voden ogled zna­menitosti kulturnega znacaja in narav­ne dedišcine, ki jih danes povezuje in ohranja gospodarska zavzetost tako domacinov kot priseljencev. Izkušnja mobilnosti je bila zelo pozitiv­na, zanimiva in polna spoznanj. 
Tatjana Lukovnjak, 
koordinatorica projekta Erasmus+ 


Vašcani Zg. Hajdine so še pred praznikom dela tradicionalno postavili majsko drevo pri Sitarjevi kapeli, kjer je bilo tudi praznicno druženje. Foto: Zlatko Kondric 

Sobota, 23. aprila, je bila nadvse praznicno obarvana za zakonca Kristino, ro­jeno Svenšek, in Janka Laha iz Dražencev, ki sta na ta dan slavila zlato poroko. Slovesnost je bila v cerkvi sv. Martina na Hajdini, ko sta zlatoporocenca ob nav-zocnosti svatov obnovila zakonsko zaobljubo in si nadela zlata prstana. 
Civilni obred zlate poroke je vodil žu-pa je zlatoporocencema cestital solist pan Obcine Hajdina mag. Stanislav Uroš Sagadin. Glažar, zapisnikar je bil podžupan Zlati par Kristina in Janko Lah sta se po-Franc Krajnc. Skupaj sta zlatoporocen-rocila pred petdesetimi leti v Münchnu cema cestitala in izrocila darilo obcine. v Nemciji, ko sta bili njuni prici: neve-Cerkveni del zlate poroke je opravil žu-sti Albert Skaza in ženinu Janez Petek. pnik naddekan Marijan Fesel, s pesmijo Skupen dom in družino sta si ustvarila v Dražencih in skrb za otroke jima je zapolnila njuno vsakdanje življenje. V zakonu sta se jima rodila sin Robi in hci Andreja, danes pa sta ponosna na svo­je vnuke: Kristijana, Jerneja, Boštjana in Tanjo. Na jesen življenja sta obudila marsi­kateri spomin in ob praznovanju zla­te poroke prejela veliko dobrih želja, ko so zdravje, sreca in razumevanje v ospredju. 
Zlatoporocencema Lah iskreno cestita-mo! 
TM 


»Nima svoje družine, a je njen dom vedno odprt za sorodnike in mladi rod,« so mi povedali Gerecjevašcani, ko sem jih povprašala, kdo je njihova sovašcanka Angela Rozman, ki je v cetrtek, 12. maja 2022, dopolnila 90 let. 
Da je to res, sem se lahko prepricala, ko smo predstavniki Društva upokojencev Hajdina, predsednica Anica Drevenšek, poverjenik za Gerecjo vas Franc Dre-venšek in avtorica tega zapisa, skupaj s clani Vaškega odbora Gerecja vas in podžupanom Karlom Svenškom sto­pili na prostrano Rozmanovo dvorišce. Pricakala nas je simpaticna slavljenka Angela, ki se je, ko smo se posedli za bogato obloženo mizo pod brajdami, zapletla v sprošcen pogovor z vsemi nami. Pozorno je sledila našim bese-dam in zbrano odgovarjala na vpraša­nja, ki so kar deževala z vseh strani. Izvedeli smo, da je bila najmlajša izmed Rozmanovih otrok in ljubeca teta neca­kom in necakinjam, ki jih ima po bratih Janezu in Stanku. K babici in teti Geli, kot so jo klicali in jo klicejo še danes, se je že kot majhen preselil Stankov sin Stani. Bil je kot njen otrok. Med njima vlada prav poseben odnos, ki bi si ga marsikatera mati želela od svojih nasle­dnikov. Jubilantka Angela živi sama na Roz-manovi domaciji. Rada še sama opravi najnujnejše po hiši in okoli nje. Uživa v cvetju, ki raste na vrtu, ureja rože na oknih, skrbi, da je trava na dvorišcu vedno pokošena. Njen Stani, ki si je ustvaril družino v Mihovcih, se skoraj vsak dan oglasi doma in ji postori vse tisto, kar pri njenih letih že težko nare­di. Vsako nedeljo pa pridejo ponjo in jo odpeljejo v Mihovce na kosilo. Tam sta je posebej vesela Stanijeva vnuka Mija Mara in Maj, ki sta tudi prišla vošcit teti Geli.  Necaki in necakinje so ji zelo hvaležni, ker je poleg skrbi za 6 ha veliko kmetijo celih devet let negovala mamo, njiho­vo babico, ki je bila v celoti odvisna od pomoci drugih. Do leta 2000 je imela še živino, krave in prašice, potem pa je to opustila. Sedaj uživa ob TV, rada gle­da kvize in rešuje križanke, vsak dan pa sredi dneva spremlja sv. mašo na pro-gramu Exodus. Na praznicni cetrtek so se kar vrstili obiski in vseh je bila zelo vesela. V pe­tek pa so se zbrali v Gostilni Celan in nazdravili njenim castitljivim letom. Hvala vsem, ki ste nam pripravili tako prijetno druženje, na katerem sta se nepricakovano pojavila tudi harmoni­kar in baritonist. Bilo je ganljivo in zelo veselo medgeneracijsko srecanje. 
Cestitamo teti Angeli in ji želimo še veliko podobnih veselih trenutkov med vsemi, ki jo imajo radi in jo spoštujejo! 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 






V petek, 6. maja, smo se predstavniki Društva upokojencev Hajdina, pred­sednica Anica Drevenšek, poverjenik za Skorbo Franc Gregorec in avtori-ca tega sestavka, odpravili v enoto Doma upokojencev Ptuj v Muretince. V dnevnem prostoru doma nas je pri-cakala vsa nasmejana njihova stano­valka Antonija Korenjak, ki je dolga leta živela v Skorbi. 
Pred natanko devetdesetimi leti se je na ta dan rodila kot tretja od petih otrok v družini Petrovic v Cirkulanah. Ob sestrah Julijani, Jožici in Anici ter bratu Martinu je preživela lepo mla-dost, ceprav je bilo na trdi haloški zemlji treba pošteno prijeti za delo. Danes se teh casov lahko spominjata le še z najmlajšo sestro Anico. Ko si je z možem Alojzom Korenja­kom ustvarila družino, sta se jima rodila hcerka Danica in sin Alojz. Cez leta so si zgradili dom v Skorbi, v Ha-lozah pa so vsa leta obdelovali velik vinograd, saj je oce Alojz izhajal iz znane vinogradniške družine. S se­danjo slavljenko Antonijo sta postala dedek in babica Robertu, Ingrid, Bar-bari, Nataši in Miroslavu. Pred tride­setimi leti je ovdovela in potem se je življenje zasukalo po svoje. Danes je ponosna na pet pravnukov. V domu se prijetno pocuti, ker ima okoli sebe vedno koga za pogovor in obujanje spominov na dolgo ži­vljenjsko pot. Vedno je bila vajena poprijeti za vsako delo, saj je bila za vecino opravil med tednom od­govorna sama, mož je namrec delal 

in vedrega duha pa tudi bistrega cestitamo tudi v uredništvu Hajdinca­
v Avstriji in se je vracal le ob koncu 

spomina. Vesela je obiskov njenih na in želimo vse najboljše, predvsem 
tedna. 

najbližjih, še posebej sina Alojza, ki pa optimizma, k cemur veliko pripo-Ob našem obisku je skupaj s sosta­lepo skrbi za to, da mami nicesar ne more tudi vesela pesem. 
novalkami zapela vec pesmi po na­manjka. 

ših željah. Še vedno je nasmejana 

Slavljenki Antoniji ob njenem prazniku Besedilo in foto: S. Brodnjak 


V petek, 11. marca, so se v Hotelu Roškar v Hajdošah zbrali mladi in nekoliko manj mladi prijatelji Terezije Filipaja, avtorice pesniške zbirke Iz spominov pesmi se rodijo, ki je bila javnosti predstavljena 15. oktobra 2021. Zaradi protiko­ronskih ukrepov je slovesnost minila brez obicajnega »neuradnega« dela, ko se soustvarjalci obicajno zberejo za mizo in naredijo analizo dogodka. 

To se je zgodilo tega lepega petko­vega vecera. Kaj vse so se menili, naj ostane skrivnost, prav gotovo pa so bile misli nadvse pozitivne, kot je bil pozitiven oktobrski vecer. Ko sem se jim pridružila, so bili razen Tatjane in Simone prisotni vsi, ki pomenijo Rezikino društveno družino. Naredi­li smo fotografijo za spomin na sre-canje po srecanju z Reziko Filipaja, ki sedi druga z desne, ob njej pa je Cecilija Bernjak, ljubiteljska slikarka 
– dve ustvarjalki, ki ju ubogata pero in copic. Sredi lanskega leta sta ob idejnem vodstvu predsednice Vaške­ga odbora in KD Skorba Renate Ga-brovec zbrali gradivo, iz katerega je Rado Škrjanec ustvaril nadvse lepo knjigo, drugo v življenju te nadvse zanimive Hajdincanke. Ceprav živita obe avtorici v poslov-no-stanovanjskem centru, sta si ime­li ta vecer veliko povedati. Morda sta že snovali nitke za novo knjigo? Pu-stimo se presenetiti. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 


V soboto, 14. maja 2022, ko smo na Hajdini imeli likovno delavnico na prostem, sem v mislih veckrat pobegnila na av-tobus, s katerim so se clanice Društva žena in deklet obcine Hajdina pod vodstvom predsednice Zlatke Strmšek in njene 
desne roke Ide Janžel odpravile v obcino Šentjur in nato naprej do Jurkloštra. 

Veselila sem se, da bom enkrat doži-vela uradno predstavitev šentjurskih znamenitosti, glede na to, da imam po ocetu tam polovico korenin, a nismo predhodno uskladili društvenih nacr­tov. Ker vem, da je še marsikatera cla­nica morala zaradi drugih obveznosti ostati doma, sem bila vesela novic, ki sem jih izvedela od podpredsednice Ide. Sporocila je, da so vse popotnice na avtobusu bile dobre volje že zato, ker so po dveh letih koncno spet lah­ko malo menjale tapete in zapustile domace ognjišce. Tudi pri vremenski upravi imajo do-bre zveze, da jih je vso pot spremljalo majsko sonce. No, nekaj so ga pustile tudi nam, ki smo ostale doma. Imele so potrpežljivega šoferja Janeza, ki je dobrovoljno spremljal njihovo raz­položenje. V Tepanju jim je dal nekaj minut na voljo za kavico in kakšen mi­nus dva deci. Potem so si ogledale, kaj obeta letošnja hmeljarska letina. V Šentjurju so najprej izstopile na že­lezniški postaji. »Tam nas je pricakal prijazen gospod, že v zrelih letih, v vlogi postajenacelnika, ki nas je s pri­povedovanjem popeljal v zgodovino železnice na Štajerskem. Ob zanimivi razlagi in ogledu muzeja je cas hi-tro tekel. Poslovili smo se tako kot v starih casih. Pot smo nadaljevale do mogocne trške hiše, v kateri je živela rodbina Ipavcev, priznanih glasbeni­kov Benjamina in Gustava ter zdrav­nikov, vse do zadnjega med njimi, Josipa. Postavljena je stalna razstava, ki jo priporocamo za ogled vsakemu, ki mu sežeta do srca pesmi Slovenec sem in Domovina,« je spomin obudi-la Ida Janžel in nadaljevala: »V hiši je še vedno aktualna porocna dvorana, kjer se je malo pred našim prihodom porocil mladi par. Slišale smo mnogo zanimivega. Pot smo nadaljevale do kartuzije Jurklošter, kjer pociva Vero­nika Deseniška. Prijazna gospa nas je pricakala in povabila v župnijsko cer­kev, v kateri nam je opisala takratno življenje in zgodbo o ljubezni med Veroniko in Friderikom Celjskim. Po ogledu cerkve smo v njeni bližini vi-dele skupino mladih fantov, ki so imeli fantovšcino. Z bodocim ženinom smo nazdravile in mu zaželele lep in srecen zakon. Ugotovila sem, da tudi na tem obmocju radi posežejo po dobrih vi-nih iz naših vinorodnih okolišev. Malo se je že cutila utrujenost, zato se nam je prileglo kosilo v gostišcu Štorman, kjer smo nazdravile in malo poklepe-tale o prijetno preživetem dnevu. Po-poldan se je hitro poslovil in v vecer­nih urah smo se vrnile dobre volje na Hajdino. Hvala naši predsednici Zlatki za lepo organiziran izlet, hvala pa tudi vsem clanicam za udeležbo in prije­tno družbo. Bilo je lepo in upam, da bo še kdaj tako.« Hvala, draga Ida, za informacije iz prve roke. Hvala tudi, da si bila tokrat ti tista, ki si poskrbela, da nasmejani obrazi ne bodo šli v pozabo. Šentjur in Jurklošter cakata tudi na nas. 
Silvestra Brodnjak 
Foto: arhiv društva 


23. obracun minulega dela Društva žena in deklet obcine Hajdina 
V soboto, 2. aprila, so se v prostorih PGD Hajdina zbrale clanice Društva žena in deklet obcine Hajdina na 23. zboru clanov. Udeležba je bila nekoliko manjša kot prejšnja leta, saj je protikoronska previdnost še vedno ovira za množic­no srecevanje. V kulturnem programu so poleg mladega harmonikarja Luke Šlambergerja nastopile tudi hajdinske ljudske pevke pod vodstvom Marte Sitar. 
Iz porocila predsednice Zlatke Strmšek smo lahko razbra­li, da je društvo tudi v letu 2021 delovalo okrnjeno, saj so bile od januarja do marca ustavljene vse aktivnosti. Šele v maju so ponovno zacele ob ponedeljkih rocna dela, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa so imele sestanek upravnega in nadzornega odbora. Junija in julija so pripravile pogosti­tev z rimsko hrano v rimskem taboru na Štukih ob zakljucku programa LAS in za Ekonomsko šolo Ptuj. Izpeljale so zbor clanic, se udeležile zbora clanic Zveze kmetic Slovenije, zbo­ra clanov TD Mitra Hajdina ter zbora clanic Društva žena in deklet Gerecja vas. Avgusta so sodelovale pri pripravi že­gnanja v Slovenji vasi, izpeljale pa so tudi aktivnosti v okviru projekta »XIV. Rimske igre«. Septembra so imele izredni zbor clanic in nato piknik, ki se ga je udeležilo 42 clanic. Priso­stvovale so izboru kmetice leta v Zagorju ob Savi, udeležile so se delavnice v Cerkvenjaku »Rimljani, kot tukaj nekoc ži­veci« in pripravile rimsko vecerjo za ucence Waldorfske šole. Društvu je uspelo izdati knjigo receptov rimskih jedi z na­slovom Nekaj dobrega, ki so jo clanice predstavile javnosti na posebni slovesnosti. Oktobra so se na Otoccu udeležile izobraževanja clanic Zveze kmetic Slovenije. Izvedle so po­gostitev ob odprtju turisticnoinformacijskih tabel Obcine Hajdina, novembra so pulile repo. Decembra je clanica Kri­stina Kirbiš izdelala novoletne vizitke, ki jih je vodstvo po­slalo društvom in posameznikom, s katerimi sodeluje. Ob vecerih so lušcile bucnice. Tri clanice Nada Gojkovic, Marija Pulko in Danica Serdin­šek so se lotile izdelovanja papirnatih ladjic v sklopu akcije »Izdelovanje papirnatih ladjic za šest milijonov žrtev holo­kavsta«. Izdelale so jih vec kot 34.000 in bile za vzor clanicam preostalih društev v obcini, ki so se po njihovi spodbudi tudi vkljucile v ta projekt. 


KAKO V PRIHODNJE 
Clanice bodo tudi v letu 2022 skrbele za ohranjanje kulturne dedišcine: z organizacijo »košicnbala« v Slovenji vasi, trgale in »kožuhale« bodo koruzo, nadaljevale rimsko kulinariko, sodelovale na rimskih igrah, pulile bodo repo, sadile bucni­ce. Pripravile bodo razlicne delavnice in predavanja. Ogle-dale si bodo predstave domacih gledaliških skupin in sode­lovale v bralni znacki. Z Obcino Hajdina in njenimi društvi bodo tudi v prihodnje sodelovale pri razlicnih prireditvah in akcijah. Rocno delo bo potekalo skozi vse leto ob ponedeljkih v ga­silskem domu Hajdina, prav tako pa tudi razlicne delavnice, za katere se bodo odlocale med letom. Vec skrbi bodo po-svecale zdravju in razvedrilu. Potekala bo redna rekreacija v šolski telovadnici, enkrat mesecno bodo odšle na krajši eno- do dveurni pohod, pripravile bodo piknik z zabavni-mi igrami, v zacetku leta pa tudi turnir v pikadu. Organizi­rale bodo tudi strokovne ekskurzije, glede na interes clanic in možnosti, ki se bodo pojavile med letom. Vseskozi pa si bodo prizadevale, da bi se njihove vrste pomladile. 
S. Brodnjak 



23. aprila so se clanice DŽD Gerecja vas, skupaj s clani MePZ zbrale na 22. letnem zboru, ki so ga tokrat izvedle v svojem ožjem krogu in manjšem obsegu povabljenih. Pre­teklo leto je bilo prav tako zelo okrnjeno z dogodki zaradi epidemiloških razmer, zato tudi predstavitev preteklih rezultatov ni bila ravno bogata. PGD Gerecja vas je svojo udeležbo opravicil, clanicam in clanom MePZ pa zeželel veliko medsebojnega dobrega in uspešnega sodelovanje tudi v bodoce, kar je seveda vzajemno. 
Kakor je povedala na srecanju tudi predsednica društva, bera aktivnosti v letu 2021 ni bila ravno bogata. Šele jesen-ski meseci so prinesli bolj odprte, vendar še vedno omeje­ne razmere, kjer so clanice na svojih tedenskih druženjih ustvarjale razlicna rocna dela, pridružile pa so se tudi giba­nju UP-ornik in pomagale pri izdelovanju ladjih iz papirja, medtem ko so clani MePZ v preteklem letu ujeli troje pev­ske vaje in dva javna nastopa. Bodocnost bolj pestra Kot kaže, pa bodo v letošnjem letu bolj aktivne, v mesecu marcu so se odpravile na popoldanski potek v Rogatec, clani MePZ so se ponovno za nekaj dni pomudili v Izoli. Za letošnje leto so se  ponovno odlocile podružiti na njivi oz. vrtu ter ponoviti uspešen projekt iz enega od preteklih let in sicer sušeno jušno zelenjavo, pri cemer se bodo po­novno povezale z Biotehnicno šolo na Ptuju. V jeseni predvidevajo izvesti dva vecja dogodka in sicer glasbeni vecer »Pesem druži nas« ob 20. Obletnci delova­nja MePZ ter ponovno organizirati nepogrešljiv turnir v kartanju za ženske. Delovno srecanje je bilo sicer res kratko, bilo pa je zalo bolj družabno in veselo, saj so letos namesto clanov domace­ga MePZ, ki zaradi okrnjene sestave ni mogel nastopati, zacetek in konec uradnega dela srecanja popestrile mla­de deklice, ucenke od 1. do 5. razreda OŠ Hajdina in sicer Ajda, Anaja, Leni, Anika in Lili, ki so s strani društva clanic kar pridobile naziv za svojo malo plesoco skupinico: A’lala, povedale pa so, da bodo tudi v bodoce prinašale »svež ve­ter« na oder domace dvorane. 
MI 

Letošnje delovno srecanje so clanice DŽD Gerecja vas in MePZ pripravile v ož­jem obsegu, vendar je bilo druženje uspešno in družabno, kar smo v preteklih dveh letih že pošteno pogrešali. Foto: LV 


Na rednem obcnem zboru so se v soboto, 9. aprila, v Domu vašcanov Draženci srecale clanice Društva go-spodinj Draženci. Utrip dogajanja od lanskega do letošnjega obcnega zbo­ra je v porocilu predstavila predsedni-ca Zdenka Godec, clanice pa so potrdi­le tudi program dela za letošnje leto in se po uradnem delu še zabavale. 
V kulturnem programu so nastopili predstavila delo društva v zadnjem se že posvecajo projektu Gospodinje mladi Dražencani, skupaj s clani Va-obdobju in povedala, da jim je kljub skozi cas in zbiranju starih predmetov, škega odbora Draženci pa organizi-omejitvam in epidemiji uspelo re-posvetile pa se bodo tudi zbiranju re-rali pogostitev in z rožico presenetili alizirati kar nekaj zadanih ciljev, še ceptov za stare jedi in sestavile prav vse udeleženke obcnega zbora. Na posebej pa v spominu ostaja razsta-poseben jedilnik. V nacrtu imajo še tak nacin so pocastili minula ženska va starin Gospodinje skozi cas, ki so predevanja, med drugim tudi o pri­praznika. Na zakljucni zabavi pa so za jo uspešno izpeljale. Podale so se na pravi konzervirane hrane, posvetile dobro voljo poskrbeli mladi glasbeni-nekaj kratkih izletov in leto koncale se bodo izdelavi lesenih orglic, v no-ki z ocetom iz gostišca pod Donacko dobro, z optimisticnim pogledom v vembru pa bodo Draženke pripravile goro. prihodnost. Zdaj je že veliko boljše, jubilejni, 20. Gospodinjski vecer, je v Zdenka Godec, predsednica Društva clanice se lahko družijo in pocasi ure-nacrtu dela menila Zdenka Godec. gospodinj Draženci, je v porocilu snicujejo zadane naloge, med drugim TM 
koliko pomagamo pri zvišanju sredstev na našem racunu. 
V akcijo smo vkljucili celotno vas, saj smo po gospodinj­stvih raznosili obvestila, da bo akcija potekala 22. in 23. aprila in da lahko vašcani prinesejo odpadne kovine, tudi elektricne aparate, v zabojnik podjetja Surovina, ki nam je akcijo tudi omogocilo. Zabojnik je bil postavljen na igri-šcu v Slovenji vasi, v neposredni bližini gasilskega doma. Vecje kose odpadkov smo pobirali tudi po gospodinjstvih. 



Korona je »zaprla«, pomlad pa odprla svoja vrata. Nekako tako so razmišljali clanice DŽD Gerecja vas in clani MePZ, ki so marec izkoristili za potepanja po Sloveniji. Clanice so se 19. marca podale na popoldanski ogled Rogatca in nje­govih znamenitosti, vecina clanov zbora in nekaterih clanic DŽD Gerecja vas pa se je po dveh dolgih letih podalo še na potep v Izolo. 

Rogatec je doživetje za vse generaci­je. Tako bi lahko naslovili potep clanic DŽD Gerecja vas, ki so se na Jožefovo soboto odpravile v Rogatec in njego­vo okolico. Naravni ambient in okolica Rogatca, kjer so okoliški hribi posejani s sakralnimi objekti, dajeta posebno zgodovinsko noto kraju in prebival­cem, ki so na svoj kraj zelo ponosni. Ogledale so si zanimivo zunanjost in pestro notranjost dvorca Strmol, spo­znale življenjske navade, prednosti in slabosti življenja na dvorih in dvorcih. Danes nekateri prostori v notranjosti dvorca Strmol služijo protokolarnim in slovesnim družabnim dogodkom. Poleg zelo zanimivih notranjih ambi­entov si je bilo moc ogledati tudi stal-no razstavo književnika Branka Hofma­na, Kuharco – prav posebno muzejsko zbirko na podstrešju dvorca, stalno mednarodno zbirko likovne umetno­sti, kjer razstavljajo svoja dela prizna­ni mednarodni likovni umetniki. Na ogled je bila tudi razstava »Od glažute do steklarne« s precudovitimi steklar­skimi izdelki. V prostorskem okviru dvorca redno deluje tudi Rokodelski center Rogatec s steklarsko, loncarsko in tkalsko de­lavnico, kjer se tamkajšnji prebivalci in okolicani ter predvsem ucenci ucijo spretnosti teh tradicionalnih geograf­skih obrti. Pohvalno! Po kratkem okrepcilu v centru kraja jih je pot vodila še na ogled najvecjega slovenskega muzeja na prostem. Pot in ogled sta jih vodila vse od vinicar­ske hiše, kjer ji je cakala tradicionalna zakuska, do stanovanjske hiše, mimo kozolca, »štaluncov«, gospodarskega poslopja do kovacnice, kjer so bili na ogled tudi številna orodja in stroji iz preteklosti, nekateri skoraj že poza-


Ogled zanimive zunanjosti in pestre notranjosti dvorca Strmol 
bljeni. Ob koncu poti cez muzej jih je pricakal še »nakup v Lodnu«, ki je neka­tere izletnice dobesedno »vrnil« v cas njihovega otroštva in mladosti. Prav posebno doživetje! Da pa muzej na prostem ni samo sta­ticna razstava objektov in naprav, v okviru tega kulturnega spomenika ponujajo tudi stalne programe doži­vljajskih delavnic in ucnih prikazov za obiskovalce in družine. Polne lepih vtisov so se na poti domov ustavile še v eni od bližnjih gostišc ter ob prijetni vecerji strnile popoldanske vtise in se po dolgem casu sprostile v prijetnem druženju, pogovorih o pre­teklosti, predvsem pa o prihodnosti. 
PEVSKO DRUŽENJE V IZOLI 
Le nekaj dni po izletu so se clani MePZ z vlakom podali cez Slovenijo, na tradi­cionalni potep na Obalo, v Izolo, da si ponovno naberejo energije za delovna druženja. Ceprav razmere še niso do-voljevale koncertnega nastopa, je bilo potepanje, druženje in nabiranje novih moci vec kot potrebno. Skoraj štiri dni so prebili ob morju, ujeli prve najbolj tople in soncne pomladanske dni, vr­nitev z vlakom pa ocenili za posebno doživetje, ki ga bodo še ponovili v bli­žnji prihodnosti. Ob slovesu je nastala še spominska fotografija. 
Besedilo in foto: MI 





V ponedeljek, 25. aprila, smo se cla­ni Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, OOZB Hajdina, udeležili spomin­ske slovesnosti ob obletnici dogodka iz leta 1944 – ustrelitve 25 talcev pri Ribicevem mlinu v Cezanjevcih. 
Spomnili smo se dogodka izpred mno­gih let, ko so nemški okupatorji zaradi 
izgub pomembnih vojakov iz ptujske­ga zapora k Ribicevemu mlinu pripe­ljali 25 talcev, med katerimi so bili tudi Hajdincani, in jih ustrelili. 
Ob spremljanju kulturnega progra-ma ucencev OŠ Janka Ribica Ce-zanjevci in nagovoru predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer smo se spomnili vseh, ki so jim bila v 2. svetovni vojni odvzeta 

Poklon padlim pred spominsko plošco pri OŠ Hajdina Foto: arhiv Mirkovic 
življenja za našo svobodo. Umrlim smo se poklonili z željo, da bi vladal mir, da bi za vselej utihnila orožje in nasilje nad nedolžnim prebivalstvom po vsem svetu. Clani ZB za vrednote NOB Ptuj, OO ZB Hajdina, pa smo dan upora proti okupatorju obeležili pri spominski plošci padlim pri OŠ Hajdina, kjer smo na predvecer praznika položili venec v spomin padlim v NOB in žr­tvam vojnega nasilja. 
Terezija Mirkovic, predsednica OOZB Hajdina 
19 najboljših tekmovalnih enot bo zastopalo barve Slovenije 

Na stadionu v Slovenski Bistrici je v nedeljo, 24. aprila, potekalo izbirno tekmovanje za Gasilsko olimpijado Celje 2022. V vaji z motorno brizgalno in štafeti se je pomerilo 30 clanskih in sedem mladinskih tekmovalnih enot. Te so svoje znanje in spretnosti merile v vaji z ovirami in štafeti. 
Na gasilsko olimpijado se je znova uspelo uvrstiti tekmovalnima enota-ma clanic B in clanov B PGD Hajdoše, clanicam A pa je na koncu zmanjkalo še nekaj športne srece. Za ta izjemni dosežek je tekmovalcem v Slovenski Bistrici cestital tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek se je v svojem zakljuc­nem nagovoru posebej zahvalil go-stiteljem izbirnega tekmovanja in vsem tekmovalnim enotam, ki so po njegovem svoje delo opravile vec kot odlicno. Poudaril je, da so vsi tekmo­valci, ki so nastopili v Slovenski Bistri­ci, resnicno dobri, najboljši v Sloveni-

Na gasilsko olimpijado sta se znova uvrstili tekmovalni enoti clanic B in clanov B. Cestitamo! 
ji. Vsem je zaželel uspešne priprave in cim boljši nastop za Slovenijo na Gasilski olimpijadi Celje 2022. 
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko 







V soboto, 12. marca, so se na delovnem srecanju sestali tudi clanice in clani PGD Hajdoše. Vodstvo društva je pripravilo pregled dela in uspehov za leto 2021, ki ga je v celoti predstavila namestnica predsednika Tjaša Glažar. Podeljene so bile zahvale, priznanja in napredovanja v višji cin, v svoje vrste so hajdoški gasilci sprejeli tudi nove clane, ob koncu pa prisluhnili tudi nagovorom gostov iz lokalne skupnosti in OGZ Ptuj. 
V petek, 25. marca, smo se v Dražencih zbrali clani in clanice Prostovoljnega gasilskega društva Draženci na že 36. re-


Glažarjeva je v porocilo o delu v minulem letu zajela vse, kar se je dogajalo na operativnem, izobraževalnem, tekmoval­nem in družabnem podrocju, prav slednjega je bilo še lani bolj malo. Nekateri clani so uspešno koncali izobraževanja, na tekmovanjih so bile uspešne tudi tekmovalne enote, saj so se kar tri na državnem tekmovanju v Celju uvrstile v kva­lifikacije za gasilsko olimpijado. Tako po besedah Glažarjeve kot tudi predsednika Davorina Vidovica in poveljnika Sta-neta Žumra je PGD Hajdoše leto 2021 koncalo uspešno in novo leto zacelo delovno, z veliko nacrti in izzivi. Eden prvih bo že tekmovanje v sklopu lige Gasilske zveze Slovenije, po­tem pa bodo v društvu navijali za svoji dve ekipi, ki se julija udeležujeta gasilske olimpijade v Celju. 


Na obcnem zboru so društvena priznanja prejeli: Ivo Bro-dnjak, Marjan Glažar, Miran Pleteršek, Franc Zajc, Leopold Valh in Metka Žumer. V višji cin so napredovali: Andrej Gabrovec, Monika Vidovic in Janko Polanec. Znacko za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so prejeli: Lan Glažar, Aljaž Gabrovec in Tatjana Mohorko za 10 let in Drago Furek za 50 let dela v gasilstvu. Plaketo veterana je prejel Ivan Glažar. Vodstvo PGD Hajdo­še je cestitalo tudi jubilantom, ki so v letu 2021 praznovali okrogle obletnice, v gasilske vrste pa so sprejeli tudi nova clana: Rio Ano Hotko in Žana Dobrajca. 
TM 

dnem letnem obcnem zboru. 

Predsednik PGD Draženci Aleksan­der Jagarinec je obcni zbor zacel s pozdravnim nagovorom, v katerem je še posebej pozdravil predstavnika Obcine Hajdina, obcinska svetnika Iva Rajha in Damjana Cebeka, Emila Ogrizka, podpredsednika OGZ Ptuj, pomocnika poveljnika Gregorja Au-erja in poveljnika GPO Hajdina Slav-ka Peska. Pozdravil je tudi predstav­nike domacih društev, vse prisotne gasilce in druge navzoce. Predsednik Jagarinec je nato po­dal porocilo, v katerem je predstavil delovanje društva v preteklem letu 2021. Glede na situacijo v državi je bilo preteklo leto z aktivnostmi ne­koliko okrnjeno, vendar je društvo kljub temu izpeljalo vse aktivnosti, ki so potrebne za delovanje. Clani smo se v okrnjeni zasedbi sestajali na vajah, sobotnih dežurstvih in se­stankih. Poveljnik društva Aleš Drevenšek je podal operativno porocilo društva za preteklo leto in poudaril, da je kljub neprijetni covid situaciji dve-ma clanoma uspelo opraviti tecaj za gasilca pripravnika, štirje clani pa so uspešno koncali tecaj za operativne-ga gasilca. V društvu so bile opravlje­ne tudi nekatere specialnosti. Letošnji nagrajenci, prejemniki pri­znanj, odlikovanj in napredovanj v višje cine so (nekateri clani so bili de­ležni vec odlikovanj): Anton Kirbiš, 


Ivo Rajh, Jernej Lah, Simon Dreven­šek in Mateja Gojkošek. Nova cla­nica PGD Draženci je postala Tjaša Rajh. 
Mateja Gojkošek 


Hajdinski gasilke in gasilce so se v soboto, 12. marca, v velikem številu srecali na jubilejnem, 110. obcnem zboru. Na delovnem srecanju so se jim pridružili tudi vabljeni go-stje, ob vodstvu Obcine Hajdina tudi predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik in vodstvo GPO Hajdina. Obcni zbor je vodil župnik Marijan Fesel, sicer dolgoletni clan PGD Hajdina. 


Kljub številnim omejitvam so delo v zadnjih dveh letih uspešno peljali in realizirali velik del nacrtovanih nalog. Delovno je bilo za PGD Hajdina tudi leto 2021, predse­dnik PGD Hajdina Emil Ogrizek pa je v svojem poroci­lu uvodoma povedal, da so lani obcni zbor izpeljali na daljavo, ob tem pa je delo društva teklo razmeram pri­merno. Vodstvo se je sestalo na šestih sejah, na katerih 

Cestitka novim clanom PGD Hajdina 
so obravnavali vso problematiko in smernice za nemo­teno delovanje, prav tako pa so zaceli zbiranje ponudb za sanacijo oziroma zamenjavo starih lesenih oken in pleskanje fasade ter napušca, kar želijo izpeljati v prvi polovici leta 2022. Izpeljali so tudi druženje clanov in decembrske delavnice za mlade gasilce, ob tem pa so se aktivno vkljucili tudi v volitve, ki so potekale na ravni OGZ in GPO. Trije clani PGD Hajdina so bili izvoljeni v or-gane zveze, en clan pa je postal namestnik poveljnika v GPO Hajdina. Vsem je Ogrizek cestital in se za dosedanje dobro sodelovanje zahvalil prejšnjemu vodstvu zveze in obcinskega poveljstva ter Obcini Hajdina za podporo in zagotavljanje sredstev za humano delo. »V letu 2022 je moja želja, da praznujemo naš okrogli jubilej, 110-letni-co, v duhu tovarištva in prijateljstva,« je še dodal Ogrizek in tudi predstavil smernice dela za leto 2022. Porocilo s podrocja operative je na obcnem zboru pred­stavil poveljnik Zlatko Horvat. PREJEMNIKI PRIZNANJ IN NOVI CLANI 
Na obcnem zboru na Hajdini so zaslužnim gasilcem po­delili tudi priznanja in zahvale. Priznanje GZ so prejeli: Urh Fridl, Jan Hodžar, Niko Ogrizek, Leon Tikvic in Ma-tic Furek. Za 20 let dela v gasilstvu je priznanje prejela Tadeja Go-lob, za 30 let pa sta priznanje prejela Jože Šlamberger in Robi Nahberger, nekateri clani dru­štva pa so bili uspešni tudi na izobraževanjih in so na zboru clanov prejeli potrdilo o napredovanju v cin nižji gasilski castnik I. in II. stopnje. Novi clani PGD Hajdina so postali: Peter Marcec, Ivan Brodnjak, Brina Ogrizek, Magdalena Marcec, Venita Brodnjak, Lin Petek, Rok Šlamberger, Rok Ogrizek, Ta-dej Horvat, Anže Auer in Miha Puh. 
TM Foto: arhiv društva 

51. obcni zbor PGD Slovenja vas 
Na rednem obcnem zboru so se po dolgem casu spet v živo srecali clanice in clani PGD Slovenja vas. Delovno srecanje so pripravili v soboto, 12. marca, v prostorih slovenjevaškega gasilskega doma. Predstavili so porocila o delu društva za minulo leto, podelili priznanja in potrdila o napredovanju ter predstavili nacrte za leto 2022. Za zavzeto in prostovoljno delo so se jim v nagovorih zahvalili župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik in 
poveljnik GPO Hajdina Slavko Pesek. 
Dragica Vegelj, predsednica PGD Slo­venja vas, je na kratko strnila dogaja­nje v minulem letu, ki je bilo jubilejno za slovenjevaško gasilsko društvo, saj so praznovali 50-letnico delovanja. Predstavila je dosežke in dogodke jubilejnega leta, se za sodelovanje in pomoc pri slavnostnem dogodku za­hvalila prav vsem, posebej pa tistim, ki so jim pomagali pri nabavi novega gasilskega vozila. Vegljeva je pohvali-la tudi clane društva in se jim zahvali-la za dobro sodelovanje, hkrati pa je predstavila tudi nacrte za leto 2022. Porocilo s podrocja operative je pred­stavil poveljnik Maksimiljan Zupanic in izpostavil nekatere vecje in po­membnejše dogodke, med njimi tudi tekmovalne dosežke tekmovalnih enot. Na obcnem zboru so podelili tudi pri­znanja, med prejemniki pa so: Maja Kokol, Dragica Vegelj in Maksimiljan Zupanic. Novi clani PGD Slovenja vas so posta­
li: Taj Sluga, Tinkara Sluga, Melanija Vegelj in Lovro Golob. 
TM Foto: TM, arhiv društva 




Tudi poveljnik Maksimiljan Zupanic je med letošnjimi nagrajenci. Predsednica slovenjevaških gasilcev Dragica Vegelj je predstavila porocilo o delu društva za minulo leto 2021. 

Letošnje preverjanje operativne spo­sobnosti ekip Gasilskega poveljstva Obcine Hajdina je bilo v nedeljo, 15. maja, v športnem parku ob ribniku v Dražencih. Preverjanja so se udeležili gasilci in gasilke iz vseh petih gasil­skih društev v obcini Hajdina – skupaj kar 30 ekip. Na tekmovališcu so se pomerili pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, clanice, clani in starejši ga­silci. 
Na zakljucku operativnega prever­janja se je Slavko Pesek, poveljnik GPO Hajdina, zahvalil vsem ekipam za udeležbo in dobro pripravljenost, kar je po njegovem tudi dober po­kazatelj za vsa nadaljnja gasilska tekmovanja in nasploh za podrocje operative. Ob tej priložnosti je zbrane nagovo­ril tudi župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar in se vsem clanom 
– tekmovalcem – zahvalil za njihov trud, operativcem pa tudi za nesebic­no pomoc, ki jo nudijo, ko so klicani na pomoc. Za dobro sodelovanje in pomoc pri izvedbi dogodka pa se je gasilcem zahvalil tudi poveljnik OGZ Ptuj Uroš Paveo, ki se je dogodka udeležil v družbi namestnika pred­sednika OGZ Ptuj Emila Ogrizka in clanov GPO Hajdina. 
Besedilo in foto: TM 





Nogometna zveza Slovenije (NZS) je na Brdu pri Kranju izvedla redno letno skupšcino, na kateri je pregledala de­lovanje v preteklem letu, obenem pa je to cas tudi za podelitev priznanj. Za leto 2021 so bili med nagrajenci tudi posameznika in štirje klubi iz obmo-cja, ki ga pokriva MNZ Ptuj. Med njimi sta bila Leopold Valh in ŠD Hajdina. 
Leopold Valh je prejel plaketo NZS. »V tem ljubem nogometu sem aktiven že veliko let, zato sem vesel, da so ljudje iz MNZ Ptuj opazili moj prispevek in me predlagali za priznanje NZS. Nedvo­mno mi to prinaša doloceno zadovolj­stvo in bom tudi v prihodnje z veseljem ostal del te nogometne družine,« je ob prejemu priznanja dejal Valh. Neunicljivi »Polda« se je ob tem ozrl v preteklost: »Veliko let nazaj sem zacel svojo nogometno pot v Nogometnem klubu Drava. Zacel sem v mlajših selek­cijah, najprej pri pionirjih, ptujskemu kolektivu pa sem bil nato zvest vse do clanske ekipe. Pozneje me je pot vodila še v druge klube, najprej v Skorbo, po­zneje na Hajdino. To so bili moji klubi v clanski karieri, pri veteranih pa sem igral na Hajdini in sedaj v Hajdošah. Dokler mi bo zdravje dopušcalo, se bom rad postavil med vratnice in po najbolj­ših moceh pomagal ekipi. Še vedno se z veseljem udeležujem veteranskih te­kem, saj to pomeni prijetno druženje, veliko je obujanja spominov in smeha, kar je tudi bistvo veteranskega športa.« 


Plaketo NZS je prejel Leopold Valh. 
Jože Mohoric, 

Foto: arhiv NZS 
Štajerski tednik 


Matjaž Rozman iz Gerecje vasi je ja­nuarja dopolnil 35 let in spada med najizkušenejše nogometaše v 1. slo­venski ligi. Nekdanji clan Aluminija, Interblocka, nemškega Greuther Furt-ha, velenjskega Rudarja, hrvaškega Slaven Belupa in nazadnje Celja je v 
1. slovenski ligi doslej zbral izjemnih 295 nastopov! Ce k temu dodamo še 29 nastopov v clanskem Pokalu Slove­nije in 36 v 2. slovenski ligi, potem je slika popolna. Za piko na i jih je nekaj dodal še v nemški 2. in 1. hrvaški ligi. 
»V Kidricevem sem preživel vse otro­štvo, igral sem za vse selekcije Alumi­nija, od najmlajših do clanov, zato se je sem vedno lepo vracati. Vesel sem tudi podpore družine in prijateljev, ki so tudi prišli,« je po tekmi med nje­govim nekdanjim in sedanjim klu­bom – Aluminijem in Celjem – po­vedal Matjaž Rozman, ki se je ekipi iz knežjega mesta pridružil v sezoni 2016/17. V prvem delu sezone Rozman pod vodstvom trenerjev Agrona Šalje in Simona Sešlarja ni bil prvi izbor na mestu vratarja Celja, kasneje pa si je pridobil zaupanje sedanjega trenerja Simona Rožmana. Sedaj je obcasno celo kapetan ekipe, tudi v Kidrice­vem je nosil kapetanski trak! 

na igrišcu, saj sem tekme spremljal s tribune. Vmes se mi je zgodilo tudi to, da me je novinar poslal v ‘penzijo’ (smeh). Sam sem se zaradi tega želel še bolj dokazati in zame so prišli bolj­ši casi. Trener Rožman me spoštuje in mi zaupa, zato je posledicno tudi meni lažje na igrišcu. Trudim se, da to zau­panje upravicim. Na igrišcu se dobro pocutim, zato verjamem, da lahko ekipi še precej pomagam. Je pa v naši igri jasno viden trenerjev podpis, ima veliko znanja in je velik analitik, naštu­dirano ima celotno tekmo, vsakemu posamezniku natancno doloci naloge. Kljub temu se vsi v ekipi zavedamo, da imamo še veliko rezerv,« se je na sezo-no ozrl Matjaž Rozman. Rozman je bil eden izmed najpo­
osvojili zgodovinski prvi naslov dr­žavnih prvakov. Visoke ambicije bo imel klub iz knežjega mesta tudi v naslednji sezoni. 
»Moram povedati, da je Celje že sedaj zelo organiziran klub, morda je uprava v letošnji sezoni celo ‘prehitela’ naše rezultate. Letos nimamo vec možnosti za odhod v Evropo, kljub temu pa že-limo v zadnjih tekmah do konca sezo­ne pokazati, da smo mocna ekipa. Vsi igralci se želimo dokazovati iz tekme v tekmo ter prepricati trenerja in dru­ge v klubu, da smo sposobni uresniciti visoke ambicije kluba v prihodnosti. Letos nam jih ni uspelo, bodo pa zato pricakovanja toliko vecja v naslednji sezoni,« je zakljucil Matjaž. 
Prejemniki priznanj iz MNZ Ptuj: 

–
 naziv castni clan NZS je prejel Marjan Lenartic 

–
 plaketo NZS je prejel Leopold Valh 


–
 plaketo NZS za 75 let delovanja sta prejela NK Aluminij Kidricevo in ŠD Hajdina 

–
 plaketo NZS za 50 let delovanja sta prejela ŠD Videm pri Ptuju in NK Oplotnica 


»Zacetek sezone je bil zame težak, ne­ membnejših delov celjske ekipe tudi  Jože Mohoric,  
kaj casa sem bil celo tretji vratar in kot  v sezoni 2019/20, ko so Celjani pod  Štajerski tednik  
tak nisem mogel pomagati soigralcem  vodstvom trenerja Dušana Kosica  

Opravicilo 

V prejšnji številki Hajdincana je pri sestavku »Veliko povpraševanje po trenerjih« prišlo do nenamerne napake v predzadnjem odstavku. Zapis se je nanašal na nogometno ekipo Hajdoš, po pomoti pa je bila zapisana ekipa Skorbe. Pravilno bi moralo biti napisano: Edina ekipa iz naše obcine, ki bo tudi spomladanski del zacela z istim trenerjem kot v jesenskem delu, je ekipa Hajdoš – Roman Intihar ostaja na položaju. V Hajdošah nadaljujejo angažiranje igralcev iz lokalnega okolja, novinci so namrec Aleksander Koželj (Zavrc), Kajetan Brodnjak, Tadej Horvat (oba Skorba), Tilen Kolaric (Gerecja vas), Žiga Glažar (Hajdina) in Niko Lenart. Zabeležili so tudi nekaj odhodov, to sta Aleš Serdinšek in Alen Maric Rudolf (oba Lovrenc). Za napako se opravicujemo! 
Uredništvo 




nje ‘Ovinek liga’, o cemer bomo še raz-ski spomladanski cistilni akciji. Tega mislili.« dne je bila v popoldanskem terminu V torek, 5. aprila, smo imeli clani dru-kljub slabemu vremenu na sporedu štveno delovno cistilno akcijo z bolj prva tekma lige društva z udeležbo skromno udeležbo, 9. aprila pa smo desetih clanov. se z desetimi clani pridružili še obcin-Ignac Habjanic         
Ekipa U19 ONŠ Golgeter Hajdina 
Glede na dejstvo, da so casi »koro­nakrize« ocitno že pozabljeni, se je v obcini Hajdina vrnil tudi šport. Najvec dogajanja je še vedno v Otroški nogo­metni šoli Golgeter Hajdina, kjer je ne nazadnje tudi najvec otrok. Že vec kot 150 se jih v teh mesecih »podi« za žogo, izvaja številne gibalne aktivno­sti ter uživa v družbi sovrstnikov in prijateljev. Vzporedno z »zabavo« po­tekajo tudi uradna tekmovanja v vseh starostnih kategorijah. 
Mladinska in kadetska ekipa še vedno nastopata v 2. Slovenski mladinski in kadetski ligi vzhod, žal pa vse bolj ugotavljamo, da v teh ligah trenutno nismo konkurencni. Razlogov za ne­uspeh je vec, a kljucno je, da jih poi-šcemo in popravimo storjene napake. Preostale selekcije tekmujejo v ligah MNZ Ptuj in nabirajo izkušnje za pri­hodnost, ko bodo morda tudi nasto­pali v višjih ligah. Ni pa vse le v rezul­tatih, kljucna zgodba je udejstvovanje v športu, ki ima ogromno pozitivnih ucinkov. Še posebej je pozitivno tudi to, da se nam vedno bolj prikljucujejo 

na kulturni praznik, 8. februarja, smo imeli družinsko tekmo. Na otvoritveni 
tekmi je bil najuspešnejši Zvonko Mo-horko, drugo mesto je zasedel Dušan Krajnc, tretji pa je bil Mitja Papež. 
Clani društva smo se na ta dan zbrali še na obcnem zboru v gostišcu Rajh. Po predstavitvi porocil smo v društvo sprejeli dva nova clana. Kar nekaj clanov je prejelo priznanja in zahva­le za prizadevno in predano delo v društvu. V imenu Obcine Hajdina je zbrane na zboru pozdravil obcinski svetnik Damjan Cebek. Med prejemniki zahvale je tudi dol­goletni predsednik društva Dušan Cernenšek, ki pravi: »Kljub korona dobi smo še z vecjo zavzetostjo in an-gažiranostjo clanov vse zastavljene cilje v minulem letu izpolnili. Kar malo sem presenecen ob priznanju, ki so mi ga podelili clani za moje 16-letno predsednikovanje, za kar se jim iskre-no zahvaljujem. Hkrati ugotavljam, da delam dobro in uspešno vodim ter upravljam ta naš prijetni ribiški kolek­tiv. Vcasih je res malo težko usklajevati želje in pobude posameznikov z in-teresi in potrebami društva, vendar z argumentiranim pogovorom in dogo­vorom nam je to do sedaj dobro uspe­valo. Pod tocko razno je bila izražena želja, da se ponovno uvede tekmova-

tudi naši najmlajši nogometaši, stari od 5 do 7 let. V ligah MNZ Ptuj nastopajo tudi pre­ostali klubi, kar pet clanskih moštev premoremo v obcini Hajdina, od tega kar tri ekipe nastopajo v Superligi ptujskega nogometa. V tekmovanja se pocasi vracajo tudi tenisaci, ki na­stopajo v rekreativnih teniških ligah Spodnjega Podravja. Aktivni so tudi ribici, kegljaci, planinci, kolesarji in vsi preostali rekreativci. Šport je torej po­novno zaživel v vseh pojavnih oblikah in le upamo, da tako tudi ostane. Financiranje športa v obcini Hajdina je še vedno stabilno, saj obcina pri­speva kar precejšen delež sredstev v proracun posameznih klubov in dru­štev. Pri tem niso sofinancirani le pro-grami društev, ampak tudi investicij­sko vzdrževanje športnih objektov, ki jih je v obcini Hajdina precej. Posluh za šport s strani župana in obcinskih svetnikov je namrec še vedno vec kot odlicen. 
Sandi Mertelj 



Že utecena ekipa clanov Ribiškega društva Žejne ribice – Dušan Cernenšek, Jože Gajser, Jože Stockl, Franc Mertuk in Jože Kosar – je na veliki petek poskrbela za pecene postrvi in tako razbremenila gospodinje pri pripravi malice ali ko­sila za svoje družinske clane. 
Na velikonocni ponedeljek pa smo imeli clani RD Žejne ri­bice še velikonocno tekmo, na kateri je sodelovalo 15 cla­nov društva. Zmagal je Miran Rotvajn, drugi je bil Denis Kranjc, tretje mesto pa je dosegel Drago Lenart. 
Ignac Habjanic 



Bliža se cas poletnih pocitnic. Da bodo te cim bolj brezskrbne, se moramo nanje pripraviti. Pri tem je pomembno, da ne pozabimo na pripravo telesa na sonce. To bodo razumeli predvsem ljudje, ki imajo težave, ki se pojavijo, ko je sonce 
mocnejše – mislim predvsem na alergijo na sonce. 
Alergija nastane kot posledica sevanja ultra­vijolicnih žarkov, ki povzrocajo spremembe kožnih celic. Te spremembe povzrocijo, da imunski sistem napacno identificira be-ljakovine v kožnih celicah in jih prepozna kot vsiljivce, ki jih je treba uniciti. Zato zac­ne imunski sistem proizvajati protitelesa, ki napadajo celice in povzrocijo nastanek simptomov. Sprošcati se zacne histamin, ki je odgovoren za nastanek srbenja, rdecine in otekline. Fotoalergija je kožna sprememba, ki nasta­ne pod vplivom soncne svetlobe in imuno­loških mehanizmov. Ogrožene so le osebe, ki imajo razvita protitelesa proti ucinkom ultravijolicnih žarkov. Gornje kožne plasti se vnamejo, zato koža postane rdeca, srbi, je boleca na dotik, se lupi in je posuta z iz­pušcaji. Najbolj izpostavljeni so svetlopolti in pegasti ljudje. Nemalokrat nastane tudi s soncem povzrocena koprivnica. V koži se pod vplivom UV-žarkov sprošcajo alergeni, ki sprožijo še imunsko reakcijo. Že po ne­kaj minutah do pol ure po izpostavljenosti soncni svetlobi se pojavijo hud srbež, ko­privnica in otekline. Ko se alergija na sonce pojavi prvic, je pomembno, da se zaveda-mo, da se bo pojavila vsako leto znova. Da bi se temu izognili, si kožo oziroma telo pripravimo na sonce. S tem mislim na pre­hranska dopolnila, ki zmanjšajo alergijsko reakcijo. Smiselno je, da zacnemo jemati prehransko dopolnilo, ki vsebuje betaka­rotene, vsaj tri tedne, preden bomo preži­veli vec casa na soncu. Jemati jih moramo neprekinjeno do konca izpostavitve soncu. Prav tako lahko preventivno posežemo tudi po antihistaminiku v obliki tablet. Svetuje se jemanje pet dni prej in ves cas, ko smo izpostavljeni soncu. Med soncenjem je priporocljivo jemati tudi kalcij, saj zmanjša intenzivnost alergijske reakcije. Ob pojavu alergijske reakcije je treba kožo ohladiti in namazati s kremo ali gelom z an-tihistaminikom ali z geli, ki hladijo in blažijo srbenje in vnetje (aloe vera, arnika, kamilica idr.). Ce je reakcija mocnejša, lahko poseže-mo tudi po antihistaminikih v obliki tablet. Kožo moramo zašcititi tudi pred soncnimi opeklinami. Zato se moramo namazati s kremami, ki vsebujejo zašcitni faktor. Sve­tovala bi, da si izberete vsaj 30 SPF, tudi ce ste temnejše polti. Za ljudi s svetlim tenom kože pa priporocam uporabo kreme s 50 SPF (za obraz lahko tudi 100 SPF). Ko se odpravimo na pocitnice, ne smemo pozabiti tudi na naša zdravila, ki jih jemlje-mo redno. Le tako se bomo namrec lahko sprostili in uživali pocitnice. 
Ne glede na cilj je priporocljivo, da vza-memo zraven: 
–
 Zdravilo proti povišani telesni tempe­raturi in bolecinam. Zaradi nepredvidljivih okolišcin so na potovanju še posebej pri­merne oblike, ki omogocajo jemanje brez vode in jih lahko raztopino v ustih ali žve-cimo. Za otroke v potovalni lekarni na pot vzamemo sirupe ali svecke. 

–
 Zdravilo proti prebavnim težavam, kot sta zaprtje ali driska. V primeru zastrupitve s hrano ali pijaco je zelo primerno medicin­sko oglje, saj nase veže strupe in bakterije ter zapira. 

–
 Rehidracijski prašek, ki ob driski ali bru­hanju nadomešca izgubljene minerale in preprecuje dehidracijo. Ta del potovalne lekarne nam bo prav prišel tudi v primerih povecanega znojenja na telesno aktivnejših potovanjih. 

– 
Tablete za precišcevanje vode, ki lahko v veliki meri omejijo nevarnost prebavnih težav ali celo zastrupitve na tveganih ob-mocjih. 

– 
Zdravilo proti potovalni slabosti. 

– 
Zdravila proti alergijam v obliki tablet. Alergijske reakcije na koži lajšajo tudi dolo-ceni geli oziroma mazila. 


– 
Prvo pomoc, ki mora vsebovati sterilne obveze, gaze in obliže, povoje, elasticni po­voj, razkužilo in škarjice. Na voljo so tudi že sestavljeni osebni kompleti prve pomoci. 

– 
Termometer. CEPLJENJE IN KEMOPROFILAKSA 


Za potovanja v obmocja, kjer obstaja nevar­nost rumene mrzlice, je potrebno cepljenje, ki ga opravimo vsaj deset dni pred odho­dom, potrdilo o cepljenju pa velja deset let. Prav tako so – ne glede na potovanje – ob-vezna rutinska cepljenja otrok. Glede na potovanje lahko zdravnik pred odhodom predpiše poživitveno cepljenje. Pred potovanjem lahko zdravnik po presoji priporoci tudi cepljenje proti hepatitisu A in B, tifusu ali steklini. Cepljenje pred potovanjem lahko predsta­vlja težavo v primeru nosecnosti, saj cepiva v vecini primerov nimajo izdelanih študij na nosecnicah, ki bi zagotavljale njihovo var-nost. Za potovanja v obmocja, kjer obstaja ne­varnost malarije, je treba jemati zdravila, ki preprecujejo to obolenje. Tip antimalarika (zdravila) se doloci glede na cilj potovanja in glede na posameznika. Poleg jemanja antimalarikov je nujna tudi hkratna zašcita pred piki insektov. Treba se je tudi pozani­mati, ali je za naš cilj potovanja treba izpol­njevati PCT-pogoj. 
To bi bilo nekaj napotkov, ki vam bodo olaj­šali pripravo na pocitnice in tudi preživlja­nje dopusta. Ce imate kakšno vprašanje, ste kot zmeraj vabljeni v našo lekarno, kjer vam bomo z veseljem pomagali. Lepo in brezskrb-no poletje vam želim! 
Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina 02 620 78 87 



Po dveh nenavadnih letih smo clani Športnega društva Draženci in PGD Draženci ponovno združili moci ter ob podpori Ribiškega društva Žejne Ribice vsem oviram navkljub pripravili tradicionalno srecanje vašcanov ob 1. maju v naši Dra­ženski jami. Dogajanje ob praznovanju praznika dela v Dražencih je, kot veleva tradicija, letos ponovno potekalo dva 
dni, 30. aprila in 1. maja. Priprave pa so se zacele že precej prej. 
Po tradicionalni postavitvi mlaja ob domu vašcanov in druženju, ki je sle­dilo temu dogodku, se je dogajanje ob prazniku dela nadaljevalo v popol­danskih urah 1. maja v Draženski jami. Letos nam je uspelo pripravili dve no-gometni tekmi. Zacelo se je s tekmo med ekipama Otrok, starih 10–15 let, in ekipo Super veteranov, ki je bila se­stavljena iz fantov, starejših od 50 let, katerim je priskocilo na pomoc nekaj mlajših veteranov. Po zanimivi tekmi in prikazu dobre igre obeh strani sta prevladali mladost in hitrost, zmago je slavila ekipa Otrok. Tekma je potekala pod budnim ocesom sodnika Denisa Lesjaka. Osrednji dogodek popoldneva je bila tradicionalna nogometna tekma med ekipama Mladih in Starih. Za pošteno sojenje je letos poskrbel Tadej Kauce­vic. Ob podpori kakšnih 200 navijacev in borbeni igri vseh udeležencev je eki-pa Starih po kazenskih strelih le morala priznati premoc mlajšim tekmecem. Po letošnji okrepitvi, Davorju Lampretu, je prestop v ekipo Starih za naslednje leto napovedal tudi David Kozel, tako da bo boj za zmago na tradicionalni tekmi naslednje leto še bolj zanimiv. Ob pestrem dogajanju se je soncen popoldan hitro pomaknil v vecer, ob mraku pa so za prižig kresa in varnost okrog njega poskrbeli prizadevni clani PGD Draženci. Po pestrem športnem dogajanju se je druženje vašcanov do ranih jutranjih ur nadaljevalo ob kresu ter dobri hrani in pijaci, za katero so poskrbeli clani društev. Posebna zahvala velja clanom PGD Draženci in ŠD Draženci, ki so sode­lovali pri pripravi in izvedbi druženja. Ob tej priložnosti vabim vašcane in obcane, da se druženja udeležijo tudi prihodnje leto, ko bomo dogajanje ob prvomajskem kresu v Dražencih po­novno popestrili z odbojkarsko tekmo med Damami in Dekleti, tekmovanjem v vleki vrvi in še cim. Pridružite se nam! 




Damijan Cebek, predsednik ŠD Draženci 



1. 
Jožef Ekart 

2. 
Stanislav Širovnik 

3. 
Zdravko Veldin st. 

4. 
Ivan Svenšek 



Majnik je mesec, ki je že nekaj vec kot dve stoletji tako na slovenskih kot evropskih tleh namenjen Mariji in šmarnicni pobožnosti. Zacetki šmarnicne pobožnosti segajo v cas papeževanja Pija VII., ki je verno ljudstvo spodbujal k tej ljudski pobožnosti. Sprva se je ljudska pobožnost, namenjena v cast Mariji, imenovala Marijin mesec. 
Iz Rima se je najprej širila po vsej Italiji, nato Franciji in pozneje še po nemških deželah. Kot zanimivost gre poudariti, da je šmarnicna pobožnost na Nem­škem nadomestila pogansko prazno­vanje ob »majskem drevesu« (Maiba-um). Prva šmarnicna pobožnost na sloven-skih tleh se pojavi v letu 1851, in sicer v ljubljanskem bogoslovnem semenišcu na pobudo bogoslovca Jerneja Lenc­ka. Prvi prevodi šmarnicnega branja iz francoskega jezika se pojavijo na Slovenskem v letu 1842, a so za uradni zacetek šmarnicne pobožnosti dolocili leto 1851. Na obmocju mariborske ško­fije so Mesec Marije zaceli obhajati leta 1860, in sicer v mariborskem bogoslov­nem semenišcu. 
ZAKAJ »NAZIV« ŠMARNICE 
Prve slovenske šmarnice je napisal Ja­nez Volcic, duhovnik ljubljanske ško­fije. Leta 1855 je izdal pet knjižic z na­slovom Šmarnice, ime so torej dobile po cvetlici, ki zacveti v zacetku maja. Pod tem imenom se je šmarnicna po­božnost hitro razširila po slovenskih tleh. Zaradi priljubljenosti so se šmar-nice hitro zacele obhajati tudi zunaj cerkva – po vaseh pri kapelicah in po­božnih znamenjih, kakor je to lepa na­vada tudi v naši hajdinski župniji. Kdaj so šmarnice prvic obhajali v hajdinski župniji, žal ne vemo, gotovo je bil ta podatek zabeležen v župnijski kroniki, ki pa je pred leti »skrivnostno« izginila. Namen šmarnicnega branja je spodbu­janje otrok in odraslih k pobožnosti do Marije. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da se s šmarnicami zacne tudi razmah ljudskega petja. Razcvet šmarnicne po­božnosti je namrec spodbudil pesnike in glasbenike k ustvarjanju slovenskih nabožnih pesmi, ki s svojim besedilom in melodijo sežejo ljudem v srce. Ob zgodovinskem pregledu šmarnicne pobožnosti lahko v svojem imenu in v imenu župnika Marijana Fesla izrecem besedo hvala vsem otrokom in odra-slim, ki z obiskom šmarnic nadaljujete to pobožnost tudi v naši župniji. Prav posebno zahvalo si zaslužijo sodelavke Župnijske karitas, ki z vodenjem šmar­nicne pobožnosti po vaseh pomagajo ohranjati bogato izrocilo šmarnicne pobožnosti.   (Vir: https://katoliska-cerkev.si/ljudska--poboznost-smarnic-v-zgodovini-slo­vencev in dr. Niko Kurent, Praznicno leto Slovencev) 


Pripravil: Primož Lorbek 


V petek, 8. aprila, tocno 100 dni pred prižigom olimpijskega ognja in zacetkom velikega gasilskega dogodka – gasilske olimpijade v Celju – so zastavo gasilske olimpijade dvignili na slavnostnem dogodku v Celju, na ta dan pa so zaplapo­lale tudi v številnih obcinah po Sloveniji. V obcini Hajdina smo zastavo gasilske olimpijade izobesili v sredo, 13. aprila. 
Krajša slovesnost je bila na osrednjem obcinskem trgu pred PSC, kjer je zbra­ne gasilke in gasilce nagovoril župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar ter se jim zahvalil za vse njihovo požr­tvovalno in prostovoljno delo, clanom tekmovalnih enot, ki so še cakale na izbirno tekmovanje, pa je zaželel veli­ko uspeha. Na slavnostnem dogodku je gasilcem poveljeval Slavko Pesek, poveljnik GPO Hajdina, skupaj pa so prisluhnili še pozdravnemu nagovoru predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki ga je posebej za to priložnost poslal vsem gasilskim zvezam in gasilskim društvom po Slo­veniji. Zastavo gasilske olimpijade so dvignili predstavniki treh olimpijskih tekmovalnih enot iz PGD Hajdoše, clanice A, clanice B in clani B. 
TM