Alfred Rust: Die Höhlenfunde von Jabrud (Syrien). N eum ünster 1950, 154 str., T. 110. B ližnji Vzhod ima kot področje, k je r se stik ajo trije kontinenti, veliko vlogo p ri vseh razm otrivanjih o poteku k u ltu rn e zgodovine paleolitika. Že za rad i tega so najdišča p ri Jabrudu zelo važna. N jihova p rav a pom em b­ nost p a se je šele pokazala p ri izkopavanjih, ko je postalo jasno, da je b ila naselitev n ep re k in jen a od acheuléena do neolitika. To je izreden prim er, zlasti še ker je število k u ltu rn ih p lasti zelo veliko (okrog 45). P u b lik acija je zaradi tehničnih ovir izšla šele le ta 1950, čeprav so kopali že p red zadnjo vojno. K njiga je velikega form ata in vsebuje 154 stran i teksta, k aterem u sledi 110 celostranskih tabel. Od teh je n e k a j fotografij, v veliki večini p a so risbe artefaktov. Tekst začenja avtor s historiatom paleolitskih raz­ iskovanj v Siriji in Palestini. V drugem poglavju podaja zgodovino o d k ritja ja b ru d sk ih jam , njihov opis in v kratk em n ek a j podatkov o površinskih najdiščih v okolici Jabruda. N ajbolj obsežno je tre tje poglavje, ki nosi naslov Izkopavanja. Posvečeno je skoro izključno tipološki klasifikaciji artefak to v , ki jo obravnava po posam eznih plasteh. Č etrto poglavje p ri­ naša zak lju čk e k tretjem u . Končno slede še tri k ra tk a poglavja: favni- stična in geološka d atac ija k u ltu rn iji plasti, p rim e rja v a n ajd b iz Jab ru d a z drugim i najdbam i iz S irije in P alestine te r končno splošna p rim e rja v a z evropskim i razm eram i. N ahajališče pri Jab ru d u leži ca. 80 km severno od D am aska v stran sk i dolini vzhodnega p red g o rja A ntilibanonskega gorovja. N adm orska višina je zelo znatna in presega 1400 m. Pod strm im i skalnim i stenam i, ki ob­ krožajo vso dolino, se n ah aja večje število abri jev. Mnogo so jih uporabljali za grobnice in jih tako uničili. Le v treh je av to r lahko še izkopaval. Z aradi razlikovanja jih je označil z rim skim i številkam i I, II in III. O d­ d aljen i so okrog 200 m drug od drugega. N ajv e čji in k ulturno n ajb o lj bogat je ab ri I. O stala dva sta nekoliko m anjša. K u ltu rn ih plasti in k u ltu r je toliko, da je najboljše, če si pogledam o sledečo preglednico, ki jo av to r o b ja v lja na začetku četrtega poglavja. Že p ri prvem pogledu n a preglednico nas iznenadi nenavadno dejstvo. N av ajen i smo, da postavljam o k u ltu rn e kom plekse več najdišč drugega poleg drugega in jih m ed seboj prim erjam o. Tu si pa sledijo tri najdišča v navpični vrsti. K jer se konča se rija k u ltu rn ih plasti prvega ab rija, se začnejo k u ltu rn e plasti drugega in te se n a d a lju je jo v kom pleksu tre tje g a a b rija . To je tem bolj presenetljivo, k er ne gre sam o za posam ezne k ra tk o ­ tra jn e ku ltu re, am pak za sklenjeno naselitev, ki je tra ja la vso dolgo dobo od začetka rissw ürm skega interglaciala do poznega holocena. A vtor sicer om enja, da so bile zgornje plasti v a b riju I že p re j odstranjene, vzdrži se p a vsakršne podrobne razlage tega res izrednega prim era. P ri poim enovanju posam eznih paleolitskih k u ltu r se je avtor p rila ­ godil evropskim razm eram in jih označil s klasičnim i zahodnoevropskim i im eni. O b stajajo sicer n e k a te re facielne razlike, ki pa niso tako velike, da bi p ri te j uvrstitvi povzročale večje težave. Sele p ri m ezolitskih k u l­ tu rah , ki jih je v Jabrudu pet, to ni več mogoče, k e r so razlike z ev ro p ­ skim i že prevelike. Y m ezolitiku je k u ltu rn i razvoj že zelo regionalno om ejen in zato toliko diferenciran, da je potrebno, razlikovati m anjše k u ltu rn e grupe. N ajstarejše k u ltu re p estn jak o v na najdišču niso zastopane. P estn jak i iz plasti 24 pripadajo že acheulski stopnji. Že pod to, v plasti 25, pa im am o novo doslej neznano k u ltu ro , ki jo avtor po im enu najdišča naziva ja- brudien. Za to k ulturo je značilno, da se p rib liž u je po tehniki o d b ijan ja clactonienu. U darne ploskve dosežejo širino do 2 cm, so vedno gladke in niso obdelane, k akor je to često v m oustérienu. T udi bulbus je ostal vedno n edotaknjen. Leži pogosto ob stran i arte fa k ta , to se pravi, da je m ed osjo P last P last A bri III 1. neolitik ( ? ) .................... 2. starejši natufien . . . 3. f a litie n .............................. 4. n e b e k ie n ......................... 5. pozni capsien (?) . . . 6. n e b e k ie n ......................... 7. n e b e k ie n ......................... 8. s k i f t i e n ......................... 9. m lajši aurignacien . . 10. m lajši aurignacien . , A bri II neolitik m ezolitik 1. končni aurignacien (m ikro-aurignacien) 2. m lajši aurignacien (atlitien?) .... 3. m lajši a u r ig n a c ie n .................................... 4. srednji a u r ig n a c ie n ................................... 5. srednji a u r ig n a c ie n .................................... 6. starejši aurignacien (prim itivni a u r i g n a c i e n ? ) .................... 7. starejši a u r i g n a c i e n ............................... 8. končni m o u s t é r i e n .................................... 9. končni m oustérien . ............................... 10. končni m o u s t é r i e n .................................... m lajši paleolitik J A bri I P last 1. končni m o u s t é r i e n ......................... 2. m lajši jabrudio-m oustérien . . 3. m lajši acheuléo-m oustérien . . 4. m lajši acheuléo-m oustérien . . 5. m ik r o - m o u s té r i e n ......................... 6. starejši levallois ali a c h e u lé o - m o u s té rie n .................... 7. p ra -m ik ro -m o u sté rie n .................... 8. strare jši jab ru d io -m o u stérien . . 9. m oustério-praaurignacien . . . 10. starejši acheuléo-m oustérien . . 11. a c h e u lé o -ja b ru d ie n .......................... 12. končni acheuléen (pram oustérien) 13. p r a a u r i g n a c i e n ............................... 14. m lajši j a b r u d i e n ............................... 15. p r a a u r i g n a c i e n ............................... 16. jab ru d ien ......................................... 17. m lajši a c h e u lé e n ............................... 18. m i c o q u i e n ......................................... 19. a c h e u lé o -ja b ru d ie n ......................... 20. ja b ru d ien ......................................... 21. ja b ru d ien ......................................... 22. ja b ru d ien ......................................... 23. m lajši ali srednji acheuléen . . 24. a c h e u lé o -ja b ru d ie n ......................... 25. jabrudien ......................................... starejši paleolitik m edledena doba riss—w ürm w ürm ska poledenitev izdelave in osjo uporabe večji ali m anjši kot. Vsi a rte fa k ti so brez izjem e n a p ra v lje n i iz odcepkov, k i pa so včasih p rec ej debeli. R etuširani so vedno na dorzalni strani. V vsem m aterialu ni opaziti nobenega znaka, ki bi kazal na dvostransko obdelavo in gre to rej za čisto k u ltu ro odbitkov. Število neobdelanih odbitkov je razm erom a m ajh n o in iz tega sklepa avtor, da je k u ltu ra v tej plasti že n a višku razvoja in ne več n a prim itivni stopnji. Vodilni tip a rte fa k to v so kotna strg ala (gew inkelte K ratzer), ki jih av to r razdeli še na pravokotna, topokotna in ostrokotna strgala (recht­ w inklige, starkw inklige und schw achw inklige K ratzer). Zanimivo je, da poznam o p ri nas podobne tip e iz kam ene in d u strije C rkvine II pri D oboiu v BiH. Veliko je v a riira n je v retu širan ju , k o lik o r je to mogoče raz b ra ti iz o b jav ljen ih risb. Podoba je, da se razen tipične stopnjevite retu še p o ja v lja tudi strm a retuša, p a tudi ploskovna retu ša je v ečk rat zastopana. V posam eznih prim erih so celo vse tri na istem artefak tu . Čisti ja b ru d ien se v v išjih legah še p e tk ra t ponovi. V ečkrat je p a očiten njegov vpliv n a acheuléen in m oustérien, na k a r kažejo tu d i sestav ljen a poim enovanja v preglednici. O stale k u ltu re so z m ajhnim i razločki podobne evropskim in so poim enovane z običajnim i im eni. Med njim i je acheuléo-m oustérienska k u ltu ra z lepim i, nekoliko v dolžino razpotegnjenim i ročnim i konicam i. V E vropi je ta tip znan iz Slovenije (Betalov spodmol) in Severne Italije. Če izvzamem o ja b ru d ien , si sledijo k u ltu re v norm alnem vrstnem red u do m lajšega aurignaciena. Zanimivo je, da se p o ja v lja v acheulski se riji tudi m icoquien, k i nastopa v E vropi v m lajšem acheuléenu. Že pri v rh u acheulske serije se zopet pojavi tu j elem ent. P rv ik ra t nastopa v p ro filu k u ltu ra rezil. A vtor jo klasificira kot p raau rig n acien (ne v sm islu Absolona), ki so ga ugotovili dosedaj edino v Sotillu v Španiji. K er nobena pod n jo ležeča k u ltu ra ne kaže vplivov k aterek o li k u ltu re rezil, je m nenja, d a se ni razv ijala na k ra ju , tem več je p riseljen a. S tem v zvezi raz p ra v lja n a več m estih o izvoru aurignaciena sploh in p rih a ja do zaključka, da je p rišel od severovzhoda, to je iz Azije. Bistven doprinos k tem u problem u bodo prispevale m orebitne n ajd b e iz praznega p ro sto ra B alkan-A natolija. O m eniti je še treb a p o ja v m ikro-m oustériena, ki ga poznam o predvsem iz M onte C ircea južno od Rim a. Za sedaj ni mogoče iz tega izv ajati k ak ih posebnih zaključkov, k e r tu d i k u ltu ra sam a še ni povsem jasna. N ik je r na Srednjem V zhodu še niso o d k rili solutréena in m agdalé- niena, tudi v Jabrudu ne. Z veliko v erje tn o stjo lah k o sklepam o, da ju tudi v bodoče ne bodo našli. A urignacien tra ja tu do konca p aleolitika in p re h a ja direktno v m ezolitik, ki je zastopan v sedm ih k u ltu rn ih plasteh. V širokem m erilu te k u ltu re nim ajo posebne važnosti. Pom em bne so le za B ližnji Vzhod, k je r je to p rv a obsežnejša stratig rafsk a najdba. Č eprav je zgoraj n ak azan a k u ltu rn a zgodovina tipološko prav lepo razložena, je vendar tre b a opozoriti na n ek a te re pom anjkljivosti. K rono­ loška d atacija, ki jo d a je avtor, sloni samo na tipološki osnovi in ji m a n jk a jo vsi drugi stv arn i dokazi. Sicer im a peto poglavje naslov Fav- n istična in geološka d atacija, ne pove pa p rav z ap rav ničesar. Z aradi neugodnih pogojev fosilizacije je oh ran jen eg a p rav m alo živalskega k o st­ nega m ateriala. Pa tu d i ta še ni determ iniran. G eološki del je samo d esk rip tiv en in tako skrom en, da tudi ne d aje nobenih opornih točk, vsaj k o lik o r toliko zanesljivih ne. Možno je sicer, da razm ere dejansko ne dopuščajo jasn ejših ugoto­ vitev. Imam o pa pom islek, nam reč v zvezi z izključno le horizontalnim odkopavanjem , ki so ga u porabili p ri vsem izkopavanju. S kušnja uči, da sam o horizontalni način izkopavanja ne dopušča točnega vpogleda v stratig rafsk e razm ere. Posledica tega načina je v erje tn o tudi izostanek vseh geoloških profilov, k a r močno moti. T rije profili, ki so o b jav ljen i (od vsakega ab ri ja po eden), so samo shem atične skice in ne dajo sk o raj nič bo lj jasne slike, k a k o r zgoraj navedena preg led n ica k ultur. O m eniti je treb a še način razlik o v an ja k u ltu rn ih plasti. A vtor sam pravi, d a jih je bilo precej težavno razlikovati, k e r p ra v ih plasti sploh ni bilo in so bili arftefak ti le več ali m anj raztreseni v grušču. V bližini n a j­ dišča je m ed gruščem ogrom no krem enčev n ajra zličn e jših zvrsti in barv. To je olajšalo razlikovanje, k e r so naseljenci razn ih k u ltu r u p o rab ljali zm erom skoraj le eno samo vrsto krem ena. N ajbolj se je avtor p ri tem o p iral n a tipološke razlike. Središče naselitve je bilo v razn ih plasteh na različnih m estih pod abrijem . N ek aj opore so dali vm es ležeči deli po­ ru šen eg a stropa in končno tu d i b arv a grušča. K tem u bi pripom nili, da je n evarno in dvorezno, upoštevati tipologijo že p ri izkopavanjih. Središče naselitve pride v poštev samo p ri popolnom a horizontalnih plasteh ali pa p ri točnem poznanju poteka plasti, sa j im am o prim ere, da je ista k u ltu rn a p la st že v m ajhni razd alji v zelo različnih višinah. P ri opisani situaciji so p rav gotovo osebni vtisi ig rali p recejšn jo vlogo. P ri p rim e rja v i z drugim i najdišči S irije in P alestin e (VI. poglavje) se ozira av to r predvsem na najdišče K arm el. Tudi v tem najdišču so bile razm ere podobne jabrudskim , dolgotrajna n aseljen o st in še večja m nožina artefak to v . D elitev k u ltu rn ih plasti pa ni b ila izvedena tak o na drobno kot v Jab ru d u . V erjetno zaradi teg a tu d i nista bila u g o to v ljen a ja b ru d ien in p raau rig n acien , m edtem ko se ostale k u ltu re p rec ej ujem ajo. A vtor se p o sta v lja n a stališče, da sta tu d i tam oba zastopana in le pom ešana med ostali inventar, k e r ni bila delitev izvedena že p ri izkopavanju. V zadnjem poglavju se ne spušča v podrobno p rim erjav o z evrop­ skim i najdišči, am pak d a je le v širokih potezah p rim e rja v o razvoja obeh delov sveta in svoje poglede n a izvor, p rem ik an je in m edsebojno vplivanje poedinih kultur. N a m nogih m estih p rid e do izraza že lja in p o treb a novih n ajd b na B alkanskem polotoku. K er obsega naša držav a v elik del tega, nam p rip ad a naloga, da z novim i o d k ritji izpolnim o to praznino. M R H I. SPELEOLOŠKI KONGRES JUGOSLAVIJE O d 21. do 24. ja n u a rja 1954 je bil v P ostojni p rv i kongres jugoslovan­ sk ih speleologov. Na kongresu so sodelovali stro k o v n ja k i n ajrazličn ejših panog v zvezi s proučevanjem k rašk ih pojavov. Po uvodnem govoru in pozdravih so p re d a v a te lji podali zgodovino speleološkega u d ejstv o v an ja v posam eznih republikah. O prvem m ed­ narodnem kongresu speleologov v P arizu je re fe rira l dr. Savnik, o m ed­ n aro d n i konferenci v F ra n k fu rtu p a dr. Roglić. V strokovnem delu kon­ g resa je prvi predaval ak ad em ik dr. M elik o k rašk ih p o ljih v pleistocenu, k a te rih naplavine pričajo o to p lejših obdobjih te d a n je g a časa in velikih je z e rih te r m očvirjih n a k rasu . P oudaril je važnost razisk o v an ja k rašk ih nap lav in za m elioracijska in hid ro teh n ičn a dela n a k rasu . R eferat o jam ah U čke in Č ičarije je imel M irko Malez. P roblem p re sk rb o v a n ja obm orskega in otoškega prebivalstva s p itno vodo je o b rav n av al dr. M ilojevič n a pod­ lag i p ro u čev an ja slankastih izvirov n a K orčuli te r polotoku Pelješcu. O geoloških problem ih n o tra n jsk e g a in p rim o rsk eg a k ra sa je govoril M. P le­ ničar. V p rašan je visokogorskega k rasa, k i ga bo tre b a šele začeti siste­ m atično proučevati, je postavil prof. P. K unaver. Inž. D raškoci iz S vilajnca je p red a v al o breznih in ja m a h na p o v irju Resave, p rito k a reke M orave. T ehniko razisk o v an ja jam je razlagal asisten t F ra n ce H ribar. V pra­ š a n ja hidrotehničnih del v zvezi z vodnim gospodarstvom k rasa sta ob­ rav n a v ala p red a v ate lja inž. Stefančič in inž. Jenko. Z uporabo geofizičnih m etod p ri raziskovanju ja m je seznanil prisotne inž. M iklič. Inž. H rovat je p red a v al o delovanju eksogenih sil n a kraško površino. V biološko-arheološki sekciji je predaval akadem ik dr. H adži o jam ski favni, k i je silno zanim iva, k e r so v tem nem podzem lju našle zatočišče