1

mso

Romarji v

adkogorske Marije!

ehotoma mi s solzami ooi rose se
V molitev dvigajo in sklepajo roke se
Ko pred prestolom Tvojim grešnik tu stojim
In ganjen od bližine Tvoje ves dehtim.

2.

Vse želje, nade, upe in težave svoje
Polagamo sedaj v preblage roke Tvoje
Prepričani, da jih uslišal bode Bog,

Če pridejo v nebo iz Tvojih čistih rok.

3 .

Ko smo doma črez leto v revah, mukali mrli
Na Te, Marija z upanjem smo vedno zrli,
Pošiljali smo k Tebi svojega duha
In klicali: Marija! reši nas gorja!

4 .

Od vzhoda do zahoda slava Ti glasi se
Da zgubljen ni, kdor v varstvo 'Tvoje izroči se
In krilo Tvoje milostij bogat je vir,

Kjer Ti pomagaš, tam blagost je, tam je mir.

»

5 .

Kar za bolnika zlata je jutranja zora,

Za nas je romarje prijazna Sladkagora . .
Poslušaj, Mati, prošnje svojih tu otrok
In ne odslovi nas od sebe praznih rok.

6 .

Duševno in telesno nas oblagodari,

Ti bodi z nami! . . . Kaj potem nam zlega mari ?
In Tvoje sladko materino nam ime
Suši solze naj in zlajšuje nam gorje!

7 .

Za vse, ki v našo se molitev so zročili,

Bi tudi radi blagoslova še prosili!

Poslavljajo očij se solznih zdaj od tod,
Vzdihujemo: Ohrani, brani nas povsod.