GEOGRAFSKI OBZORNIK ši pogovor o protestantizmu In evangeličanski cerkvi pri nas. V Sloveniji živi okrog 20 .000 protestantov, ki so v glavnem evangeličani. Ti imajo v Prekmurju deset cerkvenih občin (gmajn), po eno pa še v Ljubljani, Mari- boru in Apačah. Evangeličanska cerkev je organizi- rana manj strogo hierarhično kot katoliška, saj so nad verniki le duhovniki, prvi med njimi oziroma prvi med enakimi pa je senior, ki je izvoljen izmed duhovnikov za dobo šestih let. Četrti dan smo zaključili tako, kot smo ga začeli: z manjšinsko problematiko. Večerno predavanje v pro- storih DOS Dobrovnik sta imela prof. dr Albina Nečak-Luk (Inštitut za narodnostna vprašanja) in njen soprog, prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovi- no FF). Predavanje nam je osvetlilo razlike in podob- nosti pri problematiki madžarske in italijanske manjšine pri nas in slovenske manjšine v Porabju, na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Seznanili smo se z manjšinsko zako- nodajo v Sloveniji, nismo pa se mogli izogniti tudi aktual- nim polemikam o nemški narodni skupnosti pri nas. Peti dan dopoldan smo izvedli enako anketo kot drugi dan na Goričkem, le da smo si tokrat za primer- javo izbrali dve ravninski naselji. Anketirali smo v Do- brovniku in v sosednji slovenski vasi Strehovci. Popoldan smo se odpravili v Prosenjakovce/Partos- falvi, kjer je izpostava Doma za odstranjevanje tujcev iz RS (bivši Prehodni dom za tujce), ki ima sedež v Ljub- ljani in spada pod Ministrstvo za notranje zadeva RS. Tu smo se srečali z Ernestom Bedekom, vodjo izposta- ve, ki nas je seznanil s problematiko ilegalnega presto- panja meje in s funkcijo Slovenije pri ilegalnem tranzitu tujcev na zahod. Prehodni dom se nahaja v nekdanji vojašnici jugoslovanske vojske in je oddaljen 130 m od državne meje z Madžarsko. Dom je pričel delovati 1. ja- nuarja 1994. Takrat so predvidevali, da bo v njem žive- lo do trideset tujcev na mesec, vendar jih je razvoj dogodkov presenetil. Leta 1998 so tako gostili 4 .040 tuj- cev, med januarjem in junijem 1999 pa že 4.632. Popoldan nas je na DOS v Dobrovniku obiskala poslanka madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije Marija Poszonec, ki je na tej osnovni šoli službovala 17 let kot učiteljica. Ob nje- nem predavanju smo dobili vpogled v manjšinsko prob- lematiko s stališča manjšinskega politika in se seznanili s problemi, s katerimi se srečujejo manjšinski politiki pri nas, in odnosom posameznih parlamentarnih strank do teh problemov. O Madžarih, torej o madžar- ski manjšini v Sloveniji, poslanka pravi: »Nismo mi pri- seljeni sem, ampak nas je meja pustila tukaj.« Po popisu iz leta 1991 živi v Sloveniji v 36 naseljih 8.503 Madža- rov (0,43 % prebivalcev Slovenije), ki imajo na od 3 do 5 km širokem pasu ob madžarski meji z zakonom dolo- čen poseben status. Sesti dan je bil hkrati tudi zadnji dan terenskega dela. Začeli smo ga z bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah, ki ga je vodil Geza Erni- ša, potem pa je sledil obisk Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, ki je letos dobil nagrado Evropske- ga sklada (podobno, toda nižjega ranga kot kobariš- ki muzej prve svetovne vojne leta 1993). Sledil je ogled romskega naselja pri Cernelovcih in potem še ogled Lendavskih goric. Zanje je značilna velika razdroblje- nost, saj je skoraj 1.000 ha vinogradov razdeljenih med več kot 3 .000 lastnikov iz preko 40 krajev, tako da povprečna velikost vinogradov znaša 0 ,15 ha. Dan smo začeli in končali v cerkvi, saj je bil kot zadnja točka programa predviden obisk Sela z roman- sko rotundo Sv. Nikolaja iz prve polovice 13. stoletja. Na koncu bi se za uspešno izvedbo tretjega tabo- ra DMGS še enkrat radi zahvalili vsem predavateljem in domačinom, ki so nam bili pripravljeni pomagati in so prevzeli vodstvo po Prekmurju, še posebej pa se zahvaljujemo prebivalcem Dobrovnika, ki so nas tako lepo sprejeli medse in s tem pripomogli k odličnemu počutju udeležencev. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEOGRAFIJE Z A PODROČJE IZOBRAŽEVANJA A n a V o v k Korže Na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru se v študijskem letu 1999/2000 pričenja prvo leto vpisa na podiplomski študij geografije za pridobitev magisterija in doktorata za področje izo- braževanja. Namen podiplomskega študija je izobra- ževanje diplomantov za opravljanje zahtevnejših oblik pedagoškega dela in ustvarjanje pogojev za razi- skovalno dejavnost na področju pedagoške geogra- fije. Organiziran študij na magistrski stopnji traja 2 leti oziroma 4 semestre, doktorski študij pa poteka po indi- vidualnem študijskem programu in traja še nadaljnji dve leti. V izvajanje programa so poleg sodelavcev Oddel- ka za geografijo Pedagoške fakultete vključeni še pro- fesorji Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci univerz v Bayreuthu, Zagrebu in Szombathelyju. Kratka predstavitev predmetnika: A. Organ i z i rane obl ike študija 1. letnik: Didaktika, Teorije in metode v fizični geogra- fiji, Izbirni predmet*, Teorije in metode v družbeni geo- grafiji, Izbirni predmet*, Regionalna geografija Slovenije. 2. letnik: Teorije in metode v regionalni geografiji, Didaktika geografije, Komunikacija za učitelje, Izbir- ni predmet*. B. Indiv idualno raz iskovalno delo 2. letnik: Izdelava magistrske naloge in vključevanje v projekte. *lzbirni predmeti: Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidrogeo- grafija, Pedobiogeografija, Geografija prebivalstva, Geo- grafija podeželja, Geografija naselij, Urejanje prostora in Pokrajinska ekologija. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Za doktorski študij se pripravi individualen študij- ski program, ki je vezan na vsebino doktorskega dela. Zaenkrat je program podiplomskega študija usmer- jen na področje izobraževanja, načrtujemo pa razši- ritev programa z različnimi smermi znotraj geografije. GEOGRAFSKI RAZISKOVALEC Darja Gros Nedavno je pri založbi Mladinska knjiga izšel slo- venski prevod zbirke G e o g r a f s k i r a z i s k o v a l e c bri- tanskega avtorja Philipa Sauvaina. Zbirka treh knjižic s po 30 stranmi srednjega formata v trdi vezavi obravnava naravnogeografske elemente pokrajine: gore, reke in doline ter morja in oceane. Je bogato opremljena s skicami in fotografijami, ki popestrijo sicer kratko in preprosto razlago. Na koncu vsake knjižice sta dodana še slovar in indeks. Vsaka knjižica je razdeljena na 12 tematskih sklo- pov, predstavljenih iz različnih zornih kotov, vendar zaključenih v celoto, ki nam v zaporedju ponujajo odgo- vore na vprašanja, kako in zakaj so različni geograf- ski pojavi nastali, kako se razvijajo in spreminjajo ter kako vplivajo na življenje ljudi. Prva knjižica v zbirki govori o g o r a h . Sprva pri- merja najvišje vrhove celin, sledi razlaga o nastanku gora in njihovem preoblikovanju v ledeni dobi. V na- Gore daljevanju izvemo nekaj o gorskem podnebju, rastlins- tvu in živalstvu. V knjižici najdemo med drugim tudi odgovore na vprašanja, zakaj na Kilimandžaru, ki se nahaja blizu ekvatorja, ležita sneg in led vse leto, zakaj nekatere živali spreminjajo barvo, katere nevarnosti prežijo na ljudi v gorah, na kakšen način poteka pro- met po strmih pobočjih, kako lahko izraba naravnih virov osiromaši gorsko okolje, zakaj je kmetovanje v go- rah tako težko in kako gorsko okolje izrabiti za turi- zem (primer Chamonixa v Franciji). Nenazadnje nas avtor opozori tudi na občutljivo gorsko okolje in varovanje le-tega pred škodljivimi učinki. R e k e in d o l i n e so vsebinsko nadaljevanje prve knjižice. Tu spoznamo reke od izvira do izliva, hkra- ti pa tudi izvemo, kako so reke sploh nastale, kako obli- kujejo doline, slapove in soteske, zakaj vijugajo in kakšni so učinki, kadar prestopijo bregove. Kako člo- vek lahko nadzoruje rečni tok, je prikazano na prime- ru velikega sistema rek Misisipi in Misuri. Izraba rečnih tokov nam je predstavljena preko rekreacije ob rekah in na njih, rečnega prometa ter jezov z velikimi aku- mulacijskimi jezeri, ki v mnogih sušnih državah služi- jo kot viri pitne vode, za namakanje polj, pogosto pa jih izrabljajo tudi za proizvajanje hidroenergije. Na koncu avtor posveti nekaj prostora tudi človekovim dejavnostim, ki škodijo vodam, oziroma (ne)sožitju člo- veka z naravo. Tretja knjižica, M o r j a in o c e a n i , je po zasno- vi podobna prvima dvema. Tu izvemo, zakaj je Zem- Morja in oceani 4 i> » r : Philip Sauvain 29