Leto rv., štev. «89 Polnilna tmvjnfcrana. V jLfublfan!, torek dne 14. avgusta 1S23 Posamszna Mcv. st-sna VSO oin 4 MfirtraJ. fiune «i«a k) jo bjU broj„rl Frnnolji iu Kcl. n *\n/\nirllnlm mlnlalvAra /IpiimU ' b prometnim ministrom pri drugih drža-1 ANGLIJA RAZOČARANA. — MEDNARODNO SODIŠČE V HAAGU NAJ ODLOČI O UPRAVIČENOSTI RUI1RSKE ZASEDBE. Anglija no moro napraviti nikakih koncesij glede mednarodnih dolgov, (lokit bo i.e doseže skrajna roSitov reparaci; Siji: sitoma problema. Glavno jo. da sa zavo;.- vah najamejo prevozna sredstva. Z raz- j ° Angle5ka nota Mj,a5a, a» Ja odgovor i niki sporazumejo gleda primerna mini eno uro. Pojasnil jo svoje stališče z ozi-1 memrna -majlinim plačilom za najem bo-; ^"Francijo razočaral britsko vla- j n alne vsote, kl" naj »e zahteva od Nonv rom na aktualna vprašanja svojega re- mo prlšU do potrebnih vagonov za naš ] . uv,dclaj da £avczniki r„ 6prej............. nnoln 1*(a.,I1 Ia A r. t\m Kn nirffll r\rl Ivn/l. kun* i * sorta. Izjavil Je, da ne bo OBtal pri trgovinski konvenciji s Poljsko, kl se nahaja sedaj pred narodno skupščino. On želi trgovlusko konvenelje z Italijo, Češkoslovaško ln Francijo, kor so bo še le s tem omogočilo pravo razvijanje naša trgovine z Inostranstvom. Brez pravilne mednarodne trgovine se ne mero misliti rešitev gospodarskega dela našega valutnega problema. Trgovinska politika Je bila do sedaj izvoz. Vprašanje Izvoza pšenice nam povzroča velike skrbi, kor Je pšenica ne samo i mejo angleških predlogov in da r.a smatrajo za potrebno, da bi razpravljali o čijo. Angleška vlada meni, naj ta pričnn-Jo plačevati obresti mednarodnih dolgov tedaj, ko »o doseže stabiliteta tečaja ca valute sRrbl, Kcr je pšenica ne tamo! - 'ledo an;ie5i-.fga sodelovanja, funta ln franka. Brltska nota poudarja SSh^.ST^nT"lil ^nt^MlZ0^ ^ « Francije ln Dolnje no nadalje, da bi bila pripravljenost Nen, skih krajih rodila zelo dobro. Minister Franeosko-belgljskl čija za plačanjo brezpredmetna, ako no je zahteval pri gospodarsko - finančnem ; P prioritetnih pravic stremi- bi bila rmožna z, to. Plačilna zmožnost komltotu, da .e sedanja Izvozna carina (« d;l Pbl 50 hprcmcnil v korist Nemčije pa bo po mnenju angleško vla- ducentom omogočilo, da žito dobro pro-1 rranolje in Belgije d: Jo. Z izvonom sliv ao velike težave.! paraeijah, ki jo določen v spaaskl po-,.8u„u™ „„ Slive bo zelo dobro rodile, vendar pa so' 5odbl- Brltska vlada smatra za potrebno, zanemarjena. V sporazumu s poljedel-' nekateri naši izvozničarji izgubili zaupa-|ds nepristranska mednarodna komisija skim ministrom dela na to, da se no5a i nja na Angležem ln v HolandiJU ker. "gotovi vse vsote reparacij. Anglija je produkcija poveča in s tem [»veča tudi; blago nI bilo dobro etlkirano. Zato bo ] pripravljena zahtevati povračilo vrsdno-cai Izvoz, obenem pa tudi Izravna naša treba poiskati novih tržišč, posebno v; «1 angleških kosolldiranih dolgov na- mednarodna plačilna bilanca. Le ako se bo na tem delalo sistematično, bo ta bilanca aktivna, brez aktivne trgovinske bilance pa se valuta no moro popraviti Za izvoz so važni trljo elementi: Izvozni krediti, transportna sredstva ta izvozna carina. Njegov prednik Vellzar Jankovič mu Jo zapustil Izvozni kredit 180 milijonov dinarjev pri Narodni banki. On smatra, da je ta kredit premajhen ta da Be mora povečati. Na zadnji seji mlnistrake- AmorikL V to svrho se bo vršila to dni konlerenca s strokovnjaki. Z vzorčnim sejmom v Novem Sadu je zelo zadovoljen. Trn je videl, da naši proizvodi lahko konkurirajo s tujimi trgi. Njegova naloga bo, da nudi domaČi Industriji možnost, da se plasira v lno-zemstvu. Da as povzdigne naša industri- ti reparacije) kolikor ji jo to mogoče, ja. Je pripravljen dovoliti, da se pritegne inozemski kapital, toda pod zelo strogo državno kontrolo, kakor jo to v Italiji. pram Zedinjenbn državam po zaveznikih in Nemčiji, namreč 14.020 zlatih mark. Mednarodno sodišče v Haagu naj odloči o upravičenosti ruhrske zasedbe, ki jo angleška vlada no smatra za po pogodbi avtorlzlrana ali sankcijonirana. Velika Britanija meni, da mora Nemčija plača- la, zlasti v slučaju, ako hI zasedba Po-ruhrjiv središča produktivne In najbolj organizirano nomSka industrije, trajala daljo. FRANCOZI 0 ANGLEŠKEM ODGO VORU. Pariz, 18. avgusta, s. Francoski list! naglafajo, da je angleSlta nota nelogična, da nima smisla za pravičnost In da nI sposobna koristiti ropuraoljskemu vprafanju. Francija ne more eproinonlti svojega st.iliA&tu ampak mora nadaljevati svojo politiko jamstev. ie ROMANTIČNA POROČILA ZAGREBŠKIH LISTOV. Zagreb, 18. avgusta, r. O Radičevem prohodu na Madžarsko preko Drave poročajo zagrebški listi nastopne Informacije: Sel Jak Ivan ZečenaJ Je priznal svoje Bodolovanje. Finančna patrola v Le-gradu je doznala, da Jo znani župnik Skri-njar prevedel Radiča preko Drave. Poveljnik te finančno patrole Je to takoj Javil ministrstvu sa notranje Btvarl. Na kolodvoru v Koprivnici Je neka žena Bpra-šovala po svojem otroku, kl bi se imel vrniti Iz Madžarske, ker »e Je njen mož kot begune« n?hnjal na Madžarskem in sa sedaj hotel vrniti domov. Najprej Je hotel poslati otroka, nato pa ae je vrnil sam ter M Javil pri oblasti rekoč, da Ja bil prisoten, ko Je Radič prekoračil mejo ta mu Je on moral nositi kovieg. sivnoga odpora v Poruhrju In pristaš težke Industrije. Stresemann bi bil po mnenju teh nezaupljivih socijallstov le Cunovo nadaljovanje. Ce eo to obisti-ni, bodo komunisti pridobili ogromno Število pristašev na račun socialistov in opasnost reakcije postane akutna. Razni dogodki naznanjajo, da res prihaja v Nemčiji vihar revolucije In meščanske vojne. Njen Izbruh bi po-novo opasnost za Evropo in _________ ____ __________, ...._____ menil upajo Stresemaunu in ga dolže, da bo novo slabljenje demokracijo ter poja-fosnema.1 Cuna. ker le »am Drintaš ca-1 čanje reakcij RadiAa je prepeljal preko Drave se-ljak Zečouaj, ki Je dvolastnik, to jo posestnik na naši in madžarski strani ter je imel zato legitimacijo za prehod preko mejo. Ta Ivan Zečenaj je v Budimpešti preskrbel Radiču tudi potni list za Avstrijo, Nemčijo ln London. Za druge krajo v inozemstvu mu pa v Budimpešti nI mogel dobiti vizuma. Delo pametne komisije nI prekinjeno. Beograd, 18. avgusta, r. Ivakor dozna-va Vaš dopisnik, vest fašistovskih listov (glej »politične beležke«), da je delo pa-ritotna komisije o reškem vprašanju prekinjeno, nI točna. Fašisti razširjajo to vesti Batno z namenom, da pripravijo teren za Mussolinijovo namero, da najdo kak modus z* aneksijo Reke. RAZPRAVA PROTI ATENTATORJU RAJIČU BO SEPTEMBRA. Beograd, 13. avgusta, r. Preiskave proti Rajlču šo nI končana, ker preiskovalni sodnik ni mogel ugotoviti, odkod je Rajič dobil revolver. Ko se bo to dogna- družbi neke gospe lo, bo Rallč Izročen sodišču, razprava pa Foeldvar. Te dni le se bo .vršila začetkom septembnv GRČIJA IN JUGOSLAVIJA. Grška zavlačuje podpis aneksov k solunski pogodbi. Beograd, 13. avgusta, r. V vseh, !*>-sebno v gospodarskih krogih v Beogradu vlada nerazpoloženje napram grSki vladi, kl navzlic ratifikaciji konvencije o naš! svobodni coni v solunskem pristanišču zavlačuje podpis aneksov, kl so tesno zvezani s to konvcncljo In sc tičejo carinskih In upravnih odnošajev med našo kraljevino ln Orčljo. REPRESALIJE PROTI KITAJSKI. Pariz, 13. avgusta, n. Vclevlastl so sklenile Izvršiti pri klta^.ki vladi radi zadnjih protievropskili Izgredov kolektivni korak In zahtevati od vlade garancije za varstvo tujcev. Ako bi se -'■iploniatič-na akclla ponesrečila, bodo sledile s strani zaveznikov represalije. ŠKANDALOZNA \FEPA BRATISLAVSKE OBČINE. Prajja, 13. avgusta. J. Kakor javljajo »Narodni Llsty., je državna revizija mestne uprave v Bratislavi razkrila škan dalozne razmere. Primanjkljaj mesta se je v treh letih povečal za 90 mililonov čeških kron. Deloma se sploh niso vodile nobene knjige. Državno pravdništvo Je že vzelo zadevo v svoje roke. ERHARDT NA MADŽARSKEM? Budimpešta, 13. avgusta, j. V političnih krogih se govori, da se Erliardt nahaja na Madžarskem 8r3«s>semsl«& b©rs© 18. avgusla. CUltlll Berlin 0.000145, Novvjork 552.50, London 25.25, Park 80.75, MIlan 23.45, Proga 10.20, Budimpešta 0.031, Bukarešta 2.50, Beograd 5.85, Sofija 4.80, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0077. TRST. London 107.40 — 107.50, Pnria 132.50—132.75, Zagreb 21.70-24.80, Dunaj 0.0320—0.0328, Berlin 0.0006-0.0008, Newyork 23.40-23.50, Praga 68.40 do 63.75. DUNAJ. Beograd 748 — 747, Berlin 0.018—0.020, Budimpešta 8.75—8.85, Bu-karešta 820-327, London 824.000-828.000 Milan 2909 — 8011, Newyork 70.035 (lo 71.185, Pariz 8932 - 3948, Praga 2077 dn 2087, Solija 618-C22, Varšava 0.29- 0.30, Curih 12.835-12.885. dolarji 70.500 d« 70.000, Ure 2975-2995, dinarji 781 do 740. PRAGA. Dunaj 4.61, Berlin 0.1075, Rim 116.25, Nc\vyork 34.05, Beograd 80.70. LONDON. Berlin 15,000.000-16,000.006 Newyorlt 457—457.5, Pariz 88.30-83.40. Curiii 2515-2520, Milan 107.50—107.75, Praga 156.50-157, Dunaj 820.000 do 330.000. Varšava 1,200.000-1,400.000, Budimpešta 95.000, Beograd 410-430, Bukarešta 950—960, Sofija 475-525. NEW YORK. London 457, Pariz 555.50 Berlin 0.02, Rim 427.50, Praga 293, Dunaj 0.1525 (?), Budimpešta 0.00, Bukarešta 47, Beograd 107. ff^Kv^So:^ Ali ste že poslali na- Q : bil tudi v Uudinipc- g * • ___ T„/„„I! f ■ s rociimo za Jutro" i ca. beseda V soboto smo lcratko opisali naloge, Kl |lh mora vršiti slovenski dnevnik v 'uioslavljl ter se dotaknili tudi stališča, '■1:1 naj bi ga društva zavzemala napram jsoplsju. Danes hočemo nekoliko po-■ollžje razpravljali o nezdravem razmer-!", kl se Je udomačilo pri nas v tem pogledu na veliko škodo naročnikov in i-ralcev listov, a tudi v neznosno matcrl-lelno breme časopisja. Poedlnl funkcijo-narjl organizacij docela prezirajo dejstvo, da časopis nI samo zanje tu in tudi se ne zavedalo, da Je časopisno poo-ietje končno tudi gospodarska lnstltucl-i-i, kl je primorana gospodariti po prin--Iplli zdrave trgovine, ako noče rlsklrati gospodarskega nazadovanja. Pri listu, kl izhaja dnevno v okroglo fč.000 Izvodih, kakor .Jutro., je za prl-občevanje vseli vesti predvsem merodajno, da vsaka vest služI kar najširšemu krogu ljudi. Notice In članki, ki zanimajo le majhno število bralcev, so za .Jutro« balast, ker |lh številni naročniki ne marajo. Ako pogledamo s stališča široke Javnosti vesti, ki jih dajejo organizacije listom v priobčevanje, vidimo, da so Iste po večini vse prej kot take, kl bl mogle dužlt! temu namenu. Dve tretjini vsebine teh vesti spada na desko v društvene lokale ter sploh v interno društveno delovanje. Kakšen Javni smisel ima n. pr. če va-61 društvo 6 ljudi k odborov! seji, ali če vabi društveni orkester svoje člane potom dnevnika k vaji. To vest naj člta 50 do PO tisoč ljudi, k| se Jih vabilo ne tiče! Veliko društvenih vesti je takih, aa ss ž njimi podpira le komodltcta poedinih društvenih funkcionarjev, seveda na stroške lista ter širše publike, ki Je a :em prikrajšana za splošno važno vest. Tajniku se n. pr. ne zijubl pisati par vabil, zato da notico v list. Mesto da bl društveni funkcijonarjl z osebno agitacijo med članstvom kaj storili za dobro stvar, Izdajo poziv v dnevnik, ki naj nadomesti njihov trud. Organizacije, ki vso svojo moč postavljalo na časopisne vt sti, so navadno le na papirju. Ta praksa pa tudi neznansko zadržuje razvoj In napredek časopisja. Na račun naročnikov ter financ časopisja se pa dogajajo od strani organizacij naravnost zloupotrebe. Društva uprizarjajo nebroj prireditev z visoko vstopnino ter s še večjimi izdatki. Za vse imajo denar: za postavljanje mlajev, za streljanje, za godbe, za tiskovine, za du. vek, za cviček in klobase. Da bi kdo vzel v kalkulacijo tudi Izdatek za reklamo v časopisju — od katere navadno naiveč ,-avlsl uspeh prireditve — na to nihče ne nisli, a stroške zanjo naj nosi časopis n njegovi naročniki. Reklame za take prireditve se ne pošiljajo v liste samo po enkrat, marveč kar po dva do trikrat v objavo z Istim besedilom in neštetokrat v objavo z različnim besedilom. Tudi na dolžino objav se ne gleda, če te mogoče, se napravi vest poi kolone dolga. Vsako društvo misli, da mora delati reklamo kakor največja organizacija. Cim manjše je društvo, tem večja navadno reklama. Ni dvoma, da b! društvene prireditve 6rez časopisja bile velikokrat sploh nemogoče in da jim je velik dohodek z*.-siguran le, če se poslužuje Izdatne časopisne reklame. To je razumljivo. Skrajno krivično pa je, da nekatere organizacije mislijo, da je dolžnost časopisla delati njim kuluk do brezmejnosti. V predvojnih časih — ko je Imelo časopisje še čisto druge naloge — bi se končno Se mogla prenašati še tako velika razvada organizacij, ko je bil papir skoro zastonj, tisk in drugI stroški časopisov pa tudi niso bili nezmagljivi. Dane« je to nemogoče. Vioke cene papirju pri rastočih tiskarnišklh in drugih stroških narekujejo z neobhodno nujnostjo, da v svojem in v interesu svojih bralcev listi šte-dijo s prostorom, kar najboij mogoče. Društva dobro vedo kaj stane danes tisk. Najbolj prlprosto tiskano vabilo ali program stane v tiskarni takoj čez 100 Dm. Hakat srednje vrsto stano 150 — 20(. Din, njega plakatiranje pa gotovo čez 200 Din. To kar .Jutro, zahteva kot odškodnino za društvene objave, še clalelto nc krije nanje odpadajoči del efektivnih troškov, za papir hi tisk. Da so pa »Ju-trove« objave najdražje, Je naravno, ker so pri njegovi nakladi tiskarski stroški in Izdalkl za papir neprimerno večji kot pri drugih, kl Izhajajo v manjši, ali zelo majhni nakladi. Vsaka organizacija vt, da stane 3000 vabil al! plakatov mani nego 15.000, ve pa tudi, da z manjšo m,, klado dosega manjši uspeli, kot z večjo. Na koncu bi se vse organizacije morale zavedati, da društveno delovanje, ako naj bo za narod res blagodejno, ne bi smelo obstojati !e lz prireditev veselit. Zabave so nekaj drugega, nekaj drugega zopet Intenzivno notranje, prosvctl po. svečeno delo. Dajati za tako delo tn*ct. Jativo, pobudo In pohvalo mora biti sliv venski dnevnik vedno pripravljen. Zato «Jutro» nikdar preveč ne štedl s prostorom, kadar Je treba priobčit! brezplačna poročila o uspešnem društvenem delovanju In o že Izvršenih društvenih prireditvah, ako naj Iste služIjo za vzor ln bodrilo drugim. .Jutro« Je v Interesu naročnikov, a tudi v zoslguranic napredka Usta uvedlo zadnji čas regulacijo za priobčevanje društvenih vesti. Postavilo se je na stališče, da naj se društva prluče telegraiu-skemu Stilu pri svojih obiavah. Za malenkostno pristojbino 3 Din Je tako vsakomur omogočeno da s 30 besedami obvesti Javnost o svoji akciji. Kdor smatra potrebno, da dela za svojo organlzs cljo večjo reklamo, naj plača listu za delno odškodnino njegovih večjih stroškov nekoliko večjo pristojbino. To Je pravično. Le na ta način bodo društva začela prlobčevatl objave, kl radi dolžine ne bodo v breme naročnikom In listu. K sklepu pripominjamo še to, da na celem svetu In pri nobenem listu drugod ne najdete prej omenjenih razvad v tam meri, kakor pri nas. «Jutro» Je tekom svojega triletnega delovanja moralo uvu-sti v naše novinarstvo veliko relorm, ako je hotelo postati dober in času odgovarjajoč dnevnik. Prlmorant smo st-daj ledino oratl tudi na polju reforme prlobčevanja društvenih vesti. Naj boau organizacije uverjene, da smo se odločili v to iz neobhodne potrebe odstraniti nezdrave Izrastke imajoč pred očmi le napredek Javnega glasila, da tako čuvamo enega prvih In neobhodno potrebnih po-spcševateljev naših prosvetnih organizacij. •Socialist«. Mariborska »Voiksstim-me» ostane šo dalje strankino glasilo v nemščini, a bo izhajala v bodoče kot tednik. Sedež strankinega načolstva bo začasno v Celju. Za predsednika je bil izvoljen g. Petojnn iz Maribora. V načol-stvu so dalje gg. Koren (Celje), Urat-nik (Ljubljana), DoberSok (Mežiška dolina) itd. Na zborovanju so bilo naposled sprejete resolucije v zadevi militariza-cijo železničarjev, rudarskega štraika in mornariškega štrajka. Nadel stvo je dobiio pooblastilo, da stopi sporazumno s centralnim odborom v Beogradu v stiko z ljubljanskimi »Zarjani« gledo priključitve k stranki. Rešitev vprašanja bo odvisna od ureditve komunalne politike v Ljubljani, ker stoji, kakor znano, con-tralno vodstvo socijalistične stranke na stališču, da je kakršnakoli kooperacija socijalistične stranke z meščanskimi strankami nedopustna, tZarjani» pa kršijo ta sklop s svojo politiko v ljubljanskem občinskem svetu. sotialnlh diemcslter^tov Celje, 13. avgusta. Včeraj se je vršilo v Celju pod firmo kongresa slovenskega dela Socijalistične stranke Jugoslavije zborovanje delegatov vseh frakcij nekdanje socialdemokratsko stranke v Sloveniji. Absentirala se je le Bernotova grupa, ljubljanski Perieevci, ki se zbirajo okrog »Zarje« pa so se udeležili po dveh delegatih kot gostje. V imenu osrednjega vodstva stranke so prisostvovali zboru gg. Nedeljko Divac, Sreten Jakšič in Vilirn Bukšeg, iz Slovenije pa se je zbrala poleg mlajših delavcev tudi vsa stara garda, ki je ostala stranki zvesta kljub razsulu zadnjih let. Zborovanj^ ki se jo vršilo v hotelu Union, je trajalo včeraj dopoldne in popoldne. Po dolgih pogajanjih, ki pa so se vršila baje skozinskoz v duhu sporazuma in soglasja, je prišlo naposled do fuzije vseh obstoječih socialističnih frakcij razun Bernotovcev in Peričevcev. Sklenjeno je bilo, da bo izdajala stranka kot svoje službeno glasilo nov tednik, ki začne te dni izhajati v Ljubljani in se bo imenoval Politike bcležHe '+ Pogajanja i. Italijo prekinjena? Reška .Vedetta d' Italia. poroča lz Rima, da Je iugoslovansko-ltalljanska paritetna komisija prekinila svoje delo, ker so došla pogajanja v štadlj, da mora do. biti Jugoslovanska delegacija nove ln-strukcije svoje vlade. Glavni člani Jugo-s slovanske delegacije so radi tega odpo-i tovall v domovino. Radi odsotnosti zu-' nanjega ministra dr. Ninčiča Je treba računati z daljšim odmorom v pogajanjih. -f- Prottdržavnl? Sedaj očitajo proti«-: državnost nam, v Ist! sapi kakor radl-čevcem in klerikalcem. In pravijo, da smo protldržavnl tudi demokrati, ker se borimo za Vidovdansko ustavo, pa proti ve-lcsrbsltemu kuluku in proti radikalskl korupciji, proti terorju porodicc, proti pretiranim linearno zvišanlm novim davkom, za pošteno agrarno reformo, za čistost državne uprave proti zlorabi državnega denarja za volilne londe, za poštene plače Javnim nameščencem. Vse to smatralo gospodje okrog obeh radlkalsklh ljubljanskih glasil za protidržavno delo. Državno pa Je, če se krši ustava, če se gazilo zakoni, odpuščajo uradniki* če se vrši volilni teror, če cvete upravne korupcija, če se eksperimentira z dt#avnl-ml in rcparacljsklml dajatvami itfl.. Itd, — državno Je predvsem, če dobE partlj-sku legitimaciju z brado, piatiš pnovlzija za partijski fond NRS, šutiš, In — sam kje kaj zaradlš. + Borba za pravice — ali llzun-stvo? Uradniški program .Skjvj. Naroda. in njegove skupine le sedaj oficljel-no proglašen. To skrito radlkaisko glasilo je pred nekaj dnevi predrzno napadlo gladne železničarje In Javne nameščence in predvsem zamolčalo, da gre le za onodnevno demonstracijsko stavko revnih In gladnih ljudi, kl jih radikalskl sistem izmozgava. V odgovor 'so železničarji ln Javni nameščenci sklenili, da odpovedo .Slov, Narod«. Mnogi so to storili z težkim srcem. 35 let so že nekateri bili naročniki tega lista, ld 1e bil svoje-časno glasilo slovenskih In Jugoslovanskih naprednjakov. Sedaj pa se je ta nekdaj borbeni list pretvoril Iv organ prodanih duš, kl se prilizujejo; radlkalskemu terorju in priporočajo politični kuluk In neznačajnost. »Slov. Narod« Je objavil včeTaJ uvodnik, kl je urtrav brezstlden. Je pa napisan v silnem strahu pred upravičeno Jezo zapeljanega .ln Izdanega urad ništva. Okrožnica železničarjev In Javnih nameščencev, ki ne morejo »Narodovega« petdiztva, Je gospodom okrog .Naroda« zadala trašen, sunek. Sedaj so se odločili, da bodo pijlfeell »novo zdravo napredno orientacijo«* in sicer takšno, da .mora uradništvo, Stati napram vladi v pozitivnem razmerju« In to .preko ljudi, ki imajo do vlada zaupanie«. To se pravi: Uradništvo krtf, In kdor hoče ka) dobiti, naj se prikldnl, naj pošlje kakšne- ga »Marodoifca« mterventiat k radikal!Ji, morda dobUe kaj miloščine! Nam pa, demokratom ln .Jutru«, pravi ta najnovejši radlkalec, da smo uganjali demagogijo In hnjskall na upor bi stavko, ko smo rekli, da Je stavke kriv radikalskl režim In da koti načelni nasprotniki stavke vendar razmrremo, da so goli ln gladnl železničarji 1n Javni nameščenci morali opo zorltl račikalsko vlado, naj v svoji brezbrižnosti ne tira obupa do skrajnosti. Uporniki Itd. smo v »Narodovih« očeh ml, ker smo protestirali proti nezaslišanemu cinu, da Je po končani demonstraciji rad'lkalska vlada železničarje mlllta-rizlrala! »Narod« torel odobrava, da so želcznif&rjl mHItarlzlrani, .Narod« odobrava, da so goli In gladnl, »Narod« nima zanje druge besede, ko da naj vsi železničarji In Javni nameščenci postanejo radikalci In naj prosijo milosti »preko osebe, ki ima zaupanje do vlade«, pa bodo smeli tej oseb! poljubiti roko. »Oseba, kl ima. županje do vlade«, se seveda za ta slučaj zaveže, da takol uredi vsa vprašanja, in da bo najpreje vso Sloveniio reorganizirala v smislu tega »zdravega novega naprednega pokreta«, In tako) na to bo rešila uradniško vprašanje, kl ga detaokrati niso mogli radi odpora tistih radikalov, ki jim Narodova »oseba« tako neomejeno zaupa. .+ Zanimiv Jte ponled na gospode nasprotnike. Klerikalci gredo svojo pot. Sedaj imalo dovolj dela z urejevanjem v svoji stranki in s svojim katoliškim sho--dom v LJubljani ln evharlstlčnlm kongresom. Njihova parlamentarna vloga ie nlčcva, zato se samo pripravljajo, da zlc-ze|o v vlado, ko bo situacija zrela. Dotlej pa treba še bolj zasiguratl staro organizacijo. Okrog nje se soda) vrsti vse. Novinstvo SLS Ima počitnice, ki Jih porablja z včasih jedko, včasih huinorlstič-no polemiko z »Slov. Narodom«. Z glasilom radlkallje se pa sploh ne Izplača polemizirati. Klerikalci dobro vodo, da stoji za tem glasilom, flnanslranlm od »Jadranske banke«, lc par oseb, kl bi se rade politično okoristile z uskokl In za svoje »organizacijsko delovanje« dobile nekaj nagrade. Klerikalcem ti ne bodo nikdar škodovali, prej se bodo ž njimi zvezali. Zato se med seboj nič ne lasa-Jo, marveč si le bolj blagohotno nasmihajo. Ko so bili na vladi klerikalci, |e bilo namroč prav tako, — do 1914 In potem L 1919, — kakor Je pod radikalsko vlado. Organizirana korupcija. — Tem hujši Je seveda koncentrični napad obeh radikalskih glasil na »Jutro«, ki jc glavni bojni organ demokracije. Število naših naročnikov In bralcev Jih strašno bode In boli. Zato besne, groze, bi nas smešili, vsega tega pa lludjc skoraj ne zapazijo, ker tega prostaškega rohnenja ne čitajo, marveč se gredo raje kopat, hudo Jezo naših nasprotnikov pa pripisujejo pasjim dnem. + Frankovske simpatije se prav ugodno razraščajo v stari prištucanl smeri. Zagrebški »Pravaš« piše v daljšem članku o dragih madžarskim sosedih ln ugotavlja: »Ml Hrvati smo od prevrata dalje skoro popolnoma zanemarili svojo narodno dolžnost, da bl pozorno spremljali razvoj na Ogrskem.« Končava pa: »Kako odlično se napreza narod, mlad, svež, podjeten, discipliniran, sposoben za kulturo in napredek, kakor je to narod madžarski...» E, take ogab. nostl niso napačen odziv na zabite madžarske pretenzlje kot smo jih nedavno čitall v budimpeštanskem »A Nap»-u. vojno posiimer.no viade v pomoč stojIm diplomatskim zastopnikom. Dragocom Je tudi zbirka zemljevidov, od ka.crilj so bili nekateri narisani nal&U za ra,.. prave Zveze narodov, n. pr. tudi za ju, goslovansko albansko vprašanje. - Horthy In razkralj Ferdinand, p, budimpeštanskih vesteh sta se v zadnjen času sešla madžarski državni upravitelj In bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki bi-va že par tednov v bližini Budimpešte, Madžarski uradni krogi to vesti seveda domantirajo. - 190 slučajev eolnčarlca na en Ua dan jo povzročil neznosni vročinski v»! dno 9. avgusta v WaehIngtonu. Velik del obolelih so morali prepeljati v bolnico. - Italija in Španija. Rimski »Glornalg d'Itnlla» ostro napada španskega posl*. nika pri Vatikanu, katerega dolži. da j« iz mržnje proti fašiBtovsltl vladi prepr«. čil nameravani obisk španskega kralja v Rimu. Tudi jo baje Intrlgiral pri papežu proti sporazumu med Vatikanom in fašlstovsko vlado. List zahteva zato, di mora poslanik odstopiti. Prosvefa Slovaško narodno gledališče v Era« tislavl otvori svojo letošnjo sezono dne 23. avgusta. Opero bo vodil Oskar Ned. bal. dramo pa režiser Jos. Ilurt Na programu ima gledališča poleg drugoga ciklus Smetanovih oper, dalje glasbeni dela Fibicha, Foersterja, Novaka, Beethovna, \Vagnerja. Mozarta in Strausa. Tudi Cajkovsltij in Massenet so bosti primomo vpoštovala. Verdijeva »Travlcta« v Jeruzalemu, Znana Verdijeva opera »La Traviata« !i Je dne 81. Julija pela v Jeruzalemu ni hebrejskem jeziku. Prodstava jo izpadli sijajno. Prisostvovali so JI poleg odličnih domačinov tudi ugledni zastopniki inozemstva, zlasti predstavniki Veliki Britanije. SV® ili — Knjižnica Zveze narodov. Sviea je dobila novo znamenitost., ki pa momen-tano širšim krogom Še ni baš znana. Zve za narodov si je kar na tihem osnovala sijajno knjižnico, ki jo vodi Američanka gdč. Florence Wilson. Zbrana Jo v njej vsa svetovna literatura, ki se le malo nanaša na idejo, na kateri bazira Zveza narodov. V njenih regalih so dela, ki jih nima nobena druga knjižnica na svetu, pred vsem diplcmatične zbirke, ki so jih sestavljalo in zbiralo doloma že mod Sah Šahovsko prireditve v Trsta. Italijanski listi oznanjajo z velikim zs. tarnanjem prtčctek velikega narodnea Italijanskega Šah. turnirja koncem avgusta, oziroma prlčetkom septembra pod okriljem »Šahovskega društva v Trstu. Socleta scacchistica trlestlna), h kateremu se Je prijavilo odlično število italijanskih šahistov Iz vseh delov kraljevine. Istočasno je napovedan istotam veliki mednarodni šahovski turnir, h kateremu so se že razven Italijanskih mojstrov Roselll-ja lz Florence, prvaka Italije, prol. Marottlja Iz Neaplja (bivšega Italijanskega prvaka do londonskega tnrnir. Ja), Millanl-Ja Iz Benetk, Cennlia z Bo. lonje, dr. Cancclllerl-Ja Iz Palcrme m znanega tržaškega prvaka Singerja, prijavili sledeči inozemski šahovski mojstri: Dr. Tarrasch lz Norhnbcrkn, dr. Salti Iz Norlmberka. Cassal (Peruvljanec), Marco (Dunajčan) ter Yatcs iz Londona. Pričakujejo se še številne druge prijave. O poteku ta Izidu turnirja bomo poročali. Mariborska nedelja Maribor, 12. avgusta. Kulminacija sezone: val vročine je pritisnil vse življenje ob zid, kot bi bila divjala jesenska slana čez sočno polje. Stagnacija. Šo v soboto so se pognale tisočere množice v Dravo; od neestetičnega, umazanega mostnega kopališča na vzhod in zapad proti St. Petru in Selnici je bilo obrežje posejano Adamov in Evic, ne da bi se le ena krščanska duša zgražala nad tem vesoljnim pohujšanjem neločenega kopanja. Zakrknjene! z moralisti iz Ciri-love tiskarne so se znojili za zastrtimi okni, zunaj pa je pialo zdravo, nepokvarjeno življenje. Na večer so oblaki prepregli nebo in nedeljsko jutro je padlo brez solnca v dvakrat mrtvo sezono. Oni, ki so za popolno svobodo, so izrabili tudi noč. Sev6, kdo bi spal v tej dušljivi atmosferi, ko je tako prijetno bil ob okna osvežujoči dež. Prijatelj iz mestnega centra mi jo pripovedoval, da je prav do polnoči v postelji užival pestro inu-ziko. Sosed si je odpri okna ln razbijal brez oddiha po klavirju vse avstrijsko in svetovno neznane marše, spremljalo ga je brumno lajanje venca psov, v pavzah so žgolole devičice zategnje-no in hrepeneče. Neki sitnež je hotel kljub temu spati in je klical policijo, pa so ga poučili: do desete ure moramo vendar pustiti svobodnim vašča-nom tudi klavirsko razbijanje, petje itak osvežuje prekuhane živ.ce, psi pa morajo vendar stražiti našo imetje, ker jo policija prezaposlena s straženjem državnih in nacijonalno prenapetih prekucuhov. Sitnež se je z odgovorom zadovoljil in tako so mu naslednjo moč nagradili z dvakrat potencirano muziko. Maribor pa je nedeljo kljub čemernim oblakom izrabil za delo. Socijali-sti so se peljali v Celje, da pomagajo ponovno krpati socijalistično, ne in-tcrnacijonalo, ampak slovensko partijo, ki je raztrgana že na toliko frakcij, kot je v Mariboru sodružnih generalov. Upajmo, da so bili sadovi boljši kot v Mariboru, kjer krajnain okrajna organizacija ne moreta spraviti so-drugov niti iz občin sitega sveta, čeprav jih že par mesecev izganjata. Pa*-- Paulus pa se je peljal s celo muzlke katoliške omladlne v Slovensko Bistrico, da muzicira Orlom, kl naj pomagajo »prežtimati« slovenjebi-striSke nemškutarje za generalni prestop v narodno SLS. Pater Paulus je govoril, goreče, fanatično, Bladko in lokavo. Nemirni duh jo prišel z njim v nag frančiškan siti klošter. Sveta ln- 1. ' .'ja bi ga bila gotovo sežgala, ali pa bi postal sam veliki inkvizitor. Noč in dan jo na nogah, da zatre sovražnike, toda ne v cerkvi iu spovednici, ampak v Lajteršbergu, v Krčevini, okrog Treh ribnikov v mestu pri Gam-brinusu. On hodi po novih potih v ofenzivo: no z molitvijo in pridigo, ne z Marijinimi ali tretjerediiiškimi bratovščinami, ampak z muziko, velikim bobnom, uniformami katoliško umladi- ne, petjem in tamburicaml. Osnoval je »Prosvetni karteK mestnih in okoliških društev, da ima vso gardo vedno na vajetih. Ker ipaajo narodnjaki, ne-strankarji svoj kijlesarski klub, in tudi socijalisti in Nemci, organizirajo tudi katoliške kolesarje, kajti: kar ni naše, je proti nam. Rogovilcži so torej šli na deželo in mesto je počivijlo. Dopoldne je oživel park, kjer je zopet svirala vojaška godba, ki se jo medtem vrnila z Bleda. V bližini, na razstavišču pa so delali. Se dva dneva nas ločita od otvoritve »Industrijsko - obrtne izložbe« in tako je vse mrzlično na delu. Odbor seja, debatina, rešuje, kritizira, svetuje, snujo, od meščansko šole pa do GBtzove dvtorane samo pleskanje, nervozno hitenje, duh po barvah, svežem lesu, rožah, ki jih razstavljajo vrtnarji. Pri vhodu Prešernove ulico dobiva zaokroženo lice monumentalni obok. V sredo bo tam zadihalo življenje in naši gospodarski krogi bodo presenečeni javnosti zopet pokazali žilavost in visoko inteligenco naših obrtnikov, željnih napuedka, pokazali mo6 domače industrija, bogastvo vinorodne okolice, visoko kulturo vrtnarstva, potenco umetniškega ustvarjanja, uspehe obrtnega šolstva — in vse to nam jo ustvarila res hvalevredna požrtvovalnost par oseb, do skrajnosti nesebičnih, ki gledajo v bodočnost. Maribor rasto in bo v ponosni zavesti svoje moči sprejemal gostoljubno tisočero goste ob vhodu v delavnico svojih najboljših. V teh lepih mislili sem opoldne prihajal z razstavišča. Srečali so me dijaki, ki so celo dopoldne delili .v Ljudski knjižnici »duševno hrano«. Naval občinstva jo bil kljub visoki temperaturi trajen. Znak težkih časov. Duševni delavci nimajo denarja za letovišča, niti za izlete, in segajo po lepi knjigi. V zatišju zelenih gozdičev vniknjo utrujene duše v zasanjane lepoto krajev, ki jih oči ne morejo doseči. Po ulicah je drvel avto požarno brambo z ogromnimi lejiaki za veselico v kadetnici, kamor so se danes presolili Ncmci. Mi pa letos šo sploh ni-. ia"J'v"njence"pr? preizkušnji se določi na smo imeli večjo prireditve. Cisto prav, - da štodimo z narodnim premoženjem, | na drugi strani pa je to zopet manko. Morda pa se nam posreči, pritegniti ljudi v resno delo. Pogled na razstavišče vsaj dajo to upanje. Tudi Sokoli so kljub nedelji pridno vežbali za župni zlet v Varaždin. In Jahači za svoj nastop, ki ga pripravljajo za nedeljo skupno z gojenci podoficirske šole v Ljudskem vrtu. Sploh bo prihodnja nedelja že pestrejša. Razvon Sokola pripravljajo tudi begunci zborovanje, kmetijski strokovnjaki pa v vinarski Soli. In še marsikaj bo nudil Maribor, da mi tie bo treba pisati o izprnznjevfmju greznic, nočnih službah lekarn, statistiki umrlih, sli morda celo o tem, da vidim v kopališču ali v parku mod tisočerimi dušno hrane željnimi vedno le »Jutro«, a nikogar, ki bl iskal statistiko umrlih ali druge dolgočasnosti v organu radikalije, USTANOVNI OBČNI ZBOR STROKOV' NE ZADRUGE KONCESIJONIRANIH ELEKTROTEHNIKOV V LJUBLJANI Udeležilo so ga jo 18 konces. elektrotehnikov iz celo Slovonije. Zvezo obrtnih zadrug je zastopal njen načelnik g. Franchetti. Otvoril je zborovanje Obrtni referent dr. Letnar. na kar sta poročala načelnik pripravljalnega odbora MlhelčiJ in tajnik Bogataj o postanku ta delovanju pripravljalnega odbora. Na predlog Inž. Turnška eo biU izvoljeni sledeči gospodje: 7,a načelnika zadruge Ivan Mihol-čič, za njegovega namestnika Ivan Bogataj. V odbor so izvoljeni na predlog g. F. Saksa nastopni gospodje: Rud. Ste-bl, Leopold Janežič in Tomo Vojnovič v Ljubljani, Josip Gabrovšek v Kranju, Franc" Saks v Mariboru, za namestnike: Jakob Pajk v Celju, J. Rečnik v Mariboru in Ivan Ilebein v Ljubljani, za preglednika sta Izvoljena inž. Turnšek io Leopold Tratnik. Načelnik je prcčital proračun za leto 1933., ki je bil soglasno sprejet. Za delegata k deželni zvezi obrtnih zadrug jo izvoljen načelnik Mihelčič. za njegovega namestnika Bogataj. >>3 predlog g. Franchottlja se izvoli za 1«' praševalno komisijo predsednik in dv» pilscdnika ta sicor 1 prisodnlk iz sred« pomočniškega zbora. Izvoljeni so predsednikom inž. TurnŠok, namestnikom Saks. Za prisednike za dobo tveli 'ct; Vojnovič, štobi, Mihelčič ln Arhar. Taksa ia vajence pri preizkušnji so določi ns 50 Din, sprejemnina na 20 Din. Občni zbor jo sklenil, da je posel članov preir kuševalne komisije časten. Pri slučajnostih sta poudarjala Fajdiga ta inž. TurnŠok važnost zopetno ustanovitve obrtnitt nadaljevalnih tečajev za pomočnike ter so je uačelstvu naročilo, da ima posvetiti dosegi toga cilja vso svojo moč. Obrtni referent dr. Letnar pojasni za»t0J obrtnonadaljovalnih šol, ta sicer vsled pomanjkanja denarja in podpor, vnel« se je živahna debata. Vsi koncesijoni«-ni elektrotehniki v Sloveniji so glaso« odloka ministrstva trgovino in industrij« z dne 13. julija 1923., št. 2918 primoram pristopiti k zadrugi kot člani ter vpisi ti svojo pomočnike in vajence v zadrtiJ ni register. Članarina za loto 1!)23, ZV ša 50 Din, pristopnina pa 200 Din. oraa ne ure so vsako zadnjo nedeljo " ou od 10. do 12. ure dopoldne pri na^' niltu zadruge g. Mihclčiču, Lopi t>ot (na Mirju). Priloga pJucru" št. 180 dne 14. avgusta It)23. Naše šolstvo Mo trto« aoattl okroj t ponoStufli eu> njah ln delati um« Idealna — u božji Ion. 8 tem. da Je madžarska država učiteljstvo tn iolo podpirala (motno, s« je poaebno ud nji 6a* i notnano naglico približevala trojemu velikemu eilju. popolni madžarizaciji Prekmurja. l/spehl niso izostali Tekom 20 do 80 let bi ljudje tu znali le to prav malo slovenski. Kakšni uspehi so bili na ta najin doso-leni* ie Ce tedaj lahko vidi In čuti V drugo kategorijo spadajo občinske Soie. Toh je t celem Prekmurju 8. O teh ne bom posobej razpravljal. Pripomnim le to, da to Sole v madžarlzaotji niso dosti zaostajale za »vojiml »ovratnicami državnimi Jo lam l. Zadnja kategorija šol to tako ivane verske Sole. To so najslabše Sole, kar sem jih sploh kdaj vldeL Ze ime samo verska šola nam pove. kdo je bil njih ustanovitelj In zakaj to bile ustanovljene. Versko tole niso bile ta Madžare prav nič dnigega kakor pokroviteljice farovške hegemonije ln vzdriovalnice ravnovesja mod luteiajisko in katoliško ocrkvljo. Medtem, ko je luteranska Sola Se kolikortoiiko napredovala, Je katoliška tkoro zaostala, za kar gre hvala predvsem katoličanski duhovščini, ki vidi ▼ vsakem napredka nevarnost za vero. Oglejmo s! natančno, kako tn kakšno učiteljstvo so je nameščalo na verskih Šolah. Kara je zaprosila višji Šolski tvet, kl sa je takrat nahajal v Sambatholyju. naj se ji poSljojo učitelji. Seveda Je tu zopet igral odločilno vlogo župnik, kl je r prošnji dobro povedal, kakšen mora biti ta učitelj. In res, č« je mogel jo po slal viSji Šolski svet takega učitelja. Co pa ni mogel ustreči želji, je pa poslal Madžara. Učitelj jo prišel, a tu je moral pred župnikom pokazati, kaj zna, kako igra na orgije, kako p o jo in joli dober madiaron. Ako je skušnjo debro prestal, potem je bil izvoljenco med Izvoljenci Ako pa skušnje n) dobro prebil, potem si je moral iskati mesta drugje. Na taki Soli, kjer jo bil odbran jo lahko ostal tudi do imrtl. Država te namreč na ver skih Šolah ni vmešavala v raznarodoval-no delo učiteljstva. Zato jo bil tu župnik. Vlada je že preskrbela v sporazumu e Škofijskim ordltiarijatom, da bo prišli razen par izjem na župnijska mesta lo največji madžaroni. Oglejmo si notranji ustroj verskih Sol. V versko šolo so su sprejemali samo otrool po vorskem prepričanju. Za učila ln za oskrbo verskih Sol so delno pri-spovali ljudje, dolno tudi država. Učitelja to plačevali ljudje, kar je bilo diference, je plačevala država, zlasti v krajih. kjer so bile majhne fare. Tak učitolj (kantor) je imel poleg plačo tudi nokaj oralov zemlje. Kjer so bile fare velike jo učitelj imel toliko postranskih zaslužkov, da se je Sola dostikrat zanemarjala. To je priSlo zopet v prid duhovni-štva. Kakšna naziranja to prevladovala v tem oziru, Izhaja iz razgovora, ki sem ga tmol v tej ttvarl z nekim prekmurskim katoliškim župnikom. Ta ml je rekel: »Otrok, da zna moliti Boga, malo računati, pisati in čitatl pa je dosti«. Pristne besede rimskega hlapca, vredne nevrednega služabnika! Ta smo v takih okoiščinah narodnostno morali nazadovati ni čuda Cesar ni ubilo madiaron-Jtvo. je ubil rimski klorikalizem, ki je baS v Prekmurju našemu narodu napravil Škodo, katere posledice so Ss danes vidna in otipljive. O prihodnosti prekmurskega šolstva drugič. V. F. Važen razglas za užstelfstvo Prejeli smo v objavo naslednji razglas, na katerega opozarjamo zlasli provizoričoe učitelje in učiteljice; Višji šolski svet poživlja z ozirom na odlok pokrajinske uprave oddelka za prosveto in vere z dne 27. dec. 1921., št. 882*. vt« on« utas o*eo« o m »talnega učnega tlužbeuega mesta, kl le Imajo irolostni Izpit ter jih Je pristojna okrajna (mestna) Šolska oblast razrešila od tlužbe na dosedanjem zsčasnem učnem mestu, naj te prijavijo v tluibo, sklicujoč te na ta odlok, pri okr. šolskih tve-tlh r podrofju okrajnega glavarstva v Brežicah, Črnomlju, Konjicah, Ljutomeru, Slovenjgrodcu, predvsem pa pri okrajnem glavarstvu (5o'skem oddelku) v Murski Soboti. Vsnka zgoraj omenjena nčita oseba mora prijavo vložiti do 25. avgusta t. 1., in sicer vsaj pri treh navedenih okr. šol-•kib oblastih, če že nima zagotovila za določeno učno mesto v kateremkoli izmed omenjenih krajev. V prijnvah mora navesti vso tri okraje, za katere to je prijavila. Višji šolski svet bo smatral, da Je učna oseba, ki to no izkaže 1. oktobra t. 1., da j« tluibo ta naitoptla, Izstopila lz Solni* tlužbe t posledicami 1B. in 18. naredba bivše deželne vlade i dne 14. februarja 1910., štev. 861. Ur. 1.; njeno mesto bo v tlnležu zasedel z drugo učno osebo. Prizadete učne osebo so opozarjajo, dH bl te emntraia odkioultev po okr. šolski oblasti določenega učnega mesta za Izstop Iz učiteljske službe * zgoraj navedenimi posledicami. Ako bo morda prejela učna oseba pomotoma dekret od več okr. Šolskih obla-I stev, velja brezpogojno oni, t prejšnji™ datumom. V dvomljivih primerih bo dtv ! ločil mesto višji šolski svet. Ta razglas naj vzamejo ua znanje tudl one zgoraj omenjene učno osebe, kl bl morda ne prejele So posebnega obvestila od pristojno okr. šolsko oblasti. Potni stroški na novo učno mesto sa povrnejo. I Predsednik: dr. Stanko Botk, t. r. Zlet celjske župe V nedeljo eo jo vršil v Trbovljnh letošnji lupili zlet sokolske {upo Celjo. Zlet je potekol v vsakem oziru zadovoljivo In bo brezdvomno rodil lope sadove zlasli v Trbovljah, kjer Ima Sokolstvo izredno velike razvojno možnosti. I.e udeležba članstvo bl bila lahko večja,1 ako se upošteva, da jo celjska župa ena največjih v celi drŽavi Tako pa so so j nekatera društva odzvala obveznosti ude-' ležbe na zletu samo z manjšimi deputa-cijaml. Soveda je treba pri tem npoSte-; vati, da ležijo Trbovlje precej odročno in da Je vročina zadnjih tednov kvarno1 uplivnla nu vežbanjo, tako da sc mnogo članov ni upalo nastopiti. VeČina društev 60 jo pripeljala z jutranjim vlakom iz Celja. Takoj po pri-' hodu v Trbovlje so so podali Sokoli pred | Gasilski dom, kjer so ja sestavila povor-' ka. Za B prapori Jc korakalo okrog 140 članov v kroju, 100 članic in veliko ste-! vilo naraščaja ln dece, ki pa so to pri1 telovadišču £e odločili od sprevoda in šli j k tkušnjam. Ostali sprevod 60 jo podal, od prebivalstva buiuo pozdravljan, v; kraj Trbovlje, kjer se je ustavil na pro-1 štoru pred Mollovo hišo. S tribune, ki jo bila kakor tudi vsa poslopja lepo okrašena, jo nagovoril Sokolo starosta trboveljskega društva br. Sušni k. Za njim ja govoril šo zastopnik občine, uakar se je obema zahvalil župni starosta br. dr. S e r n e c. V vzoruem redu te je sprevod zopet razvil ln odšel na telovadišče, kjer to te vršile skušnje za popoldanski nastop. Javna telovadba so je začela popoldne ob pol štirih. Otvorilo jo je 70 članov z župniml prostimi vajami, ki so bilo izvajane precej dobro, čeprov ne dovršeno. Sledila jo ženska deca, 74 po številu, ki je izvajala ljubke vajo s proporci. Naslednja točita, nastop članov ua orodju, je pokaznla slabe posledice dejstva, da velik del v župi včlanjenih društev ne razpolaga s primernimi telovadnicami. Mnogim telovadcem se je namreč poznala pomanjkljiva pripravljenost, zato pa so drugi rešili svojo nalogo tem bolj častno. V splošnem je žela tudi ta točka obče priznanje. Lepo je učinkoval nastop moškega naraščaja (74), ki je izvajal župne proste vaje. Vaje so razmeroma lahke, zato pa so jih naraščajniki izvajali tudi z vso preciznostjo in si priborili zasluženo pohvalo. 88 člauic je nastopilo z vajami s kiji, kl to jih izvajale lani češke sestre na ljubljanskem vsesokolskeui zietu. Vaje so tudi pri trboveljskem nastopu, ki je bil zelo dober, splošno ugajale. Kuj efekten Je bil sledeči nastop 8 narnščaj-nlkov iz Celja, kl so nudili zadivljeuim gledalcem Murnikovo kah ln v lepem razvoju. Zaupanje do oŽfteljstva je vsestransko, kor vlada na Soli ljubezen do otrok ln emotrono delo. • Kronika celjske deške In dekliške fole je v narodnem in kulturno-histo-ričnem oziru zelo zanimiva, ker obsega od leta 1777. do daneB poleg šolskih zadev tudi vse važnejše dogodke v razvoju mosta Celja. Od prvega početka do reorganizacije šolstva na temelju zakonov iz leta 1809. je šolska mladina izključno v rokah za versko vzgojo sicer vnetega, a povečini narodnega duhov-uiStva, od leta 1870. pa zaveje po šolskih sobanah z napredno vzgojo skrajni nemški šovinizem, ki ga diktira nemški šolski svet. v katerem razen kateheta ;a Slovenca do preobrata ni bilo prostora, Leta 1777. so celjeki meščani položili temelj fccorazredni mešani tako zv&ni žlčkl in s svojo dolgo, belo dlako, ki ji Je bila vrhna suknja! Bila le skoraj tako ljubka kakor kožica Esmeraldc;®/ saj se Je spominjaš, Oringoire? Bila Je pa tudl pridna, priliznjena. Kadar so Jo molzll, ') Ciganka Iz romana Notre-Dame de Pariš, čile mož |e bil Oringoire. Vodil je s seboi kozo, kl Jo Je ime! Oringoire zelo rad. (Op. prev.) se nI niti zgenila; še v skledo nI stopila ' Ljubezniva kožica . •. neustraleno borbo proti nasprotnikom sokolske misli. Nato jo vzorno na-stopil moški naraščaj Ljubljana II s svojo ]>et-najstorlco. — Javno telovadbo je zaključila orodna telovadba članstva, naraščaja in dece tor prav lopa skupina domačo-ga društva. — Bil je v nedeljo lep dan v St. Vidu. Ribniško sokolsko okrožje obhaja svoj sokolski dan v srodo 15. t. m. UdeložnllU iz Ljubljano odhajajo ob 7.40 iz glavnega kolodvora in se vračajo ob 22. uri iz Ribnice z izrednim vlakom. Sokolski dom na Igu. No pozabite, da je dne 15. avgusta otvoritev Sokolskega doma na Igu. Pohitite vsi na to slovesnost. Z dolenjskim vlakom so odpeljete do postaje Škofljica, tam čakajo vozovi, da Vas popeljejo na Ig. Člani in članice imajo polovično vožnjo po železnici proti običajnim legitimacijam. — Odbor. Otvoritev Sok. doma v Logatcu. K dašemu poročilu o otvoritvi Sok. doma v Dol. Logatcu poročamo dodatno, da Jo bilo zas:opano tudi ribniško okrožje in sicer društvi Kočovjo In Sodražica. Sokolski dnn v Ribnici. Pišojo nam: In kam v srodo? Oh, v Ribnico! Tako gro glas od ust do ust; vse so je odločilo posotltl prijazno Ribnico ob priliki okrožnega sokolskega zlota. Ribnica jo zmagala. Kako gosto dostojno sprejeti, jih dobro po zmerni ceni pogostiti, jim nuditi par ur neprisiljene, odkrito zabavo. to jo dnevna debata skrbnih Ribnl-čanov. Pozornim pripravam naj sledi obi-lon poset od strani Sokolstva in dragih slojov. Naraščajsvo tekmo, povorka, javna telovadba iu volika narodna vcsolica, to so plavne točko dnevnega programa. Pri celi prireditvi sodeluje godba Drav. sko divizijo pod vodstvom kapetnna g. dr. Corina. Vožnja z izkaznico polovična. Zvečer ob 10. uri polje Izredni vlak proti Ljubljani. Polni paviljoni, ples, petje, to se samo ob sebi razume. Na svidenje v Ribnici! Zdravo! Športni Proslava dvajsetletnice H. A. S. K.-a v Zagrebu Zagrebški Hrvatski Akademski Sport-iii Klub, ki proslavlja te dni dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja, je povabil na to svojo slavnost vse najboljše športnike naše države. Kdor le opazoval v nedeljo zagrebško vrvenje, se je lahko na lastne oči prepričal, da je Zagreb prava metropola Jugoslovanskega športa. Kjerkoli si se kretal po ulicah, povsod si slišal razpravljati le o športnih prireditvah. Tu je delala skupina lludi prog-noze za izid popoldanskih nogometnih tekem, tam se Je zopet govorilo o poteku rokometne tekme, skratka Zagreb Je živci pod vtisom prve Jugoslovanske olimpijade. Človeku, kl Je vse to opazoval ln pomislil na mrtvilo, ki vlada v športnem oziru v Ljubljani, Je postalo naravnost težko pri srcu. Ljubljana je žal še daleč, daleč za Zagrebom, vsal v tem oziru. Hazena Slavija (Praga) : Hašk S : 1. V nedeljo ob pol 9. zjutraj se Je vršila na igrišču v Makslmiru rokometna tekma med praško Slavijo In Haškom. Tekma le pokazala, da so Cchinje tudi v rokometu prvakinje sveta. Igra Je bila ves čas prav zanimiva In je končala z lepo zmago Slavlje 5 : 1. Oledalcev le bilo nad 2000. Otvoritev prve športne razstave. Ob pol 12. dopoldne Je v umetniškem pavilijonu otvoril zagrebški župan dr. Heinzl športno razstavo. V svojem govoru je čestital Hašku k njegovemu dolgotrajnemu plodonosnemu športnemu delovanju, kl Je prineslo Zagrebu tudi svetovni sloves. Izložba Je prav okusna In prlkazule razvoj Haika In uspehe, kl jih je dosegel od ustanovitve do danes. V 1. sobi opaziš med drugim številna dragocena darila, kl jih Je prejel Hašk od korporaclj In športnih klubov ob priliki proslave svoje 20-letnlce. V drugI sobi so razstavljeni številni pokali, zastavice, znaki in odlikovanja, kl so Jih prejele razne klubove sekcije za dosežene zmage. Tu se tl nudi nepregledna vrsta slik in fotografičnih posnetkov Iz raznih tekem, ki jih je odigral Hašk v dolgi dobi svojega obstoja. V tretji sobi so razstavljene sj>ortne potrebščine za vse jjanoge športa. Haškov športni muzel predstavlja brez dvoma milijonsko vrednost. Naval k razstavi le bil že v prvih urah po otvoritvi velikanski. Hajduk (Split) : Ilirija (LJubljana) 3 : 2 (1 : 1). V okviru Haškove olimpijade se vrše v Zagrebu med prvaki j>osameznih |>od-savezov nogometne tekme za častni Jubilejni pokal Haška. Tekmovanja se udeležujejo vsi jugoslovanski nogometni klubi, kl Imajo prvenstvo v svojem okolišu razen S. K. Oradlanskl, kl se nahaja na odmoru. Naša Ilirija je dobila za nasprot nika opasnega protlvnlka za prvenstvo Jugoslavije, S. K. Hajduk iz Splita, ki |c danes poleg vodilnih zagrebških klubov najmočnejši v naši državi. Upoštevajoč rezultate, ki jih je to moštvo doseglo pri letos odigranih mednarodnih tekmah, je bilo pričakovati, da bo naša Ilirija doživela velik poraz. Toda rezultat, kl ga Je dosegla Ilirija, je tako časten, da so z njim lahko zadovoljni vsi slovenski športniki. Igra Ilirije je zadivila celo zagrebško športno publiko, kl Jc našim Igralcem prirejala živahne ovacije. Točno ob pol 16. popoldne sta prispeli na igrišče Haška v Makslmiru obe moštvi, živahno j>ozdravlJenl od nad 4000 gla ve množice gledalcev, Ilirija Je nastopila s svojim kompletnim prvim moštvom, le v golu so Je nahajal kot gost Mlhelčlč od Herntesa. Ko Je dal sodnik g. Brklč znamenje za prtčetck Igre, preide Hajduk takoj v oster napad. Levo krilo centrira In sloviti Bohata pošlje žogo v mrežo. Toda gol je padci Iz očivldne of-slde pozicije ln sodnik ga radi tega ne prizna. Hajduk diktira oster tempo, pri Iliriji je opažati malce nervoznostl, a moštvo se kmalu ustali ln pričenja lepo komblnacl-sko Igro s kratkimi pasovi po tleh. Kril-ska vrsta, ko|e vodja Je bil Tavčar, krepko podpira napadalcc ln nudi svojo pomoč tudi obrambi. Po več brezuspešno Izvršenih napadih na obeh straneh, preide Ilirija v oster napad, Uiak parlra pred golom nasprotnika žogo in Jo efektno zabije v gol. Vihamo ploskanle publike. Nato le bila igra prccel časa odprta, a skrajno napeta. Mnogo ugodnih pozicij pusti Ilirija neizrabljenih radi premalo odločnega streljanja na gol. Hajduk napenja vse sile, da Izravna, kar se mu posreči šele par minut pred polčasom. V napadu Hajduka sc jc zlasti odlikoval češki Igralec Bohata, kl Je duša napada. V nrvem polčasu je ostala Igra neodločena 1 : 1. V drugem polčasu se Je pri Iliriji odlikoval ves napad. Pcncbno levo krilo Pe-valek Je bil Izborett. Radi Itadnsa, kl ga zakrivi Lado v kazenskem prostoru, sledi enastmetrovka, ki Jo Hajduk pretvori v gol. Oolman Ima žogo že v rokah, a mu zdrsne v gol. Ilirija napada, toda žilava obramba Hajduka ne pripušča strela na gol. Kmalu dobi žogo Pevalek in Jo tira solo pred gol, branilec Hajduka ga podere na tla, sledi enajstmetrovka In Vldtnajer pošlje žogo z neubranljivim strelom v mrežo. Tako Je bilo stanje skoro do konca. Par minut pred koncem nastane pred golom Ilirije nevaren položaj, goltnan odbije žogo z roko, a Bohata jo parlra z glavo In doseže s pomočjo roke zmago-nosni gol. Ilirija skuša Izravnati, silni stell Omana in Učaka na gol ostanejo v rokah Izvrstnega golmana. Ilirija je bila torel poražena, a pokazala Je zagrebški publiki Igro, kakor doslej Se nikoli. Visoke poraze, ki Jllt le Ilirija' doslej doživela v Zagrebu, krona krasen uspeli. Rehabilitacija Je dosežena. Igra vsclt Igralcev Je bila tako požrtvovalna In amblcljozna, da zasluži vso pohvalo. Tudi Igra Hajduka Je bila tehnično na višini ln Je v tem pogledu prekašala Ilirl-Jlno. Moštvu se pozna visoka rutina In uglajenost. Concordla (Zagreb) : Jugoslavija Beograd S : 4 (3 : 3). Po končani tekmi Iilrila : Hajduk sta takoj nastopili novi moštvi in sicer Jugoslavija (Beograd) ln Concordlja (Zs-greb). Igra je bila v prvem polčasu lepa in zanimiva, vendar ne tako napeta kakor prva. Jugoslavija je pokazala lepe vrline, odlikuje se po krasni kombinaclj-skl Igri In odločnostjo pred golom. Tudi Concordlja, kl v zadnjem času ni bila ravno v najboljši formi, Je Igrala požrtvovalno in sc odločno slavila JugcslaviJl v bran. V prvem polčasu se Je vršila Igra ob menjajočlh sc napadih na obeli straneh in Je končala neodločno 3 : 3. V drugI polovici igra ni bila na višini. Concordlja Je pričela Igrati precej ostro, prišlo le do izpadov In na obeh straneh Je moral sodnik izključiti po enega Igralca. Jugoslavija nI mogla vzdržati ostrega tempa In Je podlegla z malo diferenco 5 : 4. Sodil Je g. Pick, kl pa ni zadovoljil. O. B. Haškovl uspehi na nogometnem polju. Od početka razvoja nogometa pri nas, t. J. od leta 1906. pa do danes Je igral Hašk v celem 219 nogometnih tekem. Prt teh Je dosegel 134 zmag, 25 porazov, a 60 tekem Je ostalo neodločenih. Score golov znaša 777 : 333 za Hašk. Rezerva Haška Je odigrala v MIh 1921 — 1923 44 tekem. Vse tekme Je odločila v svojo korist. Score znaša 213 : 33. Jubilejna kolesarska dirka Jubilejna kolesarska medklubska dirka, katero priredi klub kolesarjev In mo- tociklistov »Ilirija. v Ljubljani v srodo, 15. avgusta, na progi Ljubljana - Grosuplje • Krka - Zatlčna - Višnja Gora • Ljubljana - Kranj - Radovljica - Lesco -Bled (136 km), bo eden najzanimivejših športnih dogodkov v letošnji sezoni. Prijavljeni so najboljši dirkači cele Jugoslavije: Dukanovlč, šoštarko, Pavllja, Cesaroc iz Zagreba, Kosmatln, Goltes, oiškovič, Skrajnar. Bar iz Ljubljane ter Se mnogo drugih. Start je ob 7. uri zjutraj na Dolenjski cesti pred kolodvorom. Cilj na Bledu pred hotelom »Beograd. približno ob 11. uri. Vodstvo kluba kolesarjev in motoclkli-stov .Ilirija, javlja, da bo glavna kontrola ob priliki jubilejno kolesarsko dirko na Kongresnem trgu pred godbe-nim paviljonom, kamor dospejo prvi dirkači okrog 9.15 do 9.30 dopoldne. Slavno občinstvo so naproša, da se v slede- čih ulicah: KarlovBta cesta, Plorjansit*, Sv. Jakoba trg, Cojzova, Emonska, V». gova, Selenburgova, Dunajska, Gospo-svetska In Celovška cesta, blagovoli po. koravatl rediteljem tor s tem pripomoa do čim gladkejšega prehoda skozi n«. sto. 8kozi mesto se vozi strogo po cest. nem policijskem redu. 8. K. »Primorje, in S. K. »Ilirija. se naprošata, da stavi, ta nekoliko svojih članov na razpolago za vzdržovanjo redlteljstva v mestu, S, K. »Jadran« za vzdrževanje reda prt prehodu skoz! Šiško. Imenovani klubi u nnprošenl, da pošljojo svojega delegata na sestanek, kateri so vrši danes v torek ob 7.80 na vrtu reetavraoije »Novi svet*. Povodom jubilejne medklubske dlrks so vrši danes v torek ob 20. uri pozdrav, ni vočer na čast doSlim kolesarjem ln športnikom Iz Hrvatske na vrtu restavracijo »Novi svet«. Darila za dirko so izpostavljena v konfekcijski trgovini g. Drago Gorupa v Pr^ernovi ulici. Položaj ca žitnem trgu Zadnje vesti potrjujejo, da Je letos žetev v Jugoslaviji obilna in da Je tudi zrnje kakovostno prvovrstno. Po doslej znanih rezultatih so kakovosti pšenice pod 78 kg zelo redke. Tudi primesi Je letos v žitu mnogo manj nego lani. Zato j jIinistor jankovič je uvodoma obSi Nedeljske nogometne tekme Ljubljana: Ilirija rez. : S. K. Trbovlje 6 : 1. V rezervi Ilirije Je igralo tudi nekaj luntorjev. Beograd: V soboto Je rusko moštvo »Rus. Iz Prage igralo proti tukajšnji Concordijl ter zasluženo zmagalo s 7 : 2, v nedeljo pa Je podleglo proti Vardarju z 2 : 3. Pri »Rusu. Je igral Martinov, znani vratar ruske reprezentance v letih 1913 ln 1914. Dresden: Pred 20.000 gledalci sc le v nedel|o vršila tekma med reprezentancama Finske ln Nemčije. Zmagalo Je bolj energično finsko moštvo z 2 : 1. Dunaj: Hakoah : Red Star 4 : 1 (1 : 0), Wacker : Badncr A. C. 2 : 2 (1 : 1). Praga: Senzacija sobote Je bila zmaga Mctcora VIII nad Slavijo s 3 : 1. Nedeljski rezultati so: Vršovlce : Sparta (Košice) 2 : 1, Viktorija : Slavija 4 : 3, Union Žižkov : Viktorija (Vlnohrady) 5 : 1. Cechlc (Karlin) : CAFK 3 : 2. Inomost: v soboto: Bayern (Mona-kovo) : Turvereln (Inomost) 9 : 1, v nedeljo Bnyern : F. C. Innsbruck 4 : 1. Niirnberg: I- F. C. Ntlrnberg : Spiel-vcrelnlgung Fttrtli 1 : 0 (1 : 0). Hamburg: Hamburger Sportverein (nemški prvak) : Ottensee 3 : 3 Prijave za plavalno tekmo dne 15. t. m. na Ljubljanici sc sprejemajo še danes do 18. ure v trg. J. Oorcc, Dunajska cesta. Podrobni razpis smo prinesli v našem listu dne 11. t. m. Skoki za senlorjc ln JunlorJe se vrše s 3 meterske deske, za dame in dečke s 1.5 meterske deske. Doslej so dospele prijave najboljših moči ljubljanskih klubov, prijavljeni so tudi plavači iz Maribora in Celja. Tekmo Je smatrati za glavno preizkušnjo za slovenska in jugoslovanska prvenstva, kl se vrše 26. t. m. v Ljubljani In 2. septembra na Sušaku. Ilirila se pogaja za gostovanje splitskega Hajduka in subotiške Bačke v Ljubljani med 18. in 23. t. m. Hazena team praške Slavlje igra 15. ln 16. t. m. dve tekmi proti teamu Ilirije. Več o teh tekmah priobčimo jutri. povsod . . . Človek bl bil mislil, da vidi na gori deset koz gospoda Sezuina. Belka se nI ničesar bala. Z lahkoto je skakala čez divje hudournike, kl so brizgali nanjo med skokom rnokri prah in pene. In ko je od nje cut-Ijala voda. Je legla na ploščato skalo ln se sušila na solncu ... Ko se Je z no-gnojevo cvetico v zobeh povzpela kraj planote, je zagledala spodaj, čisto spodaj v nižavl, hišo gospoda Seguina iti zadaj zagraieni pašnik. In zasmejaia se je do solz. — AH Je vse to majhnol Je vzkliknila; kako bl le mogla ostati tam dolll Ko Je revlca videla, kako je visoko, si je domišljala, da Je vsaj tako velika kakor svet . . . Kratko malo, koza gospoda Seguina le Imela lep dan. Skakljala Je zdaj tu, zdaj tam, in ko Je šlo na poldne, je bila na mah srccll trope divjih kozlov, kl so slastno hlastali po vlnlčju. Vsi so z občudovanjem pogledali našo malo potepenko v beli obleki. Dali so JI najlepši prostor pri vlnlčju ln vsi tisti gospodje so bili z n]o na vso moč vljudni. Zapihala Je mrzlejša sapa. Oora Je po-Ktala vijoličasta; zmračilo se je . . . — 2e! se Je začudila kožica in postala. Spodaj so bila polja že zavita v meglo. Pašnik gospoda Seguina Je Izginjal, od hišice se |e videla samo še streha tn svojimi perotmi. Zatrepetala Je . . . potem se Je pa začulo na gori tuljenje: — Hov, hoovl Zmislila se Je na volka; ncumnica sc ni ves dan zmislila nanj ... V dolini jc zatrobil rog. Dobri gospod Seguin je poskusil še z njim. — Hoov, liooov ... Je lajal volk. Vrni se, vrni se! Je trobil rog. Belka se Je že hotela vrniti. Ali ko se je spomnila na kol, na vrvico, na plot ob pašniku, Je mislila, da bi sc ne mogla več privaditi tistemu življenju in da Je bolje, če ostane. Rog Je nehal trobiti . . . Koza je slišala za seboj, kako Je za-šuinclo listje. Obrnila se Je hi ugledala v mraku dve kratki, čisto pokončni ušesi z dvema svetlima očema... Bil Je volk. Neznanski Je bil in nič se nI pre-meknll, samo belo kozo Je glodal in ze vnaprej sline požiral. Ker Je dobro v» del, da mu ne uide, se mu nI nič mudilo; samo ko sc Jc obrnila, se je zlobno zasmejal. — Ha, ha! Kožica gospoda Seguina! In pomolil je svoj dolgi, rdeči jezik skozi gobec, ki Je bil suh kakor kresilna goba. Belka Jc čutila, da Je izgubljena . . . Ko se le spomnila na staro slvčko, kl se jc borila vso noč, zjutraj Jo jc pa volk vendarle požrl, Je pomislila, čc bl ne bilo »=■ Naša rečna plovba. To dni se je vr. šila v Beogradu pod predsedstvom ministra dr. Janko vita važna konferenca o vprašanju našo rečno plovbo. Konferenco so se udeležili številni predstavniki finančnih in poljedelskih zavodov tor glavni ravnatelji bank in veleindustrijj. si produccntl obetajo, da bodo Izvažali tnnogo žita za setnenje. Prošll teden Je na naših žitnih tržiščih vladalo veliko mrtvilo. Kupci čakajo na nižje cene, produccntl pa na zboljšanje cen. Produccntl se sklicujejo pogosto na prvovrstno kakovost tn na ogromne stroške pridelovanja, toda pri sedanji dobri žetvi ne le v naši državi, temveč tudi v ostali Evropi se bodo njihove nade na zboljšanje cen Izjalovile, ker so naše cene še Itak vedno nad svetovno pariteto. Pri sedanjih cenah Izvoz nikakor ne more uspevati, ako dinar ne pade. Sicer pa kljub rezcrvlranosti večine producentov cene polagoma vendarle slabijo. Na svetovnih trgih so zadnje dni cene nekoliko narasle. Olede rukega Izvoza se čujejo zopet manj optimistični glasovi. Trdi se, da letos Rusija še ne bo mogla toliko izvoziti, kakor se Je sprva cenilo. Od količin ruskega Izvoza na svetovnem trgu bo zelo odvisen razvoj svetovnih cen. Pšenica se Je ponujala na naših tržiščih prošll teden v Izredni kakovosti od 79 — 82 kg po hI. V početku tedna se Je zahtevalo za srbljansko pšenico 340 Din pariteta Beograd, kasneje samo 330, za vojvodinsko spočetka 360, ljozneje 350 In še manj. Kupovalo se ni mnogo. Po rži Je bilo povpraševanje še manjše. Cene so se gibale za kakovost 72 — 74 kg med 320 — 330 Din postavno baška postala. Ječmcin se Je ponujal po 295 — 310 Din za pivovarne v kakovosti 66 — 68 kg, a slabše blago po 275 — 285 Din. Ovsa Je bilo mnogo na tržiščih; bažko in slavonsko blago se Je ponujalo po 290 — 295 Din. Zlasti malo Je bilo povpraševanja po turščici, ki se le ponujala v Bačkl po 280 — 290 Din postavno vagon. Moka »0» je dosezala cene med 585 — 600 Din z Jutlnlml vrečami postavno vtovorna postaja. Promet je bil manjši nego v pred hodnem tednu. Za otrobe nI bilo zanimanja; blago Je notiralo 145 — 155 Din vključno Jutine vreče. malo dima. Poslušala jc, kako le zvonfc- j bolje, da se takoj uda; ali hitro sc Je kala čreda, kl so Jo gnali d.Ttnov, in ža-i premislila In sc s sklonjeno glavo in z ust Ji Je segla v dušo . . . Sokol, kl sej naprej štrlcčimi rogovi postavila v brau, Je vračal, io Jc mimogredoč obrsnil s I kakor se ie seodobilo vrli kozi eoscooa Seguina . . . Tega ni mislila, da zadavi volka, hotela je samo videti, če se bo tudi ona tako dolgo branila kakor sivčka . Pošast je stopila naprej, in rožičkl 30 zaplesali. Hej, kako pogumno se je postavila kožica po robu! Več ko desetkrat, nič nc lažem, Oringoirc, več kakor desetkrat )e prisilila volka nazaj, da je poiskal sapt. Med takimi kratkimi premirji Je sladko-snodnica hitro utrgala bilko svoje ljube travicc ... To Je trpelo vso noč. Zdai pa zdaj je koza gospoda Seguina pogledala v zvczdicc, kl so se svetlikale na Jasnem nebu, ln si rekla: — Oj, če bl lo vzdržala do zore . . Zvezda za zvezdo je ugašala. Belka se le vedno si|ne|e naganjalo z rogovi, volk pa z zobmd ... Na obzorju se je pokazala bleda svetloba . . . Spodal na pristavi je hripavo zapel petelin. — Vendar! ie zaklicala uboga živalca, ki je čakala samo še dneva, proden pogine. In zleknila se Je na zemljo v svojem lepem, belem kožuščku, kl Je bil ves oškropljcn s krvjo... Volk Jc skočil na kožico ln jo požrl. Zbogom, Grlngolre! Te povesti si nisem Izmislil sam. Ce te popelje kdaj pot v Provencc, tl bndo naši kmetlčl dostikrat pripovedovali o kozt gospoda Seguina. kl se Je borila vso noč z volkom, zjutraj jo Je pa volk vendarle požrl. Saj mc razumeš, Orlr.golrc: Ziutrcl io Jo pa volk vcndarl? požrl Tržna poročila Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica baška. 79—80 kg, 2—8 odst., 8 vagoni 840; banatska, 79—80 kg, 1—2 odst., ponudba 827.5; srbijanska 78—79 kg, 2—8 odst., pariteta Beograd, duplikat kasa, ponudba 812.5. Ječmen: baški, 67—68 kg, 1 vagon. 278.5; baSki 64—65 kg, 2 vagona 275. Oves: baSki 5 vagonov 275: sremskl 1 vagon 270. Koruza: baSka, 8 vagoni 272.6. Fižol: baški, beli, ponudba 450, povpraševanje 400. Moka: baška »0» ponudba 565; »6. 1 vagon 415. Otrobi: baSki v papirnatih vrečah, ponudba 145. Tendenca nestalna. Beograjska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica: 78—79 kg, 2—8 odst., franko Smederevo, za avgust, ponudba 820, povpraševanje 305; 78—79 kg, 2—8 odst., franko Beograd, promptno, ponudba 810, povpraševanje 305. Koruza: franko obala Beograd, promptno, ponudba 290. O v o s: rešetan, franko Klenak, promptno 275, povpraševanje 250. Tendenca nestalna. Cene pSenicl padajo. Zagrebški žitni trg (18. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja no tirajo: pšenica 840—385, koruza žolta 270—280, ječmen za pivovarne 280— 800, za krmo 270—280, oves 270-280, fižol pisani 425—600, bdi 425—500, moka pSe-nlčna »0. 575—600, »2. 550—575, »4. 525—550, za krmo 200, otrobi drobni 145 do 155, debeli 200. Tendenca mirna, Dunajski živinski sejem (18. t. m.) Do gon 3506 glav. Cono so deloma nazadovale za 500 aK pri kg. Notirale so za kg žive teže v tisočih aK: voli 11—16 (18), kravo 11.8—16, mršava goveda 6.5—11. Zagrebška blagovna borza (13. t. m.) P S e n l o a: 79—80 kg, 2 odst., postavno Zonubor, ponudba 350, ista, pariteta Vukovar, ponudba 860. Oves: sremski, re-šotan, 'ranko vagon Drcnovci, ponudba 270. '»'oka: »0», postavno Bačka, ponudba 670. Tcndcnca zelo nestalna. obrazložil 1 kakem stanju se nahaja to vprašanje. Ugovor državo 1. brodarskim sindikatom poteče koncom tega leta. Ministrski svot je zaradi toga Bklenll, dt so osnuje nova delniška družba z delnicami po 1000 Din, ki so glasijo na im«. Delniški kapital bi znašal 85 milijonov zlatih dinarjev. Na toliko se približno ceni plovni park države in Srbskega paro-hrodarskega druitva (v razmerju 80:4). Izdale bl se prioritetne delnice, za katere bl država garantirala s 6 odst. Dtža-va bi zadržala za sebe 51 odst. vseh delnic, a ostalo bl dala na razpolago zasebnikom, kl so naši državljani. V upravnem odboru bl imela država četrtino članov, a v revizijskem odboru tri četrtine. Po tem poročilu ministra Jankovita se jo razvila živahna debata s Btrani prisotnih bankirjev. Minister je pristal M to, da ae eventualno odredi tečaj za del. nlSkl kapital po 9 Din za 1 zlati d i nai, Nato so se prisotni porazdelili v dve sok. cljl, finančno ln admlnistrativno-pravno. Sekciji Imata nalogo, da izdelata ve« načrt in pravila te nove družbe. — skupščina banatsklh producentov pese. Te dni se je vrSila v Velikem BcJ-kereku skupščina producentov sladkorna pese ls Banata. Na skupščini so jo razpravljalo o samovoljnem določevanju csn sladkorni pesi od strani tvornlčarjev sladkorja. Zborovalci so sklenili da ji treba pokrenltl proti tvorničarjem ener gično akcijo, ker oni s svojim postops-njem le ovirajo razvoj sladkorne produkcije v Vojvodini. Osnovan je bil Savei proizvajalcev sladkorne pese za Banat Za predsednika saveza Jo bil izvoljen narodni poslane« Svetozar Stankovič. — Otvoritev Indnstrljsko-obrtne rar stave v Novem 8ada- V soboto dopoldni je bila v Novem Sadu otvorjena I. pokra' jinska Industrijsko-obrtna razstava. Ni razstavi so razstavili svoje produkte in dustrijoi In obrtniki li cele Vojvodine — Mednarodna carinska konferenca Mednarodna trgovska zbornica v Rimt je prejela vabilo, da se udeleži po svoji! zastopnikih modnarodns carinske konfe renoe. Zbornica je izvolila posebno ko misijo, v kateri se nahajajo predsednil zbornice Booth (Amerika), Clemcnte (Francija), FortunatU (Italija), Kent (An gllja), Frey (flviea), Hoda« (Ceškoslova Skaj ln Dememtam (Sredsk*,). Ti član se bodo udeležili mednarodne carinski konference, kl se vr« prihodnji mesei v Rimu. r — Tovorni brzovlak za Avstrija < odobrenjem prometnega ministrstva a zagrebško železniško ravnateljstvo pog» ja z ravnateljstvom madžarskih železni' gledo upostavitve direktnega tovorne? brzovlaka mod naSo državo in Avstriji preko Madžarsko. V tem vlaku bl se ii važalo edino le Badje ln one življensb potrebščino, kl se hitro pokvarijo. — Podraženje madžarsMh železnic. Da 15. avgusta stopi na Mfldžarskom v ve ljavo nova železniška tarifa. Cene za P« voz potnikov so povišane za 100 odst a za prevoz prtljage za fco odst. — Izdajanje pooblaSp.enj za nakup d« vlz za potovanja v svrpo posečanja in« zemsklh tržišč. Finančna delegacija Ljubljani objavlja uradno, da jo je £c spod finančni minister pooblastil, da sni izdajati trgovcem in obrtnikom poobl." ščenja za nakup deviz za potovanja svrho posečanja inozemskih tržišč najvišjega Iznosa 1C.000 francoskih f»j kov na podlagi prcienj, ki morajo bi potrjene od pristojnA trgovskih ln obr nlških zbornic. P-oSnje, ki morajo naslovljene na dolegacljo iti kolkova s 3 dinarji (za rešitev je prošnji P«'« žiti kolek po 10 Din), je vlagati p" ' o-ovskl in obrtni3:i zbornici v Ljublja« Priložiti jim je potrdilo pristojnega čnoga urada, da. so vsi dospeli davki P>< čanl. Vpoštevale se bodo samo Pr0_"' trgovcev In obrtnikov, ki so naši drža' ljani ln ki rabfjo dovize izključno za o1 trebe potovanja v Inozemstvo Nova Wassermannova reakcija pri tuberkulozi August v. Wassermann je znan, ker svoje&isno iznaSel serumovo reakcijo poitkus t krvni t«ko5ini) oa sifilis, V »Deutsche medltinischs Wochen-ji\hrift» objavlja Wassennann sodaj ob-firen opis novonajdenegs serumovoga dokaza, tuberkuloze. Medioin* pozna si-oor ie precej dolgo Kochov tubsrkullnov .lokazi ki povs, ali M r prsizkušanem telesu najdejo bacili tuberkuloze. Toda u Kochor tuberkullnov poizkus js nekoliko prefin In na enak naiLn Izdaja »aktivno« tuberkulozo, to j« taksno, ki je te iiva tn ie vedno delujs v polnem telesu, kakor tudi ts zdavnaj ozdravljeno tuberkulozo, ki ni več aktivna. V praksi i.-virajo odtod mnoge teta ve, ki »o znane vsakemu zdravniku, ki ss bavl s spo-in.ivanjem tuberkuloze. Zdravniku nam-re5 nI toliko na tem, da bi izvedel, ali je bolnik te prej kedaj prebolei proces Itiberkulozo, marvefl zdravnik bi rad do-;naL ali je bolezen sedaj aktivna ln ili so sedaj uveljavlja vpliv turberke-|'ev. Od pravega spoznanja j« odvisno, j.i katero zdravljenje ss potem zdravnik «lloSL Tu pa pnfienja veliki pomen novega ffasserniannovega seruma. Za preiskovanje uporablja Wassermann snov tetra-lia-leoitin-antigen. Napram tej meSanici reagira serum onoga, ki trpi na aktivni :uberkulozl, na povsem speolfiflen ln podoben naiin. Was«ermann oliSirno in podrobno opisuje svoja opazovanja in eksperimente in z gotovostjo sklepa lz njih. da je vsakdo, bodisi odrasli ali delo, gotovo aktivno tuberkulozen ln da žive v njem tub. bacili ter da je le tndi kterkoli del njegovega staniftovja na-Hct, — film u najde pozitivna reakciji krvnega seruma z gori imenovanim sredstvom. Ce pa ta reakcija lsostaoe ln j>< poizkus negativen, se za enkrat to ns sme sklepati optimistično, marvet! Jo potrebna fco previdnost. Za enkrat bo v praksi ta serum izredno tlobrodoSol v onih slučajih, ko zdravnik ie ne ve, ali sploh ima posla s tuberkulozo ali ne. Zlasti pri dsei. ki ji tuberkuloza isle grozi, bo spoznavanje bolezni g pomočjo novega sredstva zelo velikega pomena. Uporaba Wassennannovo reakcije pa ni zelo enostavna in zahteva pri izvrševanju največjo toflnost ia strogo natanS-nost. Tudi o tehniki uporabe objavlja Wassonuann obširna navodila. — Pri zdravljenju tuberkuloze smo v zadnjih desetletjih doživeli že marsikatero bloste-6o nado in potem razočaranjo, in bolniki so iestokrat od serumov to zahtevali zdravja. Tudi sedaj ne smejo misliti, da je najdeno novo zdravilo, marveS le sredstvo za sigurno spoznanjo bolezni. Pa ie to je sila vaino. Spoznanje Je prvi korak k ozdravljenju, — najdba novega seruma bo morda tudi pri nas pospoSila skrb za zdravilišča za doco ln za bolnike na zafatnl tuberkulozi. Pobeg v domovino — na aeropianu Pred par dnevi je tla skozi n&te liste čudna vost, da je neki ruski oficir v oatl sluibi na naScm državnem aeropianu od-letel — v Rusijo, ne da bi plačal razne dolgove, ki jih je napravil r Novem Sadu. Dogodok je resničen in o njem se javljajo nastopne podrobnosti: Pobegli oficir se imenuje Aleksej Loj-kov ln je bU v Wraglovl vojski avijatlk-polkovnlk, v nato armado je bil pa »pre-jot samo pogodbeno. S seboj j« vzel mehanika stotnika Katjana. ki je bil tndi sprejet v nato vojsko pogodbeno. Oba ruska oficirja sta se te reS dni pripravljala na beg. Pred potiml dnevi sta izvlekla lt novoaadskega aerodroma najnovejH aeroplsn francoskega sistema. (n jo noaavno prltel !t Pariza in stane nato driavo poldrugi milijon dinarjev. Na aeropianu stn napolnila rozervoarje z bem-inom, pripravila sta pa Se dva vrča bencina, tako da sta bila preskrbljena z bencinom za pot do lBOOltm. Kor Je od novoead&kega aerodroma do bos-arabsko meje komaj 900 km, ata bila lahko br« skrbi, da dosoteta rusko temi jo. Za sabo sta pustila oba Rusa pisma predsednlttva Orjune, komandi mesta ln nekaterim znancem, katerim sta bila dolina večje tneske. V pismu Orjunl prosi Lojkov odpulčenja, ker nI mogel izpolniti obljube, da napravi Orjuni ae toplin brez motorja. Obenem obljublja, da bo znesek sodem tisoč dinarjev, ki ga je prejel od Orjune na račun, vrnil pri prvi priliki. Komandi mesta pite Lojkov, da ni mogel shajati t 900 dinarji na ineseo ln da je tato sklenil zapustiti deželo in so vrniti v Rusijo. Moral bi 8» — piše Lojkov — ubiti ali pa vrniti v domovino. In ker rad živim ln hrepenim po domovini, sem sklonih da zboiim v Rusijo na aeropianu. Lojkov je zapustil v Kovom Sadu ieno v velikih dolgovih. Ruski emigranti so večkrat opozarjali tnerodajns rojatke kroge na nezanesljivost Lojkov«, ali nihče se ni na to oziral. Tudi Je Lojkov večkrat prosil za sprejem v nate državljanstvo, ali Je vlada vse protnje odbila s izgovorom, da lo nimamo takona Ljubljanske razvade Ravnokar tem čital v listih, da te na novo otvorjenem kopalltču ob Ljubljanici uganjajo ntzlične vočman) duhovite tale ln burke s »civilisti«. »Uniformiran-oU v koti in plavalnih hlačah jim nagajajo, hoteč jih nekako morallčno prisiliti, da bi te tudi oni kopali Mnenja tem, da taka prisilna vzgoja le tkodl ugledu kopalltča kot takega, zakaj marsikdo ti bo premltlU »poveriti« tvoje dragoceno telo sedlarjem ljubljanskega «AJgyrn». Ta povodni mol nemtkoga porekla te js tedaj tudi t« pel nas udomafflL — Sloer bi pa po mojem tkroinnom mnenju bilo prikladnejte napraviti nekak ljubljanski »Gansohlufol« kar tam za lentjaltobslcim mostom. Zolo ustregli bi različnim zakonskim ln uozakonskim parom, če bi omislili tudi kar nokak »rodbinski od-dolok« (Familioubad) v kopališču. Poleg velike frekvouoe tega oddelka bi javnost Unela tudi vse tam koiJinirane legitimne ln neligitlmne parčke v — trajni evidenci. V vseh večjih mestih nalotli na predpise glede hoje po ulicah in trotoarjih: levo naprej, desno nazaj. Pri nos seveda gremo kar vsi navtkrit, kakor se komu poljubi. Ta razvada se je posebno razpasla tam okrog poŠte ln Magdičeve prodajalne: kriiiSče Štirih cest kakor Kamt-nerstrasse pred opero na Dunaju. Tramvaj prihaja, avtomobili dirjajo, kolesarji uganjajo tukaj svoj šport, fljakarji drro po opravkih, gneča naraSča in tik gruč postretčekov zapirajo in ovirajo prehod na trotoarjih nafti dlčni dandvji in zvezdogledi. Bog začuvaj, če katero re-čet, takoj ti zabrusijo v bok nebroj ničvrednih ptovk, da jo odkuriS kakor polit. oucek. Ako postave te no tčlti, ker baje nič ali le slabo vidi. Costa, ki vodi preko travnikov ta Kozlerjevem gradom v Siiko. Je neraz-svetljona in pribetaliSče temnih elementov, ki izza drevja praže na poaanisms Setaloe. Policije seveda tam nL Skropitev ljubljanskih ulic so vrti v času, ko vse drvi v pisarne ali lz pisarn, skratka po opravkih. Ti tkropllcl ulic imajo ie tako prakso, da te sicer ne otkropijo z vodo, pač pa ti zakade tja pod nos oblake prahu. Zakaj sl občina ne nabavi Škropilnega voza ali avtomobila. ki bi zadostoval, da se v času od 5. do 7. ur« zjutraj Izdatno osveži cela Ljubljana brsz Škode ta človetka in tivolska pljuča? Sploh bi bilo koriatno. čo bi ts pred Škropljenjem malce postrgalo ono predvojno blato na Itak tako slabo tbtkovanlh ulicah. Manj prahu bi bilo. Ka Dunaju, čigar valuta stoji napram naSomn dinarju v razmerju 1:756, des-Inflclrajo avtomobllno prometno vaine očete — z oljem, ul zatira vsak pratek. Na cesti od Grinzlnga do Kobencljevegs gradu na Dunaju drvi dnevno preko S000 avtomobilov — cesta je dolga skoraj 3 km — pa ne povzročajo niti najmanjšega oblačka. AH bi se no uuoslo. če bi tudi pri nas riakirali tako poskus. vBaj na costi od iv. Krištofa do Ale Ha in tkosi Siiko v 3t. Vid? Poseben privilegij mora imeti v Ljubljani oni pottnl avto, ki dirja po zveri-ienih ljubljanskih ulicah, kakor mi&ka po podu, no meneč se za pasante, blato in prah. Kaj ts mu neki tako stratao mudi? J. Suchy. X Smrt smeha. NcJd ameriški ncu-rolog |e tri leta prlrelal originalno anketo, ki )e končala s prav zanimivimi rezultati. Leta 1921., 1922. In 1923. |e V mesecu ma)u vsak dan po eno uro s svojega okna opazoval ljudi, ki so hodili po ulici mimo njegove hiše. Šetalce |e raz-deill v Sttrl katesorije: v ialostne, indi-llrcntne, smehljajoče in smejoče ljudi. Iz končne statistike o nilh je razvidno, di le število smcjočlh se oseb po svetovni vojni znatno nazadovalo. Indifereutnlh je bilo največ 1. 1923. Smeh torej umira — to je rezultat te nenavadne ankete. X Trideset let v posM". NrU Anglež Howcl James biva že trideset let v postelji, a še nobenemu zdravniku se doslej nI posrečilo ugotoviti pravi izvor njegove bolezni. James je v tel dolRi dobi zapustil Ic dvakrat posteljo In to po nasvetu specljalhtov, ki so mu priporočali, da se malo sprehodi. Po krat-kem sprehodu je James zopet legel v posteljo. Nekoč je James obljubil, i!i se bo udeležil pogreba nekega svojega sorodnika. Vstane, obleče črno obleko, a naenkrat se premisli, leže v posteljo in zaspi. Tako leži v postelji že 30 let. Ima stalno v sologl vsako mnolln« DruSba ILIRIJA, LJubllana, Kralja Petra tri- 8. — Tel. SSO. it,n*|» ■ Srtevalm davkom M la»»r«to vrod trn BO b...dl Dtn 6'—, ve.ks .»1«t|nf« hiHda SO ptr —■ P late M vedn« ..p.« Maha« tUdI t rMNtkafti. N« »dgovar,« »prava la, efe* m «rpra«a»|» pHioiaaa aaamka aa odi?«**. I« maalpulaaflska prfeMfbln* 0 O«.!. m Knjigovodja ■bsolTCnt abltur. tekala trs. : Radomlje, ISče pripravnega jicKta ta takojšen nastop, 'traje t Mariboru. Cen]. . i^udbo pod MPotten" na ipr. ,,Jutra". 7802 Stenotiplstlnja t petletno prakso t odvetnl-pisarni, vefifia alovenAči-B c, nemdetne In ltalljan-s-ine t govoru In ptaavt, ' II premenltl aluKbo s ena-i v Mnrlboru. Cenjene po-ojdbe na upravo „Jutr&" fod ..GorlCanka". 7800 Kot učenec MI vstopiti t apecorljako ali fešano trgovino 171etnl mla-- nli poštenih atarlSov t : ilJSo Šolsko Izobrazbo. Oskr-v:Je se sam proti znlianl uS-ii dobi, Conjene ponudbe ja poslati na upravo lista pod 1'oSten la priden u6enee'r. 7788 Absolventlnja '■rovskega tečaja IMe prU t"°rne službe r kaki pisarni. Imudbe pod ..Absolventlnja" ■1 upr. „Jutra". 7780 Sprejme s« 1 lesni Industriji (mlzarskam ridjetju, parni iagl Itd.) kot :'VBtovndJa. oziroma drutnb-t'lnu.1>>« je poslati na poštni predal br. 9, Bakar. 7819 Trgovina i mešanim blagom s« vzame v najem. Prednost Imajo oni, ki bi Imeli nekoliko posestva Ponudbe pod „V najem", na Aloma Companj, LJubljana, Kongresni trg 8. 7840 Stanovanje na deželi, bllsu postaje na Dolenjskem, se odda. 8oba se odda. Boba mesečno tisoč kron. Naalov pov« uprava ..Jutra". 7529 Zračno stanovanje obstoječ« Is sobe ln kuhinje aamaujam takoj aH poznaj« v Mariboru s Ljubljano. Naslov pova podr. ..Jutra" Maribor. 7609 Opremljeno sobo za takoj aH a 1. aeptambrom Išče bančna uradnlra. Ponudbe pod „Soba 400" na upravo „ J utra". 7844 Tri mlade devojke že>« živahne koresponduuce s mladimi gospodi. Prednost imajo Dalmatlncl ali Hrvati. Cenjene, ne anonimne dopise. Je pošiljati po možnosti s slikami na upravo ..Jutra" pod ..Ornka. Plavka, Belka". 7639 Prazno sobo Išče v podnajem sakonska dvojica s osemletno hčerko proti visoki najemnini. Naslov naj se sporoči na upr. „Jutra" pod „št. 7718" 7718 Zamenjam hišo s gostilno ln trgovino v mešanim blagom, v lepem In prometnem kraju na deželi, za hišo v Ljubljani. Mariboru. Zagrebu, Brežicah ali Krškem. Naalov pri upravi „Jutra". 7769 Posestva graščine, vile. hiše, lage, gostilno, tovarne, mlin, prodaja Realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 7493 Enonadstropno hišo prodam poceni aredl Maribora s 6 obrtnimi lokali. Stanovanj« ln 1 do 2 obrtna lokala takoj proata. Vprašati: podr. „Jutr*", Maribor. 7171 Leseni deli mlina za pet kamnov, hrastovo vodno kolo, palčno kolo In lekena oe s ležišči, gepclj. vltelj. leleznl, mrčanl; vef-Ja množina sena. kg 6.50 K ; bukovo oglje. 4.50 K, franko vagon Dolenjsko. Naslov pove upr. ..Jutra", 7537 Puch-motor 2 ln pol HP. In pomot»i o-torjl »naiuke ..Co^-cil" tri^etrt HP., so po nlzV* ecnl •»rodjtjo. — Avto-D^rjan-Mč. UubLlanar 0317 Poceni proda dvo *.«paj *"JeV v«llki hiši, '-i, sadovnjak, zldovje, najl*pšl piostor za večje podjetje (pod 60.000 Din)— Zagorc, Višnja gor*. 7851 Trgovska hifla v Gradcu najbolja kupčljaka eesta. t»r-vovistno muslo ln za VBako boljš« trgovsko podjetje primemo, J« na >rodaj. Hiša Je popoluoma nanovo ronorlra-na. razpolaga z električno In plinsko napeljavo ln krasnim vrtom. Zadnjih 10 let so nahaja Istotam parflmorl-Ja ln datnakl brivski salon t«r s« proda vse skupaj za 1 milijardo e00 mIMJnnov avst. kron ali prorv!unJ«no v tuji valuti. Popi«« J« 00-llljut! na naslov: Fr*nc UUsa. brivec, L:t!:a, H»'.vo-nlja. 7812 Na hrano in stanovanje s« sprejme k mirni »trankl za prihodnje šolsko leto učenka nižjih razredov. Ponudbe pod Učenka 1923." na upr. ..Jutra". 7553 Prazno sobo v moatu, na Selu. v Mostah aH v fiiški Išče uradnik. -- Ponudbe pod ..Prazna soba" na upr. „Jutra". 7699 Amerika Katera slovenska gospodična, v starootl od 18 do 26 let, neomadetevan« preteklosti, ls dobre družino, (na premoženj« se ne gleda), bi rada dopisovala s Inteligentnim ameriškim 81ovencem, Jako premožnim in s lepim posestvom. Za naslov sc poizve v upr. ,,Jutra" pod znamko ..Amerika". Oglasijo naj se le resno mloleče ln v pismu prllože sliko. 7506 Mladenič star 30 let. ki Ima 60 000 Din, Iell znanja v svrho prlženltve z mladenko aH vdovo od 20—30 let brez otrok. Pismene ponudbe, če Je mogoče s sliko, ki ae pa takoj vrne na upravo ,Jutra" pod ..Mladenič". 7815 Veleposestnik t01«t«o, s pr«možvnJ«m približne 6 milijonov, poroči takoj Itobrnženo delile s odgovarjajočo doto. NeanonUnnl dopisi pod .Popolnoma resno" na upr. .Jutra' v Mariboru. 7636 Dva ki črtita ljubljanska dekletu valed njih dolgočasnoDtl, Iščeta CahUie Izjeme pod ,.Planinski raj" na upravo ..Jutra". 7807 Prokurist banke akademlčno izobražen, po sodbi drugih Cedn« zunanjosti, ž«ll v svrho takojšnje poroke rcenega znanja s 20 do 281etno elegantno, no-obraženo ln premožno damo. Priženil bi ae eventualno tudi na Industrijo, veletrgovino ali velepoaeatvo. Ponudbe s fillko ua upravo „Jn-tra" pod značko ,,B!ng značaj". 7817 Mlad zdravnik želi znanja i dobro sltulrano damo modernih nazorov, v svrho Izprehodov ln kratko-časja. šifra: „Izprehodl" na upravo „Jutra". 7849 Celjani obiskujte brlvnlco KoStoraaJ. Kito, lasulj«, mrežico, laso-lln tn brilantln kot lastni brezkonkurenčnl Izdelki so razstavljeni na mariborski razstavi. 7827 Blago srce Kdo Ima tako blago arce, dn bi vzel lOletnega, zdravemu ln čvrstega. ne/.akonskega dečka za svojegu. Naslov pove upr. ..Jutra". 7560 Dekliški zavod Vesna v Mariboru sprejema deklo-ta od 16 let naprej v gospodinjsko obrtno šolo In Izobraževalni tečaj. Sprejemu v internat tudi deklice, ki obl skujejo zunanje šole. Vso potrebna Informacijo dajo zavod ,V«*na" Maribor, Aškerčeva ulica 6. 7781 Kdo hoče ls milosti ln usmiljenja posoditi državnemu uradnlku-učltelju 5000 Din ter ga tako rešiti Iz skrajne denaruc zadrege? Plačam v 1 letu po 15 odst. nazaj. Ako posodi gospodična, bo zavoženi tudi z življenjem. Dopise Jo poslati pod „Jako nujno" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 7680 Zastavice, zalepite za sročolov ln šaljivo pošto priporoča M. Tifar, Ljubljana. .. 165 Športne čepice ls sukna ln usnja, šivan« klobuke ter hlftno čevlje Izdeluje Albin Jazbec. Kranj, paviljon ,,L", št. 464, na ljubljanskem velikem sejmu. 7659 Kompaiijona r.a novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din 600.000 re :rcntl, zakaj Imajo lvno ..Jutrovl" oglasi veliko ve?Jl utpoh kot oglasi drugol. — Cisto naravno! ...hitro" izhaja vsak dan okoli 15 000 Izvodov. Val drugI s Um-tisk i listi gAoataJajo v nakladi da leč aa „Jutroin". Velika r«z-Slrjerust lista pa Ji edluo merilo za vrednost osla«ov. Odtod tudi tolik ogla- sov v ,.Jutru", čo kje, liua ogla« v ..Jutru" siguren uspeh. (1) 1!CI Ljubljana Bohoriča .a ulica 24. Kdor hnSe kaj prodal! S Kdor hoče ka) kupili I Kdor ISče Mte itd. f i os) inserlra i Julru" i o« U MBETECt jr:.' "."XV miierctO q J [1 Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman U „Z ognjem in mečem katerega dve slovenski izdaji sta bili že davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo devet snopičev Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. 5 : s M : I I j c»« ¥ 119Jtm • i «m» i • • •1 ■mniirmi i ma—a—mhm Kamnik — pred vojno in zdaj Ema! — Kjerkoli si žo, Bog ti daj Jobro! — Torej, Ema, ali se So spominjaš onih zlatih ur, ki 6va jih v svoji tihi ljubezni preiila v našem planinskem mestecu, ko si biLi tu na letovišču s svojo mamico in starojšo sestrico? Kajne, lepo Je bilo takrat pri nas? Takrat, pravim, ko je Kamnik še slovel daleč v svet kot prijazno ln ne predrago letoviško mesto. In ker sem te imel resnično rad, rajši kot samega sebe, dasi je od takrat že ogromno Bistrice popila mogočna Sava ter so se mi že precej razredčili in tudi nekoliko pobelili oni gosti lasje ua glavi, vstajaš mi še vedno v spomin kot nekdanja deklica ln s teboj vred tudi tedanji Kamnik i vsemi prelestmi tiBtega časa . . . Lepo je torej bilo v Kamniku pred vojno. — Nekdo je pred par desetletji zapisal o njem: »Kamnik je vreden, da ee imenuje biser naše domovine«, in zopet drugi ga jo primerjal z Bledom in vskliknil: «Bled in Kamnik Bta bisera Kranjske«. Kakor stoji za Bledom in ga varuje mogočni zid Julijskih Alp s svojim Triglavom, tako počiva tudi Kamnik v varnem naročju golih Grin-tavcev; pred obema pa se širi zelena ravan, posuta z zlatom žitnih polj tja do deroče Save. Ob Bledu valovi planinsko jezoro, tik Kamnika pa skaklja izpod bolih snežnikov Bistrica, čista in bistra kot ribje oko, prava planinska hči. Sveži planinski zrak pa vabi po okrepčilu hrepeneče mestne prebivalce iz njihovih zatohlih stan. Tali je Kamnik vedno; pred vojno je bil šo lepši. Tujci so prihajali sem na počitnice; ulico so jih bile polne in polna so jih bila tudi mirna izprohajališča. Med letovlčarji si čul razne evropsko jezike. In kdor se je le enkrat mudil v tem kraju, priSel Je gotovo drugo poletjo zopet in pripeljal s seboj še par novih gostov. Mnogo so prihajali sem, da so se zdravili v uzorno urejenem kopališču po Kneippovem listomu, zopet drugi pa so iskali tukaj oddiha in miru po prestanem in napornem zimskem delu. Med vsakoletnimi tedanjimi letovičarji si lahko opazil drage nam istrsko in tržaške narodne borce: Spln-čiča, pok. Mandiča, dr. Rybafa in dr. Gregorina. Iz Hrvatske je zahajal sem simpatični grof Kulmer in sedanji nad-Sdtof zagrebški dr. Bauer. Tudi skladatelj Vilhar s par tovariši je bil redni vsakoletni obiskovaleo Kamnika. In kdo bi mogel našteti vso ostale, ki so se prihajali lečit in zabavat semkaj i juga, pa tudi s severa!? — Za lečenje in zabavo Je bilo dobro preskrbljeno. Kopališče je bilo obdano z velikim parkom in senčnatimi stezicami. Poleg kopališča je bil hotel ln kavarna s stanovanji za tujce ln lepima verandama ter veliko dvorano, kjer so se vršile dobro obiskana večerne zabave z godbo in koncerti. Tudi »Čitalnica« je nudila dosti zabave s svojimi prireditvami, kakor pevsko društvo »Lira«. Utrujenim in — no — tudi zaljubljenim so bile na razpolago obilno klopi po parku; oni pa, ki so si zaželeli po igri, bo lahko izbirali med prostorom za tenis in dvema kegljiščema. Kdor pa je hrepenel po daljših izpre-hodih, si je poleg okoliških vasic, kjer se je dobilo sveže in kislo mleko z domačim, črnim kruhom, lahko izbral tivolski večni poti podobno pot skozi mokinjski smrekov gozd, ali precej strmo, a udobno izpeljano in lepo, s peskom posuto stezo na Stari grad, ali pa pot preko Zapric na »Frtaljco« in dalje skozi gozd nad Podgorjem ali pa v kroga proti Kal vari JI hi prek« Žal v mesto nazaj. In bistriška dolina ln Velika planina sta tudi takrat kakor še danos imeli svojo privlačno silo. Kakor na vsoh letoviščih, tako so tudi v Kamniku puščali tujci lepe de-narce. Zato nI čuda, da »o Kamnlčanl kar tekmovali mod seboj, kako bl kar najudobneje postregli tujim gostom. Stanovanj, lu sicer dobrih stanovanj ni manjkalo in gostilničarji so skrbeli za ceno bi fino kapljico bi hrann. Od leta do leta se jo vedno bolj izoblikoval letoviški značaj mesta Kamnika. Pa prišla je vojna, in njeno razdiralno delo ni prizaneslo niti Kanmiku. Mesto tujcev-letovičarjov prihajali so tujcl-vojaki. Večja poslopja so bila lzpre-menjona v bolnišnico. Pa tudi vojni begunci so napolnili mestna in okoliška stanovanja do zadnjega kotlčka-Kopališčo in letovišče s svojim značilnim življenjem je prenehalo. Trava je prerasla pota in stezice, klopi so Izginile, mnogo hladilnega drovja in gozdov je bilo posekanih, zidovje v kopališču se je jelo rušiti. Ze je bilo na tem, da se več ne vrnejo za Kamnik ona blažena lota tujskega prometa. Toda vojna lota bo minula; polagoma se je tudi pri nas začelo vračati normalno življenje ln z njim prihod tujcev. Mnogo vojnih beguncev, zlasti Primorcev, je odšlo ali nazaj domov, ali pa na druge kraje v službo. Sem pa so prišli Rusi z družinami, ki so morali božati pred terorjem boljševikov; postali so skoraj domačini. Vrnilo so je tndi par domačinov, ki so bili poprej v tujini v službi, a so bili po prevratu zaposleni v domačih uradih, tovarnah itd. Ob vsakoletnih počitnicah so že prihajale v Kamnik posamezne družino od drugod, zlasti iz Ljubljane; nekatere so že stalni naši počitniški gostjo. Misliti je bilo torej treba, da 6e vpo-stavi predvojno Btanje. Zlasti občina 6e mnogo trudi, da izboljša pota ln izpre- noae. Tudi klopi Je !e postavffa na ffo-talififtih, v kolik or Je bilo pač mogoče. Sove ona ne zmoro vBcga sama, ker jI sredstev primanjkujo. Želeti bi bilo in tudi opravičeno, da Ji priskoči mestna korporaclja na pomoč, saj bo vso to itak meščanom v korist. — Lično klopi vabijo Izprehajalca po zapriški poti z lopim razgledom proti Ljubljani na kratek oddih. Ravno tako j« mestni vrt ob Bistrici, nasproti kopališču, vodno na raz[>olago obiskovalcem. A kopališče samo! Tukaj pač šo vlada precejšen nered, katerega bo treba v interesu tujskega prometa odstraniti. — Prejšnjega gospodarja, podjetnega Prašnikarja, nima več; kupili so ga usmiljeni bratje, čoš, da bodo na tem mestu gradili bolnišnico. Dasi bi bila ta res potrebna, vendar bi si želeli, da se naj raje zopet podjgne staro kopališče in moderno uredi z vsem konfor-tom. Gostov, kl bi tu iskali zdravja ln razvedrila, so potem gotovo ne bo manjkalo. Sovo bi se moralo marsikaj izpremeniti. Predvsem, ker kopeli so itak žo odprto, bi bilo treba veščega zdravnika po Kneippovem zistemu, kakršen je bil v predvojnih časih. Restavracija z vsemi pritiklinami bl se morala zopet vpostaviti, a zato bl bilo potrebno, da se strankam, ki sedaj več škodujejo kakor pa koristijo poslopju (glej opustošenja na zgradbi!), preskrbe druga stanovanja. Istotako naj bi se vile, kl stoje v bližini, izročile svojemu prvotnemu namenu, to je v stanovanje letovičarjem. Sevo, tudi park z jezercem in potmi kliče po energični podjot.nl roki. Kdor je videl prej one loj>e uasade, lei>o in skrbno izpeljana pota, razne statuo in statueto z bistro in hladilno vodo, se mora razjokati v svojem srcu, ko ogleduje zdaj to razdejanje. Ne sekati ponosnih dreves, ampak saditi raje še druge! Kam pa z ljudmi, ko itak primanjkuje stanovanj povsod? Da, tudi na to bl morali misliti. Odgovor: zidati h gradit!, In zopet: graditi ln zidati! D?, nar, naložen v poslopja, ie gotov knpj. tal, ki ee obilno obrestuje. A žal, <]» baš pri nas manjka take podjetnosti! In vendar pri vach teh ln enakih nedostatkih bo dviga Kamnik počasi sicer, a dviga so. Navala tujcev ne opa-zimo sicer, ali le ee veča od let* do leta Število letovičarjev. Od maja ms seca t- 1. do danes je bivalo v Kamnik') ca. 200 tujcev, brez 60 Rnsvo, kl so stalno naseljeni tukaj. Za daljšo dobo bivanja se je priglasilo oa. 25 tujcev; a precej jih niti nI prlglašoulh. So pn raznih narodnosti: poleg večine Juge. Slovanov še: 5 Romunov, 1 Američan, 1 Italijan, 4 Nemci in 2 Čeha; več jih je z rodbinami. Jugoslovani so ii Hrvatske, Vojvodino, Bosne, Beograda, Banata, celo Iz Volesa v daljni Mace-donlji in iz Skadra v Albaniji Mnogo jih jo iz Slovenije, predvsem 1» Ljublja. ne in Maribora. Po stana so večinoma trgovci in nradnlkL Imenoma naj bo-deta omenjena dva naša literata, ki sta si s svojima družinama Izbrala za letošnje počitnice naš tihi ln mirni Kamnik: pesnik Oton Zupančič, kl piše to daljšo dramo, ln pa pisatelj prof. Jul Kozak. — Dobrodošla v našem planinskem raju! — Upajmo, da se bo od leta do leta vedno bolj dvigalo število kamniških letovičarjev, in da jim bodo tudi Kam-ničani poskrbeli za udobno bivanje tukaj. Kraj je zdrav ln poln prirodnih krasot za onega, ki jih išče ln zna na iti Potrebna jo le šo smotrena reklama. Posebno pa bl priporočali okrajnemu glavarstvu, da posveti vso svojo paž-njo na zares oderuške cene, kl se porajajo pri marsikaterem trgovcu in obrtniku in s tem odganjajo prihod naših gostov. (Dokaz temu je nedavno v nekom slovenskem listu izšel dopis.) (Pivo; analogno temu kruh Itd.). a. p. a špirit iz mmm ivm — rafinirani 96'7 °/t, najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah — Gorljivi Vaeh Trot vino in žganje Telefon 6-18 družba b o. os. Telefon 5-18 Generalno zastopstvo tovarne „Arko", Sasrežs Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc. Prodaja starega železa v teži 20 ton se bo vršila na postaji Štore v soboto dne 18. t. m. ob 11. url Skliona cona 25 par sa 1 kg. tm Obratno ragnatel]stso južne žsleznlEB. Naročajte in širite L1UBL39HSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Zadnja številka tega letnika je izšla v lepi opremi i najraino-vrstnejšo vsebino. Naročnina znaša 90 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 6t. 54. Prodaja 4 vagonov pragov za železnico 4224 se bo vršila na javni dražbi v soboto dno 18. t m. ob li. url v Ljubljani, glavni kolodvor. p0S{aja Ijubljjnfl, g|. hol. fliltarai Terazije-Prestolonaslednikov trg Hotel, kavarna in restavracija prve vrst sestanek beograjske elite in tujcev odda se v zakup za šest (el Rizpolaga s 60 sobami in salonom i potrcbnii inventarjem. Parna kurjava, lantna električna razsve Ij&va, električni lifti, vodovod v vseh nadstr ipjih ia kopei Zakupnik je zavezan, da kavarno, hotel in ri atavracijo zalaga in vzdržuje z vsemi potrebami in koc fortoiD lokala prve trste. Sedanji inventar hotelsk kavarnski in restavracijski prehaja v last zakupniku! in on bo njegovo vrednost odplačeval v enakih mi •ečnih obrokih za (asa trajanja zakupa. Vzdrževanje električnih Instalacij in parno ko Jave oskrbuj« zakupnik. Ponudbo za zakap »e morajo vložiti pri direkci poStansko štedionice v Beogradu naJSeaneJe d 20. Bepttmbra t. 1. do U. ura v zapečatenem ti Vilku z omako: „Pouudba, za nukup hotela «Mosk»e» V ponudbi jo treba označiti, katere garancije >e nudi, za točno izvišenje zaku;me pogodbe. Podrobni pogoji in ostala pojasnila se izvedo p direkciji pošta nske štedionice, Beograd. 4231 Direkcija poštanske štedionice. Naročajte „Jutro" ^a v bratovske skladnice v Trbovljah se oaatavl v stalno službo i dobro mesečno plačo & flektantinje morajo imeti večletno prakso in naj pošlje tozadevna spričevala do 20. t. m. na «Predstojnik bratuvako skladnice v Trbovljah.« Naznanilo, priporočilo m zahvala. Cenjenemu občinstvu v mestn ln na deželi najvljudneje sporočava, da sva najino že mnogo let obstoječo, dobroznano kavarno „LEON" preselila s Starega trga St. 30 v LJubljani v Kolodvorsko ulico s^t;. v laisso kjer bodova nudila p. n. obiskovalcom pristna dolenjska. bisoljaka in ljutomerska vina ter vedno sveže pivo- — Dobe se vsak čas okusna gorka ln mrzla Jedila lz renomlrane kuhinje v največji izberi in po nizkih cenah. — Po potrebi tudi ipeoi alitete. - Solidna, točna postrežba. — Moderni, udobni prostori. — Priletna zabava. — Vse ceni. goste in prijatelje, katerim se najtopleje zahvaljujeva za dosedanji številni obisk, blago-naklonjenost in zaupanje, prosiva, da nama isto ohranijo tudi v prihodnje, ter so priporočava z odličnim spoštovanjem Leon in Fani Pogačnik, lastnika. Otvoritev nove kavarne in gostilne LEON" Jestvine - čaj Čokolada Likerji Prvovrstno )omače vesfi ZASTONJKARJI. Pravijo, da jih več ni in da danes ni rtobena reč več zastonj. Pa jih jo ?e vedno vse polno. Le po Tivoliju pojdi iu cirkus poglej, koliko zastonjkarjev oglari okrog platna in skuša »zaviriti. vsaj z enim pogledom tja notri, kjer se gode čudovito lepe bi nepopisno zanimive reči! Ali pa cerkveno kolekto poglej! Včasih je mefcnar hodil od vor-i:ika do ncvernika in pocingljal pod nos, spočo je pa nekoliko dregnil, da so odrajtali krajcar, groš ali »knof». Danes ni več trdega denarja, zato je tudi knofova valuta padla in priSla izven kurza. Illače vernikov niso več v opasnosti. Zato pa Sumi na nabiralnih krožnikih med kronami in dinarji marsikateri stari recepis, odrezek ali stično, iu neki fajmoštor, BoSolec iz davnih dni, mi je pred kratkim celo kazal zbirko starih k. k. Brotkart, ki jib vasici župan redno reže in kos za kosom odrajta pri nedoljskem »ofru.. Uprava nagega gledališča bi kaj vedela povedati, kdo vse se — včasih zares nepričakovano — poteguje za brezplačne vstopnice. Uprave kinov so včasih obupane, toliko je zastonjkar-;ov. Upravo listov Imajo stalen za-stonjkarskl kader, namreč zameno z ilrugimi urodništvi. Sicer so pa listi v tom oziru še na dobrem. Čeprav odda vsak boljfii dnevnik razven zamene šo 200—300 izvodov zastonj, pa dobi za to vsaj redna poročila. Le radikalsko glasilo je na slabšem, ker šteje med svojimi »odjemalci. 90 % zastonjkarjev. Vsakdo vč, da mu tega lista ni treba plačata, ker ga dobiš tudi brez tega. Nek mariborski trgovec je pri zadnjih volitvah zahteval »za agitael-io kar 3000 izvodov tega lista dnevno in jih jo tudi dobil. Agitiral je sicer za 'lemokrate, na moje začudeno vprašanje, zakaj naroča toliko izvodov radi-kalije, se je pa nasmejal: »Popir rabim, da bom robo zavijal!. Vidiš, to ti je bil zastonjkar! Vrsta zastonjkarjev se da še silno podaljšati. Pclji se v I. razredu z vlakom! Stavim, da bomo, boste, bodo pokazali vsi enake vozne listke, namreč zastonjkarske, ki se po novem imenujejo »mukte. ali pa «djabe». Ali pa beri policijski dnevnik. Tam jib jo polno pod naslovom »Mica Kovačeva., ki je »piva, nič pvačava«. Za-rtonjkarji hodijo v umetniške razstave in na marsikateri koncert. Ali pojdi na igrišče »Ilirije., kadar priredi nogometno tekmo s katerimkoli bolj znanim tujim klubom! To ti je gneča okrog vsake luknjice in za vsako Špranjo pri plotu! Prej je tam nasproti stala stara vojaška baraka, ki je več let stalno služila za ložo in galerijo. Na stotine gledalcev je telovadilo po strehi in ploskalo zmagovitemu spnrt-nomu moštvu. Slično jo bilo pred dnevi pri Sokolu I. na Taboru, kjer jo što-vilo zastonjkarjev doseglo rekord. Okrog 3000 jih je oblegalo železno ograjo! Slično je bilo pri otvoritvi novega mestnega kopališča. Obe obali Ljubljanice sta na kilometer daleč mrgoleli občinstva brez vstopnine, in še danes najdeš marsikateri parček visoko gori ob izlivu Iške, kjer so komarji zelo hudi, ali pa doli »Pri špici., kjer 'udi raste trava, Zasebnih bnffetov sedaj več ni. Šifer so se lani pojavljali poskusi ofici-jolnih čajank, toda . . . zgodovina o tijih molči. Takrat so bili za zastonj-karstvo pač merodajni drugačni razlogi in nagibi, kakor pri bolj navadnem in bolj številnem občinstvu. Tudi še ni leto tega, kar je reprezentativna Ljubljana izvršila z velikim elanom juriš na iobro obloženi slavnostni buffet in pokazala, da ima vsaj v eni smeri — dober okus. Pred tisto prireditvijo je kar ileževalo — pismenih prošenj za vabila! Zastonjkarstvo se včasih tudi komu «fržmaga». Socijalisti so pred kratkim zamerili novemu mariborskemu škofu, (la je priredil slavnostno pojedino ob svojem nastopu. Socijalistični listi so telo grdo govorili o udeležencih in njihovem apetitu. Pozabili so pa, da jo njihov lastni reprezentant, mariborski župan, sodeloval po vseli skromnih zmožnostih . . . In vendar je baš to pot bilo «za-stonjkarstvo* upravičeno in potrebno! Narobe svet. kaj? M. A. C. * Druga obletnica smrti kralja Petra. Danes jo druga obletnica smrti Magopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Po vsej državi se bodo vršil« •em povodom maše - zadušnlce. V Ljubljani bo ob 9. dopoldne v pravoslavni kapeli spominska služba božja. * Parastos za kraljem Petrom. Danes ob 9. dopoldne se vrši v Ljubljani parastos za pokojnim kraljem Petrom Osvoboditeljem. Pokrajinska uprava M Slovenijo je načelstvu gremija naročila, da morajo biti za časa žalno služIl« božje od 9. do 11. dopoldne vse trgovine zaprte. — Načelnik. * Pogreb Vatroslava Jaglča. V nedeljo dopoldne se jo vršil v Varaždinu °b ogromni udeležbi prebivalstva pogreb na Dunaju umrlega slavnega slavista Vatroslava Jaglča. Zemski ostanki pokojnika so bili položeni na mrtvaški oder v gledališkem foyerju. Vse Oesto je bilo odeto v črnino, svetiljke Wvite v črni flor. Sprevod jc vodil zagrebški nadškof dr. Bauer. Z balkona KledalUča ao. se noalovili od valikutra učenjaka linenom Jugoslovensko akademije in zagrebškega vseučilišča profesor dr. Ivšič, zastopnik Srbske akademijo dr. Belič, zastopnik praške univerzo dr. Pastorek in rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Ušoničuik. Vsi govorniki so naglašali neprecenljive zasluge dr. Jagiča na polju slavistlke. Prod vhodom na pokopališče sv. Flo-rijana, kjer že počivajo pokojnikovi stariši, so se razvrstila štovilno korpo-raoije, dijaki, moščanska garda in Sokoli. Vence so nosili Sokoli iu Sokoli-ce. Ob grobu samem so se oprostili od pokojnika vseučiliški profesor dr. Matija Murko, prof. Bazala za Matico Hrvatsko in Društvo hrvatskih književnikov, dr. Srkulj za zagrebško občino in številni drugi govorniki. Ob 2. popoldne se je za vedno zaprl grob za onim največjih slovanskih učenjakov. * Poslance Ivo Evetovič -}•. V petek jo umrl v Novem Sadu narodni posla-noc, župnik Ivo Evetovič, ki jc pripadal bunjevski skupini v klerikalnem klubu. Na njegovo mesto pride v skupščino seljak Franjo Ježnjsk. * Delegacija učiteljskega udruienja pri prosvetnem ministru. V nedeljo je minister prosvete sprejel novi glavni odbor Udruženja učiteljstva, ki mu je izročil resolucijo glede Izboljšanja ekonomskega stanja učiteljstva, sprejeto na kongresu v Ljubljani. Pri tej priliki je informirala deputacija ministra tudi o ostalih sklepih glavr.o skupščino v Ljubljani. * Brzojavni pozdrav Hašku kralju Aleksandru. Po govoru načelnika dr. Ileinzla pri otvoritvi sportsko razstavo jo bil odposlan kralju Aleksandru na Bled nastopni brzojav: »Ob priliki proslave 201etnice obstoja ln oficijelno otvoritve svojo, obonem prve jugoslovanske sportske razstavo ln o po-četku sportskih prireditev gojimo na-do, da se bo kmalu uresničila ideja prve jugoslovenske olimpijade. Hrvatski akademski športni klub pošilja svojemu vzvišenemu kralju in kraljici izraz globokega spoštovanja in vdanosti. — H a š k.. * Nekoliko statistike iz Slovenije. V Sloveniji, kl šteje 1,050.464 prebival cev, je bilo leta 1922. sklenjenih 9019 zakonov. Novorojencev je bilo 82.403 (med temi 30(30 nezakonskih), umrlo pa je 20.437 oseb. Prirastek prebivalstva je torej v preteklem letu znašal 11.966 oseb. Samomorov je bilo 12S: ustrelilo se je 41 oseb, obesilo 59, zadušilo 6, vtonilo 14, žile si je prerezalo B oseb; 2 osebi sta našli smrt pod vlakom, 2 pa sta si prerezali vrat. Umorov ln ubojev je bilo 73, detomo-rov fi. * Desetdinarske novčanice se vzamejo iz prometa. Po odredbi finančnega ministrstva se vzamejo iz prometa novčanice po 10 dinarjev-državne izdaje iz leta 1919. Iz prometa vzete novčanice se bodo nadomestile z novimi novčanicami Narodne banke Skrajni rok za to zamenjavo traja do 10. junija 1924. Zanimivo je, da so bodo sedaj vzele iz promtea vse novčanice državne emisije iz leta 1919. Ze prej se je to zgodilo z novčanicami po 20 in 50 dinarjev. Vse te novčanice so slabo izdelane in so dajo lahko poria rejati. Novčanice, ki se vzamejo seda, iz prometa, imajo na prvi strani sliko kovača. * Iz male antante. Kakor poročajo praški listi, odpotujeta naš kralj Aleksander in romunski kralj Ferdinand koncem tekočega meseca v Češkoslovaško, da obiščeta predsednika republike T. G. Masarjrka, ki v jeseni vrne obisk v. Beogradu in v Bukarešti. * Historičen spomenik na Cetinju Za ohranitev takoirnenovane »Bilar-de» na Cetinju, kjer je bival nekdaj slavni vladika Rade Petrovič, je ministrski svet votiral potrebni kredit. Doslej je bilo v »Bilardi. nameščeno pravoslavno bogoslovje, ki se nastani odslej v lesenih hišah, ki jih dobavi Nemčija na račun reparacij. * Imcnovnnjo v državni službi. Za red na profesorja ponorske vojue akademije v Oružu pri Dubrovniku sta imenovana gg. Fran V a j <1 a , inšpektor ministrstvu prosvoie in bivši ravnatelj ptujske gimnazije ter dr. Jovnn Krčmar, asistent beograjske univerze. * Z tagrebške veterinarske visoko šole. Ostavko ua državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo je podal diplomirani žlvinozdravnik Vekoslav S t i b I e r , ki nastopi takoj mesto asistenta na medicinski kliniki veterinarske viBoke šole v Zagrebu. * Otvoritev aačasne pošle ln telclonn (Ljubljana vel. scnionj». Na razstavišču III. ljubljanskega velikega semnja se olvorl tudi letos začasna pošta ln telegraf z nazivom: »Ljubljana vel. semenj.> Pošla bo poslovala od 81. avgusta do vštetega 12. eeptembra 1928. Ta pošta bo sprejomala navadne in priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma, poštne nakaznico, čekovne položnice in brzojavko. Razen dveh Javnih lolelonskih govorilnic bo Imelo »ejmISČe tudi laatno telefonsko centralo. Uradne ure pri tej pošti Be določijo tnkole: za blagajniško službo od 9.—-12. in 15.—17. ure. za drugo poštno službo pa nepretrgoma od 9. do 18. ure. Na razstavnem prostoru bo tudi primerno število pisemskih nabiralnikov, kl Be bodo izpraznjevnli po potrebi vsako uro. Pošta bo Imela vsak dan večkratno zvezo s pošto LJubljana 1 In bo poslovala kot oddelek te Došte. Pošt- ne pošiljko, kl bodo oddane na BOjmakl pošti, bodo opečatene z žigom, ki ima v latinici in cirilici besedilo: (Ljubljana vel. semenj*. * Mestno kopališče v Ljubljani živo zanima naše občinstvo, iz čigar sredo nam neprestano prihajajo dopisi s pritožbami in nnovell. Mi žal ne moremo objavljali vseh teh dopisov radi pomanjkanja prostora ter črpamo lz njih le glavne zahteve v ravnanj«; Rešilni pasovi In vrv so so pojavili, kar je hvalevredno. Vendar nimajo pravega smisla, dokler ni pri vodi tudi drog In zlasti čoln, kl mora biti v vaakem kopališču in zlasti pri tako globoki, na dnu poraščeni strugi z nepro-zorno vodo. Votla Je včasih tako sknlje-na in uprav zamazana, da bl se morala vsak dan vsaj za 1 uro (rano zjutrnj) odpreti zatvornlca v Gruberjevem prekopu ali pa v glavni strugi v mestu, da se pospeši odlok. Na kopališču samem je premalo drobnega peska in preveč nereda. Nadlegovanje sokopalcev bl moralo prenehati. Pred dnevi so namočili nekega Angleža, kl Je prišel z Bleda glodat Ljubljano. Izjavil Je, da amo talci divjaki, kn-kor v Alrlki. — Včeraj jo je pa mestni magistrat prav brihtno pogruntal. Poslal Je stražnika in zabranll prevoz s čolni čez Ljubljanico. No samo, da Je s tem od-Jcdel pičil postranski zaslužek dvoma ribičema, marveč Je s to naredbo silno oškodoval občinslvo, kl rcflektira v večini na to, da si znatno skrajša pot čez Trnovo, ukrca pod plotom Športnega kluba in bo za 2 K prepelje čez strogo v kopališče, mesto da Be vozi po dragi počasni električni ln potem melje prah dolge, vročo Ižanske ceste, ld je posebno no-prijeten pri povralku. Včerajšnja zabrana prevoza je vzbudila ogorčen protest občinstva in mnogi bo izjavili, da pojdejo raje zopet v Lazo, ker je z uslljeno električno vred uporaba mestne kopeli trikrat dražja, kot vlak v Lazo. Naj bi Be ti liedostatkl odpravili — gospoda pri ma glstratu, ne (reglrajte* proveč, ker jo pri takšnih poskusih polomite! Učiteljski pripravniki, kl žele stopiti v učiteljsko službo v srbskih krajih se obveščajo, da ne sprejme ministrstvo prosvete nikogar v službo, če ni dovršil učiteljišča ali srednje šole. Ne sprejema tudi tako zvanlh vršilcev učiteljske službe. Sicer se pa zahteva od vsakega popolno znanje srbskega Jezika, ker je sicer uspešen pouk nemogoč. * V vojsSkl bolnici v Maribora prevzamejo oskrbo usmiljene sestre, kl jih pride 6 iz Ljubljane. * Mariborska vojaška godba se Je vrnila z Bleda in bo prirejala zopet običajne uedcljske promenadne koncerte v parku. Mesto nje je prišla na Bled godba lz Novega Sada. Danes bo izvajala vojaška godba novo skladbo enodejanko gosp. Osterca iz Celja, o kateri se izražajo mariborski glasbeniki Jako pohvalno. - Dosedanje globe bank. Finančno ministrstvo Jo kaznovalo dosedaj spokulan-te z dovizami ln valutami z globo v vsoti 18,700.000 Din. Od tega je prejela državna blagajna do 1. avgusta 11.427.570 dinarjev. * Ali jo to potrebno? Naši trgovci običajno naročajo svojo blago v sosednih državah v mnenju, da ga tam dobijo ce-nejo. To pa id res! Nemška Avstrija nam nudi blago, ki Je po večini češkega izvora ter na ta način opravlja službo posrednika med našo in češko trgovino. To posredovanje je pa nepotrebno, ker si naši trgovci lahko blago dobavijo sami direktno, vsled česar dosežejo tudi ugodnejše cene. Najugodnejša prilika za to se nudi ob priliki VI. praškega vzorčnega velesejma, ki bo vrši od 2.-9. septembra 1.1. * Slatinske novice. Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Gotovo bo vso slovensko javnost razveselila vest, da je ljubljanska mestna občina svojemu častnemu občanu pesniku Josipu Stritarju določila mesečno častno pokojnino 1000 Din. Zdaj, ko vemo, da je veliki starček, ki prejema od naše vlnde tudi svojo službeno penzijo, rešen do smrti vseh materijah nih skrbi, se zdi njegov alatinski Tuscu-lum pod gričkom (Slavi]a» še lepši. — Na oddihu so v našem zdravilišču sodaj ministri general Pešič, Srskič, Jankovič, Uzumovič ln pooblaščeni minister Ga-vrilovio. — Te dni nas je posetil gospod Lucien R e n v i c r. Bil je presenečen nad krasoto zdravilišča in okolice ter prerokoval Slatini najsijajnejši razcvit. — Nedavno so je dopisnik z Bleda norčeval iz mariborski vojaške godbo z njenimi pred potopnimi vnlčki in marši. Zal, da postaja tudi ljubljanska v Rogaški Slatini vsak dan bolj cirkuška. To Be tu ob čuti tem bolj mučno, ker je vse življenje — čisto drugače nego n. pr. na Bledu — osredotočeno na prostor okrog vrelcev in godbi, šo če bi hotel, ne moreš ubežati. Ali vojaška uprava v ti točki nima nobe-noga ponosa več? In ali Je nI druge (muzike> na svetu nego nekaj plehkih dunajskih (hauerjev», ki se jih garnlra kvečjemu s kakim več ali manj banalnim slovanskim potpurijem? * Izdavanje pod zakup hotela Moskve, Direkcija poštanske Sledionlce izdaje pod zakup hotel (Mo3kvu» u Beogradu Ba 00 soba 1 celim Inventarom, prema današnjem oglasu u našem listu. Pobllže Informacije daje Poštanska štedlonlca. * Sobotna nevihta. Silna nevihta, kl je razsajala v noči od sobote na nedeljo v Ljubljani ln o kateri smo že poročali v nedeljski številki, Je obiskala skoro vso Slovenijo In napravila ponekod ogromno škodo. Na več krajih Jo udarila tudi strela, na Štajerskem pa je v dravski dolini padala med nourjem tudi toča. V kamniškem okraju Je treščilo v Souvanov kozolec v Volčjem potoku, v Tunjlcnh v ne- Ihanu lu v ljubljanski okolici. Kljun sil-1 poleg razvite zastav« vrh Triglava. Ol**. ne mu grmenju pa je bilo lo malo dežja' ni oddelek Orjunašev Je popoldne skujx in je že v nedeljo nastopila zopet huda no z orožniki zapustil Triglav, kjer J* vročina, kl traja dalje. Socljallst TVallisch izpuščen. Tajnika BoeiJaliBtične organizacijo v Brucku in tamkajšnjega občinskega svetnika Walll-scha, kl je bil pred kratkim arotirau v Mariboru, lcer Je bil obdolžen nevarno grožnje napram policijskemu komisarju dr. Senekovifu, jo mariborsko okrožno Bodišče Izpustilo Iz preiskovalnega zapora, ker bo ljubljanski izvedenci Izjavili, da ni Walllsch pisal Inkriminirano do pisnice. \Valliscli so jo že odpeljal v Bruck v Avatrijo. • Nesreča na Iiatltovon. V nedeljo dopoldne je ponesrečil na Ratitovcu pri Železnikih lSletni sin posestnika Alojzij Vober lz Jcsenovca. Odšel jo na goro z dvema iantoma po planike. Ko je hotel na neki strmi Bkali odtrgali cvetlico, mu je zdrsnil kamen, nakar je padel deček 8 metrov globoko v prepad. Zlomil si jc roko iu si razbil čeljust. Prepeljali so ga v bolnico. Na istem kraju so jo pred leti ubil neki finančni paznik. • Mlatilni stroj je zgrabil petletnega sina posestnika Iz Rateč pri Skofji Loki, Edvard« Volčiča. Zmečkal mu je levo roko tako, da mu Jo bodo morali v bolnici najbrž amputirali. • Mesto sovražnika sestro. V neki gostilni v Novem Selu pri Banjaloki so so stopil fantje. Nosreča Jo hotela, du Je prišla med nje 201etna Ivanka MericelJ, ki Je hotela braniti svojega brata Josipa pred napadalci. Brat pa je ravno v istem tronutku zamahnil z nožem bi zadel mesto sovražnika svojo sesiro, kl ji je prerekal žilo na desni roki. Prvo pomoč je dobila Ivanka od domačega zdravnika, nalo pa so jo morali, kor jo zgubila jiro-več krvi, odpeljali v ljubljansko bolnico. • Zagoneten slučaj. Z Jesenic nam poročajo: V Hrovatovo gostilno je prišel dno 9. t. m. pozno zvečer neznanec, kl je Izjavil, da je Nemec ln da prihaja te Ljubljane. Dobil bl rad voznika na R!e Pijanega moža so odpeljali v bolnico. • Najden utopljenec. Dno 80. julija se je našlo na obrežju reke Save pri Bre žicah truplo neznanega utopljenca, ki je približno 00—70 let star, močne Brednje velike postavo, črnih sivo poinešauih las, takih brk iu brade. Oblečen jo v temno-rjav Buknjič In hlače, obut v čevlje na zadrgo. Pri telesni preiskavi se razen ostala le manjša izbrana četa in nekaj čotnlkov. Ko so miličniki to opazili, s« jih je nekaj priplazilo do neke pečine, kjer so so skrili in od tam streljati. Za« deli soveda niso, ker so bili predaleč. Sicer nI prišlo do nobenoga incidenta la so smoli Italijanski turisti civilisti neovirano vrh Triglava. ZAKUP TOBAČNIH GLAVNIH ZALOG. Tobačne glavne zalogo v Slovoniji b« oddajo za 1. 102-4. ln 1925. v zakup. Pravico do iakuj>a ima vsak državljan. Pogoji bo lahko vpogledajo pri vsaki srezkl upravi finančne kontrole in pri vsakem oddelku finančne kontrole v Sloveniji. V posameznih glavnih tobačnih zalogah so proda letno tobačnega materijala in cigaretnega papirja za okoliše tobačnih glavnih zalog v naslednjih zueskih: Za okoliš Kamnik 2,«>0.000 Din, Loga-tcc 9,000.000 Din, Litija 1,200.000 Din, Krško 1,200.000 Din, SI. Gradec 1 milijon 500.000 Din, Uadečo 800.000, Konjice 1 milijon 500.000 Din, Brcžico 2,500.000 dt-narjov, Smlednik 600.000 Din, Višnja gora 1 milijon dinarjev, Vrhnika S milijono 500.000 Din, Zagorje 1,800.000 Din, Veliko Laščo 1 milijon dinarjev, Laško 4 milijone dinarjev, Marnberg 1,500.000 Din, 1'revalje 2 milijona dinarjev, Rogatec 1 milijon 800.000 Din, Sevalca 1,000.000 dinarjev, Slov. Bistrica 1.81)0.000 Din, Murska Sobota 2,600.000 Din, Kranj a podprodajama Kropa In Tržič 4,000.000 dinarjev, Radovljica a podprodajama Bistrica in Kranjska gora 5,800.000 Din, Kočevje s podprodajama Banjaloka in Pregrad 3,800.000 Din, Cerknica a podprodajama I.ož in Nova vas 4,500.000 Din, Novo mesto s podprodajaml Črnomelj, Metlika ln Kostanjevica 5,500.000 Din, Celje b podprodajo Mozirjo 10,500.000 di-unrjev, Lukovicn s podprodajo Moravče 900.000 Din, Maribor s podprodajo Sv. Lenard 14,200.000 Din, Ptuj • podprodajo Ormož 4,400.000 Din, Ribnica s podprodajo Travnik 1,000.000 Din, ftkofja Loka s podprodajama Stransko vas in Železniki 0,500.000 Diu. Trebnje s podprodajama Žužemberk in Mokronog 2,200.000 Din, Radgona s podprodajo Ljutomer 2 milijona COO.OTO Diu, Šmarje pri Jelšah B podprodajo Kozjo 2,000.000 Din. Okoliš Ljub- jann bo oskrbovala neposredno samostal-na monopolska uprava iz svojega tnono-polnkega skladišča. 'd X Jug. altad. klub »Slovenski ,Iug» v Krakovu javlja vsem tovarišem, ki žele študirati v Krakovu medielno. pravo, fi-iozofijo, agronomijo, rudarsko ali upodabljajočo umetnost, naj so obrnejo v slučaju potrebo za Informacije na naslov: Jug. akad. klub »Slovenski Jug>. Krs kov, Univerzitet Jagiellonski. X 25-lctnica gas. društva v Loškem potoku. Dno 19. avgusta proslavi gasilno društvo v Loškem potoku svojo 25-letnico 7, veliko vrtno veselico ob sodelovanju gasilsko godbe iz Sent Jurja pri Grosupljem. X Zahvala. Podpisanemu klubu je prijetna dolžnost, da so javno zahvali gospodu A. Kristanu, ministru n. r., za požrtvovalno pomoč pri prireditvi II. klu-bovc um. razstave. G. minlstni gre največja zasluga, da jc ta. prireditev v vsa kom oziru uspols. — Klub «Vesna>. X Izgubljeno. V soboto od 9. do 10. uro zvečer so jo izgubil od Ambrožovega trga do šentpoterskega mostu zavitek.v katerem so bilo moške hlače, vredno 2000 kron. Najditelj naj prineso zavitek na Rimsko cesto št. 2, v delavnico gospoda Kustrina, X V St. Vidu jo bil dne 12. avgusta pomotoma vzet žakljičck iz sivega bla- žepnega noža (pipca), žepnega robca in I ga 7j dvoma kompletnima telovadnima« male verižice ni našlo ničesar, zlasti ni kakih listin, na podlagi katerih bi se mo gla ugotoviti njegova identiteta. Truplo, ki ne kaže nikakih znakov nasilne smrti, se je folografiralo ter pokopalo na pokopališču v Brežicah. Sliko ui-pljonca so v pogled pri okrajnem sodišču v Brežicah. * (Ito» Bobna pasla je moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: drojerija (Adri-ja, Ljubljana, Selenburgova ulica. 157 * VI. vzorčni velcsejm v Praj;i se vrši v dneh 2.-9. septembra. Tnkrat se nudi jugoslov. trgovcem prilika za nnltup dobrega blaga po solidnih cenah. Vsa pojasnili daje češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg 81. 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 1202 Stre^anjlc na Ttrfcgfavu V odgovor na Italijanske provokacljo jo priredila ljubljanska Orjuna v nedeljo 12. avgusta vrh Triglava veliko patri-jotlčno manifestacijo. Prvi oddelki Orjune 60 prispeli že - četrtek popoldne na Kredarico in so siražlll vrh Triglava dva dni ln tri noči. Aljažev Btolp so pobarvali z državnimi barvami. Do lobote večera po prihajale akcijsko čete iz Ljubljano, Šiško ln raznih krajev Gorenjsko na Krcdarlco, odkoder so odšlo v nedeljo rano v Jutro na vrli Triglavu, kjer so razvile državno zastavo, zapelo državno In or junaško himno In oddalo več Bal v. Ob 10. dopoldne jo bilo opaziti oddelek fašistične milice, broječ 17 mož, kl jo plezala po grebenu pod Triglavom. Vendar pa se niso upali čili do grar.ice. h _______^ _ barake v Trenti je fašislovska ekspedi- ki hlev. Strela le zanetila ooonl tudi v. I cija opazovala oriunaško četo. kl ie stala oblekama. Poštonjok naj ga vrno Sokol-skemu društvu Skofja Loka. Pred naku pom se svari! X Izgubila Se je zlata zapestnica v nedeljo dno 12. avgusta od Trnovsko oorkvo preko mostu po Mirju do Antonč-kovega Franceljna v času od 2. do 2. in pol popoldne. V zapestnici je bilo na notranji strani ingravirano neko ime in datum" 20. 4. 1918. Ker je zapestnica drag spomin se naproša posten najditelj, da jo prineso na trnovsko policijo proti dobri nagradi. 13. avgusta. ZAGREB. Devize: Dunaj 0.1817.5 do 0.1327.5, Berlin 0.00225-0.00325, Praga 277.8—279, Budimpešta 0.50-0.57, Italija 405.5 -407.5, Švica 1725-1730, Varšava 0.0-10—0.050, Amsterdam 3700, London 434—435, Bukarešta 43—40, Ncw-york kabel 95-95.5, ček 94 —95, Poru 532.5—537.5; valute: dolar 93 -94, avstr krone 0.1330, češke krono 270; efoktl: Hrvatska eskomptna 170—171.5, Hipotekama 99-105, Praštedlona 1195-1190. Slavonska 110, Ljubljanska kreditna 235. Našička industrija drva 170-175, Oul-man 1320—1397, Slavonija 292.5, Trbovlje 1000. BEOGRAD. Devlio: Berlin 0.0020 do 0.0022, Dunaj 0.1315-0.1831, Bukarešta 42.26-42.50, London 432.50-482.75, Milan 404.50- 108, Newyork 91.25-94.50. Pariz or,0-538, Praga 278-279, Sofija 82 do 81.50; valuto: romunski lcji 48.75 do 44.r,0, češke krone 270-278._ 1'lr.k !1e!nl?!oru In zaroti . . . Njogovo vedenje je naravnost sumljivo. Inkvizitor je premišljal, kako bi kaznoval p. Jožefa, kako bl ga ponižal, a vendar tako, da bi ljnbljenca ne bolelo preveč . . . Nerazumljiva simpatija do tega iopega mladeniča je vezala Inkvi-zltorju polet okrutne fantazije. Jezen je bil, užaljen, a hkratu se Je vendar zavedal, kako hudo bi mu bilOj ako bi moral dalje časa pogrešati družbo ljubeznivega svojega tajnika. Tedaj je vstopil don Filip ta prinesel pismo. Na hodniku ga Je naSeL Kdo bi ga bil prinesel, o tem ni Imel niti slutnje. Inkvizitor pa je čltaJ: »Gor/« ti, rabell vseh rabllev! Nad Tvolo zversko glavo se zbira vihar. Samo š» malo tasa In potem trešči vate, proklcti! Sinoči si nam še ušel. Toda skesal se, ker Tvole ure so štele! Kri nedolžnih irtev kUče po maščevanlu. Ne uideš nam. Reši vsal svolo daio! Zarotniki.» Inkvlzitor je vztrepetal. »Glej, Jožef vendar ni lagal! Ta blaga duša! Menda ga Je sam Bog poslal za menoj, da me je rešil propasti,* je razmišljal in buljil s tresočimi se rokami na papir. Pismo je bilo polno pravopisnih in slovničnih pogreškov. Očividno ga Je pisala sirova roka neomikanca. »Oh, in jaz ugibam, kako bi svojega rešitelja kaznovali Ne, ne, odlikujem ga poslej še očitneje . . . Toda čas je tudi, da oblečem svojo železno košuljo. Dolgo že leži nerabljena v skrinji . . . poslej se ne ločim več od nje.* In inkvizitor je hlastno odložil platneno košuljo in oblekel pod njo železno, spleteno iz samih majhnih zanjk, dosti težko, a luknjičasto, da je lahko prihajal zrak do telesa; nato se je oble- kel zopet popolnoma. Toda tnodam. Posestvo meri 10 oralov gozda, 8 orale vinograda, 17 oralov njiv, travnika in sadooosnika. Higa ter vsa poslopja zidana. Cena po dogovoru. 4208 /rane Zeml]i{, Maribor Orajakl trg 3. Kdor hoie spoznati meata la kraja v Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, D »Ima olji ltd.,naJaaro8t A. MeUhl Jugoslavija Zemljepisni pregled. XX. dak Ka 524 straneh podaja knjlgm, U JI Je priložen tadi remljevld, podroben popil sat* driave. Knjiga velja s poštnino vred 62 Din, boljto izdaja 67 Din 60 p. Harofia ae pri Tiskovni aadrasi v Ljubljeni, Prafternova nLB4. LAVAROL impregnacija zidov Omogoča, da se stene lahko umivajo in snažijo 4098 ne da bi po tem trpela prvotna slikarija Izvedbo v vseh krajih prevzame po zmernih cenah »LAVAROL", d. d., ZAGREB, Ksaveraka cesta 16 a. Naslovi za pisma: Zagreb, poštni predal 1(4. Modni atelje KMgfutitig4 « aa m» Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8 (nasproti hotela Štrukelj) Ljubljanski velesejem, paviljon 3 381. : j. 4-t <■<■■ ■ < . , . s-p z? aa .j ras, e dobro vpeljanega potnika ped Jako ugodnimi pogoji lakoj. — Ponudbe na upravo ..Jutra". Reflektira ie samo na prvovrstno moč. 4126 Išče so več družbenikov 3 kapitalom od 50.000 do 150.000 dinarjev v svrho otvoritve veletrgovine v Ljubljani, ki bo jako dobičkanosna. Na razpolago istim stanovanja in popolna garancija. Eventuelno se jako ugodno tudi proda novo zgrajena stavba pripravna za vsaki obrt, veletrgovino ali tovarno. Cenjene ponudbe na upravništvo .Jutra" pod ,.Ugodna prilika". 4170 Portland cement v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. Prodajni urad Portland cementa 3. PEGEVHIH, Ljubljana. Pisarna in shladiSča: Cesta na južno železnico Naročajte, 111T H Af I! čitajte in razširjajte dnevnik jjJ^i I ■ I i Delniška glavnica Din 50,000,000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Beograd, Bjelovar, Brod n./SM Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osriek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibemk, Sabec, Vršac, Wien, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije i Buenos Aires, Rosario de Santa fe, Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 40