KAKO URESNIČUJEMO NALOGE SINDIKATOV? Ofenzivnejše gospodarjenje je porok za boljši družbeni in socialni položaj delovnega človeka Kako se uresnituje politika, ki jo je Zveza sindikatov Slovenije začrtala na področjih gospodarjenja OZD v skladu z izhodišti dolgoročnega programa ckonomske stabilizacije. pri zagotavljanju socialnc varnosti delavcev, na področju družbcne kontrolc cen, v srcdnjeročnem planiranju. v sistcmih delitve po delu in uvcljavljanju deiegatskega sistcma. so bila tista ključna vprašanja, ki jih je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta uvrstilo na dncvni red enc izmed svojih zadnjih sej. Prisostvovali so ji tudi predscdniki konfcrenc izvršnih odborov OO ZS iz vcčjih organizacij združenega de!a ter predsedniki odborov dejavnosti. V obravnavo te problcmatikc sta sc vključila tudi predsednika republiških in mestnih sindika-tov. Marjan Orožen in F[anc Hribar. Povscm razumljivo je bilo, da se je pretežni del Iriinpo-. lurnc razprave vrtcl okrog rezultatov letošnjega poslova-nja in politikc cen ter planiranja. Ko je Jože Škcta -predsednik OS ZSS razlagal to aklualno problematiko. je še posebej podčrtal. da z rezultati v letoSnjem lelu ne moremo biti zadovoljni. saj je poleg povsetn objeklivnih dejstev (npr. v kmetijstvu se soočajo s kar 100 odstotnim povečanjcm cen enojil in krmil). opaziti tudi premalo ofcnzivo politiko v dosedanjfh zaslavljenih ciljcv, da nc morcmo venomer pristajati na sezonski značaj proizvod-nje (OZD, ki so na to vezane. bi tnorale najti dopolnilno dejavnost). da sc še vedno precej dohodka ustvarja na podlagi višjih cen. šc vedno ne bclcžimo v zvczi z vrnitvi- jo cen na februarsko raven marsikje naletele na vse prej kot odobravanje s strani poslovodnih delavccv. da kljub neStetim in v družbenopolitični skupnosli skupaj vode-nim aktivnostim na področju planiranja se marsikjc Se vedno a žal z enolctno zamudo pogovarjajo o analizi razvijnih možnosli... Ob lem je Franc Hribar odločno'podčrtal nujnost aktivnejše gospodarske politike v OZD, saj lahko le z njo zagotavljamo tudi družbeni in socialni polozaj delavca, sindikat mora odigrati aktivno vlogo pri spreminjanju razmer v organizacijah združenega dela. Le z dvigom proizvodnje za najmanj 3,5 odstotkov ler ob eno odstot-nem zmanjšanju stroškov lahko zagotovimo doseženi nivo, ki pa lahko za Ljubljano, kjer je realni OD v tem polletju večji za 1,8 odstotkov pomeni nov izziv in spod-budo. OZD morajo same poiskati rešitve. Ivan Andraiec iz Ljubljanskih mlekarn - TOZD Pose-stva je opozoril na nevzdržen položaj kmetijslva, kjer se srečujejo z izrednim porastom cen za zaštitna sredstva in gnojila ter prevelikimi obrestnimi merami za kredilc. Kljub vsem naporom in prizadevanjem izgube ni moč zmanjšati. Ali smo se sindikalni aktivisti pravilno organi-zirali za te aklivnosti. je dejal Joie Sojer. pomembno je liamreč kako smo spejeli svoj program dela, ali smo ga opremili z nosilci. Zavedati se moramo, da morajo poti in rešitve. tako se znebiti izgub poiskali prav organizacije same. Sindikat pa mora biti ob tem odločnejši in zahteva-ti od vodstev tudi predloge za razreševanje. V Iliriji-Vedrogu se srečujejo z rastjo zalog končnih izdelkov. Kupna moč trga pada. Analizirali in preverjali so cene, a žal, nanje v preveliki meri vplivajo cene energije, a čeprav so energetske vire že substituirali, je opozorila Saša Bemik. S podobnimi težavami - padec kupne moči, rastoči stroški energije, prenizke marie za prehrambeno blago - se soočajo tudi v trgovini na drobno. Sindikat se je ob relativno zelo nizkih OD že moral priCeti ukvarjati s vprašanji zagotavljanja socialne varnosti nekaterih svojih delavcev. Toliko iz razprave Vere Valant. Predslavnik Plutala je podčrtal nujnost in neskladnost povezovanja po reproverigi, saj si brez tega ni mogoče zamiSljati kvalitetnega izvoza. Ostro se je tudi zaperstavil nenačrt-nemu in preveč kampanjskemu investiranju v širši druž-benopolitični skupnosti, kar je ilustriral s primerom iz-gradnje iste tovarne kot je Plutal na Kosovu, ob dejstvu, da sam Plulal lahko brez problemov ťpokrivaŤ celotno jugoslovansko tržišče. V Igu - tovarni gostinske opreme pa že razmišljajo, ali bi proizvodnjo v celoti sprovedli tudi v zadnjem četrtletju, saj beležijo trenutno njihove zaloge koninih proizvodov vrednost 82 starih milijard din. Predstavnik te delovne organizacije je opozoril tudi na ťnemočŤ sindikalnih aktivistov, ki že dalj časa opozar-jajo na določene probleme, a žal posluha za vlogo sindi- kata v Igu ni. Tudi v Žičnici so preverili ccnik, ugotovili. da ťkršitevŤ ni bilo. Kljub težavam z repromaterialom in zastarelo opremljenostjo si v tej OZD prizadevajo za uveljavitcv uspešnih proizvodnih programov. katere ne bo težko plasirati na tržišie. Po mnenju Gabrijela Trčka pa osnovni problem pravzaprav tiči v nedorečencm in povsod nezadovoljivo izpeljanem sistemu nagrajevanja po delu. Vse prevcč je povsod prisotna zavist. da bi dobre delavce boljše nagradili. Tudi v znanstvenorazi-skovalnih organizacijah razmere niso povem rožnatc. Predstavnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič je povc-dal. da se žc srcčujejo z odpisanosljo osnovne oprcmc. da kar 80 odstotkov dohodka ustvarjajo na podlagi nepo-srednih raziskav za združeno dclo. kar pomeni, da je časa in denarja za poglobljcno znanstvcno delo na področju tcmcljnih raziskav že močno načeto, kar sc utegne na dolgi rok šc kako maščevati. Tudi v njihovih vrstah se že pojavljajo zagotovljcne socialne varnosti, zato so v zad-njem času storili več naporov pri nagrajevanju z uvedbo stimulativnejšega dcla OD. Rudi Zupanc je obširno spregovoril o problematiki, ki je v zadnjem času tako značilna za gradbeništvo, ob tcm V širši skupnosti smo vse bolj priča raznim pojavom. ki jih označujemo kol izsiljene sestan-ke. Na teh sestankih del kolektiva izsiljuje celo-ten kolektivza uveljavitev nekaterih pravic. Gre za pot, ki pelje mimo spoštovanja samoupravnih aktov, ki jih sprejemajo najširši samoupravni organi. Če bomo kot sindikat popustili in dopu-stili takšno ravnanje. potem se lahko soočamo le še z anarhijo. Iz razprave Marjana Orožna pa nič kaj optimistična. Pa vcndar ni vsc tako črno - več reda bi morali storiti na podrofju nelojalnc konkurence. postopki oktog pridobivanja zemljiSt bi sc vcndarle mo-rali že skrajšati. precej rezerve je še vedno v tehnologiji. preveč prisotna pa jc še vedno samovolja projektamov. Franc Hribar, ki je posegel v razpravo, je opozoril. da je gradbeništvo lani v Liubljani izkazalo 6 odstotno po-rast proizvodnje. Zavzei pa se je za uvedbo gradnje na kljui tcr za boljSc nagrajevaje gradbenih delavcev, ki naj bi stimulativno vplivalo na kvalitetnejši odnos do oprav-Ijenega dela. Brez motiviranosti in spodbud ne bo premikov ťZavedati se moramo, da je sindikal lahko aktiven in vpliven le, čc deluje kolektivno z vsemi samoupravnimi in subjektivnimi dejavniki. Situacija je dosti resna, otresti se je potrebno prcvelike odvisnosti od kreditov, v gospo-darstvu mora priti do razčiščevanj. vse preveč iščemo rešitve v korekcijah in dopolnitvah, premalo pa v tem. kako zmanjševati stroške in povečati produktivnost. Pro-bleme izgubaSa moramo začeti razreševati do konca. do likvidacije. Le drugih alternativ ni. Predstavljajo nam breme in zavirajo gospodarsko rastŤ. S lemi mislimi se je v razpravo vključi! tudi Marjan Orožen. Po njegovem morajo biti v ospredju dejavnosti sindikalnih aktivistov v predlaganem obdobju dve vprašanji - problem motivira-nosfi in spodbud kar pomeni prcseči ohlapne razprave o nagrajevanju po dciu in jih dosledno prenesti v življenje ter problematiko planiranja. Vse premalo je ob planiranju prisotno spoznanje, da pravzaprav plan pomeni za OZD ali družbenopolitično skupnost nek cilj, za katerega realizacijo se je potrebno boriti in ga izpeljati, zato je prav, da tudi obravnave zaključnih računov predstavljajo ocene planov. To plani-ranje naj ne bo osamljeno, biti mora dialektično poveza-no in izdelano samoupravno. J. DOMITROVIČ Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridrŞane Š 2025 Narodna in univerzitetna knjiŞnica, Turjaťka 1, 1000 Ljubljana