•zhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, (el./fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-?flla postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
Št.
1949
TRST, ČETRTEK 15. DECEMBRA 1994
LET. XLII.
V skladu z »goričkim
«
»Italija in Slovenija med Osimom in Evropo« je bila tema pogovora za »okroglo mizo«, ki ga je Priredil krožek (katoliški) »Fron-tiera aperta« (Odprta meja) v ponedeljek, 12. t.m., v Gorici. Tako tema kot imena razpravijalcev, med katerimi sta bila bivša zunanja ministra, so v goriško sejemsko dvorano privabila veliko poslušalcev. Med udeleženci veče-ra je bilo tudi lepo število Slovencev, predvsem iz Gorice.
Od izvajanj posameznih govornikov so našo pozornost pri-legnila — kot je naravno — predvsem tista, ki so neposredno zadevala našo manjšinsko problematiko.
Tako je bivši poslanec in bivši Podtajnik v finančnem ministr-stu, zdaj viden predstavnik Ljudske stranke v Trstu, Coloni dejal, da njegova stranka ne dela nobe-Ue razlike med pripadniki slo-Venske manjšine glede na pokrajino, kjer bivajo. To bi pomenilo, da je treba z zakonom zaščititi tudi Slovence v videmski pokrajini. Znano je namreč, da jih je uradna Italija, med drugimi Predvsem nekdanja krščansko-demokratska stranka, doslej imela za ljudi »starega slovanskega Porekla«. Ti naj bi celo ne razumeli knjižne slovenščine.
Pomembna in zanimiva so bila izvajanja senatorja Darka Bratine, ki je skoraj celotni svoj poseg posvetil manjšinskim problemom. Ti po njegovem sploh ne bi smeli biti predmt obravnavanja na ravni dveh držav (Italije in Slovenije), kajti pripadniki slovenske manjšine v Italiji povsem Upravičeno zahtevajo prevsem od lastne države, naj zaščiti oziroma zavaruje njihovo narodno bit, njihovo jezikovno in kulturno identiteto. Enako bi morala ravnati Slovenija s svojo italijansko manjšino. Senator Bratina je tudi poudaril specifičnost begunskega problema, ki ga zato ne bi smeli mešati z manjšinskim, saj se na ta način še bolj zapleta že tako kočljiva zadeva.
Na poslušalce so naredila globok vtis izvajanja bivšega slovenskega zunanjega ministra Peterleta, ki so ga prireditelji bili DRAGO LEGIŠA lili*’ 0
Lojze Peterle in Martin Brecelj na obisku v Rimu
V središču pozornosti nerešeni problemi slovenske manjšine
Nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji so bila v središču številnih srečanj, ki jih je pred dnevi imel v Rimu predsednik SKD Lojze Peterle s predstavniki italijanskega političnega vrha in katerih se je na njegovo vabilo udeležil tudi politični tajnik Ssk Martin Brecelj. Beseda je tekla o nujnosti obnovitve državnih prispevkov za ustanove in organizacije slovenske manjšine, o nujnosti njene organske in pravične zakonske zaščite, pa tudi o pravici do ohranitve in neoviranega razvoja gospodarskih dejavnosti Slovencev v Italiji. Vidni predstavniki manjšinskih, levičarskih in sredinskih strank so se obvezali, da bodo podprli predlog za globalno zaščito, ki ga je izdelala sama manjšina.
V finančnem zakonu za leto 1995 bo 8 milijard lir za ustanove in organizacije slovenske manjšine v Italiji. Tako sta med drugimi zagotovila načelnik skupine Naprej, Italija! (FI) v senatu Enrico La Loggia in načelnik skupine Krščanskodemokratskega centra (CCD) v senatu Massimo Palombi na enem iz niza sestankov, ki jih je imel v Rimu predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle.
Peterle je predstavnika Slovenske skupnosti povabil v Rim, ker je želel odkrito in poglobljeno obravnavati tudi odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Palombi, ki je poročevalec večine za finančni zakon v senatu, je dejal, da bodo za zagotovitev omenjenih sredstev po možnosti uvedli posebno postavko ali pa bodo odobrili resolucijo, ki bo ustrezno obvezovala vlado.
Kot piše v tiskovnem poročilu Ssk, sta Peterle in Brecelj problem prispevkov za slovensko manjšino sprožila tudi na srečanjih z drugimi predstavniki italijanskega političnega vrha, na katerih je bil sicer govor še o nujnosti organske in pravične zaščite slovenske manjšine, o ohranitvi in prostem razvoju gospodarskih dejavnosti Slovencev v Italiji, kakor seveda tudi o odnosih med Italijo in Slovenijo. Srečala sta se s tajnikom Italijanske ljudske stranke (PPI) Roccom Buttiglio-nejem in njegovimi najožjimi sodelavci, z načelnikom skupine iste stranke v poslanski zbornici Beniaminom An-dreatto, s predstavnikoma Demokratične stranke levice (PDS) Pierom Fassinom in Gian Giacomom Migo-
nejem (slednji je tudi predsednik senatne komisije za zunanje zadeve), z načelnikom skupine CCD v poslanski zbornici Carlom Giovanardijem, s poslancem Severne lige (LN) Raulom Lovisonijem, ki je tudi podpredsednik poslanske komisije za zunanje zadeve, ter s skupino parlamentarcev Južno-tirolske ljudske stranke (SVP), kateri je načeloval politični tajnik Siegfried Brugger.
Na teh srečanjih je prišla močno do izraza potreba po vsestranskem izboljšanju odnosov med Italijo in Slovenijo ob polnem spoštovanju dostojanstva in zakonitih koristi obeh strani. Italijanski politični predstavniki so z velikim zanimanjem sprejemali poglede, ki jih ima o tej problematiki voditelj SKD. Posebna pozornost pa je bila, kot rečeno, v pogovorih namenjena nerešenim problemom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Tajnik Ssk je spomenico o njih izročil vsem sobesednikom, ki so se za
Iz vsebine:	
Zoran Sosič o kraškem parku (str. 3)	
a.b.: Po Bocnu	(str. 3)
Ob 70-letnici Goriške	
Mohorjeve družbe	(str. 5)
marsikaj konkretnega tudi obvezali. Brecelj je med drugim opozoril, da bi moral biti vsak čas ponovno vložen v parlamentu zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga pred dobrim letom skupno izdelale vse najpomembnejše komponente slovenske manjšine. Na pogovorih so poleg predstavnikov manjšin in levice podporo predlogu oziroma podpis za njegovo predložitev obljubili tudi vidni predstavniki Ljudske stranke (PPI), Severne lige (LN) in Krščanskodemokratskega centra (CCD).
Kaj se dogaja v Kmečki
Sedanji molk nikakor ni opravičljiv, kajti naša javnost ima pravico, da je obveščena o delovanju denarnega zavoda, da je informirana, kakšno je njegovo »zdravstveno stanje« in kako poteka njegovo »zdravljenje«.
Ob uvedbi komisarske uprave smo v našem listu odločno grajali pristojno oblast, ker ni pokazala niti toliko občutljivosti, da bi pri imenovanju komisarjev upoštevala znanje našega slovenskega jezika. Na ta očitek se je taista oblast kratkomalo požvižgala, saj je izbrala za ravnatelja osebo, ki prav tako ne obvlada slovenskega jezika.
Zato danes ponovno grajamo to oblast in tudi glasno protestiramo. Na dlani je namreč, da takšno ravnanje ne koristi naglemu okrevanju Kmečke banke, niti njeni zdravi rasti. Jasno je dalje, da je takšno ravnanje krepka zaušnica celotni naši manjšini, saj bi kdo mogel upravičeno sklepati, da med nami ni strokovno usposobljenih ljudi za takšno delo in da tudi ni ljudi, ki bi bili vredni zaupanja Narodne banke (Banca dTtalia). To pa je že diskriminacija, ki jo prepovedujeta črka in duh republiške ustave.
D.L.
Pred nekaj dnevi nas je Marko Waltritsch v Primorskem dnevniku spomnil, da sta 3. t.m. potekla dva meseca, odkar Kmečko banko v Gorici vodita komisarja, ki ju je imenovala osrednja emisijska banka (Banca dTtalia). Tega dne sta bila odstavljena upravni in nadzorni odbor, kmalu nato pa sta Kmečko banko morala zapustiti dva vodila funkcionarja. Pred kratkim je bil, kot smo slišali, nastavljen nov ravnatelj, ki je prišel iz Veneta.
Za široko italijansko javnost je Kmečka banka eden tolikih denarnih zavodom širom po državi in je komisarska uprava gotovo ne more kdove-kako vznemirjati. Povsem drugačno pa je stanje pri nas, saj je Kmečka banka denarni zavod, na katerega je slovenska manjšina na Goriškem predvsem čustveno navezana (kar je treba vsekakor upoštevati) in je poleg tega njen pomembni gospodarski dejavnik, prav gotovo važna gospodarska postojanka. Za člane Kmečke banke in celotno slovensko manjšino v Italiji ni torej vseeno, kaj se v tem denarnem zavodu dogaja pod komisarsko upravo.
So vladi šteti dnevi?
1 RADIO TRST A ~~\
■ ČETRTEK, 15. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-1918; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja.
■ PETEK, 16. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 17. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Filmi na ekranih; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alojz Rebula: »Po galeriji Herodotovih muz«.
■ NEDELJA, 18. decembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.00 Mladinski oder: »Smetiščna zgodba« (Vinko Moderndorfer); 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Alojz Rebula: »Po galeriji Herodotovih muz«; 15.00 Krajevne stvarnosti; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 19. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: dr. Slavko Tuta; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Škrat Čevljerad«. (Piše Majda Mihačič); 14.45 Podoba goriškega otroka; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave: Etnonacionalizem; 18.40 Za smeh in dobro voljo.
■ TOREK, 20. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Evald Flisar: »Ukradena hiša«, radijska igra.
■ SREDA, 21. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski radijski obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (Irena Žerjal).
Če bi v Italiji imeli normalne razmere, bi lahko napisali, da so vladi ministrskega predsednika Berlusconija dnevi šteti. Glede na splošno zmedo, ki je značilna za trenutne razmere, pa je vsaka napoved zelo tvegana.
Prihodnji teden bi moral parlament dokončno odobriti finančni zakon, čemur naj bi takoj sledilo preverjanje znotraj vladnega zavezništva. To zahtevo je že pred časom bila postavila Severna liga, ena treh komponent vladne večine. Liga je poleg tega politična sila, ki ima v parlamentu največ poslancev in senatorjev (skupaj kakih 180). Njen glavni voditelj Bossi se že dalj časa pritožuje, češ da Berlusconijeva vlada ne izvaja skupno sprejetega programa in da je zlasti neobčutljiva za temeljno programsko točko Severne lige, to je za federalizem. Pred dnevi se je celo zgodilo, da se je viden Ligin član, minister Spe-roni, odpovedal nalogi, naj pripravi zakonski osnutek o federalni ureditvi države.
Ko se v javnosti še ni polegel mučen vtis, ki ga je bil povzročil odstop sodnika Di Pietra, ki je bil gonilna sila v okviru milanske akcije »čistih rok«, je v javnost kot strela z jasnega treščila vest, da se je za enak korak odločil predsednik tiste sekcije kasacijskega sodišča, ki je bilo sklenilo, da milansko sodišče ne bo sodilo skupini častnikov in podčastnikov finančne straže, obtoženih, da so prejemali podkupnine. Ta sodnik se piše Valente in je, kot Di Pie-tro prej, sklenil, da ne bo več opravljal sodnijskega dela.
V italijanskem sodstvu očitno močno vre, saj se tako v Milanu kot v Palermu (in tudi drugod) ne morejo sprijazniti z ravnanjem pravosodnega ministra Biondija, ki je odredil pregled delovanja
državnih pravdništev v obeh omenjenih mestih. To je imelo za posledico, da sta proti ministru javno in odločno nastopila državna pravdnika v Milanu in Palermu in označila ministrov ukrep za vmešavanje v pristojnosti sodstva in celo za odkrito obliko pritiska, če že ne kar ustrahovanje sodne oblasti. Gre za očitke, kakršnih še nismo slišali v življenju republike, kar bi lahko celo imeli za začetek konca pravne države.
Medtem so javni tožilci v Milanu zališali predsednika vlade Berlusconija, ki mu očitajo, da je bil kot predsednik Fininvesta obveščen in morda celo odobril izplačilo podkupnine skupini finančnih stražnikov. Tako naj bi finančni stražniki leta 1989 prejeli od podjetja Videotime 100 milijonov, od založbe Mondadori 130 in od zavarovalnice Mediolanum 100 milijonov. Med prejemniki tega denarja naj bi bil tudi general finančnih stražnikov Cerciello. Berlusconijev brat Paolo je v tej zvezi že tudi uradno obtožen.
Predsednik vlade je spet izjavil, da s to zadevo nima nič skupnega in da ni nikdar nikogar podkupil. Njegovo zaslišanje je na sodišču v Milanu trajalo nič manj kot sedem ur.
Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh? Odločilno bo ravnanje Severne lige. Če se bo ta odločila za vladno krizo, se ji predsednik ne bo mogel izogniti. Kaj pa potem? Odločilno bo vsekakor ravnanje državnega poglavarja, ki je edini pristojen tako za imenovanje novega mandatarja kot za razpis novih političnih volitev. Zmeda v notranji politiki pa silno negativno vpliva na valutno tržišče. Tako je nemška marka dosegla nov višek, saj je v torek veljala 1.042 lir.
D.L.
V skladu z »goriškim duhom«
•tllll o
povabili v Gorico kot predsednika Slovenskih krščanskim demokratov. Njegova drža pa je bila vseskozi državniška, kar mu je — kot smo slišali na lastna ušesa ~~ priznal na koncu srečanja tudi marsikateri njegov politični nasprotnik.
Že na začetku svojih izvajanj je naglasil, da je Sloveniji v stikih z Italijo najprej in predvsem pri srcu stanje slovenske manjšine. Obžaloval je, da po toliko letih še ni bil odobren zaščitni zakon za našo manjšino. Izrazil je prepričanje, da bo takšen zakon upošteval tudi Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki po besedah bivšega poslanca Co-lonija niso več ljudje »daljnjega slovanskega izvora«. Manjšinam je treba zagotoviti — je dejal -" evropske standarde zaščite.
O glavni točki »okrogle mize«/ to je o vstopu Slovenije v Evrop' sko zvezo oziroma njenem prJ' druženem članstvu, je bilo iz iZ' vajanj italijanskih politikov jaS' no razvidno, da se to vprašanje ne bo uredilo, ne da bi Ialija m Slovenija našli kompromisno re' šitev za »zapuščeno imovino«,t0 je za nekdanje imetje optantov oziroma ezulov ali prebežnikov.
O tem so govorili že omenjeni bivši poslanec Coloni, bivši zunanji minister, poslanec Andre-atta in podpredsednik poslanske komisije za zunanje zadeve, član Severne lige Lovisoni. Andreat-ta je predvsem pojasnil, da gre v bistvu za to, da se sinovom oziroma vnukom optantov in ezulov omogoči ob koncu tedna bivanje na domovih njihovih dedov ali pradedov, medtem ko je poslanec Lovisoni govoril o priznanju pravice do začasne posesti teh domov, ali o možnosti, da bi Unij3 Italijanov dobila nekaj tega imetja v posest in ga dajala v uporabo prizadetim. Vsi pa so priznavali, da gre za zelo kočljivo vprašanje, ki ga ne moreš lahko pravno urediti. Peterle je pripomnil/ da prihaja tu v poštev predvsem človeška občutljivost.
Priznati moramo, da je pog°' vor potekal dostojanstveno in p°' vsem v skladu z znanim »gori' škim duhom«, ki je v težavnih povojnih letih omogočil, da je ljudstvo na obeh straneh meje na Goriškem vendarle znalo najti skupen jezik o marsikaterem vprašanju.
* * *
Konec tega tedna bo na Padričab potekalo dvodnevno srečanje ob 20-letnici Slovenskega raziskovalnega ttt~ štituta Slori. Otvoritev posveta bo 0 petek, 15. decembra ob 15. uri, nadaljevanja pa bo v soboto ves dan.
Na sliki (foto Kroma) z leve: Lovisoni, Bratina, Andreatta, Brancati, Peterle in Coloni
Zoran Sosič, predsednik Združenja zasebnih kraških lastnikov
»Novi zakon o Kraškem parku mora povezati naravo in človeka«
Kras mora upravljati človek, ki je na tej zemlji stoletja živel in jo ohranjal. Zato mora bodoči zakon o Kraškem parku upoštevati tudi Ustnike zemljišč. To je bila vodilna misel, ki je prišla do izraza na posvetu v organizaciji Združenja zasebnih kraških lastnikov. Srečanje je potekalo v soboto, 10. decembra, v centru za znanstvene raziskave Oa Padričah, naslov pa je bil: »Zasebna uprava parka: edino učinkovito sredstvo za razvoj in ohranjanje teritorija«. Poleg predsednika Združenja Zorana Sosiča so spregovorili še trije italijanski izvedenci, ki so Posredovali izkušnje o tem, kako so parki urejeni drugod po Italiji.
Zoran Sosič je v intervjuju povedal, kakšne namene in načrte ima Združenje zasebnih kraških lastnikov, ki želi sodelovati pri upravljanju Krasa. Že prav, da bi teritorij upravljala Kraška gorska skupnost,
)e dejal, vendar to ni dovolj. Sodelovati bi morali tudi jusarski odbori predstavniki lastnikov, torej tisti, ki imajo z zemljo neposreden stik.
Kako ocenjujete ta posvet? Ali je prinesel kaj koristnih napotkov za vaše bodoče delo?
Mislim, da smo iz dvorane vsi odšli nekoliko bogatejši, saj smo izvedeli tudi za izkušnje drugih, oz. kako teritorij upravljajo drugod po Italiji. Marsikaj je takega, kar lahko izkoristimo tudi pri nas. Predsednik Parka Dolomiti d'Ampezzo Ugo Pampanin je podal izkušnjo iz Cortine d'Ampez-Zo, kjer je stanje močno podobno našemu, tako po zgodovinskih okoliščinah, saj so bili ti kraji prav tako pod avstroogrsko upravo, kot po prisotnosti narodnostne manjšine, to je ladinske. Lastniki v Cortini so vsekakor dosegii, da so sami postali upravitelji Parka. To je bilo seveda mogoče le po dolgoletnih bojih in prizadevanjih. Gre vsekakor za izkušnjo, ki jo lahko jemljemo za zgled.
V Parku Golli Euganei je stanje spet drugačno, kot nas je informiral ravnatelj Umberto Frank. Tam ni drugih narodnostnih skupnosti. Dejstvo pa je, da je bil park vsiljen z vrha, Opravljajo pa ga javni upravitelji, ki nimajo neposrednega stika s teritorijem. Tako prihaja do konfliktov med političnimi upravitelji in ljudmi, ki so iastniki zemlje.
Pristojna deželna komisija je v tem času povabila predstavnike različnih strank in organizacij na razgovor o načrtovanem Kraškem parku. Vi doslej na ta srečanja niste bili vabljeni.
Res nas doslej na te sestanke niso nabili. To je ponoven dokaz, da naša deželna uprava namenoma izključuje iz pogovorov lastnike zemljišč. Napravili smo že več poti in se obrnili tudi do predsednice vlade gospe Guerra, vendar doslej nismo naleteli na noben odziv. Tudi zato smo organizirali to srečanje, da bi javno povedali naše želje in informirali javnost o tem, kako parke urejajo drugod po Italiji.
V svojem posegu ste omenili tudi vsedržavni zakon št. 97 z dne 31.1.1994, ki uresničuje evropska določila o goratih območjih. Za-
kon, kot ste povedali, izrecno omenja enakopravno sodelovanje organizacij krajevnega prebivalstva in predstavnikov avtohtonih družinskih skupnosti pri upravljanju in odločanju o prostorskem načrtovanju. To pa je čisto nekaj drugega od tega, kar skušajo politične sile uveljaviti na krajevni ravni. Če bi bil sprejet tak zakon o Krasu, ki bi omenjenim določilom nasprotoval, bi se lastniki lahko sklicevali nanj?
Seveda, vendar iz prakse vemo, da se navadno takšne sodne poti vlečejo zelo na dolgo. Prizadevati si moramo za to, da bo lastnikom priznana možnost soupravljanja že takoj z načrtovanim novim zakonom, ki mora po-
se sicer srečali in razpravljali o teh problemih. Dobili smo tudi skupen jezik, vendar smo vedno znova ugotovili, da gre rajši vsak naprej po svoji poti. Sam pa mislim, da bi morali naravovarstveniki sodelovati z lastniki zemljišč, saj nam je osnovni cilj skupen — obojim je namreč pri srcu zaščita narave. Nam seveda še bolj, saj gre za našo zemljo.
Kakšni pa so načrti vašega Združenja za bližnjo bodočnost?
Naši načrti so in ostajajo vedno isti: vztrajali bomo pri svojih zahtevah, da smo prisotni, ko se odloča o naši zemlji, ter da lahko predstavimo svoje načrte in predloge. Kot je na našem posvetu dejal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, je bilo v osnutku za Kraški park predlagano, da bi park upravljala Kraška gorska skupnost. Mi nimamo nič proti temu, vendar poudarjamo, da je KGS politična organizacija. Pri upravi pa morajo nujno sodelovati tudi ljudje, ki so z zemljo neposredno povezani.
vezovati obe komponenti: naravo in človeka. Treba je namreč zaščititi tudi človeka in njegovo avtohtono kulturo, ne le drevesa, cvetja ali živali. Kot je dejal eden od predavateljev, Ugo Pampanin, se večkrat dogaja, da se zahteva zaščita na primer za 2 tisoč gamsov, 7 tisoč ljudi in njihova kultura pa se sploh ne omenjata.
Kakšne stike pa ima Združenje zasebnih kraških lastnikov z naravovarstvenimi organizacijami?
Povedati moram, da z njimi nismo imeli veliko stikov. Večkrat smo
\š
ČESTITAMO!
Družina Dimitrija Žbogarja iz Devina je dobila prvorojenčka Petra. Srečnim staršem iskreno čestitamo za veseli dogodek, malemu Petru pa želimo mnogo krepkega zdravja.
Uredništvo in uprava Novega lista
* * *
Dimitriju in Marini, ki se jima je rodil Peter, iskreno čestitata družini Draga Legiše in Sava Ušaja.
Novembrsko srečanje manjšinskih strank alpskega loka je gotovo vzbudilo veliko zanimanja in pričakovanja med pripadniki manjšin samih. Gre nedvomno za pomemben dogodek, h kateremu je pametno se spet povrniti, tudi če je naš list o tem že obširno poročal.
Srečanje samo je bilo važno najprej zato, ker je Južnotirolska ljudska stranka s tem stopila jasno in odločno na pot medmanj-šinske povezave. SVP je gotovo naj večja in najmočnejša manjšinska stranka v Italiji tudi s težo svojih izvoljenih predstavnikov, od onih na pokrajinski ravni v Bocnu do rimskega parlamentarnega zastopstva (ima skupno šest poslancev oz. senatorjev). Poleg tega ima tudi evropskega poslanca, ki ga sicer izvoli po posebnem volilnem mehanizmu v povezavi z vsedržavno stranko (sedaj z Ljudsko — PPI). Res pa je, da je do sedaj ta stranka raje delovala sama brez večje povezave z drugimi manjšinami. To pa je ni oviralo, da ne bi že v preteklosti podpirala tudi zakonske osnutke v korist slovenske manjšine in predloge naše slovenske stranke. Njeno izolirano nastopanje pa go-
PO BOCNU
tovo ni moglo krepiti sicer trdne povezave manjšinskih strank, pri čemer je imela vlogo glavnega pobudnika Union Valdotaine, pri evropskih volitvah pa Sardinska akcijska stranka (ki je pri zadnjih volitvah iz znanih razlogov izpadla).
Bocenski sestanek je bil torej prvi nov in skupen korak za sodelovanje vseh glavnih manjšin v Italiji. Temu bo še v novem letu sledilo drugo srečanje, ki bo verjetno v Dolini Aosta. To pomeni, da se začeto delo nadaljuje in pravzaprav postavlja na stvarne temelje. Pred nami vsemi je veliko problemov. Predvsem novo gledanje na manjšine (dovolj, da spomnimo na našo!) s strani nove desničarske in od novofaši-stov močno pogojene vlade in njene večine. Zato je prej kot slej nujno potrebna močna in odločna skupna fronta vseh narodnih manjšin in iskrenih avtonomistov za dosego skupnih ciljev!
Odmevi na bocenski sestanek so bili zelo pozitivni. O njem so veliko poročali dnevniki in tedniki, pa še radiotelevizije. Tako
tudi seveda in v prvi vrsti manjšinska glasila. Med temi lahko beremo komentar, ki ga je napisal predsednik Union Valdotaine Alexis Betemps v strankinem tedniku, kjer med drugim piše, da pomeni to srečanje spremembo v politični strategiji SVP in odpira nove perspektive. Nadalje še poudarja: »V trenutku, ko so centralistične težnje italijanske države še posebno razvidne, v položaju nestabilnosti in politični zmedi, predstavlja ta sporazum za vse podpisnike in vse tiste, ki se prepoznavajo v tej deklaraciji, pomembno orientacijsko točko.«
Upamo, da bodo stvari stekle po pravem tiru in v konstruktivnem duhu za vse sodelujoče in v res enakopravnem duhu za vse komponente. Le tako bomo spet oživili tisti zgodovinski duh, ki so ga naši slovenski poslanci v rimskem parlamentu ustvarili v prijateljskem sodelovanju z južno-tirolskimi kolegi v dvajsetih letih do nastopa fašizma. Kot takrat skupaj slovenska lipa z južnoti-rolsko planiko, danes pa še ob trdni obrambi valdostanskega leva — v tem je naša pot za naprej!
a.b.
Z recitalom v SSG
Poklon Edvardu Kocbeku ob 90-letnici pesnikovega rojstva
Na sliki (foto Kroma) z desne: Lučka
Slovensko stalno gledališče je svoje leto 1994 zaključilo z intimno, intenzivno, čeprav komorno predstavo. Obiskovalcem tržaškega Kulturnega doma je ponudilo v užitek pesniški večer ob devetdesetletnici rojstva Edvarda Kocbeka.
Prenos izrazite.pesniške besede na oder, take, ki nastane samo v utrinkih navdiha in je torej izrazito individualno dejanje, je vedno tvegana stvar. Gledališče nosi sicer v sebi vedno pesniško os, vendar je udejanjenje pesnikove intimnosti, ki se izraža z verzom, vedno nekaj posebnega, prej namenjenega samotnemu branju kot pa uprizoritvi. Veliko je bilo že poskusov vizualnega utelešenja pesniške besede in večkrat smo bili priče neverjetnim padcem, kot tudi vrhunskim stvaritvam. Pesniški večer, posvečen Edvardu Kocbeku, je prej dosežek kot padec, za kar gre zasluga režiserju Vladimirju Jurcu, ki je opravil tudi izbor pesniških besedil. Komorna predstava na velikem odru Globoko zgoraj ali visoko spodaj se tako kaže kot intenzivno besedovanje pomenskih sporočil, s katerimi si je Kocbek prislužil nadvse vidno mesto na nebu sodobne slovenske poezije. Vladimir Jurc se je odločil za poudarek dveh Kocbekovih tematskih krogov: družbenega in eksistencialnega. Potegnil je rdečo nit, ki gre od opredelitve človeka kot zgodovinskega bitja do pesnikovih dilem in samospraševanja o svojem delu in početju. Na primerni sceni Marjana Kravosa in s smotrnim prenosom gibov in zornih kotov nastopajočih je recital zadobil tisto izvenprostorko, tako rekoč meta dimenzijo, da je poezija delovala prvobitno, se udejanjala z močjo Kocbekovega uma, njegovega intelektualnega in človeškega naboja.
Ni kaj reči: kljub vsej svoji komorni nastavi je predstava, kajti za to gre, delovala kot kontrapunkt odtujitvene-mu in površinskemu času, poosebila besedo in Usodo. V tem je tudi njen
Počkaj, Mira Sardoč in Maja Blagovič
izziv, seveda če smo ga voljni sprejeti in se prepustiti nespektakulamemu zrtju v lastno intimo. Konec koncev je občutje, ki so ga ustvarili Mira Sardoč, Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Aleš Kolar in sam Vladimir Jurc v manj kot uro trajajočem nastopu izstop iz vsakdanjosti in korak v svet, ki zavedno ali nezavedno lebdi v nas, pod nami in visoko zgoraj. Skratka, gre za vstop v poezijo, ki je v vseh časih edina resnica človekove obstojnosti.
Marij Čuk
•k * *
Natečaja revije »Mladika«
Revija »Mladika« razpisuje tudi letos dva nagradna natečaja, literarnega za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi, ter fotografskega za naslovno stran revije. Izdelke je treba izročiti najkasneje do 31. decembra 1994, oziroma jih poslati na naslov: »Mladika«, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst.
Za XXIII. literarni natečaj veljajo naslednja pravila. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4). Opremljeni morajo biti samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov, naj bodo zaprti v kuverti, na kateri naj bo napisano isto geslo ali šifra. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ 10).
Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univerzitetni profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver.
Kar zadeva fotografski natečaj, tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije. Običajne teme so: narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki. Vsak udeleženec naj izbere največ tri izdelke in naj jih pošlje na zgoraj navedeni naslov s pripisom »Fotografski natečaj 1994«.
Nova kaseta ansambla Adria kvintet
snemanje kakor tudi miks skrbno izvedena. Glavni pevec Kobal je zelo učinkovit. Pesmi so kvalitetne, duhovita »Pr' nas« pa daje kaseti še posebno domač pečat. Gre torej za kaseto, ki jo bo prijetno poslušati med temi decembrskimi prazniki. Dobiti jo je mogoče prl članih ansambla, v Tržaški knjigarni, v Katoliški knjigarni v Gorici inv Knjigarni Terčon v Nabrežini. Člani ansambla pa obljubljajo, da bodo priredili tudi vrs*° zabavnih koncertov po domačih društvih.
Silvia Švara
* * *
Nenadna smrt Rade Jelinčič
Na svojem domu v Piranu je v starosti 63 let iznenada umrla Reda Jelinčič, hčerka Zorka Jelinčiča. Skup-no s polbratom Duškom Jelinčičem Je uredila pravkar izdano knjigo očetovih spominov pri Goriški Mohorjevi družbi z naslovom »Pod svinčenim nebom — Spomini tigrovskega voditeljac. Knjiga opisuje lik, delo in trpljenje Zorka Jelinčiča pod fašističo strahovlado in njegovo veliko vlogo v narodno-obrambnem in prosvetnem delu.
Tudi pokojna Rada Jelinčič je z materjo Fanico Obid prehodila trnovo pot številnih zavednih primorskih Slovencev. Zorko Jelinčič je v fašističnem zaporu presedel devet let. Ko je bil oče zaprt, je bila Rada Jelinčič z materjo konfinirala v Tricaricu v Bazilikah. Nato sta se morali preseliti v Celje. Po Jelinčičevem povratku iz zapora so se vrnili na Tolminsko, kjer se je leta 1940 rodila mlajša sesta Jasna, mati pa je na porodu umrla. Za njiju je nato skrbela teta Viki, saj Je bil oče spet konfiniran v lsemiji in se je po propadu Italije vključil v Narodnoosvobodilno borbo ter iz Barija odšel v Jugoslavijo. Šele ob koncu vojne se je lahko vrnil v Trst.
Prizadetim svojcem pokojnice izrekata globoko občuteno sožalje tudi uredništvo in uprava Novega lista.
Predstavili	knjigo
V okviru praznovanj ob 40-letnici SKGZ je pri založbi Devin izšla tudi knjiga »Razlogi za vztrajanje«, v kateri so zbrani zapisi iz osebnega arhiva in spomina Borisa Raceta - Žarka, ki je bil celi dve desetletji predsednik Zveze. Nekaj uvodnih misli je na predstavitvi povedal tajnik SKGZ Dušan Udovič, o nastanku dela in njegovi vsebini pa sta spregovorila urednik Marko Kravos in zgodovinar Boris M-Gombač, avtor spremne besede h knjigi. Prisoten je bil tudi avtor.
Kravos je poudaril, da nudi knjiga celosten pregled narodnostne problematike od petdesetih let dalje, in to iz najrazličnejših vidikov — od gospodarskega in političnega do vprašanj teritorija, asimilacije, etnične »bonifikacije«, manjšinske zaščite itd. Veliko podatkov v tem 500 strani obsegajočem delu doslej še ni bilo dostopnih javnosti, je poudaril. Gombač pa je menil, da nudi knjiga možnost komparacije dogodkov iz preteklosti in današnjih dni, ter še dodal, da delo Borisa Raceta izpopolnjuje znanje o preteklosti Slovencev v Italiji po vojni-
V teh dneh je izšla nova glasbena kaseta domače glasbe »Pri nas doma« v izvedbi openskega ansambla Adria kvintet. Ansambel že vrsto let nastopa po vaških praznikih in prireditvah v zamejstvu in po Furlaniji. Leta 1993 je prejel zlato odličje na ptujskem festivalu domače glasbe. Glede na vedno večje povpraševanje občinstva so se člani ansambla odločili za izdajo lastne kasete. Glasbo so napisali poleg članov ansambla Zorana Lupinca in Petra Filipčiča, še sodelavca Fulvio Ju-rinčič in Dušan Porenta. Za večino besedil je poskrbel Saša Martelanc. Pomemben je bil tudi doprinos Mirana Košute, Atilija Kralja in Evalda Crevatina. Ob priliki ptujskega festivala je prišlo do sodelovanja z izkušenim pevcem Dušanom Kobalom iz Gorice, ki ima na kaseti vlogo glavnega pevca. Pesmi so posneli v novem koprskem študiu Hendrix. Master so nato še obdelali v novem tržaškem studiu Trak, ki je poskrbel tudi za izdajo kaset na našem tržišču. V Sloveniji je kaseto izdala RTV Slovenija.
Posnetki so tehnično zelo dobri, kar pomeni, da sta bila tako
70 LET MED VAMI
Pomemben jubilej Goriške Mohorjeve družbe
Neprecenljivo bogastvo, ki ga je Goriška Mohorjeva družba ustvarila l izdajanjem svojih knjig, se nam ka-& v teh dneh, ko bratovščina praznuje svojo 70-letnico in ko v slovenske domove prihajajo knjige zadnje knjižne zbirke. GMD je skozi vsa leta ostala zvesta svojemu poslanstvu, da izdaja in širi med Slovenci v zamejstvu dobre knjige, ki naj jim pomagajo ohranjevati in utrjevati krščanske in narodne vrednote. Letos, ob tako pomembnem jubileju, se nam predstavlja z zelo kvalitetno zbirko knjig, med kate-rimi je tudi 20. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona. S tem se zaključuje to tako pomembno in obširno delo, ki je bilo zasnovano teta 1974 kot največji dosedanji založniški in kulturni projekt v zamejstvu. Ta dvojni dogodek, tako 70-letnico neprekinjenega delovanja kakor zaključek izhajanja PSBL, je GMD proslavila v petek, 9. decembra, v Zavodu sv. Družine v Gorici.
Po dveh glasbenih utrinkih violinista Igorja Kureta, je tajnik GMD Marko Tavčar pozdravil prisotne in predal besedo škofovemu vikarju msgr. Oskarju Simčiču, ki je obenem predsednik bratovščine. Ta je v svojem govoru spregovoril o vlogi, ki jo je GMD odigrala na Primorskem, posebej še v zamejstvu. V glavnih obrisih je orisal njeno zgodovinsko pot, od njene ustanovitve pod fašizmom, ko je bila Mohorjeva žarek skozi svinčeno nebo, vse do današnjih dni. Dejal je, da so jih hude razmere ločile od Celjske in Celovške Mohorjeve družbe, katerima se je toplo zahvalil za polovico od 140 let dolge poti, ki so jo skupaj prehodili. Nastanku Goriške Mohorjeve družbe so botrovale težavne razmere, v katerih so se znašli primorski Slovenci. Bratovščina je zato pod fašizmom delovala v skorajda nemogočih razmerah. Kljub zaplembam, prepovedim, procesom in konfinaci-jam, ki so prizadeli pomembne ljudi in sodelavce, pa je redno pošiljala na tisoče knjig v slovenske družine. Tako je v tem predvojnem obdobju opravljala splošno izobraževalno vlogo. Po drugi svetovni vojni pa seje GMD vsebinsko in tematsko vsestransko razvila, razširila krog sodelavcev in predstavljala predvsem tisti obraz slovenskega življa, ki ga je ozkost jugoslovanskih oblasti zamolčala.
Članica uredniškega odbora prof. Marija Češčut, ki je od samega nastanka PSBL spremljala njegovo razvojno pot, je orisala obdobje in razmere, v katerih je delo nastajalo, poudarila odprtost njegovega uredniškega odbora, saj je zamisel predvidevala, naj bi bile vključene v leksikon vse osebe ne glede na ideološko ali kakršnokoli usmeritev. Ob koncu svojega posega se je v imenu založbe zahvalila vsem sodelavcem, predvsem pa dolgoletnemu uredniku prof. Martinu Jev-nikarju, kateremu gre zasluga, da je leksikon tako redno izhajal. Ta je pou-
daril pomembnost tega dela, posebno za zamejske Slovence, ki naj bi jim bil leksikon v spodbudo in oporo, obenem tudi ključ za vsakogar, ki se želi približati slovenski stvarnosti na Primorskem. Med drugim se je zahvalil neprecenljivi pomoči dr. Branka Marušiča, novogoriškega zgodovinarja in raziskovalca. Taje nakazal nekaj misli in predlogov v zvezi z nadaljnjim izhajanjem tega velikega založniškega dela, od kazala gesel, do vsakoletnega dopolnjevanja.
Prisotne so nato pozdravili v imenu Celjske Mohorjeve družbe dr. Miloš Rybdf, inž. Prane Katnik za Celovško Mohorjevo družbo, predsednik SAZU dr. France Bernik, ki je med drugim poudaril velik vpliv, ki ga je
PSBL imel tudi na sorodne izdaje v Sloveniji, dr. Jera Vodušek, podpredsednik Zgodovinskega društva, dr. Irene Mislej za Svetovni slovenski kongres in za Izseljeniško matico, senator Darko Bratina in predsednica SSO Marija Ferletič ter sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Svoje pozdrave in čestitke so ob tem pomembnem jubileju pisno izrazili predsednik RS Milan Kučan, deželni odbornik za kulturo Tomat, novogoriški župan Tomaž Marušič in goriški nadškof Antonio V. Bommarco. Ob koncu je v imenu Katoliške knjigarne gospa Jerica Humar poklonila predsedniku GMD sliko v spomin na to slovesnost.
i.f.ž.
Na sliki: udeleženci proslave ob 70-letnici GMD
Uspešna Mala Cecilijanka
Na praznik Brezmadežne je bila v Gorici tradicionalna Mala Cecilijanka, ki jo že vrsto let prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov. Letos je bila v Kulturnem domu, ki je bil prepoln občinstva. Nastopilo je skupno enajst zborov, od katerih je vsak zapel po tri pesmi. Uvodne misli o vlogi in pomenu otroških oz. mladinskih zborov je v imenu ZCPZ izrekla Anka Černič. Povezovala je Alenka Di Battista.
Nastopili so otroški pevski zbori Doberdob (vodi Lucija Lavrenčič, spremljajo gojenci SCGV E. Komel, Doberdob), mladinski pevski zbor Štandrež (Kristina Ma-russi, klavir Martina Nanut), otroški pevski zbor Štmaver (Nadja Kovic, klavir Tanja Kovic), otroški pevski zbor Ladjica iz Devina (Olga Tavčar, klavir Barbara Corbat-to), mladinski pevski zbor Vrh. sv. Mihaela (Marjana Čevdek), otroški pevski zbor Kresnice iz Trsta, (s. Karmen Koren), otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Steverjana (Valentina Humar, klavir Barbara Peršič), otroški pevski zbor Plešivo (Tanja Kuštrin, klavir Irena Stu-belj), otroški pevski zbor O. Žu-
pančič iz štandreža (Elda Nanut, klavir Miran Rustja), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Tanja Kovic, klavir Damjana Čevdek) in mladinski pevski zbor I. Trinko (Stanko Jericijo). Pevska prireditev je prav lepo uspela in je porok za gojitev zborovskega petja tudi za bodoče.
Dolharjeva knjiga o Kugyju
Z naslovom »Od Trente do Zajze-re« in podnaslovom »Julius Kugy, slovenske gore in ljudje« je v teh dneh izšla knjiga, ki jo je napisal zdravnik in pisatelj Rafko Dolhar. Najnovejše delo, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba, je posvečeno 50-letnici Kugpjeve smrti. Gre za monografijo oz. esej o njegovem odnosu do slovenskega Krasa in slovenskih hribov — Julijcev.
Dolhar je v knjigi osvetlil stike, ki jih je Kugi/ imel s svojimi vodniki po Julijcih, skoraj izključno Slovenci. Zgodovinsko je tudi uokviril borbo za »slovenstvo« naših hribov proti ponemčenju. V delu je tudi veliko citatov iz Kugyjevih spisov. Predstavitev bo v četrtek, 15. t.m., v Katoliški knjigarni v Gorici.
Predstavitev knjige Jurija Paljka
Pesnik in publicist Jurij Paljk je izdal zbiko poezij z naslovom »Nemir«. Delo je izšlo pri založbi Pegaz International iz Ljubljane. Gre za avtorjevo drugo pesniško zbirko. Prva, »Soba 150«, je izšla v Gorici pred osmimi leti.
Jurij Paljk piše tudi prozo. Svoje spise je doslej objavikl že v raznih publikacijah na Primorskem, in to tako na italijanski kot slovenski strani meje. Poklicno se ukvarja s časnikarstvom.
Najnoveša zbirka »Nemir« vsebuje 55 poezij. Avtorja navdihujejo klasične teme. Kot je v spremni besedi napisal Igor Torkar, gre v teh poezijah za vračanje k prvinskim čustvom, kjer je smeh še vedno smeh in jok še vedno jok.
Predstavitev bo v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici v ponedeljek, 19. decembra, ob 18. uri. O avtorju in njegovem delu bo govoril pisatelj Igor Torkar.
»Voščilo v glasbi« za decembrske praznike
Bližajo se božični in novoletni prazniki... torej čas voščil in prisrčnih želja za vse najbolje v letu 1995.
S temi nameni prireja upravni odbor Kulturnega doma v Gorici svojevrsten celovečerni koncert »Voščilo v glasbi«, na katerem bo nastopil znani tržaški ansambel »Salon concerto« s posebnim »božično-novoletnim« programom. Izvajali bodo namreč dela svetovnoznanih skladateljev, kot so Offenbach, Schubert, Dvorak, Mas-cagni, Ketelbey in Kreisler.
Priložnostni koncert, ki sodi tudi v okvir 13. obletnice otvoritve slovenskega goriškega Kulturnega doma, bo na sporedu v četrtek, 15. decembra 1994, s pričetkom ob 20.30.
V teku je že preprodaja vstopnic za koncert, ki jih lahko dobite v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass, 20 - tel. 33288).
KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA
V nedeljo, 18. decembra, bomo ob 11.30 slovesno odprli in blagoslovili nove šolske prostore na Drevoredu 20. septembra, 85. V sredo, 21. decembra, bo ob 20. uri glasbeno srečanje z učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel ob odprtju nove komorne dvorane.
Vljudno vabljeni!
Kraški	borjač,
z berlinskim zidom
Zanimiv dogodek se je pripetil na Krasu letos jeseni, ko si je skupina mladih zamislila svojstven podvig. Postavili so na »nekem borjaču« tri šotore. Svetopisemsko: »Tebi enega, Eliju enega in naj bo še Mojzesu enega. ..« Plakati so nas vabili na neki Zamejski Woodstock, ki pa so kmalu doživljali svojstveno usodo. Eni so jih trgali, drugi so zraven lepili »kontra plakate«, tretji so se zapodili po vaseh in mestih in kogarkoli so dobili, so ga prepričevali, naj tja ne hodi, ker... Četrti — in ti so bili najbolj zanimivi — pa so patruljirali pred »borjačem« pod. berlinskim zidom in slučajne prišleke odganjali... Po kraško: »Roba da matti!«
Ob vsem tem smo lahko pridobili tudi neko spoznanje, ki pa ni nepomembno. Kajti spoznanja so vedno koristna!
Prvo spoznanje je, da v tem našem slovenskem zamejstvu obstajajo še borjači, ograjeni z berlinskimi zidovi (množina!), nad katerimi skrbno bedijo domači petelini, da bi vanje ja ne priletela kakšna sinička ali vrabec in bi skušala pozobati ostanek, ki so ga pustile pridne kraške kokoši. Kaj šele, če bi slučajno mimogrede pri frčal nad to oazo miru kakšen jastreb, četudi bi ostali petelini in kokoši nepoškodovane. ..
Varovanje lastnega prostora ali nedotakljivost nekega teritorija so poznali že v kameni dobi, ki je na Krasu pustila dovolj trdega gradbenega materiala. Zato se ne smemo čuditi, če tudi danes nekateri skrbno čuvajo to nedotakljivost. To se je dogajalo, se dogaja in se bo tudi v bodoče.
Vse skupaj pa je le zanimivo. Mimogrede, četudi je na Krasu megla in hladen večer in se na večer najlaže misli, še zlasti če se podaš na »špancir« po kraški gmajni, se zastavi tudi to vprašanje: »Kako je mogoče, da v neki družbi, o kateri vsaj vemo, da je demokratična, nekdo, kdorkoli že, skuša nad nekom izvajati nasilje!« Nasilje ni samo terorizem in podoben kriminal. Nasilje je tudi vsiljevanje kakršnekoli ideologije, posebej še preživete... Za čudo, mladi drvijo povsod tja, kjer vedo, da je neka muzika, ali kjer se nekaj dogaja, negledekaj! To je bilo, je in bo.
Končno: »Če na neki glasbeni prireditvi govorijo tudi politiki, neglede kakšno stranko predstavljajo, ali je to slabo, če jih mladina sliši? Tisti, ki jih ne misli poslušati, lahko pleše ali pa sedi ob čaši piva...« Kaj tudi doma »oblastni« starši zapirate televizijo, ko se na ekranu pojavi vam nasprotna politična oseba? — Verjetno!
Res so nekateri v matični domovini politiko lahko tudi zavozili in če so jo, so mladi imeli priložnost vprašati, zakaj so jo in kaj mislijo naprej! Ali je to slabo? Je to nepomembno za mlade?
Zaključek je vsakakor zanimiv: »Kje živijo tisti, ki menijo, da mora
mladina misliti vedno samo tako kot oni? S tem se lahko srečuje dnevno vsak od staršev! Se vam dozdeva, da ni dobro, če mlad človek sliši več zvonov in ne samo tistega, ki ga ima domača budilka, ko ga zjutraj zbudi, da ne zamudi šole ali službe? Pravtako, zakaj bi moral poslušati samo vaško trobento, ko moleduje za časom, ki je že davno mimo in misli, da je na tem kamnitem Krasu še vedno leto 1945?«
Rad bi povprašal te čuvarje, ki so bedeli nad to prireditvijo, četudi je bila dezorganizirana, ali se postavljajo pred diskoteke, bare, osmice in agri-turizme, da preprečujejo vstop mladim, ker je tam alkohol, tobačni dim in še kaj, kar je zanje škodljivo? Svetujejo jim, naj gredo domov, berejo dobre knjige in gledajo poučne filme, da fantje od daleč občudujejo lepe deklice in deklice postavne dečke..., da bi se vsi tako kulturno formirali in ideološko neokuženo oblikovali, da bodo vsestransko vzorna, razgledana zamejska slovenska mladina, ponos naroda, ki doživlja tudi na kamnitem Krasu, kot tudi na Tržaškem, pa celo v Gorici in Steverjanu svoj narodni zaton... Tega gotovo ne bo delal nihče! Z načinom pa, ki so si ga »varuhi ideološkega kraškega berlinskega zida« zamislili in tudi spretno izpeljali, naj vedo, da so z mladimi manipulirali! — Od tu dalje pa je že novo poglavje: »Ali so ti naši mladi res taki osli, da se pustijo manipulirati? Ali pa ne vidijo nič in so že tako otopeli, da jih ne zanima nič več!« Tokrat so bili, vsaj večina, podobni psičku, ki ga elegantna dama vleče na vrvici po mestu in ta uboga živalca komaj čaka, kdaj pride v park, da odtanka ob prvem drevesu...	X
Presenečenja na upravnih volitvah v Sloveniji
SKD najmočnejša politična stranka!
V nedeljo, 18. t.m., bo v 91 občinah v Sloveniji drugi krog volitev za nove župane. V prvem krogu je bilo izvoljenih 56 kandidatov. Ti so namreč sprejeli absolutno večino oddanih glasov. Prihodnjo nedeljo bodo volili župane v obeh največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru, kar zadeva območje ob državni meji z Italijo pa v vseh občinah, razen v Kopru, kjer je bil že v prvem krogu izvoljen za župana kandidat Združene liste (bivše ZKS) in pripadnik italijanske narodnostne skupnosti Aurelio Juri.
Znani pa so že izidi volitev za občinske svetnike (svetovalce). To pomeni, da že poznamo sestavo vseh občinskih svetov v slovenski državi.
Pri tem takoj pade v oči podatek, ki zadeva stranko Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Proti vsakemu pričakovanju in kljub drugačnim napovedim je ta stranka prejela 18,1 odstotka glasov in postala najmočnejša politična stranka v Sloveniji. Število prejetih glasov se je v primerjavi z državnimi volitvami leta 1992 povečalo za nekaj manj kot 4 odstotkov.
Pravi zmagovalci na teh volitvah pa so Janševi socialdemokrati (SDSS), ki so postali tretja najmočnejša stranka na Slovenskem. Zbrali so namreč 13,9 odstotka glasov in v primerjavi z volitvami pred dvema letoma napredovali za kar 10,6 odstotka glasov.
Dobro se je na volitvah odrezala Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je prejela 12,8 odstotka glasov in se s tem vrnila na položaje, ki jih je bila osvojila na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, ko je nastopila še kot Kmečka zveza. Zeleni Slovenije so zbrali 3 odstotke glasov in poznavalci razmer pravijo, da je to zanje dober volilni izid.
Neugoden je volilni izid za Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), sedanjo najmočnejšo stranko v slovenskem parlamentu. V primerjavi z glasovi, ki jih je stranka ministrskega predsednika Drnovška bila prejela pred dvema letoma, je tokrat LDS zbrala 17,2 odstotka glasov (leta 1992 je bila dobilo 23,5 odstotka). Nazadovala je torej za 6,3%. Združena lista (bivša ZKS) je v bistvu ohranila glasove, ki jih je bila prejela pred dvema letoma (13,5%); Velik poraženec na teh volitvah je stranka Zmaga Jelinčiča (SNS), ki je zbrala le 3,3% glasov, kar pomeni, da je nazadovala za 6,4 glasov. Velika večina volivcev je spoznala pravo bistvo te politične skupine in ji obrnila hrbet. Zagonetko predstavlja nova slovenska stranka, to je Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki ]e prejela presenetljivo veliko število glasov, kar je težko razumeti, če pomislimo, da je šlo za upravne volitve.
V primerjavi z volitvami leta 1990 in leta 1992 je tokrat bila volilna udeležba prav nizka (61,9%).
Ker so bile volitve po vsem državnem ozemlju, lahko rečemo, da je njihov izid verodostojna slika sedanjega političnega razpoloženja slovenskih volivcev. Politična razmerja so se bistveno spremenila in bi slovenski parlament imel po teh volilnih izidih tole sliko: SKD 19 poslancev; LDS 19; SDSS 15; ZL 14; SLS 12; DeSUS*; Zeleni 3; SNS 3; Italijanska manjšina 1; madžarska manjšina 1.
SKS, SDSS, SLS in Zeleni bi lahko sestavili novo vladno koalicijo, saj bi ta lahko računala na podporo 49 od skupnih 90 poslancev. To je seveda teorija, čeprav drži, da bodo izidi teh volitev gotovo vplivali na nadaljnji politični razvoj v Sloveniji.
Kamnarska razstava v Nabrežini
i
1
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na otvoritev raztave FRANKA ŽERJALA »KRIŽEV POT«, ki bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Tudi letos ima velik uspeh razstava kamnitih izdelkov, ki jo prireja SKD »Igo Gruden« v društveni dvorani v Nabrežini. Razstava bo odprta še v nedeljo, 18. t.m., od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Na sliki vidimo predsednika Nevenka Grudna, ko odpira razstavo, ki so ji dali pomenljiv naslov KAMEN...
(foto Kroma)
Zbor Jacobus Gallus prireja 4. zborovsko božično revijo, ki bo v nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri v cerkvi na Montuzzi v Trstu. Sodelujeta zbora Alabarda (TS) in Podgora (GO).
* * *
Na gradu Kromberk pri Novi Gorici so slovesno predstavili novi, osmi zvezek Enciklopedije Slovenije-To pomembno znanstveno in kulturno delo je izšlo pri Mladinski knjigi iz Ljubljane, predstavitev pa je založba organizirala v sodelovanju z Goriškim muzejem, Kulturnim domom in Goriško knjižnico Franceta Bevka.
Pri koreninah slovenskega ljudskega življenja
Nemški prevod slovenskega romana o prekmurskih Ciganih
Stenski koledar Dušni obrazi slovenske krajine 1995 je nekaj posebnega. Njegov avtor Andrej Žigon, na Notranjskem znani pevec, filozof, vernik, fotograf, bard, vagabund je z močno intuitivno silo v svoj fotografski objektiv ujel že skoraj popolnoma pozabljene izvirnosti Slovenije. Na trinajstih barvnih listih velikega formata (33,4 x 49 cm) se razkriva razgled na osnovnice slovenskega bivanja. V izvirnih motivih se zalesketa sredi potrošniških in politikantskih Postoritev preveč pozabljeno. Odkrivamo zakrite motive prelestnih lepot Slovenije od ožje Žigonove domovine v Logatcu vse do simboličnega jedra slovenske duhovnosti, Prešernovega spomenika pri Tromostovju v Ljubljani. Razgled pa se istočasno odpira na pozabljene Slovence v od vseh združenih politikov pozabljene Slovenije: na vaške posebneže, bolne in lačne Slovence, kmete in kmetice v odročnih dolinicah ob kupu drv za bodočo zimo, ki bo morda ostra in * * *
V tržaški občinski galeriji so odprli razstavo z naslovom »Našli boste otroka«. Gre za umetnine iz zbirk občinskega muzeja za zgodovino in umetnost ter za stare dragocene biblije iz škofijske knjižnice. Razstava bo odprta do 2. januarja 1995, na ogled Pa bo vsak dan od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30.
za marsikoga neprizanesljiva. Nahajamo se na samotnih stezah in na odročnih stranpoteh. In vendar veje iz novega stenskega koledarja srečna radost. Skozi vse slike se preliva veselje do življenja sredi čudežne domače pristnosti. Spremljajo nas nasmejani otroški obrazi, starci in starke dihajo sproščeno, še na smrt bolni se je nasmehnil. Sveže dišijo domača jabolka. Čez Dušne obraze slovenske krajine se namreč razliva božja svetloba večnega upanja. Vse to in še več je dodatno polepšano z verzi in citati iz domačega (Prešeren, Gradnik) in svetovnega pesništva in utemeljeno z izreki iz Svetega pisma. Marsikateri posebni verz je prispeval tudi sam Andrej Žigon, avtor več pesniških zbirk. Celotni izkupiček od prodaje omenjenega stenskega koledarja je namenjen boju proti zasvojenosti slovenske mladine z mamili, za katero med drugim skrbita Slovenska Karitas in Skupnost srečanje.
Stenski koledar, ki ga je oblikoval Matjaž Žnidaršič, je založila logaška družba Naklo.
Vabimo vas, da Koledar naročite. Razveselil bo vaše oči, hkrati pa boste naredili dobro delo, pomagali boste najbolj izgubljenim. Čena koledarja je 9 nemških mark. Naročite ga lahko na naslov: Naklo, Notranjska 14, 61370 Logatec, Slovenija.
Lev Detela
V času velikih evropskih povezovanj je vedno aktualnejše vprašanje, ali bo manjšim narodom in etničnim skupinam sredi industrijsko-tehno-kratskih in politično-birokratskih asimilacijskih procesov uspelo ohraniti karakteristično samosvojost.
Morda ni slučaj, da tudi v osrednji slovenski književnosti narašča zanimanje za posebnosti slovenskih obrobnih območij.
Marjan Tomšič posega k primarnosti istrskih arhaičnih danosti, leta 1959 rojeni Feri Lainšček pa opisuje avtentično drugačnost panonskega Prekmurja.
Njegov roman, katerega naslov je avtor povzel iz pesmi Vlada Kreslina »Namesto koga roža cveti«, je v slovenskem prostoru knjiga uspešnica. Nedavno so v povezavi z nemško televizijo posneli po tem delu film, zdaj pa je pri celovški Mohorjevi založbi izšla nemška izdaja La-inščkove pripovedi o prekmurskih Ciganih.
Nemški naslov knjige je »Hdlga-to«, kar v madžarščini pomeni melan-honično melodijo, tak vzdevek pa se je oprijel tudi glavnega junaka Lain-ščkove otožne pesmi.
S pomočjo arhaiziranega besedišča posega avtor v svojevrstni svet v Evropi poleg Judov stalno preganjanega naroda Romov in Sintov, ki mu
skozi dolga stoletja ni uspelo v duši zatreti starih velikokrat še nomadskih šeg in navad in se primemo asimilirati v tako imenovano civilizirano evropsko občestvo. Na primeru trpke usode glavnega junaka, muzikanta in posebneža, ter skupnosti ljudi, ki jim pripada, predstavi avtor neko skorajda skrito in zakrito, trpko, prepovedano, zatirano življenje na robu, ki iz konvencionalne posploševalne perspektive učinkuje kot nesmiselni in neprimerni anahronizem.
Pravzaprav se Lainščkova povest vključuje v močno tradicijo slovenskih subtilnih legend o preganjanih posebnežih od Cankarjevega »Hlapca Jerneja« do Kosmačevega »Tantadruja«, ki sta prav tako na razpolago v nemških prevodih. Morda se Lainšček ni znal izogniti nekaterim klišejem in sentimentalnostim, vendar se ni zmotil, ko ni mogel svojim melanhoničnim baladnim junakom odrezati krepčilnega kruha v novi slovenski in evropski stvarnosti. Je to slabo znamenje ali pa le svarilo, da bodimo obzirnejši do našega drugačnega bližnjika?
230 strani obsegajoče delo je v nemščino spretno prevedla Andrea Zemljič. Knjiga je izšla v novi zbirki celovške Mohorjeve Slovenica, v kateri so pred tem natisnili prozi Žarka Petana in Andreja Capudra.
Lev Detela
Janko Jež
SPOMINI (20,
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
Le tako je bila mala Slovenija lahko bila kos fašistični Italiji in nacistični Nemčiji. Zato tembolj občudujem Žebota in mladino, ki mu je sledila, da je brez vsakih računov zaigral na tedaj edino možno in zgodovinsko zmagovito karto zedinjene in suverene Slovenije. Zame to ni bila nobena žrtev in niti nobena odpoved mojemu medvojnemu gledanju na slovenstvo v odnosu do Jugoslavije, kajti prepričan sem bil in to sem še danes, da brez Jugoslavije ne bi nikdar prišlo do zedinjene Slovenije in sicer najprej v Socialistični republiki Sloveniji in nato v demokratični Republiki Sloveniji. Jugoslavija je pomenila nujno, čeprav prehodno fazo v razvoju zgodovinske usode slovenskega naroda.
Spopad s pariško mirovno pogodbo
Sovjetsko-jugoslovanski predlog meje z Italijo
Dočakali smo kmalu čas, ko smo se po uvodnih razgibovalnih miselnih spopadih morali kar resno in odgovorno spopasti š samo pariško mirovno pogodbo. Dokaj hitro smo prišli do natančnih sporočil o predlogih zahodnih zaveznikov glede na jugoslovanske zahteve. Jugoslovanska vlada je v zvezi z novo zahodno mejo z Italijo zahtevala priznanje črte Trbiž — Tržič, ki je v glavnem vključevala vse slovensko prebivalstvo vzdolž Soče. Izjema v tej narodnostni kompaktnosti se je odražala le ob ustju Soče, kjer je bilo prebivalstvo mešano. Italijanski živelj je tu dosegal 68% glede na Slovence, ki so tudi danes na tem mestu močno zastopani. Med Italijane običajno prištevajo na tem področju tudi Furlane in Bizjake. Bizjaki naj bi bili potomci Slovencev, ki so nekoč segali do samega Tilmenta. Slovenski kmečki živelj se je pod pritiskom napredujoče industrije in trdne strojno podprte obrtniške dejavnosti začel umikati proti desnemu bregu Soče in tu obtičal. Le redke kmetije ob Tilmentu in v zahodni furlanski nižini so še ostale v slovenskih rokah. Ime
PonteLralo
— 7areer?fY ''^nYT\'£	■
*-—	Čedac^P //.■ /3'
UdineQ \ ^ \s/ z-	Gorica
(jTdd/SCG| n
Trž/c\\p
/——\y.
NoviGracHcr' joj Pazin  =^\ S\(r R A
 ■	\	1/odnjan /
oj Uz
predlog sovjetskih strokovnjakov predlog francoskih strokovnjakov predlog angleških strokovnjakov predlog ameriških strokovnjakov državne meje
6, Primorski slovenistični	dnev
Bruno Guštin nam govori o zamejskem balinanju
Bruno Guštin je načelnik balinarske komisije pri ZSŠDI (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji), predsednik balinarskega odseka pri Sokolu ter svetovalec pri federaciji F.I.B. (Federazione Italiana Bocce) — CONI za balinanje. Zato je najprimernejša oseba, da nam na kratko predstavi zamejsko balinanje. Z veseljem je odgovarjal na moja vprašanja.
Bi nam lahko na začetku predstavili delovanje zamejskega balinanja?
V ZSŠDI imamo vpisanih na Tržaškem naslednje ekipe: Aurisina-Nabreži-na, Sokol, Primorje, Kras, Kraški dom, Polet, Gaja in Zarja. Na Goriškem pa: Denica Vrh, Štandrež in Sovodnje. Letos Ricmanje se ni vpisalo; upamo, da bodo v bodoče spet aktivni. Poleti in spomladi imamo zamejsko prvenstvo za vsa naša društva. Tekmujemo po enojkah, dvojicah, trojkah, bližanje in obvezno zbijanje, tehnično zbijanje in četvorke. Tekme imamo po vsej Goriški in Tržaški, od aprila do septembra. Letošnji zmagovalci so bili člani Poleta, drugi Primorja, tretji Sokola, četrti pa Zarje. V ZSŠDI imamo vpisanih skupno 250 članov, ki nastopajo na zamejskem prvenstvu. V ligo F.I.B. pa so vpisani: Aurisina-Nabrežina, Sokol, Polet, Gaja in Zarja.
Ima »naše« balinanje tudi kaj uspehov?
Poletu je lani za las ušlo napredovanje v B ligo, posamezniki Sokola so v C-l ligi in so bili lani na državnem prvenstvu. Pri Gaji imamo nekaj res dobrih posameznikov. Uspešni smo tudi na mednarodnih turnirjih s Slovenijo in Hrvaško. Gotovo so to lepi uspehi.
Za vsakim uspehom se skrivata trud in marsikatero žrtvovanje...
Seveda, veliko se moramo žrtvovati. Na turnirjih npr.: če zmagaš, moraš potem čakati do večernih ur (do 18. ali 19. ure), medtem ko si tekmovanje začel že zjutraj ob osmih. Velik problem so prostori. Mi imamo le igrišča na prostem, zato smo prisiljeni trenirati in igrati le spomladi in poleti. Edine pokrite steze v telovadnici pristaniških delavcev Ervatti očitno ne zadoščajo vsem potrebam. Dosti bolje je v Furlaniji, kjer imajo veliko število pokritih igrišč in zato boljše pogoje za tekmovanje, tudi na najvišji ravni.
Vadbenih prostorov dejansko ni. Kaj pa naraščaj?
Četudi bomo kmalu imeli v Samatorci dve novi pokriti balinarski stezi, lahko rečemo, da bo v tem pogledu še vedno »suša«. Drži pa, da nimamo dovolj naraščaja. Problema sta gotovo povezana. Balinanje naj bi se gojilo pozimi, ko bi imeli več časa in tako privabili nove sile in zapolnili vrzeli. Treba bi bilo tudi malo re-klamizirati, biti prisotni po šolah, imeti drugačen pristop, kot ga imajo recimo v Sloveniji, kjer gledajo drugače na to in imajo za to tudi primerna sredstva.
Kdor balina, ne dela to izključno za rekreacijo, temveč obstaja tudi agonistična — tekmovalna plat.
Gorazd Bajc
Primorski slovenistični dnevi, letno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, bodo prihodnje leto od 6. do 8. aprila na Opčinah. Slavistično društvo Trst-Gori-ca-Videm, ki je tokratni organizator prireditve, in Meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev vabita k aktivnemu sodelovanju sloveniste in druge, ki bi lahko s svojimi prispevki osvetlili katero od razpisanih tem.
Osrednji temi bosta posvečeni narodnostni problematiki ob 50-letnici osvoboditve.
Književna tema: Fašizem in primorska književnost
A) Obdobje od konca 1. do konca 2. svetovne vojne na Primorskem:
— primorski književniki in načini njihovega odzivanja na raznarodovalne pritiske,
— sledovi dobe v takratni književnosti;
B) Fašizem na Primorskem kot literarna tema v sodobni slovenski književnosti (npr. pri Pahorju, Rebuli...).
Predvidena vidika obravnave: literar-no-zgodovinski in literamo-didaktični.
Jezikovna tema: Slovenščina ob zahodni meji danes
Govorno vedenje, spreminjanje govornih navad, zgodnja dvojezičnost, znanje slovenskega jezika pri slovenski mladini na obeh straneh meje: analiza stanja, problemi in ukrepi. Predvideni pristopi: sociolingvistika, psiholingvistika, analiza jezikovnih napak, jezikovna didaktika.
Okrogla miza: Razvijanje narodne zavesti v šoli — spoznavni odnos do jezika in naroda, pomen, ki ga ima ta odnos za posameznika in skupnost, razvijanje tega odnosa v šoli ter pedagoška vprašanja, ki se ob tem zastavljajo.
Temeljni referati naj trajajo največ 20 minut, ostali referati in prispevki za okroglo mizo pa do 10 minut. PiS" no oblikovani prispevki (lahko tudi v razširjeni obliki) bodo kot vsa leta doslej objavljeni v reviji Primorska srečanja. Prijave z natančnim naslovom prispevka in tezami (največ eno stran tipkopisa) pošljite najkasneje do 1-marca 1995 na enega naslednjih naslovov, kjer dobite tudi morebitna pojasnila:
mag. Majda Kaučič Baša, Ul. Piso-ni 11, 34126 Trst, tel. 040/575506 prof. Silvo Fatur, Zavod za šolstvo, Cankarjeva 5, Koper, tel. 066/21646.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
n ILllA Združenje periodičnega ln vflijP' tiska v Italiji
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu so predstavili knjigo prof. Janka Ježa »Brižinski spomeniki«, ki je izšla v italijanščini. Na sliki so (z desne) Paolo Parovel, avtor in prof. Martin Jevnikar, ki so sodelovali na večeru v DSI	(foto	Kroma)
Bizjaki — Bisiacchi si Furlani različno razlagajo. Šlo naj bi po mojem za preživele in pofurlanjene Slovence, ki naj bi živeli »bis lacs«, to je med vodama Tilmenta in Soče. Narodnostni vzpon Slovencev ob ustju Soče je bil po drugi svetovni vojni znaten. Kulturna žarišča imajo v Ronkah, Doberdobu in v samem Tržiču.
Jugoslovansko zahtevo po novi zahodni meji z Italijo vzdolž črte Trbiž — Tržič je podprla tudi Sovjetska zveza. To je lepo razvidno iz priložene skice. Zunaj te črte, torej v Italiji, naj bi ostali Tarčent in Videm. Ta jugoslovan-sko-sovjetska črta je Sloveniji oziroma Jugoslaviji priznavala Pontafel (Pon-teba), Čedad, Krmin, Gorico, Gradišče in Tržič. Do samega ustja Soče je ta meja narodnostno utemeljena, le pri ustju je ta etnična meja bila spopolnje-na s kratkim traktom razumljive in zagovorljive meje tudi z vida strnjene slovenske naselitve severozahodno od Trsta do Tržiča.
Položaj Trsta
Sovjetsko-jugoslovanski predlog o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo je dodeljeval Trst Jugoslaviji. Ker je Jugoslavija predvidevala vključevanje Trsta v obliki sedme federativne republike poleg slovenske, hrvaške, bosansko-hercegovske, črnogorske in srbske, je računati, da je tudi Sovjetska zveza s tem soglašala. Slovenski narodni svet je računal s Trstom kot kantonalno edi-nico. To stališče je sprejel tudi Akcijski odbor. V Avstro-Ogrski je Trst užival položaj samosvojega mesta pod vodstvom od centralne oblasti na Dunaju odvisnega guvernerja. Janez Vajkard Valvazor je na svojem zemljevidu vojvodine Kranjske, natisnjenim v Slavi Vojvodine Kranjske, označil Trst kot navadno mesto brez posebnih znakov. Stražarji si s tržaškim vprašanjem niso belili glav. Meje z Italijo so zahtevali na Tilmentu. To stališče je v začetku,
kot sem že povedal, zastopal tudi Žebot; v okviru Akcijskega odbora pa je Žebot soglašal z mojim predlogom o meji Trbiž-Tržič vzdolž Soče.
Kaže, da se g. Ivan Avsenek ni nikdar ukvarjal s tržaškim vprašanjem-O tem sem se prepričal med uvodnimi razgovori za pristop skupine Brezigar-Vošnjak v Akcijski odbor. Glede Trsta je Avsenek enostavno izjavljal, da bo za priključitev Trsta k Jugoslaviji le v primeru, da bo s tem soglašala tudi Sovjetska zveza.
Francoski predlog
Francoski razmejitveni predlog je glede meje nad Gorico soglašal s predlogom angleških in ameriških strokovnjakov. Od sovjetskega predloga se je na tem odseku zahodni predlog ločeval v tem, da je meja potekala tesno ob Soči, s čimer bi Italiji pripadlo vse ozemlje s Pontaflom, Čedadom, Krminom, Gorico, Gradiščem, Tržičem, Trstom, Miljami, Ankaranom, Koprom, Izolo, Piranom, Portorožem, Umagom in Novim Gradom, to je do reke Mirne. O angleškem in ameriškem predlogu lahko rečemo, da sta bila Jugoslaviji najmanj naklonjena.
Angleški predlog
Angleški razmejitveni predlog je sovpadal in se križal s francosko črto tudi od Gorice do nekako nekaj kilometrov severvzhodno od Trsta in po zunanji strani sledil francoskemu loku, nakar se je strmo spuščal proti jugu, puščal Pazin Jugoslaviji, za Italijo pa določal še širok pas zahodne istrske obale, pri čemer bi Italija ohranila Vodnjan, Pulo, Premanturo in ves rtič Kamenjak brez Medulina.
(Dalje)