OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615.8 Obiranje hmelja seje pričelo Včeraj in danes seje v naši dolini pričelo obiranje hmelja. S to grenko rožo je v dolini zasajenih okrog 1450 ha površin, skupaj v Sloveniji 1980. Po besedah predsednika upravnega odbora hmeljarskega združenje Slovenije Rudija Janežiča bo letošnja letina dobra, tako glede kakovosti kot količinsko. Zaradi vročine so v minulem tednu umetno namakali na več kot tisoč hektarjih. Najbolj dragoceno sorto savinjski golding, ki so jo pričeli obirati prvo, naj bi obrali do 23. avgusta, nate pa ostale sorte. Tone Tavčar Foto: Savinjčan Večen je ta naravni krog življenja, ki prek štirih letnih časov in dvanajstih mesecev vsakega leta odmerja čas tudi človeku. A bolj kot dolžina dnevov in noči označuje konec poletja v Savinjski dolini hmelj, M se mu pridružuje še začetek pouka. Takrat je pravzaprav konec poletja, pa čeprav sicer traja še globoko v september. A obiranje hmelja sleče dolino in jutranje megle postrgajo vse pogostejše. Počitnic in dopustov je konec, spet imama kup obveznosti, ki se jim v teh sodobnih časih Pozor la in hmelj LETO XX ■ številka 8 ■ avgust 1998 ■ cena 200 SIT Šolsko leto se začenja. Po cestah bo spet veliko razigranih in manj previdnih otrok, mnogi se bodo v šolo in domov vozili s kolesom. Ker bo prav prvi teden pouka zaradi obiranja hmelja na cestah tudi veliko traktorjev, bodo morali biti vozniki pri vožnji še bolj pazljivi kot sicer. Otroci so namreč nepredvidljivi, za njihovo varnost pa smo odgovorni odrasli. Kot vsako leto bo tudi v žalski občini letos od 1. do 4. septembra potekala akcija Varno na poti v šolo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je že v julyu oddelku za okolje in prostor občine poslal predloge za označitev cestišč, postavitev prometnih znakov in novih tabel, usklajenih z novim prometnim zakonom. V akcijo Varno na poti v šolo se bodo poleg vseh, ki v pjej sodelujejo vsako leto, letos prvič vključila društva upokojencev (doslej so sodelovali samo šempetrski upokojenci) in pa ZŠAM Žalec. Njihove uniforme bodo najbrž pripomogle k še večji pozornosti voznikov na prehodih za pešce v bližini šol. Nadzor v bližini šol bo poostren spet v času Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, nova akcija pa bo že ob tednu otroka prvi teden v oktobru. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na zadpjem sestanku ugotovil, da je z dosedanjimi akcijami in varnostjo otrok zadovoljen, saj lani ni bilo prometne nesreče otroka na poti v šolo ali domov. Upa, da bo tako tudi letos. Apelira pa na vse starše, da s svojimi otroci spregovorijo o varnosti v prometu, da še pred začetkom pouka skupni prehodijo najvarnejšo pot, po kateri bo hodil otrok v šolo, predvsem pa, da so svojim otrokom dobri vzorniki. K. E. ne izognejo niti naši najmlajši. S septembrom prihtija tudi občinski praznik, ki bo letos kot hmelj -grenka, pa vendar pomembna roža. A če se bo poslovilo polete, prihaja v naši dolino gotovo vroča politična jesen. Tudi vpoletju in med dopusti je Savinjčan beležil dogodke v Savinjski dolini. Lahko bi rekli, daje avgustovska številka zgodovinska. Svetniki so kljub poletju sprejemali zelo pomembne odločitve za prihodnost novih občin, župan je spregovoril o občini, ki je s prihodnjim letom ne bo več, izmed dogajatija v krajevni skupnosti pa je v ospredju Šempeter, Iger bo občinski praznik in Iger med drugim praznujejo pomembne zgodovinske obletnice. In zgodovinsko obarvan je Savinjčan tudi zaradi reportažnih strani, na katerih boste našli številne stare fotograjge in oris življenja šempeterskega moža in žalske družine. Prav tako nismo pozabili na tiste, ki so poleti praznovali 90-letnice, marsikaj zanimivega pa boste našli tudi na gospodarskih in športnih straneh. Predvsem pa vas seznanjamo s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami v septembru. Dan hmeljarjev (na posnetku je letošnja spremljevalka Sabina Stepišnik in starešina Ivan Rančigaj) je za nami, a priložnosti za družabna srečanja in kulturna srečanja bo prav v septembru največ. AVTO ŠOLA 3 Rili OVE C Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716 - 066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE Savinjski Hopsi pred novo sezono Košarkaški klub Polzela je pred novo sezono, poleg novih igralcev, je dobil tudi novo ime. Kovinotehna ni več generalni pokrovitelj. Igralci in zvesti navijači pa si želijo nadaljevati tradicijo uspešnih nastopov v državnem in evropskem prvenstvu. Klub bo torej odslej nosil ime SAVINJSKI HOPSI. Več o novostih v klubu pa na športni strani. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140 Pražarna in kavni butik! nagradna igra m nakup nad 1000 SIH Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic Nagrajenci 24. kroga žrebanja 1. Tiselj Viktorija, Grajska vas 35, Gomilsko 2. Dedič Mirsad, Čopova 2, Žalec 3. Detmar Antonija, Radmirje 95, Ljubno VOSNJAK wmmmammmmmmmmmmmmmmmammmm TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 Smuko Dobriša vas 59 tel. (063) 708-88C marginalija Drešinja vas 49, 3301 PETROVČE Tel.: (063) 708-194, fax: 708-280 E-mail: info@margis-sp.si http://www.margís-sp.sí r. C. iÁ íAcjt. A-c. cÁtiuí... GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI -TISK Volilne enote novih občin Z novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je državni zbor na območju sedanje občine Žalec ustanovil občine Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče in Žalec. Po zakonu mora volilne enote in število svetnikov v novih občinah za prve lokalne volitve določiti občinski svet stare občine. Tako so svetniki na izredni seji sprejeli ustrezne odloke za vse nove občine. Župane bodo v vseh občinah volili na celotnem območju vsake občine kot volilne enote. V občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec bodo volitve proporcionalne, v občinah Tabor in Vransko pa večinskem sistemu. OBČINA POLZELA (5097 prebivalcev) bo imela 16 svetnikov (v povprečju 318 prebivalcev na enega svetnika), ki jih bodo volili v treh volilnih enotah: 1. volilna enota obsega naselja: Polzela - del (brez izločenega dela, ki spada v 2. volilno enoto) - 6 svetnikov,- 2. volilna enota: Breg pri Polzeli, Ločica pri Polzeli in del naselja Polzela - 5 svetnikov; 3. volilna enota: Andraž, Dobrič, Podvin pri Polzeli, Založe in Orova vas - 5 svetnikov. OBČINA PREBOLD (4538 prebival cev) bo imela 15 svetnikov (1 svetnik na približno 302 prebivalca), ki jih bodo volili v treh volilnih enotah: 1. volilna enota obsega naselja: Prebold (1.615 prebivalcev) - 5 svetnikov; 2. volina enota: Latkova vas, Dolenja vas in Kaplja vas - 5. svetnikov; 3. volilna enota: Sv. Lovrenc, Šešče, Matke, Marija Reka - 5 svetnikov. OBČINA BRASLOVČE (4675 prebivalcev) bo imela 16 svetnikov (enega na 292 prebivalcev), ki jih bodo volili v treh volilnih enotah: 1. volilna enota: KS Letuš, Parižlje, TopovlJe"T*rešane™®eTra^!ovce (1758 preb.) - 6 svetnikov; 2. volilna enota: Braslovče, Rakovlje, Podvrh, Sp. Gorce, Zg. Gorce, Kamenče, Dobrovlje, Glinje in Poljče (1516 preb.) - 5 svetnikov; 3. volilna enota: KS Gomilsko (861 preb.) in KS Trnava (540 preb.) - 5 svetnikov. OBČINA TABOR (1507 prebivalcev) bo imela 7 svetnikov (en svetnik na 230 preb.), ki jih bodo po večinskem sistemu volili v treh volilnih enotah: 1. volilna enota: Tabor in Ojstriška vas - 3 svetniki; 2. volilna enota: Kapla in Pondor -2 svetnika; 3. volilna enota: Loke, Črni vrh in Miklavž pri Taboru - 2 svetnika. OBČINA VRANSKO (2459 prebivalcev) bo imela 9 svetnikov, ki jih bodo po večinskem sistemu volili v sedmih volilnih enotah: 1. volilna enota: Prekopa (233 preb.) ■ 1 svetnik; 2. volilna enota: Ceplje in del Stopnika (h. št. 9 - 55) (285 preb.) -1 svetnik; 3. volilna enota: Brode, Selo pri Vranskem, Čreta, del Stopnika (h. št. 1 - 8) (283 preb.) -1 svetnik; 4. volilna enota: Vransko in Tešova (839 preb.) - 3 svetniki; 5. volilna enota: Vologa in leronim (252 preb.) -1 svetnik; 6. volilna enota: Ločica pri Vranskem in Prapreče (287) - 1 svetnik' 7. volilna enota: Zaplanina, Zahomce, Limovce in del Zajasovnika (h. št. 13 - 20) -1 svetnik OBČINA ŽALEC (20345 prebivalcev) bo imela 28 svetnikov (en svetnik na 750 preb.), ki jih bodo volili v štirih volilnih enotah: 1. volilna enota: MS Žalec (5522 preb.) in KS Vrbje (589) - 9 svetnikov; 2. volilna enota: KS Šempeter (3012), KS Gotovlje (1502) in KS Ponikva (924) - 7 svetnikov; 3. volilna enota: KS Petrovče (2784) in KS Galicija (1670) - 6 svetnikov; 4. volilna enota: KS Griže (2943) in KS Liboje (1399) - 6 svetnikov. Konec julija so se svetniki občine Žalec sestali še na izredni seji. Določiti so morali volilne enote in število svetnikov v novih občinah. Zaradi kratkih rokov in pričakovanega razpisa lokalnih volitev že zgodaj jeseni so odloke za vse občine sprejeli po hitrem postopku In z veljavnostjo dan “potem, ko je sploh začela veljati novela zakona o lokalni skupnosti (8.avgust), s katero je državni zbor ustanovil občine Vransko, Tabor, Braslovče, Prebold, Polzela in Žalec. Delovno gradivo odlokov so svetniki prekvalificirali v predlog za pivo in drugo obravnavo ter ga brez pripomb potrdili. Nekaj razprave je bilo v zvezi z volitvami v krajevnih skupnostih, ki naj bi potekale istočasno kot volitve županov in svetnikov. Ker pa volitve v krajevne skupnosti razpiše župan, bi občinski svet z razpisom teh volitev presegel svoje pristojnosti. Seveda pa bodo nove občine ob sprejemanju občinskih statutov same določile status krajevnih skupnosti (vse verjetno ne bodo imele krajevnih skupnosti). Kar nekaj pripomb so imeli svetniki na število članov novih občinskih svetov v novih občinah, skupno število namreč precej presega sedanje število svetnikov - 36. Prvič število svetnikov določi državni svet po posebni lestvici glede na število prebivalcev, nato pa je mogoče to število spreminjati s statutom vsake občine. Po sprejetju odlokov o volilnih enotah so svetniki kljub pomislekom, zakaj taka naglica, potrdili tudi člane občinskih volilnih komisij za nove občine Prebold, Braslovče in Vransko. Zatem so potrdili finančno konstrukcijo za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Šempeter in sprejeli sklep, da se med projekte celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi uvrsti tudi območje Podgorja v krajevni skupnosti Letuš, ki bo letos prvič kandidiralo na republiškem razpisu. Sprejeli so tudi spremembo vrstnega reda na Prijavi na razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS za leto 1998. Ker je bil vodovod Dobrič - Podvin izmed petih prijav uvrščen za predlogi sofinanciranja štirih cest, torej na zadnje mesto, je bilo malo verjetnosti, da ga bo ministrstvo uvrstilo v svoj program sofinanciranj. Zato so svetniki spremenili vrstni red in ta vodovod, na katerega je vezanih 80 domačij, uvrstili na prvo mesto. K. R. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA V KS ŠEMPETER - TOREK, 8. 9.1998 prireditelj: Osnovna šola Šempeter > ob 19. uri v Osnovni šoli Šempeter: predstavitev knjige "Drobci iz preteklosti našega kraja"__________________________ ■ SREDA, 9. 9.1998 prireditelj: Društvo upokojencev Šempeter ■ ob 16. uri pri stavbi KS Šempeter: tekmovanje v streljanju z zračno puško, metanje pikada in krogov ČETRTEK, 10. 9.1998 prireditelj-Osnovna šola Šempeter > ob 18. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter: prireditev ob 180-letnici pričetka šolanja v Šempetru______________________ . PETEK, 11. 9.1998 prireditelj: Grifon, kulturno-umetniško društvo Šempeter ■ ob 18. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter: slavnostna seja UO ob 40-letnici društva, z gosti; okrogla miza na temo: Kultura v kraju - naključje ali potreba? . SOBOTA, 12. 9.1998 prireditelji: Krajevna skupnost Šempeter Turistično društvo Šempeter Občina Žalec Teniški klub Žalec • ob 9. uri: šahovski turnir ob 50-letnici šahovskega društva SAVINJČAN Šempeter; • ob 9. uri: teniški turnir za memorial Vlada Vebra in pokal Savinjčana ob 20-letnici časopisa Savinjčan; • ob 10. uri v Zalogu: priložnostna svečanost ob predaji komunalnega objekta namenu; • od 13. do 17. ure: prost ogled jame Pekel in antičnega parka; • ob 18. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter svečana prireditev v počastitev praznika OBČINE ŽALEC NEDELJA, 13. 9.1998 • praznovanje 120-letnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter in dneva gasilca Občine Žalec; • ob 9. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter - slavnostna seja UO PGD, z gosti; • ob 11. uri: odprtje prenovljenega gasilskega doma in odkritje kipca sv. Florjana; • ob 14. uri pri blagovnici Šempeter - parada s prevzemom novega gasilskega avtomobila in praznovanje dneva gasilca Občine Žalec; • od 16. ure dalje pri blagovnici Šempeter - veselica z ansamblom Gašperji Tri volilne komisije Na izredni seji občinskega sveta so svetniki že potrdili tri občinske volilne komisije. Predsednik občinske volilne komisije za novoustanovljeno občino Braslovče je |anez Hočevar z Gomilskega, njegova namestnica Marjana Topolovec Dolinšek, člani pa Miran Kranjec, Marko Lenošek, Andrej Korošec in namestnik člana Vinko Topovšek. Predsednik občinske volilne komisije za občino Prebold je jožef Golič iz Prebolda, njegova namestnica Milena Lesjak, člani pa Alojzij Cilenšek, Marjan Ribič, Franc Povše in namestnik člana Marjan Golavšek. Občinski volilni komisiji za občino Vransko predseduje Marko Brišnik iz Prekope, njegova namestnica je Milena Moškon, člani Vlado Krušič, Marija Završnik, Ludovika Čulk, namestnik člana pa Alojzij Hrastovec. Člani ostalih občinskih komisij morajo biti imenovani do srede septembra. K. R. • • • • • •••••••• Vrtina za toplo vodo Na vprašanje svetnika Dimitrija Pura je na izredni seji občinskega sveta župan Milan Dobnik pojasnil dogajanje v zvezi s ponovnim vrtanjem za toplo vodo v vrtini v Žalcu. Zaradi neprestanega vrtanja naj bi se že pritoževali tudi stanovalci bližnje stanovanjske soseske v Bevkovi ulici. prehodna, nov način vrtanja pa naj bi prinesel boljše rezultate. Res pa dela potekajo noč in dan, je potrdil Milan Dobnik. Na dodatna vprašanja svetnikov je tudi povedal, da stane ta vrtina približno 20 milijonov tolarjev, od tega je del prispevala občina (v celoti je plačala raziskave), da pa gre pri tem za interes zasebnega kapitala. KR. Župan je potrdil, da se vrtanje ponovno nadaljuje. Geologi so to mesto za vrtino določili že leta 1989. Stara vrtina je bila globoka 1500 metrov, vendar ni dala pričakovanih rezultatov. Ponovne raziskave in enoletno spremljanje vrtine s strani Geološkega zavoda so pokazale, da je vendarle mogoče pričakovati na tem mestu vodo, podobno kot v mariborski vrtini. Vrtina pri 900 metrih ni več ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333, 715-200 mobitel: 0609 / 644 546 elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si © REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. in faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 23*3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: IANEZ KROFLIČ TAjNIŠTVO: MARIJA CILENŠEK NAKLADA: 13.765 izvodov. TEHNIČNO UREJANJE IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINALNA d.o.o. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Dogodki v v P tiri desetletja in zadnje leto sedanje občine Žalec Pogovor z županom Milanom Dobnikom ob občinskevn prazniku Za Spodnjo Savinjsko dolino se končuje obdobje, ki ga je zaznamovala enotna občina Žalec. Letošnji občinski praznik je zato v znamenju bližnje delitve na šest manjših občin in seveda lokalnih volitev. Županu in svetnikom se letos iztekajo mandati, občinski praznik pa je kljub temu priložnost za oceno opravljenega v preteklem letu. Zupan Milan Dobnik to leto ocenjuje kot enega najuspešnejših. Morda za začetek - bi lahko čisto na kratko ocenili vlogo sedanje žalske občine v približno štiridesetletnem razvoju Spodnje Savinjske doline? Milan Dobnik: To bi težko ocenil, saj sem v vlogi župana oziroma prej predsednika skupščine samo petino tega obdobja. Vendar pa lahko rečem, da je bil v vsem tem obdobju razvoj na območju celotne občine enakomeren. Seveda je razvoj potekal v določenih ciklusih, tako da so najprej dobila asfalt in tekočo vodo gosteje naseljena območja, redkeje naseljena pa kasneje. Na žalost pa vsi niti še nimajo rešenih teh problemov. Nov ciklus, ki bo v prihodnosti skoraj gotovo najpomembnejši, to je gradnja kanalizacije, bo potekal spet po istem načelu. Drugače skoraj ni mogoče, saj je pač treba najprej narediti glavne vode. S tega vidika menim, da je bilo delovanje občine povsem korektno, ne bi pa se spuščal v oceno, ali bi bilo možno narediti več, če bi ostale tiste prejšnje občine. To bi bil populizem, sam pa nisem pristaš le-tega, ampak kot zgodovinar ugotavljam samo dejstva. Pomembno pa je, da je bila občina enotna v času gradnje avtoceste, ker smo v primerjavi z ostalimi občinami na ta način res iztržili maksimalno, saj se je celoten odsek gradil v naši občini. Tako smo s sodelovanjem ¡n dogovarjanjem dosegli izjemen uspeh, ki se kaže v .jprgej^stitvi lokalnih, .cest, uničenih med gradnjo avtoceste jn pričakovanem urejanju voda, za kar je denar že zagotovljen. Pri nas je bil čisto drugačen pristop kot v drugih občinah, mi smo podpisali pogodbo o obveznostih Darsa, česar se drugi niso spomnili, pogodba pa je plod številnih sestankov vodstev Darsa in občine, tako formalnih kot neformalnih. To je bilo dodatno izjemno obsežno delo za vodstvo «bčine v tem mandatu, ki pa je bilo bogato poplačano.” Kako uspešno pa /e bilo po vašem mnenju leto, ki je minilo od prejšnjega praznovanja občinskega praznika? Milan Dobnik: "V preteklem letu se je ravno začelo uresničevanje tega, kar sem pravkar omenil: Če je še spomladi leta 1997 kazalo glede avtoceste in njene okolice precej klavrno, smo lahko po odprtju avtoceste, ki je bilo že po lanskem občinskem prazniku, na osnovi prej omenjene pogodbe začeli s preplastitvami cest. V občini je bilo položenega asfalta v skupni vrednosti okoli 220 milijonov tolarjev. Zagotovljenih je že tudi 320 milijonov tolarjev za ureditev vodotokov. Ali bodo dela izvedena še letos ali naslednje leto, niti ni bistveno, je pa dejstvo, da je denar zagotovljen po zaslugi sedanjega vodstva občine in je že na ministrstvu za okolje za urejanje voda na tem območju. Poleg tega pa je še vrsta drugih pridobitev. Ves čas se izboljšujejo razmere na čistilni napravi v Kasazah, s katerimi pa še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni, saj dela še niso končana. Na žalost tudi še ni dokončno sanirano nekdanje odlagališče na Ložnici. To nalogo bo potrebno dokončati predvsem v zadovoljstvo krajanov, ki tam živijo. V izgradnji sta dva večja vodovodna sistema - na šempetrskem območju v Martjakih oziroma v šempetrskem Zalogu, kot pravijo nekateri, in vodovod Podvin - Dobrič. Lani so dobili vodo v Sevčniku. Obnavlja in povečuje se kapaciteta cevovoda iz črpališča v Vrbju proti rezervoarju na Plevnem. Ko bodo ta dela končana, bo zadovoljivo rešena oskrba z vodo predvsem na malo višje ležečih območjih kot sta Škafarjev hrib in Zaloška Gorica. Skupaj z Darsom, ki bo nosil glavne stroške v višini okoli 70 milijonov tolarjev, urejamo črpališče v Zaplanini. Gre za tako velik izvir, da bo verjetno v naslednjih 50 letih vprašanje zadostnosti vode v dolini rešeno. Bojimo se sicer, da ta dela letos ne bodo dokončana, vendar pa se je v tem času intenzivno pripravljala dokumentacija in so že bila izvršena nekatera dela. V tem letu je tudi izreden uspeh to, da smo končno uspeli spraviti v državni proračun celotno traso regionalne ceste izpod Meje do Marija Reke, kar še ni asfaltirano, tako da bo tam cesta asfaltirana -letos in še naslednje leto. Za to je zagotovljeno približno 650 milijonov državnega denarja. Za rekonstrukcijo cestišča v Veliki Pirešici pri gostišču Fervega je prav tako zagotovljenega okoli 150 milijonov državnega denarja, letos pa bo preplastena tudi bivša magistralna cesta M-10, ki je zdaj prekategorizirana v regionalko. Na njej bodo obnovili pomembne, najbolj poškodovane odseke. Ocenjujem, da je to leto gotovo najuspešnejše leto doslej v mojem mandatu, saj bo na ozemlje naše občine prišla več kot milijarda tolarjev državnega denarja, brez upoštevanja prej omenjenih sredstev za urejanje voda, to pa pomeni približno 40 odstotkov denarja, s katerim sploh razpolaga občina. Tudi na stanovanjskem področju smo dobili kredit, marsikaj srno uspeli uvrstiti za sofinanciranje na področju kulturne dediščine, zraven smo na področju šolstva, na področju razvoja podeželja, veliko smo naredili tudi pri promociji občine, tako da lahko rečem, da sem zelo zadovoljen s preteklim letom." Ena največjih investicij letos je gradnja telovadnice v Šempetru in to tik pred delitvijo občine. Kako bo to bremenilo novo občino? Milan Dobnik: Tudi telovadnica v Šempetru je eden takšnih projektov, za katerega smo uspeli letos zagotoviti 10 milijonov tolarjev državnega denarja. Za začetek gradnje še v tem letu smo si prizadevali tudi zato, da izkoristimo že zagotovljenih 10 milijonov tolarjev, ki bi nam sicer padli v vodo. Gre za proračunsko logiko: če enkrat zamudiš in izpadeš z nekim projektom, potem se težko spet s tem projektom uvrstiš v državni proračun. Ko pa si enkrat noter, lahko dobiš še dodatna sredstva za dokončanje, zato smo - lahko bi rekel malenkost na silo šli v to investicijo. Imamo pisno zagotovilo, da bo država naslednje leto poravnala svoj delež za gradnjo šempetrske telovadnice, zato smo si tudi upali iti v tak projekt. Nekateri se bojijo, da bo ta telovadnica pomenila tako zadolžitev nove občine, ki bo preprečila njen nadaljnji razvoj. Menim, da bo ravno nasprotno, da bo ta gradnja letos omogočila hitrejši razvoj, saj smo zdaj udeleženi v državnem proračunu z neko resno postavko, na katero bomo lahko računali tudi v prihodnje. Ce bi Šempeter šele naslednje leto prišel v državni proračun, potem bi z nasled- njo investicijo pač morali še počakati. Naslednji pa bosta najbrž Petrovče ali Griže. Tako bo ciklus obnove telovadnic pač zaključen prej. Sicer pa si tudi krajani Šempetra želijo telovadnico, v kateri bi bilo med drugim možno spet razvijati rokometno tradicijo." Kako bo delitev občine vplivala predvsem na nadaljevanje že začetih investicij In projektov? Se bo za nekaj časa vse ustavilo, na novo pretehtalo? Milan Dobnik: "Mislim, da se ne bo ustavilo. Projekti, ki smo jih zastavili, ustrezajo okolju, v katerem so načrtovani. Na primer celostni razvoj obnove podeželja in razvoj vasi v Grajski vasi - mislim, da tudi občina Braslovče ne bo imela nič proti temu projektu, za katerega daje denar država. Tudi občina Tabor bo verjetno nadaljevala s projektom, enako velja za Andraž in bodočo občino Polzela. Problem, ki utegne nastati, pa je po mojem mnenju ta, ali bodo občine zmogle zagotavljati svoj delež pri kakšnih večjih projektih, kot je na primer telovadnica pri osnovni šoli Vransko. A če bodo šli zavestno v tako investicijo, da bodo vsako leto zanjo v proračunu namenili kakšnih 10 milijonov tolarjev, bodo v nekaj letih prav tako ustvarili ta potreben delež. Gotovo pa bo vsako občinsko vodstvo probleme videlo nekoliko drugače. Včasih pa se kakšnega problema prej sploh ne zavedaš, tako kot se na začetku svojega prvega mandata jaz nisem tega, kako velik problem v žalski občini je telefonija, pa smo ga potem vendarle uspešno rešili." Kaj pa pomeni spremenjen zakon o financiranju občin? Milan Dobnik: To pomeni, da bodo revnejše občine, če se tako izrazim, dobile manjšo finančno izravnavo. Zdaj je vsaka občina dobila najmanj 90 odstotkov državnega povprečja zagotovljene porabe, predlagano pa je, naj bi bilo to po novem samo 75 odstotkov. Upam, da bo tudi pri plačevanju uprave pri nas prišlo do racionalizacije. Zdaj so majhne občine dobivale izredno veliko denarja za vzdrževanje uprave. Če povem za primer, najmanjša občina je za stroške uprave dobila desetkrat več kot velika žalska občina. Švica ima na primer za vse enako." V letu, ki se izteka, sta v žalski občini izbruhnili tudi dve aferi - v Šempetru in Galiciji. Kakšne so nove ugotovitve v zvezi s tem? Milan Dobnik: "Kaj posebno novega ni. V Šempetru je svet krajevne skupnosti poprijel za delo, sledil napotkom oziroma željam, ki smo jih posredovali z občine. Tako so ustvarili neko novo neformalno vodstvo, ki je naredilo nekakšen pregled poslovanja doslej in sprejelo nekatere ukrepe. Tudi tam ima nadzorni odbor nalogo pregledati poslovanje in ko bo to narejeno, bo na osnovi tega poročila verjetno treba sprejeti še kakšne ukrepe. Zelo nerad pa dajem kakšne preuranjene ocene. V Galiciji je po mojem mnenju drugače, tam je bilo narejenega prej preveč kot premalo. Škoda je, da ta afera zdaj lahko povzroči - upam pa, da ne bo - ohladitev odnosov med vodstvom krajevne skupnosti in Cestnim podjetjem Celje, ki se je v času, ko je v Galiciji novo vodstvo, znalo obnašati zelo velikodušno. Govorim seveda na osnovi izkušenj, ki jih imamo z ostalimi kamnolomi v občini. Tudi tu mora nadzorni odbor pregledati dokumentacijo. Ker pa si je nadzorni odbor rok postavil tako pozno, saj mora prej pregledati poslovanje v krajevni skupnosti Šempeter, sem ustanovil komisijo, ki naj bi prej podala poročilo o poslovanju v krajevni skupnosti Galicija. Ker pa komisija po mojem mnenju zaradi objektivnih razlogov ni uspela v tem času končati svojega dela in pripraviti poročila, sem jo razpustil, ker nima smisla, da bi se s tem vzporedno ukvarjala dva organa -formalni, ki ga je imenoval občinski svet in ima vse pristojnosti za to, in neformalni, ki sem ga imenoval kot župan in nima pristojnosti, da bi v zvezi s tem izrekel zadnjo besedo. Zato sem svojo komisijo razpustil, je pa komisija pokazala nadzornemu odboru potrebo, da bi pri pregledu pritegnila k sodelovanju strokovnjake. Mislim, da je afera v Galiciji res nepotrebna in prinaša precej škode tako krajevni skupnosti kot sami občini." Kaj se bo z novim letom zgodilo s krajevnimi skupnostmi, bodo formalno nehale delovati in se bo njihov status določal na novo? Milan Dobnik: To je odvisno od vsakega novega občinskega sveta. Če pa govorim v svojem imenu in svojih idejah, pa je moje mnenje, da so krajevne skupnosti potrebne in da so kljub določenim zapletom dosedaj v glavnem opravljale svoje delo dobro, v korist občine in občanov. So vmesen člen, ki je sprejemal in oblikoval želje krajanov ter jih nato posredoval občini. Večina vodstev krajevnih skupnosti je delovala kot povezovalni element. Bila je tudi kakšna izjema, kjer so mislili, da bodo lahko več dosegli z zmerjanjem občinskega vodstva kot s pametnim pogovorom. Sam bom zagovarjal to, da se krajevne skupnosti ohranijo. Z vodstvi političnih strank se bom poskušal dogovoriti za stališče, da bi že kar ob občinskih volitvah razpisali tudi volitve za organe krajevnih skupnosti. Ob zadnjih volitvah v krajevnih skupnosti pa smo jasno povedali, da gre za dveletni mandat. Mislim, da bo večina bodočih občin ohranila krajevne skupnosti, seveda pa ne tam, kjer bo celotna krajevna skupnost postala občina. Formalno pa gre res za določeno tako imenovano medvladje, ko stari občinski statut ne bo več veljal, novih pa še ne bo, vendar se bodo določila sedanjega statuta pač morala smiselno uporabljati tudi v novi občini do sprejetja novega statuta." Kako bo potekala delitev občine, kako bo z delitvijo premoženja in kaj bo z zdaj redno zaposlenimi v občinski upravi? Milan Dobnik: "Pri delitvi 'naše občine ne bo problemov z mejami, saj se bo razdelila po mejah kra-jevnih-skupnosti. Vlada je v dopolnilu zakona o lokalni samoupravi dopolnila določila v zvezi s procesom delitve, ga poenostavila, kar že ves čas zagovarjam tudi sam. Nepremičnine tako ostanejo na območju vsake nove občine. Delilo pa se bo premično premoženje, to je inventar, avtomobili, pa seveda saldo zaključnega računa. Ne glede na to, da imamo kredit, ki smo ga dali Pošti oziroma Telekomu, in da imamo tudi nekaj malega dolga, mislim, da bo saldo te občine pozitiven. Ne sicer takoj, likvidnostno, če tako rečem, morda bo nekaj negative, če pa pogledamo na čas, ko bo Telekom vrnil kredit, bomo šli narazen z določenim viškom. V zvezi s sedaj zaposlenimi v občinski upravi pa je tako - pri zaposlovanju v novih občinah imajo prednost, tako da strah med zaposlenimi, da bi ostali brez dela, ni potreben. Uradnikov pa bo po razdelitvi občine potrebnih več kot sedaj." Tudi skupno število vseh svetnikov v novih občinah bo precej večje kot zdaj, ko ima občinski svet 36 članov. Kako to komentirate? Milan Dobnik: "Večja kot je občina, manj je svetnikov na število prebivalcev. Sedanja občina je imela enega svetnika na skoraj tisoč prebivalcev, bodoča žalska občina z nekaj več kot 20 tisoč prebivalci pa bo imela enega svetnika na 750 prebivalcev, občina Tabor pa celo enega na 230. To je normalno, upam pa, da bodo bodoči svetniki bolj skromni pri zahtevah po nagrajevanju in da ta strošek ne bo toliko narasel." Boste še enkrat kandidirali za župana? Milan Dobnik: "Bom." K.R. eni v Letošnje praznovanje občinskega praznika bo v Šempetru. Obeta se zanimiv program prireditev in kljub težavam, ki jih imajo v tem letu, bodo pripravili dostojno praznovanje, poudarjata koordinatorja dela krajevne skupnosti Šempeter jože Randl in Peter Škrabar. Zaradi suma o nenamenski porabi proračunskega denarja v krajevni skupnosti Šempeter je svet te krajevne skupnosti pred časom odvzel pristojnosti in pravico odločanja predsedniku Laubiču, ni pa ga morel odstaviti, saj je bil izvoljen na neposrednih volitvah. Za koordinatorja dela sveta krajevne skupnosti sta bila določena Randl in Škrabar, katerih osnovna naloga je, da sanirata finančno stanje. Pregled poslovanja kaže na utemeljen sum nenamenske porabe sredstev. Kljub vsem.težavam je bila v krajevni skupnosti Šempeter letos narejena razsvetljava v Grčah, dokončan vodovod Zalog - Martjaki, ki bo oskrboval 86 gospodinjstev, vsako pa je poleg hišnega priključka plačalo tudi po dva tisoč mark, opravljena pa so bila tudi nekatera manjša komunalna dela. Za kaj več je zmanjkalo denarja, saj so bila vsa razpoložljiva sredstva namenjena za poplačilo dolgov iz lanskega leta (približno 15 milijonov neplačanih računov) in za dokončanje vodovoda. Pa vendar. “Zadovoljni smo, da se letos občinski praznik praznuje v Šempetru. Žal nam je sicer, da je tik pred zdajci prišlo do organzacijsko-kadrovskih in finančnih problemov. V nasprotnem primeru bi bilo verjetno veselje večje, pa tudi pokazali bi lahko več. Seveda pa omenjeno nikakor ne velja za društva, ki uspešno delujejo in se pripravljajo na praznovanje. Prepričani smo, da bo kraj dostojno in z veseljem opravil svojo nalogo kot gostitelja občinskega praznika," je povedal jože Randl. K. R. S? 6. september praznik občine Žalec OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITA OBČINA ŽALEC REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Upravna enota Žalec čestita vsem občankam in občanom ob prazniku Občine Žalec Gasilci iz Ločice imajo nov dom Za gasilce Ločice pri Vranskem in tudi ostale krajane tega zaselka in bližnje okolice je bil pred dnevi velik praznik. Namenu so predali nov gasilski dom, ki so ga zgradili natanko v letu dni. Na slovesnosti je. zbranim najprej spregovoril predsednik PGD Ločica pri Vranskem Anton Urankar, ki je med drugim poudaril, da so člani društva in tudi drugi pri gradnji novega gasilskega doma opravili več kot štiri tisoč prostovoljnih ur. Med najbolj prizadevnimi je bil Franc Urankar, ki je opravil okoli 500 ur prostovoljnega dela in za to prejel posebno priznanje. V nadaljevanju slovesnosti so spregovorili še podpredsednik Gasilske zveze Žalec Franc Skok, v imenu občine Žalec Tone Vesolak in predsednik KS Vransko Franc Sušnik. Vsi so izrekli priznanje gasilcem, ki so v tako kratkem času zgradili nov gasilski dom, ki pa kraju ne bo služil samo za gasilske dejavnosti, temveč tudi za ostalo družabno življenje. Po podeljevanju priznanj vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji doma, je domači župnik jože Turinek blagoslovil novi dom, s Pogled na novi gasilski dom. prerezom traku pa ga je svojemu namenu predal častni predsednik PGD Ločica pri Vranskem 83-letni Ludvik Zupanc. Kot je navada, so tudi ločiški gasilci svoj velik delovni uspeh zaključili z veselico in rajanjem do zgodnjih jutranjih T.T. ••••••• Velik del sredstev za vodovod Na 14. redni seji so člani sveta KS Polzela med ostalim razpravljali o predlogu razporeditve sredstev. Velik del sredstev, pridobljenih na podlagi kriterija o številu prebivalcev, so namenili izgradnji vodovoda Podvin -Dobrič. Če bo tako sprejet proračun objavljen tudi v uradnem listu, potem je pričakovati, da bo pitna voda pritekla po novem, že pred dvema letoma zgrajenem cevovodu v sredini septembra. Člani sveta so potrdili tudi podpis pogodbe s Slovenskimi železnicami - Projektivnim birojem Ljubljana za izdelavo projektne dokumentacije za železniško postajališče Breg pri Polzeli. T.T. Gostišče Slovan Filač Vransko, tel. 725-430 in Gostišče Trobej Filač Gornji Grad, tel. 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosilo, malice in hrano po naročilu. S KMMIEIRO: Vrba 7 KM 4*% - cvetlična korita 1225 mm N - kamine, fontane Lukovica i - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike SE * tople grede, kompostnike KM S KM w - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/r».408 «4 8.- 1T,wi |AVN0 KOMUNALNO PODjETjE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vudrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko : 0609/612-731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas jAVNEGA KOMUNALNEGA PODjETjA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Novi dom je s prerezom traku predal namenu Ludvik Zupanc. Lipa samostojne občine Tabor Letošnji 17. julij je za Tabor postal zgodovinski datum. Po 44 letih je namreč ta krajevna skupnost spet postala občina. Štiri dni zatem so se zvečer pri Domu krajanov v Taboru zbrali krajani in se poveselili ob tem dosežku, za katerega so si vodstvo krajevne skupnosti in krajevne stranke prizadevali ves čas reforme lokalne samouprave, čeprav so jim ves čas dopovedovali, da Tabor nima pogojev za lastno občino. Zbrane krajane je najprej pozdravila predsednica sveta KS Vida Slakan, ki je poudarila, da je samostojna občina rezultat volje krajanov in strpnega skupnega dela vodstva krajevne skupnosti in političnih strank, ki delujejo v tej krajevni skupnosti. Kljub veselju se zavedajo svoje majhnosti in gospodarske šibkosti, vendar je v slogi, pridnosti in vztrajnosti velika moč. "Imamo vizijo, načrte, ljudi -le nagajati ne smemo drug druge- mu," je med drugim povedala Vida Slakan. V kulturnem programu so nastopili mešani in moški pevski zbor, Savinjski rogisti in mladi violinisti. Nato je Vida Slakan ob pomoči Vida Pozniča in članov sveta krajevne skupnosti Tabor ob Domu kraj.anov posadila lipo samostojne občine Tabor. Skupaj s krajani so nato nazdravili novi občini. K. R. Ponikva V spomin Na OŠ Polzeli visi črna zastava. Žalostna vest o smrti velikega človeka, ki smo ga vsi poznali, človeka, ki je pustil bogato sled v kraju in še posebej na polzelski šoli, je težko odjeknila med Polzelani. V svojem 85. letu nas je zapustil Milan Gerželj, dolgoletni ravnatelj OŠ Polzela, ustvarjalni kulturni delavec, pevovodja in režiser ter človek v najširšem pomenu. Toda življenje, ki se bogato razliva, nikoli povsem ne ugasne. Milan Gerželj se je rodil 27. oktobra 1913 v Trstu. Po opravljeni osnovni šoli in gimnaziji v Celju je v Mariboru z odliko zaključil učiteljišče. Njegovo prvo službeno mesto je potekalo na Gori pri Sodražici. Najprej je deloval kot učitelj pripravnik, kasneje kot šolski upravitelj do avgusta 1942, ko so ga Italijani aretirali in zaprli v Ribnici na Dolenjskem, nato prepeljali v Kočevje, od koder so ga internirali na Rab, kjer je ostal do razpada Italije. Po prihodu z Raba se je vključil v NOB. Najprej je bil administrator na Ribniško-Notranjskem vojnem območju, nato borec v Levstikovi brigadi, pomočnik intendanta bataljona Notranjskega odreda, nato šef administracije centralne bolnice do kapitulacije Nemčije. Na Polzelo je prišel s svojo ženo Marijo novembra 1945 in postal šolski upravitelj. To delo je opravljal 32 let vse do upokojitve. V teh tridesetletjih je šola iz povojne nemške vojaške utrdbe brez vsakih učnih pripomočkov in ob pomanjkanju učiteljev prerasla v sodobno osnovno šolo, ki je imela zaradi svoje kakovosti velik ugled v kraju in tudi širšem slovenskem prostoru. Vendar delo Milana Gerželja ni bilo omejeno le na šolski prostor. Kot zaveden prosvetni delavec se je posvetil tudi gledališki dejavnosti v kraju. Pomagal je pri obnovi kulturnega doma in opravljal številna režiserska dela. Pod njegovim vodstvom so na odru zaživela dela: Težka ura, Razvalina življenja, Deseti brat, Miklova Zala, Hasan Aginica, Raztrganci, Divji lovec in druga. Sočasno je organiziral tudi zbiranje slovenskih knjig, ki so se ohranile po domovih in tako ustvaril prvo krajevno knjižnico, ki je našla svoj prostor v stari šoli. Za knjižnico je skrbel in jo urejal skupaj z ženo Marijo celih 30 let. V letu 1953 je ustanovil moški pevski zbor in bil celo desetletje njegov dirigent. Prav ta zbor, ki ga sestavlja še vedno večina prvotnih pevcev, mu je tudi zapel v zadnje slovo. Dejanja vedno govorijo glasneje kot besede in v življenju Milana Gerželja je bilo veliko dejanj, veliko uspešnega in ustvarjalnega dela. In če verjamemo, da iz uspehov rastejo novi uspehi, lahko ugotovimo, da ima OŠ Polzela čvrste temelje treh desetletij, zato si bomo z vsemi močmi in znanjem prizadevali, da nadaljujemo sadove dobro zastavljenega dela. Življenje nam je dano samo enkrat, da naredimo iz njega najboljše v skladu s svojimi možnostmi. In vi, spoštovani gospod Gerželj, ste nam pokazali, kako. Hvala vam za vse. Ohranili vas bomo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv Osnovne šole Polzele INJJS-K«! ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. in faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO Staro in novo črpališče - razlika je že na zunaj očitna Novo črpališče, cesta in zunanjost šole Ob letošnjem krajevnem prazniku so na Ponikvi proslavili kar nekaj novih pridobitev. Uradno so jih odprli 25. julija po svečani seji sveta KS Ponikva, ki je bila v dvorani zadružnega doma. V kulturnem programu so nastopili domači moški pevski zbor in mladi člani kulturnega društva, nato pa je predsednik sveta Ivan /e/en spregovoril o delu v krajevni skupnosti v svojem sedemletnem mandatu, ki se ¡etos izteka. Med drugim je bilo v tem obdobju asfaltiranih več kot 5 kilometrov cest, veliko je bilo narejenega na področju oskrbe s pitno vodo, zgrajen je bil nov gasilski dom, mrliška vežica, igrišče, obnovljena sta bila dvorana zadružnega doma in Slomškov dom, ki ga je prizadel tudi požar, ta čas pa poteka obnova notranjosti cerkve. V načrtu je ureditev še nekaj cest in pa enega vodovoda. Ivan jelen je vsem, ki so sodelovali pri razvoju krajevne skupnosti Ponikva, podelil več plaket in priznanj, župan Milan Dobnik pa je priznanja izročil tudi vsem dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti. Plaketi pa sta med drugim prejela tudi župan in direktor javnega Komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Po slavnostni seji so člani sveta in gostje odšli na odprtje 500 metrov dolgega cestnega odseka proti Edu jelenu, katerega vrednost je 5,5 milijona tolarjev. Sledilo je odprtje novega črpališča pitne vode Flenač, ki oskrbuje prebivalce Ponikve in Brezovega, povezan pa je tudi s sistemom Podlog - Kale - Studence. Tako bo prenehal delovati eden najstarejših objektov - črpališč v občini, ki so ga leta 1959 zgradili s prostovoljnim delom. Nov objekt je urejen po najnovejših standardih in ima sodobno opremo, bo pa tudi računalniško voden in telemetrijsko povezan z dolino. Kot je povedal direktor javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek je približno 7 milijonov za to investicijo zagotovilo komunalno podjetje iz sredstev za amortizacijo. Sledilo je še odprtje obnovljene stare šole na Ponikvi, ki bo naslednje leto praznovala 120-letnico, čeprav vsa dela še niso končana. Sicer pa so praznovanje krajevnega praznika na Ponikvi pričeli gasilci s tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti in veselico, nato se je zvrstilo več športnih prireditev, prograrji pa se je zaključil teden po slavnostni seji s pogostitvijo krajanov, starejših od 70 let, ki sta jo pripravila krajevna skupnost in KO Rdečega križa Ponikva. K. R. Iz KRAJEVNIH SKUPNOSTI AVGUST 1998 * GOSTIŠČE Savini« PLEVCAK S r LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Pričakujemo vos 5 - od torka do petka med 9. in 22. uro, , - ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 22. uro. ? Za Vas pripravljamo malice, nedeljska kosila in strežemo hrano po Vašem izboru za vse 3 praznovanj in obletnic. Q * Dobrodošli! »6«D»OPO«ffWWO*«OOMM90COOI>OM9c Preboldski hotel last Triglava Hotel Prebold ima novega lastnika - pooblaščeno investicijsko družbo oziroma družbo za upravljanje Triglav. Kot je znano, je bil Hotel Prebold v lasti Hmezad Golding Gostinstva Žalec. V postopku lastninjenja podjetja ga je kot poslovno nepotrebno sredstvo najprej skušalo prenesti na občino Žalec, vendar so se dogovori zavlekli, medtem pa je hotel prešel v last Slovenske razvojne družbe. Ta pa ga je 3. julija letos prodala družbi Triglav - pooblaščeni investicijski družbi za Štajersko in Koroško. Soustanovitelj te družbe je tudi Zavarovalnica Triglav. Po reorganizaciji PID-ov vse inforamcije o tem daje samo družba za upravljanje Triglav, ki ima sedež v Ljubljani, na Slovenski cesti 54. Ta družba je lastnik tako poslovne stavbe kot ceste in dveh parcel ob hotelu. K. R. » SIPR O (( d.o.o. STANOVANjSKO PODJETjE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 SliŽ CERTIFIKAT tl 12« ISO 9001 NAjEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu avgustu ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu avgustu 1998 10.421,63 SIT in je 214,08 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAjEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu avgustu ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Po sklepu kurilnega odbora je bil na seji 10. 6. 1998 opravljen poračun za kurilno sezono 1997/98 in je bil objavljen na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Poračun za kurilno sezono je bil obračunan na položnicah za mesec junij 1998. Za kurilno sezono 1998/99 se ne bodo spremenile povprečne akontacije za toplotno oskrbo in bo znašala 94,35 SrT/m2 ogrevalne površine. Povprečna akontacija se bo oblikovala v skladu s cenami kurilnega olja. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt.lnformacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. . VSE LASTNIKE STANOVANJ, KI ŠE NISO VRNILI PODPISANIH POGODB ZA TOPLOTNO OSKRBO ZA CENTRALNO KOTLOVNICO V ŽALCU PROSIMO, DA NAM VRNEjO TRI PODPISANE IZVODE POGODBE jri//1 troov#ko M 7 MM PODJETJE Šempeter 126/b ŠEMPETER Telefon: 0637701 252 Avtodeli za vozila: - renault sesalnik za ZASTAVA ŠKODA LADA SAMARA -VWGOLF ■FIAT mokro In suho globinsko čiščenje cena: 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vseiit želimo varno vožnjo! TRGOVINE MESIGs.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 PRODAJALNE: ANJA - Čateške toplice, tel.: 0608/35-511 MONI - Hotel Planja, Rogla, tel.: 063/420-4471 BELI ZAJČEK - Hotel Planja, Rogla, tel.: 063/420-4472 TERME - Zreče, tel.: 063/768-1262 RAJ - Atomska vas, Podčetrtek, tel.: 063/829-7821 ELEKTROAKUSTIKA IN KOMISIJSKA PRODAJA Levec 56, 3301 Petrovče, tel.: 063/471-015, fax: 063/472-015 SPORT - Kamp Atomske toplice, tel.: 063/892-7868 ROŽMARIN - Obala 16a, Portorož, tel.: 066/746-994 Poletje in vročina sta ze na dlani, zato ju delite z nami. Hitro se v naše vine napotite, pa ugodnih cen ne zamudite, ih oblačil, kozmetike, spominkov ne prezrite. vse skupaj boste nakupili, boste z veseljem v bazen ali morje skočili ali pa se na Rogli ohladili. Rekreacijsko-etnološki teden Kje so tiste stezice? Pod tem naslovom bo v organizaciji Planinskega društva Tabor od 5. do 13. septembra potekal na Zajčevi koči tekoimenovani REKREACIjSKO-ETNOLOŠKI TEDEN, ki ga planinci pripravljajo ob zaključku programa planinske šole. Gre za domiselno aktivnost planinskega društva, ki kaže na ponovno zagnanost njihovega delovanja, o čemer priča še vrsta drugih aktivnosti in spremenjena podoba njihove koče. Planinci bodo svoj teden pričeli s postavitvijo ter zaprtjem oglarske kope. Ta prva sobota in nedelja bo torej v znamenju tega dela. V torek, 8. septembra, bodo ob 17 uri prižgali, oziroma začeli kuriti kopo. Le-to je ob asistenci planincev postavil Anton Cencelj iz jeronima nad Vranskim, ki bo ves čas tudi bdel nad kurjenjem kope. V naslednjih dneh, od 9. do 12. septembra, bodo oglarje ob kopi v okviru naravoslovnih dni obiskovali učenci in učenke osnovnih šol. Zadnjega dne tega tedna, se pravi v nedeljo, 13.septembra, pa bo na Zajčevi koči še posebno veselo. Najprej bo pohod krajanov po na novo urejeni poti mimo Šekovarja. Začetek pohoda bo ob 9. uri izpred bifeja Brijevc v Lokah. Po prihodu ob 11. uri bo kulturni program. Uro zatem pa slovesno odpiranje kope. V kulturnem programu bodo sodelovali Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, Moški zbor Ivan Cankar Tabor, Savinjski oktet iz Žalca in Savinjski rogisti. Obeta se torej lep in zanimiv dan, ki ga bodo z brezplačnim golažem za vse udeležence prizadevni planin« še polepšali. Ti pa vas tudi vabijo, da jih v tem zanimivem tednu obiščete in skupaj z njimi preživite nekaj uric v prijetnem okolju neokrnjene narave. Še posebej pa vas vabijo na zaključno prireditev, ko bo res veselo. D. N. Tekmovanje oračev celjske regije Vinko Zupanc iz Petrovč tretji Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Zavod za živinorejo Celje -Kmetijska pospeševalna služba in Aktiv podeželske mladine Šaleške doline so minuli petek na parcelah posestva KZ Šaleška dolina v bližini Šmartnega ob Paki pripravili 24. tekmovanje oračev celjske regije. Orači so tekmovali na strnišču z dvo in tri-brazdnim plugom. Nastopilo je pet ekip, zmagala pa je ekipa Aktiva podeželske mladine iz Šoštanja, za katero sta nastopila Franc Rotnik, ki je zmagal tudi med posamezniki, in Anton Špital. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz žalske občine, za katero sta orala Vinko Zupanc, ki je bil med posamezniki tretji, in Andrej Krmar, ki je bil med posamezniki peti. Najbojši bodo nastopili na državnem prvenstvu, ki bo od 3. do 7. septembra v Vipavi. T. Tavčar Sveti Lovrenc 80 let gasilcev, tekma koscev in grabljic Gasilci PGD Sveti Lovrenc v KS Prebold so prvo nedeljo v avgustu praznovali 80-letnico delovanja in ob tej priložnosti predali namenu novo motorno brizgalno. Slovesnosti so se poleg gasilcev sektorja Prebold in drugih gostov udeležili tudi številni krajani. Predsednik društva Boris Kupec je uvodoma govoril o prehojeni poti društva in med drugim povedal, da je gasilsko društvo še vedno gonilna sila vseh dogajanj na vasi. Pridno delajo vsi člani društva. Sodelujejo na prireditvah v kraju, predvsem pa dajejo poudarek vzgoji mladih bodočih gasilcev. Uspešna je tudi dramska sekcija, uspešno izhaja bilten Gasilec Lovro. Poleg pridnega dela se lahko pohvalijo z dobro gasilsko opremo. Investicije v zadnjem petletnem obdobju v orodje in opremo znašajo 7,9 milijona tolarjev. V tej vsoti je zajeta tudi nova motorna brizgalna, ki jo je predal namenu poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks. V imenu občine je govoril Anton Vesolak, v imenu KS Prebold pa predsednik sveta KS Marjan Žohar. V nadaljevanju so podelili priznanja. Zlate plakete društva so prejeli: raziskovalni krožek OŠ Prebold pod vodstvom Pavline Ribezi, ki je izdelal raziskovalno nalogo PGD Sveti Lovrenc, Franc Grenko, Ivan Žličar, |ože Štakl, Franci Natek, Vinko Golič in |ože Herocfež. Ob koncu je domači župnik Franc Serec opravil blagoslov nove brizgalne. Drugi del nedeljskega prazno- vanja pa je bila turistično etnografska prireditev Tekma koscev, grabljic in Štangarjev, ki je v bistvu nadaljevanje predvojne dejavnosti društva kmečkih fantov in deklet. Danes njihovo vlogo nadaljuje domače gasilsko društvo ob kopici delavoljnih vaščanov, katerim je ta prireditev zlezla pod kožo. Tako kot vse prejšnje tovrstne prireditve je tudi ta zelo dobro uspela. Kljub vročini se je pomerilo pet ekip, zanimiva pa je bila tudi povorka kmečkih voz. Ekipno je zmagala ekipa Marelice iz Dolenje vasi, v košnji pa je bil tokrat najboljši jure Užmah iz Griž. Sicer pa tudi letos veselega razpoloženja ni manjkalo, zanj je tako kot že vrsto let poskrbel Boris Kopitar, nato pa pevec Vili Resnik. Začenja se vroča politična jesen. Dobili smo šest novih občin, novembra pa bomo volili tudi šest županov občine Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Kandidatov je vedno več, mi pa smo se odločili za nagradno igro v kateri boste bralci Savinjčana ugibali kdo bodo novi župani. Med tistimi, ki boste pravilno napovedali vseh šest županov bomo izžrebali tri nagrade. Izpolnjeno glasovnico pošljite na naš naslov: Uredništvo Savinjčana, Šlandrov trg 23, Žalec (najkasneje do 9. septembra) na razglednici Esmeralde, ki je pravkar izšla v naši založbi, dobite pa jo lahko v trgovinah Savinjske trgovske družbe, knjigarnah in trafikah. Napovedujem, da bo župan občine ŽALEC: ____________________________________________ občine POLZELA: ..........................................? občine PREBOLD: ............................................. občine BRASLOVČE:............................................ občine TABOR: ___________________________________________ občine VRANSKO: ............................................. Moj naslov: ___________________________________________ Med slovesnostjo ob predaji nove motorne brizgalne. Kdo bodo novi župani? * v CELJE SEJEMSKO MESTO MOS OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI GENERALNI POKROVITELJ KOVINOTEHNA - Trgovska podjetja se združujejo Združeni in močnejši v novo tisočletje - do leta 2000 naj bi bila ustanovljena skupna delniška družba ~ \\ Trgovska dejavnost sodi sicer med najmočnejše gospodarske dejavnosti v regiji, vendar pa se sooča z vedno ostrejšo konkurenco in drugimi zahtevami razvoja. Trgovska podjetja v celjski regiji so sicer že pred časom ustanovila GIZ Oskrbni center Celje, vendar pa se je deset največjih trgovskih podjetij v širši celjski regiji odločilo tudi za kapitalsko povezovanje. Njihovi direktorji so v soglasju z nadzornimi sveti 28. julija v hotelu Žalec podpisali pismo o nameri, v katerem med drugim načrtujejo ustanovitev delniške družbe do leta 2000. Razloge za to so naslednji dan predstavniki iniciativnega odbora pojasnili na novinarski konferenci v hotelu Celeia v Celju. Pobudnika za takšno obliko povezovanja trgovskih podjetij sta direktorja Žane Žalec Dolfe Naraks in SM Savinjske trgovske družbe Žalec Robert Čemažer. Poleg teh dveh trgovskih podjetij so pismo o nameri podpisali še: TD Hmezad Agrina Žalec, TP Center Celje, TD Center Radeče, TD Izbira Laško, TPD Lipa Šentjur, TD Potrošnik Celje, Resevna Šentjur in Žila Slovenj Gradec. Do konca septembra naj bi ga podpisala še direktorja Potrošnje Zagorje in Korotana iz Raven. Kot so zagotovili na novinarski konferenci, nobeno od teh podjetij nima težav s poslovanjem oziroma poslujejo z dobičkom, lastniška struktura pa je pri vseh podobna. Skupno je največ notranjih delničarjev, noben od lastnikov pa ob združitvi ne bo pridobil kontrolnega deleža. S podpisom pisma o nameri so se trgovska podjetja zavezala h kapitalski združitvi oziroma ustanovitvi delniške družbe do leta 2000. Cilj kapitalskega povezovanja je trajno doseganje kapitalske rasti z izboljšanjem donosnosti celotnega kapitala in enakopravno skupno nastopanje pred dobavitelji in kupci. Pred strateškimi dobavitelji naj bi skupno nastopili že oktobra, v zveži s kupci pa naj bi bil že septembra pripravljen skupni propagandni material. Z združevanjem naj bi podjetja dosegla splošno racionalizacijo in optimalizacijo poslovanja. Kakšnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem zaposlovanja ali zapiranjem trgovin ne načrtujejo. V načrtu pa je skupno centralno skladiščenje, vendar nove lokacije za tako skladišče ne predvidevajo. Pri širjenju trgovske mreže bodo prav tako vsa trgovska podjetja delovala usklajeno, vsa pa naj bi tudi v okviru nove delniške družbe obdržala svoje ime oziroma zaščitne znake. Lani je združba omenjenih trgovskih podjetij ustvarila približno 20 milijard tolarjev letne bruto realizacije, v širši celjski regiji pa imajo od 30 do 40-odstotni tržni delež. Do leta 2000 naj bi se bruto realizacija povečala na 27 do 28 milijard tolarjev. Pismo o nameri med drugim predvideva tudi vključevanje novega sistema v eno od nastajajočih slovenskih oziroma evropskih blagovnih transferzal. Vse formalno-pravne postopke v zvezi s kapitalskim združevanjem bo vodil iniciativni odbor, katerega člani so: Dolfe Naraks, Andrej Cvetko, Robert Čemažar, Božo jager in Ivo Grobler. K. R. | V Banki Celje ponujamo našim komitentom novo obliko poslovanja. Bančno pismo. To je I storitev namenjena imetnikom tekočih, žiro in deviznih računov ter upokojencem, ki so | imetniki tekočih računov ali hranilnih knjižic za naročanje pokojninskih odrezkov na dom. Bančno pismo Vam omogoča enostavno in mnogo bolj hitro opraviti mnoge bančne .|f obveznosti. Pri plačevanju položnic prek bančnega pisma Vam zaračunamo manjšo provizijo, ¿5 pošiljanje pokojninskih odrezkov je brezplačno. Potrdila o opravljenih storitvah lahko komitent prevzame osebno v svoji matični enoti, ki mu vodi račun, lahko pa se odloči, da se mu potrdila pošiljajo po pošti domov. Bančno pismo se dvigne na posebej označenem okencu v banki, kjer se ga lahko tudi odda. Bančno pismo lahko oddate tudi v poseben bančni nabiralnik pred ekspozituro ali pa ga pošljete po pošti. So stvari., ki jih lahko ponudi le dobra banka. «> banka celje V varnem zavetju tradicije ■ FOTO RIZMAL Žalec'Celje ATELJE-LABORATORIJ-TRGOVINA Žalec, Savinjska 18, Mi 063/715-130 ta 711-256 Celje, Mariborska l.teLi 063/32475 b 0609/ 654-389 -DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V 1.URI. PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE 3M PRIZNANIH PROIZVAJALCEV «JgggJJ (§kviiv* a Podjetje Irgovine, turizma in proizvodnje, Mozirje d.d. S skupnimi močmi in znanjem Na trgu 14, Mozirje, tel.: 063 833 602 NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA v PE Papirnica Mozirje *ev MODEMI in še marsikaj «P • -AUÛ. RAČUNALNIKI TISKALNIKI MULTIMEDIJA RAČUNALNIŠKE IGRE ^V INTERNET OPREMA # PROGRAMSKA OPREMA ......... ^ z multimedijo ze Računalniki zmu v' od 127.990,00sit dalje. cena ne vključuje PD fiOSPODARSTVO AVGUST 1998 Prodajno promocijski center (PPC) Žalec Nove možnosti za podjetnike vabimo vse proizvajalce, ki se centrov tudi drugje v Sloveniji. želijo kakovostno predstaviti na stalnih in občasnih razstavah ali pa celo na izbranih tematskih razstavah. Nadalje se lahko predstavite v našem biltenu, v pripravi pa je tudi predstavitev na spletnih straneh, na katerih lahko po želji sodelujete s svojim proizvodnih programom. PRIPRAVE SO SE ZE PRIČELE Za pridobivanje konkretnih interesentov, ki se bodo vključevali v PPC, smo že razposlali splošne ponudbe z anketnimi vprašalniki in registrirali več konkretnih potreb po vključevanju v kooperativo oz. po najetju prostorov. Projekt bo v PODIETNIŠKI CENTER |UTEKS V "starem" juteksu v centru Žalca je cca 15.000 m2 proizvodnih, skladiščnih in pisarniških prostorov, ki so večinoma prazni, saj se je |uteks že pred leti preselil na novo lokacijo. V teh prostorih se bo v nekaj letih razvil PODIETNIŠKI CENTER IUTEKS, kjer bodo proizvodne, trgovinske, gostinske, storitvene in druge dejavnosti. PR0DAIN0 PROMOCIJSKI CENTER (PPC) ŽALEC Da bi zagotovili tudi manjšim podjetnikom možnosti za začetek in razvoj dejavnosti, pristopamo k ustanovitvi tako imenovanega PPC Žalec. Bistvo PPC je v tem, da združimo sredstva, kupimo in ustrezno uredimo cca 300m2 poslovnih prostorov v centru Žalca, v katerih bo skupaj delovalo več dejavnosti (večje število podjetnikov), ki se bodo med sabo dopolnjevali. Tako bomo zagotovili posameznemu podjetniku cenovno ugodne prostore na ugodni lokaciji. DEJAVNOSTI, KI BODO VKLJUČENE V PPC Predvidevamo, da bomo v okviru PPC razvili naslednje dejavnosti: *■ prodaja cenovno ugodnega blaga različnih ponudnikov • razstavno-prodajni prostor za obrtnike in podjetnike • inkubator - ugodnejši pogoji za podjetnike začetnike • zagotavljanje prostorskih možnosti (novim) podjetnikom • druge dejavnosti PRODAJA CENOVNO UGODNEGA BLAGA bo na enem mestu združevala ponudbo različnih ponudnikov iz Slovenije. V dejavnosti RAZSTAVNO-PRO-DAJNI PROSTOR za obrtnike in podjetnike bo združena predstavitev obrtnikov - podjetnikov žalske občine in delno celjske regije in verjetno tudi sekcije plas-tičarjev pri gospodarski in obrtni zbornici Slovenije. K sodelovanju V INKUBATOR bo vključenih od pet do sedem podjetnikov -začetnikov, za kar bo izdelan in potrjen poseben projekt. V dejavnosti ZAGOTAVLJANJE PROSTORSKIH MOŽNOSTI novim podjetnikom bodo ponujeni prostori v najem ali odkup novim ali že uveljavljenim podjetnikom. Projekt "STARINARNICA" predvideva odkup, popravilo in prodajo rabljenih izdelkov. RAZVOJ IN TRŽENJE DOMAČE IN UMETNE OBRTI zajema obnovitev starih obrti in trženje le-teh ( npr. ročno tkanje, rezbarjenje...). V predvideni dejavnosti PRIPRAVA IN REALIZACIJA NOVIH DE|AVNOSTI pa bodo združene poslovne zamisli, prostorske možnosti, kapital in drugi potrebni resursi za skupno realizacijo projektov. Vabimo vse obstoječe podjetnike in tudi tiste, ki o podjetništvu razmišljate, da pridete s svojimi poslovnimi zamislimi, da skupno proučimo vaše vključevanje v PPC. Tržna raziskava možnosti uspeha projekta je pokazala kot osnovne prednosti PPC, da je lokacija skoraj v središču Žalca več kot ugodna, da je projekt podprt s strani državnih in občinskih institucij in vključuje inovativen pristop k realizaciji dejavnosti, kar bo omogočalo kasnejšo vzpostavitev podobnih delo na pripravah PPC vključeval delavce v okviru javnih del: man-agerja kooperative in delavce za prodajanje razstavljenega blaga in storitev v okviru navedenih dejavnosti. Navedeno idejo bi zelo težko realiziral posamezni podjetnik oz. podjetje; zelo učinkovito pa jo lahko realiziramo s povezavo več podjetnikov, podjetij in posameznikov - kooperativa. Člani kooperative bodo delali na več področjih, ki se bodo prepletala. Nosilci posameznih programov se bodo zaradi lažjega poslovanja združevali v zadrugo in poslovali po načelu kooperative. Zadruga bo skrbela: • za delovanje celotnega projekta PPC • pomoč pri razvoju novih dejavnosti, • pomoč pri uvajanju v poslovanje, • skrb za skupne točke vsakega kooperanta. V zvezi s tem so do sedaj že bili opravljeni razgovori s potencialnimi interesenti za posamezna področja, tako da ocenjujemo, da je zanimanje za tako obliko sodelovanja veliko, še več interesa pa bo, ko bomo imeli znane vse nosilce PPC. NOSILEC IN IZVAJALEC Nosilec celotne zamisli je Lokalni podjetniški center Žalec -GIZ Podjetniški center Žalec. Strokovni izvajalec projekta je IZVIR, d.o.o. Žalec. Pripravo projekta sofinancira Ministrstvo za delo - Republiški zavod za zaposlovanje. Ob zaključku naj dodamo vabilo: mm «e, ki M m radi preizkusili v podjetništvu ali razširili svojo dejavnost, da se nam pridružijo. U&IMg nosilce zgoraj navedenih programov, vlagatelje v nakup poslovnih prostorov PPC Juteks ostale podjetnike, ki se lahko vključijo z svojimi programi oz. idejami. Skopaj lahko razvijemo in izpeljemo vaše ideje. Informacije in prijave: IZVIR d.0.0. Hmeljarska 1, Žalec, teL: 063/717-181, faz: 063/716-665 Janko Kač, Roman Virant GIZ Podjetniški center Žalec, teL: 063/717-533, faz: 063/718-116 Danica Jezovšek-Korent ***fflS888ggf Prva jabolka že obrana Na Mirosanu letos pričakujejo po lanski katastrofalni letini, ko sta jim spomladanska pozeba in poznejša toča zdesetkali pridelek, povprečno letino, okrog 3000 ton jabolk. Vlado Korber med ogledom mladega nasada jablan. Kot nam je povedal tehnični direktor, Vlado Korber, je letošnje leto po vegetaciji zgodnejše od povprečja, kar se kaže pri obiranju zgodnjih sort. Tako so že obrali sorti julyred in jerseymack, medtem ko sorto summerred obirajo. Kvaliteta jabolk je zelo dobra, saj so dosledno ukrepali, še posebej pa je k temu pripomoglo ročno redčenje, ki so ga opravili na vseh površinah. Posebno obilno je rodil idared, predvsem zaradi lanske pozebe. Tudi letošnje obilne padavine so ugodno vplivale na razvoj plodov, manj pa visoke temperature, ki so na soncu izpostavljenih plodovih puščale ožige. Na Mirosanu poleg že omenjenih sort pridelujejo na 90 ha površin še sorte gala, elstar, carjevič, jonatan, lobo, jonagold, zlati delišes, mutsu, mel-rose in gloster. Pridelek bodo večinoma shranili v novi hladilnici z zmogljivostjo 2000 ton, le sorte elstar, gala in onagold bodo delno izvozili na tuje tržišče že jeseni. Na jesensko prodajo doma za ozimnico ne računajo preveč, saj ljudje jabolk ne kupujejo več v velikih količinah predvsem zaradi ugodnih cen skozi vse leto. Raje se sproti oskrbujejo iz hladilnice, kjer sadje ostane čvrsto in sočno skozi vse leto, cene pa niso dosti višje od jesenskih. Vlado Korber je poudaril, da so vsa pri njih pridelana jabolka pridelana na naravi prijazen način in so označena z napisom "SIPS", kar pomeni Slovenska integrirana pridelava sadja. Zaščitni znak poleg napisa sestavlja še stilizirana sinička. Integrirana proizvodnja sadja pomeni zaključen krog ali ravnovesje, ki ga vzpostavljajo z ohranjanjem raznovrstnosti življenja v naravi, tako da na gospodarsko sprejemljiv način pridelajo visoko kakovostne pridelke zdrave hrane. Konkretno to pomeni omejeno uporabo kemičnih sredstev ter ustrezno tehnologijo, ki zahteva veliko več znanja. Ko boste kupovali sadje za ozimnico ali za sproti, bodite torej pozorni na siničko, ki vam zagotavlja kakovostno in zdravo sadje. T. Tavčar PRIPRAVA: CEST, PARKIRNIH PROSTOROV % IN DVORIŠČ • TLAKOVANJE • IZVEDBA BETONSKIH ŠKARP • POSTAVITEV ŠKARPNIKOV IN ROBNIKOV gr VELIKA PIREŠICA I2/A 3310 ŽALEC TEL.: 063/ 728 129, MOB. 0609 649 611 Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 SPOŠTOVANI KRAJANI IN NAŠI ZVESTI POTROŠNIKI! Samo še štiri dni nas loči od naše in vaše prireditve ZVESTORA SE NAGRAJUJE. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj smo tako kot timsko leto tudi letos postavili velikanski šotor. Ta pa bo letos še bolje izkoriščen, saj bosta v njem še dve drugi zanimivi prireditvi, ki skupaj s to našo tradicionalno zaokrožata letošnje VRANSKE POLETNE VEČERE 98. Že v petek, 21. 8., bo v tem šotoru izjemno vesele in prijetno. Ob 20.30 se bo namreč začela prireditev z naslovom Na Vransko grem. Na njej bo igrala in pela vrsta ansamblov in pevcev, vk\jučno z Ireno Vrčkovnik in Albertom Gregoričem. Sobota je povsem naša. Veselili in zabavati se bomo ob zvokih ansambla Mira Klinca in Tereze Kesovije. Tako kot vedno pa tudi letos ne bo manjkalo prijetnih presenečenj. Ob vsem tem naštevanju nam ostane še nedelja in nedeljska prireditev z naslovom PRAZNIK ZAKONCEV, ko bo znova reklo svoj “da” okrog 300 parov ati ■ še več, katerim je igral na ohceti muzikant Jože Križnik. To bo največja obnovitvena poroka na Slovenskem in prireditev, ki bo lepo zaokrožila vse tri velike organizacijske podvige, katerim na čelu je tako kot včasih znova Vlado Rančigaj s TD in KS. TOREJ, VIDIMO SE NA VRANSKEM! j In ne pozabite! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. AVGUST 1998 Zanimivosti m ifeij j/ » ’ ' ïi'i* It* L „ ylj Pred uvedbo devetletke še nova telovadnica V Šempetra letos praznujejo 180-letnico začetkov šolanja. Tako je bila pravzaprav osnovna šola pobudnik, da bi letošnji občinski praznik praznovali v Šempetru. Šola je prav letos izdala zbornik raziskovalnih nalog Drobci iz preteklosti našega kraja. V tem letu se je začela tudi gradnja nove telovadnice, poleg tega pa se šempetrs-ka šola pospešeno pripravlja na začetek devetletnega osnovnega šolanja, saj je ena izmed osmih šol, ki v celjski regiji kandidirajo za uvedbo devetletke že v šolskem letu 1999/2000. Poučevanje se je v Šempetru začelo leta 1818 in sicer v takratnem župnišču. Pozneje je Marija Terezija zgradila šolo in v tem objektu ima danes sedež krajevna skupnost. Štiriletno šolanje je bilo v Šempetru vse do šolskega leta 1963/64, ko je prva generacija 5. razred obiskovala v Šempetru. Izmed osmih šol v sedanji žalski občini sodi šempetrska med najmanjše, saj ima samo 275 učencev oziroma 16 oddelkov in 26 zaposlenih, od tega je 24 strokovnih delavcev. Ravnateljica Ivica Čretnik poudarja, da se kljub majhnosti šole njihovi učenci enakovredno kosajo na raznih državnih tekmovanjih, razstavah in projektih na vseh področjih z učenci iz večjih šol. Na občinskih športnih tekmovanjih na primer kot najmanjša šola posegajo po tretjih in četrtih mestih, letos so imeli državno prvakinjo v Veseli šoli za 8. razred, ki je za nagrado med počitnicami odpotovala v London, z njihove šole prihaja tudi državna prvakinja v teku na 300 metrov, mnogi njihovi učenci si prislužijo sodelovanje na državnih tekmovanjih iz posameznih predmetov. Šola gradi predvsem na temeljnem znanju učencev, zato ti v srednjih šolah večinoma nimajo težav. Šolski uspeh se v srednji šoli v primerjavi z ocenami v osnovni šoli zniža v povprečju samo za 0,86. Najbrž je to rezultat posebnega načina dela z učenci pri pouku glede na njihove interese in sposobnosti. Pri tem pa seveda ne pozabljajo tudi na sprostitev otrok in številne obšolske dejavnosti. Ob 16 oddelkih ima šempetrska šola že zdaj 17 prostorov, s preureditvijo bodo dobili še en prostor, sedanja mini telovadnica pa bo knjižnica z medioteko in računalniško učilnico. To bo torej nekakšno informacijsko središče šole. Za uvedbo devetletnega šolanja jim izmed pogojev manjka samo telovadnica, vendar naj bi bila tudi ta zgrajena še letos. Šempetrska šola ima zato veliko možnosti, da bo med izbranimi šestimi izmed osmih šol v celjski regiji, ki kandidirajo za začetek devetletnega šolanja že v šolskem letu 1999/2000 (s Celjskega kandidirajo osnovne šole: Šempeter, Polzela, Luče, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Zreče, II. OŠ Celje in Dobrna). Ali bo izbrana, bo predvidoma znano konec oktobra. Gradnja telovadnice se je začela sredi avgusta, prizadevanja zanjo pa so stara že več let. Kot je povedala ravnateljica Ivica Čretnik, so se aktivnosti za gradnjo ponovno pospešeno pričela pred Vodovod Zalog - Martjaki do občinskega praznika Že kar nekaj let so si prizadevali krajani v hribovitem predelu zaselka Zalog pri Šempetru v Savinjski dolini, da bi prišli do javnega vodovodnega omrežja in s tem tudi do zdrave pitne vode. Kapnica, ki je bila v vodnjake speljana s streh in redki izviri so v zadnjem času zaradi dolgoletne suše le redko zapolnili pomanjkanje vode, zato je bilo potrebno večkrat voziti pitno vodo iz doline. HMMMMMMnMMMMpMMMMNMMMHMHMMHi Kot nam je povedal predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda Tine Verbnjak so z akcijo pričeli že leta 1993. Zbiranje sredstev, priprave dokumentov in vsega ostalega je omogočilo, da so v lanskem letu začeli z izgradnjo vodohramov in sicer 60 kubičnega s prečrpališčem in na vrhu Martjakov 30 kubičnega. Pri tem je bilo potrebno položiti približno 1.800 m primarnega cevovoda in kar okrog 9.000 m sekundarnega cevovoda. V teh dneh pa gredo dela proti koncu. V vodohrame so že monitrali zahtevno opremo za prečrpavanje vode, ki bo omogočala nemoteno delovanje zaradi višinskih razlik precej kompliciranega vodovodnega sistema za 92 porabnikov. Krajani, ki se že zelo veselijo dneva, ko bo pritekla iz pip pitna voda, pridno pomagajo pri izvedbi zaključnih del. Predvidoma naj bi bila otvoritev vodovoda 12. septembra ob praznovanju praznika Občine Žalec, ki ga letos praznujejo v KS Šempeter. T. Tavčar ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ štirimi leti, pot od uveljavitve same ideje, potrditve na občinskem svetu in seveda izpeljavo vseh upravnih postopkov pa je bila precej naporna. V Šempetru sta si za telovadnico najbolj prizadevala prav Ivica Čretnik in Bojan Volk, podprlo pa ju je tudi vodstvo krajevne skupnosti, in zakaj stara telovadnica ni bila primerna? Za šolo ta telovadnica ni bila primerna, ker je imela samo eno vadbeno površino. Zaradi velikega števila ur športne vzgoje razredi nižje stopnje večinoma sploh niso mogli telovaditi v njej. Telovadnica je bila zasedena tudi vse popoldneve, pa še niso mogli biti izpeljani vsi treningi ženske in moške odbojkarske ekipe. Ko je postalo jasno, da je odbojka v Šempetru glavni šport in da šola potrebuje najmanj dve vadbeni površini za normalno izvedbo pouka, sploh pa za uvedbo devetletnega šolanja, je gradnja večje telovadnice postala realnejši cilj. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano že v začetku tega leta, nato je bil izveden javni razpis za izbor izvajalca. Izmed petih ponudnikov je poseben odbor izbral podjetje Pluton, ki ima sedež v Šempetru. Zaradi pritožbe enega izmed ponudnikov je bila uvedena revizija razpisa, tako da se gradnja ni mogla pričeti takoj v začetku počitnic. Ko je bila pritožba umaknjena, so se dela začela, gradnja pa naj bi bila končana decembra letos. Nova telovadnica bo zgrajena na mestu sedanje, ki so jo porušili. Velika bo 24 krat 37 metrov, imela pa bo dve vadbeni površini, ki bosta ločeni z zaveso, med drugim ločene garderobe in sanitarije za potrebe šole in zunanje uporab-. nike telovadnice, v njej pa bo tudi prostor za fitness, zdravniška soba in prostor za reporterje. Investitor je občina Žalec, vrednost investicije pa je 162 milijonov tolarjev. Poravnana naj bi bila v treh letiMs čimer je izvajalec seznanjen, kot smo lahko slišali na Seji občinskega sveta na to temo). 37 % bo prispevala občina Žalec, 6,2 % krajevna skupnost Šempeter, 13 % podjetja (ki so si na ta način zakupila uporabo telovadnice), 43,8 % pa naj bi zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport (10 milijonov letos, 31 naslednje leto in 30 leta 2000). K. R. GOSTILNA CVENK Šempeter 18 tel.: 701 - 022 VSEM OBČANOM OBČINE ŽALEC ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL plačaš 5 lit dobiš 6 lit ZAŠČITA LESA ZA LESNE OBLOGE, OGRAJE, NAPUŠČE... - za nesijajen premaz - za vsa notranja mizarska dela - ne prepušča voc - samo dva premaza za trajno zaščito siporeks 1 m3 14.000 SIT KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM TIKA 'idiomi Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 ^/t/mona. Ci/čodnrn iA. Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 tel. 063/415-05& Pridružujem se čestitkam ob občinskem prazniku v Šempetru. Optiku Simonu m TRGOVINA S TEKSTILOM Brigita Jevnikar, s.p. 3311 Šempeter 21, tel.: 063 / 702-064 OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA V ŠEMPETRU ČESTITA TRGOVINA S TEKSTILOM Š I K TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS Pridrushqjemo se čestitkam ob občinskem prazniku vŠempetru Aliansa © ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. in faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO Cvetličarna BOŽA Pridružujem se čestitkam ob občinskem prazniku v Šempetru 3311 Šempeter 1 3a tel.: (063) 701-076 GSM: 041 672-169 D DOLINŠEK - S, d.o.o. TEHNIČNA TRGOVINA - MALOPRODAJA - VELEPRODAJA - SERVIS stružno in rezkalno orodje, na vojno orodje, svedri "h MITSUBISHI CARBIDE M YAMAWA 3311 Šempeter 38/a, telefon: (063) 702-209, 702-501 teUTax: (063) 701-631 Pridružujemo se čestitkam ob praznovanju občinskega praznika v Šempetru. Timm AVGUST 1998 ostinci m drugi? Komentar Kuj pa V Savinjski dolini turistična kulturna, športna, gasilska in druga društva vsako leto pripravijo prireditve, s katerimi naj bi poživili sicer poletno zatišje, saj je v tem času bolj malo drugih dogodkov. Na Žalski noči sodeluje večina domačih gostincev, Miš maš in Rok žur v Grižah organizirajo člani kulturnega društva, v Sv. Lovrencu so organizatorji košnje gasilci, v Braslovčah so nosilci prireditev člani turističnega društva. V večini primerov pa ni opaziti sodelovanja domačih gostincev in drugih profesionalnih turističnih dejav-nikov. Da bi kakšno prireditev pripravila turistična agencija, ni znano, kar velja tudi za gostišča, ki jih v dolini ni malo. Še sreča torej, da so društva in njihovi prizadevni člani pripravljeni organizirati prireditve in tako nuditi zabavo Savinjčanom. Po sprejetju zakona o varnosti v cestnem prometu pa najbrž še zaradi česa gostinci tarnajo, kako se je zmanjšal njihov promet. Morda pa ni odveč razmisliti, ali ne bi kazalo tudi kaj spremeniti. Po obisku organiziranih prireditev sodeč bi bila najbrž gostišča bolj obiskana. Letošnja turistična sezona se počasi izteka, časa za razmislek in pogovor o sodelovanju gostincev in društev pa je še nekaj za prireditve v jesenskem času. j. K. • IZDELAVA IN MONTAŽA DIMNIKOV - SANACIJA STARIH DIMNIKOV - IZOLACIJA TOPLOVODOV - KROVSKA IN KLEPARSKA DELA Tri velike prireditve Vranski poletni večeri 98 Trije avgustovski dnevi, od 21. do 23., bodo močno razgibali življenje v zahodnem delu naše občine. Vransko, ki je nekoč že bilo poznano po številnih prireditvah, ki so presegale občinske okvire, znova stopa po poti nekdanje družabnosti, veselja in organizacijskih podvigov. Na to so opozorili prizadevni turistični delavci in drugi soorganizatorji že v mesecu februarju, ko so pripravili res kakovostni pustni karneval. Sedaj pa so na vrsti kar trije zaporedni dnevi pod skupnim imenom VRANSKI POLETNI VEČERI 98, ki bodo skupaj in vsak zase resnično obogatili te avgustovske dni. Petkovo prireditev 21. 8., ki nosi naslov NA VRANSKO GREM, vodi harmonikar Robi Zupan s svojim ansamblom. Naslov prireditve je hkrati tudi naslov njihove pesmi z nedavno izdane kasete. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20.30 v velikem šotoru pri pekarni Brglez, bodo poleg ansambla Robija Zupana nastopili še mnogi drugi ansambli in posamezniki. Poslušalcem in gledalcem se bodo tako predstavili: Mlade ftajle iz Laškega, harmonikar Domen Jevšenak iz Stranic, ansambel Dan in noč iz Velenja, trio Storžič iz Golnika, ansambel Roberta Goličnika iz Topolšice, ansambel Svetlin iz Moravč, ansambel Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru, ansambel Savinja iz Levca, ansambel Bratje iz Oplotnice, ansambel Rosa iz Slovenj Gradca, duet Simon in Anita Plazi iz Graške gore, Cita in |ože Galič iz Šempetra. Poleg naštetih pa bo na Vranskem še Irena Vrčkovnik, ki jo bosta spremljala Alenka in Blaž Lesjak, ter Alberto Gregorič, ki ga bo spremljal ansambel Zupan. V humorističnem delu pa ne gre pozabiti Trezike - kmečke gospod- inje iz Negove. Prireditev oziroma program pa bo povezoval jože Galič. t Naslednji dan oziroma večer bo v znamenju tradicionalne prireditve ZVESTOBA SE NAGRAjUjE, ki se je že močno ukoreninila na Vranskem in je nekaj posebnega v naši dolini. Z njo se kolektiv Brglez, skupaj z lastnikoma Anico in Romanom na najlepši način zahvaljuje svojim strankam za zvestobo njihovi pekarni, slaščičarni v Žalcu in trgovinama na. Vranskem in v Grižah. Na prireditvi bo letos igral ansambel Mira Klinca, ki zna narediti s svojimi humornimi vložki res pravo veseljaško vzdušje. Posebna glasbena poslastica pa bo gotovo gostja večera TEREZA KESOVIjA, prva dama glasbene estrade naše nekdanje skupne države. Tako kot vedno, pa tudi tokrat ne bo manjkalo presenečenj. Na vprašanje v prejšnji številki smo dobili kar precej pravilnih odgovorov, kar pomeni, da ste odgovor našli v članku o Ristu Savinu. V tej hiši pa je poleg Savinove spominske sobe tudi stalna razstava Doreta Klemenčiča Maja, Savinov likovni salon, Turistična agencija Potepuh in galerija Oskarja Kogoja. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence: 1. ANA LUKNER, Florjana Pohlina 3, Žalec 2. ZVONKO HLADE, Miklavž pri Taboru, Tabor 3. MARIjA DUŠIC, Založe 56, Polzela. Nagrade prejmete v našem uredništvu. V teh dneh je najlepše v hribih in prijetno razpoloženje s tako nenavadnim ansamblom, kot je na posnetku, je še lepše. Sprašujemo vas, na kateri planinski postojanki v Savinjski dolini lahko srečate trio in kdo ga sestavlja. Odgovore, izključno na dopisnicah, sprejemamo do 9. septembra. To pa lahko trdimo tudi za naslednji dan, za nedeljo 23. avgusta, ko bo na Vranskem največja obnovitvena ohcet na Slovenskem. Glavni krivec za to prireditev, na kateri si bo znova izreklo zvestobo okrog 300 parov, je muzikant jože Križnik, ki je tem parom igral na ohceti. Ta prireditev nosi uradni naziv PRAZNIK ZAKONCEV in je svojevrstna pogruntavščina, ki bo potekala čez ves dan. Pari se bodo najprej zbrali pri gostišču Slovan, kjer bo po slovesnem sprejemu simbolična potrditev nekdanje poroke. Od tu se bodo v sprevodu podali v cerkev, kjer jih bodo čakali tudi "bidermajer" šopki iz hmelja. Pred vstopom v cerkev bodo zakonci deležni posipanja s cvetjem. Sledila bo priložnostna maša, za njo pa jih zunaj čaka šranganje. V ta namen se bodo morali zakonci podati v poseben tunel. Zunaj njega jih bo čakal citrar Karli Gradišnik, po celem trgu, po katerem bo šel ta dolgi sprevod, pa bodo igrali muzikantje na diatonične harmonike. Seveda pa ta dan ne bodo manjkali godbeniki na pihala iz Liboj, pa pevci iz Petrovč in Tabora in še kdo, kar naj ostane za presenečenje. Torej Vransko vas pričakuje. Pridružite se tamkajšnjim krajanom in skupaj z njimi lepo in prijetno preživite Vranske poletne večere. D. Naraglav TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC, HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC in PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC vabijo na 2. HMELJARSKI LIKOF 18. in 19. septembra 1998 na prireditvenem prostoru pri Hmezad Export import. V petek bo veliki rock koncert, v soboto pa družabno srecarye hmeljarjev, ogled hmeljarskega muzeja in panorame Žalca, tudi družabne igre in obilo zabave. V veliki pivnici na prostem vas bodo zabavale Vesele Štajerke. Rotacijo toptouoboto tu ucntilncijc Sturuit dtajlio Rupija Ha« 77, ^rcbo(i) îcUftax: 063/724-464 36. dan slovenskih hmeij*arjev v Braslovčah Obeta se dobra letina Novi starešina Ivan Rančigaj, spremljevalka Sabina Stepišnik Slovenski hmeljarji so si tudi letos drugo nedeljo v avgustu rezervirali za svoj praznik, saj po tem datumu za praznovanje kar nekaj časa priložnosti ne bodo imeli. Začnejo se namreč priprave na obiranje, ki se bo letos pričelo okrog 18. avgusta. Braslovški turistični" delavci so tudi letos z veliko vnemo pripravljali vse potrebno za praznik. Ob nekaj obrobnih prireditvah se je osrednja pričela na praznični dan s pisano povorko skozi trg na prireditveni prostor. Na čelu povorke je bila godba na pihala iz Prebolda, sledili so ji konjeniki, potem lojtrniki z dosedanjimi hmeljarskimi - starešinami in spremljevalkami, včasih princesami, ter kandidatoma za letošnjega starešino in spremljevalko, sprevod pa so nadaljevali vozovi s prikazom iz hmeljarstva. Letos je bila udeležba teh voz nekoliko skromnejša, morda tudi zaradi vročine. Na prireditvenem prostoru je sodelujoče in vse obiskovalce pozdravil predsednik TD Braslovče Tone Ramšak, ki je poudaril pomen te etnografske turistične prireditve in se zahvalil vsem sodelujočim in pokroviteljem. Predajo starešinstva in imenovanje spremljevalke je vodila Martina Zupančič, predstavnica upravnega odbora Hmeljarskega združenja Slovenije. Z obžalovanjem je povedala, da so se med letom hmeljarji poslovili od Draga Gajška, ki je čast starešine opravljal le kake pol leta, potem pa klonil pod boleznijo. Njegove dolžnosti je prevzel njegov predhodnik Peter Serdoner, ki je sedanjemu starešini Ivanu Rančigaju z Gomilskega izročil simbol starešinstva - hmeljarskega mačka. Spremljevalki Sabini Stepišnik iz Trnave pa je hmeljski škafec in svoje zadolžitve predala lanska spremljevalka Anita Kupec. Potem so tekmovali v držanju litrskega pivskega vrčka, 12-kilogramske hmeljske štange in pitju piva. Sledilo je rajanje do zgodnjih jutranjih ur, ki se je ob zvokih Zasavcev in Strašnih jožetov zares razvnelo. T. Tavčar UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1998/99 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNO IZOBRAZEV JE BREZPL SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VËRÏFfKÂCiJl mm - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - UŽU- USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST STROJNIŠTVO STROJNI TEHNIK ELEKTRIKAR ELEKTROTEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TRGOVEC TRGOVINSKI IN ŽIVILSKI POSLOVODJA Vpis do 31.avgusta 1998 VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL iN FÂKÜLTET VISOKA UPRAVNA ŠOLA (program javna uprava 1. in 3. letnik) FAKULTETAZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ (program organizacija in management 1. in 3: letnik) USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA PO OSNOVNI ŠOLI -1 ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI SREDNJI ŠOLI - 1 ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI Vpis do 31.avgusta 1998 - RAČUNOVODJA - KOMERCIALIST - VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ - POSLOVNI SEKRETAR Vpis do 31.avgusta 1998 -ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETA VANJE - TESAR OPAŽEV - KRIVILEC ARMATURE - SKLADIŠČNI DELAVEC - SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delovnik med 8. in 16. uro, v času od L julija do 1. septembra med 8. in 12. uro. PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO in po tel.:70-31-650, Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS. TABORSKI KULTURNI DNEVI - 130-LETNICA H. SLOVENSKEGA TABORA PETEK, 4. 9. ob 19,‘uri Ko citre zazvene in Taborska noč Letno gledališče Limberk Griže, organizator KUD Svoboda Griže NEDELJA, 6. 9. ob 18. uri Osrednja proslava 130-letnice H. slovenskega tabora Dom II. slovenskega tabora PONEDELJEK, 7.9. ob 19. uri Predstavitev zbornika Drobci iz preteklosti našega kraja ob 180-letnici poučevanja v Šempetru Občinska matična knjižnica SREDA, 9. 9. ob 19. uri Odprtje razstave Žalec na starih razglednicah Občinska matična knjižnica Žalec ČETRTEK, 10.9. ob 20. uri Koncert Adija Smolarja Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec TOREK, 15.9. ob 19. uri Naš rojak prevajalec Niko Jež Občinska matična knjižnica Žalec SREDA, 16. 9. ob 19. uri Predstavitev naloge o Adiju Arzenšku Osnovna šola Petrovče ČETRTEK, 17. 9. ob 19. uri Monodrama M.Kmecla Polnočno kričanje (Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov) v izvedbi igralca Toneta Gogale Dom II. slovenskega tabora Žalec PETEK, 18. 9. ob 19.30 Koncert Tria Lorene ob 40-letnici glasbene ustvarjalnosti (dvorana Doma II. slov.tabora) in v čast odprtja razstave slik Jelice Žuža (Savinov likovni salon ob 20.15) SOBOTA, 19. 9 ob 20. uri Moped show PONEDELJEK, 21. 9. ob 19. uri Pogovor z umetnostno zgodovinarko MHeno Moškon Savinova hiša TOREK, 22. 9. ob 19. uri Predstavitev knjige o Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici ob 180-letnici rojstva Park v Novem Celju ali Savinova hiša SREDA, 23. 9. Ekskurzija izžrebanih učencev vse-slovenskega kviza o Otonu Župančiču v Belo Krajino ČETRTEK, 24. 9. ob 20. uri Projekcija slovenskega filma Vesna Dom II. slovenskega tabora Žalec PETEK, 25. 9. ob 20. uri Koncert skupine ORLEK Dom II. slovenskega tabora Žalec Podružnične šole in osnovna šola s prilagojenim programom si bodo na šolah ogledale lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča TRI iz Kranja Ojoj, boli in Fidl Fadl. JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA za rekonstrukcijo DOMA SVOBODE V PREBOLDU objavljen na podlagi določil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) 1. Naročnik: Krajevna skupnost Prebold, Hmeljarska 3, Prebold 2. Predmet razpisa: Gradbeno obrtna dela ter instalacijska dela Vrsta in obseg gradbenih del so določeni z odločbo Upravne enote Žalec, številka 35102-507/98 z dne 15. 6. 1998. 3. Orientacijska vrednost naročila je 50.000.000 SIT. 4. Rok začetka in dokončanja del: začetek: 16. 9.1998 zaključek: 15.12.1998. 5. Merila za izbiro: cena in druga merila, navedena v razpisni dokumentaciji Najcenejši ponudnik ni nujno najugodnejši. 6. Rok za oddajo ponudb: Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene najkasneje do 28. 8.1998 do 11. ure na naslov: Krajevna skupnost Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, v zapečatenih kuvertah z oznako “Ponudba - ne odpiraj”, s številko objave v Savinjčanu in navedbo predmeta razpisa. 7. Naslov, prostor, datum in ura javnega odpiranja ponudb: Javno odpiranje ponudb bo 28.8.1998 ob 12. uri na sedežu Krajevne skupnosti Prebold. 8. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo: sedež Krajevne skupnosti Prebold, kontaktna oseba: Dušan Fric, Anica Trivan; tel.št.: 063 724-066 - v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija po ceni 15.000 SIT je na razpolago do 23. 8.1998. 9. Predvideni datum objave dodelitve naročil: 3. 9.1998. KRAIEVNA SKUPNOST PREBOLD v Spomini na brata Sirca Leto 1998 je v Žalcu v znamenju Friderika Sirca - Rista Savina. Ob tem ne smemo pozabiti na njegovo pomoč bratu josipu Širca pri sestavi prvega slovenskega "vežbenika za gasilce". V Gasilskem muzeju v Žalcu je ohranjen rokopis s slovenskimi povelji, zapisana so v lepi slovenščini. Nedvoumno je, da je to rokopis znanega žalskega rodoljuba In načelnika požarne brambe Žalec, josipa Širca. Ta je sestavil rokopis In ga uporabljal pri slovenskem poveljevanju v "požarni brambi". Prvič je poveljeval v slovenskem jeziku 18. junija 1888. Pri poveljevanju je naletel na odpor, moštvo je bilo navajeno na povelje "habt acht" In jim je bilo povelje "pozor" tuje. Širca je vztrajal pri slovenskem poveljevanju in uspel. Josip Širca je bil med glavnimi organizatorji slovenske gasilske zveze, ki je bila ustanovljena 30. oktobra 1898. Imenovala se je "Zaveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko". Vodil jo je do leta 1911, sledil mu je dr. Rlghard Bergman, ki je zvezo vodil do leta 1919, ko je bila ustanovljena jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Zveza je sprejela sklep, da bodo izdali slovenski "vežbenik za gasilce"... Nalogo je prevzel josip Širca, ki je z bratom Friderikom -Ristom Savinom - in ostalimi ses- tavil "Vežbenik Zaveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem", ki je izšel julija 1899, ponatis pa leta 1908. Risto Savin je svojemu bratu veliko pomagal pri prevajanju v slovenski jezik. Bil je kot aktiven oficir strokovnjak za to področje, kot glasbenik je imel smisel za lepo melodijo besede. Kvaliteta in jezik tega slovenskega "Vežbenika" je na visokem nivoju, tako glede povelj kot tudi strokovnosti. Slovenski skladatelj Risto Savin je pred sto leti sodeloval pri prvi sestavi slovenskega "Vežbenika". Tudi to je del naše nacionalne zgodovine in "Vežbenik" bi moral biti tako v Muzeju skladatelja Rista Savina kot v gasilskem muzeju. • Spomnimo se, da je žalski župan janez Hausenbichler, ustanovnik Požarne brambe Žalec, 28. februarja 1888 na občini pričel uradovati v slovenskem jeziku. Ob jLBO-letnici TABORA se spomnimo, kako so TABORITI in njihovi nasledniki uresničevali zahteve TABORA po uveljavljanju slovenskega jezika. Franci ježovnik -iüüä- —- gospodarske, obrtniške in narodne. 1*4* M« M«. Tat* »Irt. I «M.«a ~ r.\UU «« k'-. -K H*» te., »».IM* > fit. »0 kr,, •tiMltlMi 1 |U. l* ki. Mr. <•«. S1*» Y IJubljani ▼ «redo 12- avgusta 1868, ««a Slovenci! V starodavnih časih bili so nafii preddedje sloboden in samsvoj narod. Kadar je bilo treba se posvetovati v občinskih reččh, zbirali so se pod milim nebom v senci košatih lip, pogovarjali se, izrekli brez strahu svoje želje in potrebe in tako dosegli po mirnem potu, česar so si želeli in potrebovali. Prišli pa so žalostni časi za nas slovenski narod, — propal je v sužnost in v sto- in stoletnih stiskah skoraj da ni popolnoma poginul. Zgubil ie vse zaupanje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko breme, in v neki za^> apanosti in malomarnosti si še ni upal misliti, kako bi si,poboljšal «voj težavni stan in rešiti se težkega jarma, ki ga žuli. Po tisoč letih imamo zdaj sopst postavno pravico, zbirati se pod milim nebom in posvetovati se v vseh stvarčh, ktere se nam potrebne in imenitne zdijo; naše sklepe pa smemo naznanjati visoki vladi, da tudi ona pozvč, česar mi Slovenci želimo. Že je bil tak shod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta L 1. v Ljutomeru. Zbralo se je nad 7000 ljudi, in izrekli so svoje želje in misli sarad pravic, ktere gredč tudi našemu slovenskemu narodu. Kaj so pred 130. leti pisale NOVICE o II. slovenskem taboru v Žalcu Da pa to, kar ja »sklenil prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi Se veS veljave ima, treba je, da tudi v drugih slovenskih krajih se zbere ljudstvo, in odkritosrčno in bres straha izreče svoje ielje. Zatorej so pod tem vabilom podpisani možje sklenili, Vas, drage rojake, sklicati na dan 6. septembra t. L V Žaveo, da bi se tam pod milim nebom pogovarja* in posvetovali, česar nam je treba, da so nam bo za napraj boljo godilo, kakor do zdaj; — da bi se tam posvetovali in pogovarjali, kako da bi se ravno-pravnost naSega naroda, k tora nam je v §. 19. dr kavnih osnovnih postav vnovič od presvitlega cesarja zagotovljena, djansko izpeljala. Pride naj vsak, komor koli je mogoče. Več ko je ljudstva zbranega, večo veljavo imajo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas slovenske rojake savinske m Skalske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hite in hiiice, da vas bo na tavžente in tavžente. Kažite, da niste zaspanci in da vam je mar za vaSe pravice. Na noge slovenski možje! Pomagajmo si sami. če si ne pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem avetu. Zdramimo se 1 Delajmo I Zjedinimo se! Se enkrat Vam kličemo: Pridite iz vseh hiš in iz vseh vesi, posebno eeljskega, gorno-grad-**.eSa’ vranjskega, šoStajnskega, laškega, ko-kozjanskega in šmarskega okraja. Pridite na dan 6. septembra 1868 ob treh popoldne v Zavžki trg k slovenskemu taboru! Krajevna skupnost Andraž in njen odbor za kulturno prireditev Družina poje letos pripravljata jubilejno 15. družinsko petje vseh Slovencev. Letošnja prireditev bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 14.30 na igrišču v Andražu. Po napovedi organizatorjev bo na njej nastopilo od 16 do 20 družin iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. Tudi letos bodo prireditev snemali za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Kot vsako leto naj bi Andraž obiskali nekateri znani Slovenci iz kulturnega in političnega življenja. Dodatne informacije o prireditvi daje Simon Ograjenšek iz Andraža (tel.: 722-190 ali v službi 702-211, int. 320.). r ... 1 Spomini na... KRIZNA LETA SAVINJSKEGA HMELJARSTVA Težave savinjskih hmeljarjev pred natanko sedemdesetimi leti V času med obema svetovnima vojnama je večina Savinjčanov še vedno živela predvsem od kmetijstva. Pri tem velja še posebej omeniti pretežno monokultumo savinjsko kmetijstvo, ki je bilo skoraj povsem v znamenju hmelja. Z nobeno drugo dejavnostjo se v tem času ni dalo niti približno toliko zaslužiti kot s pridelovanjem hmelja. Savinjski hmeljarji so v dvajsetih letih z njim precej zaslužili in bogateli. Za kilogram suhega hmelja so spretni pridelovalci lahko dobili med 75 in 90 dinarjev. Ali drugače povedano, za kilogram hmelja si lahko dobil poldrugi kubik rezanega mehkega lesa, tri kilograme suhega hmelja pa je že veljala mesečna plača kmečke dekle. Vendar pa so se razmere že v drugi polovici dvajsetih let začele spreminjati na slabše, saj je cena hmelju začela hitro padati in savinjsko hmeljarstvo je v nekaj letih zajela huda kriza. Ob koncu dvajsetih in začetku tridesetih let so lahko najspretnejši hmeljarji za kilogram suhega hmelja iztržHi le še 24 dinarjev. Savinjsko hmeljarstvo pa ni zašlo v krizo samo zaradi hitrega padca cene hmelja, ampak tudi zaradi številnih špekulacij. Mnogi podjetneži so želeli na račun finančno donosnega pridelovanja hmelja hitro obogateti. S pomočjo kreditov so kupovali ali najemali kmetijska zemljišča, jih pripravljali za vzgojo hmelja (kar je zahtevalo zajetne vsote denarja) in čakali na primeren zaslužek. Vendar so se zaradi gospodarske recesije, ki je nastopila ob koncu dvajsetih in trajala do srede tridesetih let, njihova pričakovanja kaj hitro sprevrgla v razočaranje, kateremu je največkrat sledila poguba. Poleg stroškov, ki so nastajali sproti ob hmel-jarjenju, je bilo potrebno vračati tudi ne prav poceni kredite, in korak do gospodarske katastrofe je bil izjemno kratek. Številni grunti so bili plat zvona, mnogi med njimi pa so prišli tudi na boben (prisilna prodaja posesti na dražbi). Hmeljarska sezona se je leta 1928 začela podobno kot vsako leto, brez večjih težav. Kmetje so svoje delo opravili kot ponavadi in vse je bilo bolj ali manj odvisno le še od narave, ki pa hmeljarjem to leto ni povzročala težav. Dežja je bilo dovolj, tako da je konec julija "v lepem cvetju stoječi goiding že prehajal v kobule' in napovedi, da bodo pričeli z obiranjem hmelja 20. avgusta, so bile kar realne. Toda zapletlo se je drugje. Hmeljarsko društvo je v drugi polovici junija na Direkcijo državnih železnic v Ljubljani poslalo prošnjo, da jim potrdi že 24 let staro ugodnost, s katero so hmeljarski obiralci ob predložitvi hmeljarske izkaznice plačali vozne karte le po polovični ceni. Toda direkcija je na začudenje vseh hmeljarjev prošnjo zavrnila, kar je povzročilo hudo negodovanje lastnikov hmeljskih nasadov. Številne pritožbe, ki so jih nato Savinjčani pošiljali na pristojna jugoslovanska ministrstva in slovenske državne poslance, so naletele na gluha ušesa. Zaradi neodzivanja oblasti so v Žalcu 12. avgusta sklicali izredno glavno skupščino Hmeljarskega društva in skušali rešiti omenjeni problem. Vendar je bilo vse zaman, saj kaj več, kot soočiti se z realno ugotovitvijo, "da se je hmeljskim obiralcem vzela udobnost polovične voznine", odborniki niso mogli narediti. Ker pa se je hitro bližal čas obiranja hmelja, so odborniki podobno kot vsako leto ponovno določili enotne mezde za obiralce hmelja. Te so bile kljub nižjim cenam suhega hmelja na trgu nekoliko višje kot v preteklem letu. Delodajalci in delojemalci so se lahko pogodili med dvema oblikama. Prva je obsegala 'trikratno hrano in stanovanje in 2 Din", druga pa "petkratno hrano (malica brez pijače) in stanovanje in 1.75 Din za en škaf lepo obranega hmelja"- Obiranje se je pričelo 20. avgusta in je trajalo do 4. septembra. Hmeljarji so se lahko pohvalili z dobro kvaliteto hmelja, niso pa bili zadovoljni z njegovo količino, ki je bila kar za petino manjša kot v preteklem letu. Živahno je potekala tudi prodaja, vendar že po precej nižjih odkupnih cenah kot v preteklih letih in te so že napovedovale bližajočo se hmeljarsko krizo. Ker je bila ponudba večja od povpraševanja, so trgovci prevzemali le prvovrsten hmelj, njegova cena pa je bila precej odvisna tudi od lege hmeljskih nasadov. Za kilogram suhega hmelja iz okolice Mozirja so bili trgovci pripravljeni plačati ie od 26 do 30 dinarjev, iz hmeljskih okolišev Spodnje Savinjske doline (Vransko, Polzela, Braslovče) pa največ 35 dinarjev. Poročila Hmeljarskega društva iz leta 1928 govorijo tudi o težavah s trgovci, ki so zaradi vztrajanja pri nižjih odkupnih cenah (30-35 dinarjev) povzročili negodovanje pri sicer dobro organiziranih pridelovalcih, zato so kupčije potekale izjemo počasi. Seveda zviti (pretežno tuji) trgovci vsega hudega vajenih savinjskih hmeljarjev niso mogli zlahka naplahtati, kajti vesti s češkega Žatca so govorile o tamkajšnjih precej višjih odkupnih cenah hmelja (70-74 dinarjev). Samozaščitno je delovalo tudi Hmeljarsko društvo, ki je savinjske kmete vseskozi opozarjalo, naj s prodajo hmelja ne hitijo, in da naj bodo še posebno previdni pri sklepanju poslov s tujimi trgovci. Celjski Novi dobi pa se je (5. septembra) v komentarju ob poročilu z evropskih "hmeljarskih borz” celo zapisalo: "Ako se primerja to poročilo glede hmeljskih cen v Žatcu s poročili Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki jih priobčujemo zgoraj, pade takoj v oči, da so tu cene znantno nižje. Mi bi za vsak slučaj svarili pred kakimi eventuelnimi nesolidnimi poročili, ker bi se s tem lahko povzročilo našemu hmeljarstvu, na ljubo temu ali onemu židovskemu pritepencu, veliko škodo. Mislimo, da tudi domači hmeljski prekupci in nakupovalci ne morejo želeti, da bi se tuji Židje bogatili s krvavimi žulji naših hmeljarjev." Toda hmeljarsko-trgovska mrzlica se je že v nekaj tednih umirila in se kljub vsem tegobam še dokaj uspešno končala. Vendar so zle slutnje o bližajoči se hudi gospodarski krizi streznile marsikaterega hmeljarja, ki je ob koncu štel precej manjši dobiček kot v preteklih letih. Branko GOROPEVŠEK V ................. ........................... J AVGUST 1998 Kultura Mateja Zadobovšek S slamo na platno Na obisku sem bila pri Mateji Zadobovšek v Trnavi, sicer bodoei študentki likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vzrok za obisk je bil njen umetniški talent, ki ga Mateja s pridom razvija že od malih nog. Zanimiva je predvsem tehnika, pri kateri lepi slamo na platno. S tem nastajajo slike s čudovitimi motivi. Idejo za takšno tehniko je dobila pred leti, ko je oee prinesel domov neko sliko s podobno tehniko. Mateja je trdila, da lahko takšno sliko naredi veliko bolje. Seveda ji je uspelo. Bilo ji je kakšnih štirinajst let. In kako slike sploh nastajajo? Najprej še pred žetvijo na domačem polju natrga najlepše koščke slame, saj takrat še ni zlomljena. Najraje ima ječmen, ki pa ga kombinira tudi s pšenico, da dobi različne odtenke. Nabrano slamo zlika. Za podlago uporablja navaden karton, ki mora biti popolnoma raven. Nekaj časa je uporabljala samolepilni papir, vendar ga je zaradi previsoke cene opustila. Karton obleče s platnom, ki je črne ali temno modre barve, saj le s temno podlago dobi slama pravi izraz. Po začetnih pripravah si motiv skicira na platno, vendar le osnovne poteze. Preden slamo prilepi na primerno mesto, jo odreže s škarjami, da dobi primerno dolžino in širino. Včasih ima z rezanjem težave, saj se slama rada cepi. Kose slame z navadnim tekočim lepilom prilepi na primerno mesto, paziti pa mora, da slamo obrne na svetlečo stran. Po kakšnih tridesetih urah izredno natančnega dela nastane čudovita slika. Ponavadi dela po domišljiji, včasih po motivu z razglednic. Do sedaj je naredila štirinajst takšnih slik, od tega jih je osem prodala. Cena je odvisna od velikosti, od porabljenega časa in od zahtevnosti motiva. Za sliko dimenzije približno 50 krat 60 cm boste odšteli okrog 25.000 tolarjev. Lahko tudi več, če bo motiv zahtevnejši. Seveda me je zanimalo tudi njeno morebitno razstavljanje. Povedala^ mi je, da samostojne razstave še ni imela, saj to zahteva veliko dela in časa. Njene tri slike pa ste lahko videli ob odprtju šole v Trnavi. Morda ji bo kdo v prihodnje le ponudil prostor in ji tako omogočil, da svoje mojstrovine predstavi širši javnosti. Klementina Drobež ZGODOVINA Pri založbi Mladinska knjiga so izdali dve novi knjigi iz zbirke Človek in čas. Zbirka je sestavljena iz devetih ilustriranih knjig večjega formata. Do sedaj je izšlo že sedem knjig najnovejši pa zajemata obdobje renesanse in šestnajstega stoletja ter čas absolutizma in Napoleonovo dobo. Renesansa se je pričela v petnajstem stoletju in je po srednjeveškem obdobju prinesla mnoga nova stališča v gospodarstvu, kulturi, umetnosti. Humanizem je osrednjo vlogo dal človeku, prav tako pa so ponovno postali aktualni modeli iz antike na področju filozofije, umetnosti in drugih družbenih področjih, pomemben pa je tudi razvoj znanosti in tehnike. V šestnajstem stoletju se je miselnost renesanse iz Italije, kjer se je pričela, razširila tudi na druga kulturna okolja, bil je pa to tudi čas, ko so se pričele oblikovati države v sodobnem smislu, prav tako pa so takrat Evropejci odkrili na svojih potovanjih mnoge nove dežele. Sedmi del zbirke obravnava sedemnajsto in osemnajsto stoletje, ki je v političnem smislu izpostavilo posamezne vladarje, ki so v skoraj vseh evropskih državah imeli pravzaprav neomejeno zakonodajno in izvršilno oblast, zaradi česar zgodovinarji imenujejo ta čas tudi obdobje absolutizma, medtem ko se je v kulturi in umetnosti razvil barok, pomemben razvoj pa je bil tudi na področju znanosti. V nadaljevanju knjige je poudarek na obdobju okoli leta 1800, ko je Franciji in nekaj časa tudi velikemu delu Evrope vladal Napoleon, po njegovem porazu pa je Evropa dobila jasneje določene meje med državami. Pred kratkim je pričela izhajati še ena zbirka, ki obravnava zgodovino. Njen naslov je Kronika 20. stoletja, sestavljena je iz desetih delov, vsak pa zajema eno desetletje in pokriva področja politike, znanosti, tehnologije, kulture, športa in drugih družbenih dogodkov. Vsak del je sestavljata knjiga ter videokaseta, v zbirko pa so vključeni tudi pomembni dogodki, ki so se zgodili pri nas. ZA MLAJŠE Pri isti založbi izdajajo tudi serijo ilustriranih knjižic o miški Minki. Le ta se ukvarja z različnimi stvarmi, ki so predvsem poučne in otroci ob prebiranju teh knjižic lahko spoznavajo različne zanimivosti. Med drugim razne igralne igre, živali na kmetiji, predmete v hiši, koledar s pomembnimi dnevi. Boris Gorupič Tartinijevem trgu. Bilo je zelo zabavno, kar se vidi tudi na fotografiji. Na njej so Andraž Slakan, Barbara Šmerc, Nina Novak, Klementina Tominšek, Špela Majcen (vsi violina), Katarina Majcen (violončelo) in Filip Miklavc (sintesajzer in tolkala). Naslednje leto gremo vsekakor v Piran. Tanja Miklavc foto: Nineta Majcen Mladi glasbeniki Na povabilo Občine Piran in KUD ZKD Karol Pahor Piran smo se od 6. do 13. julija udeležili prireditve Poletni glasbeni utrinki, ki poteka od začetka julija do konca avgusta. Čez dan smo bili prosti in smo uživali na plaži, ogledali smo si Tartinijevo spominsko sobo, se povzpeli na cerkveni zvonik, od koder se vidi zvonik cerkve Sv. Marka v Benetkah, sprehodili smo se po piranskem obzidju, obiskali Portorož, vsak večer pa smo popestrili promenado z igranjem zabavne glasbe. Nastopali smo na Prvomajskem trgu in na Novosti na knjižnih policah . Novosti na knjižnih policah . Novosti na knjižnih policah Nove orgle v šempetrski cerkvi Minulo nedeljo so v župniji Šempeter v Savinjski dolini, ki letos proslavlja 750 let župnije, blagoslovili nove orgle. Slovesnost je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger ob somaševanju okoliških duhovnikov. Takoj po blagoslovitvi je bila predstavitev novih orgel - predstavnik orgelske delavnice iz Hoč je opisal posamezne registre, ki jih je potem organist tudi glasovno predstavil. Orgle, ki jih upravičeno imenujemo kraljico instrumentov, so sicer tehnični izdelek, vendar imajo še posebej svoj namen in svojo veljavo. Orgle v šempetrski cerkvi so dvoman-ualne (ne dvoročne) s pedali in imajo 21 pojočih registrov, kar pomeni, da se na njih lahko izvajajo tudi orgelski koncerti. domači župnik Mirko Škoflek, gre zahvala vsem, ki so darovali za nove orgle in s tem pokazali, da jim cerkvena glasba ni tuja. T. Tavčar Vsekakor je župnija Šempeter z novimi orglami pridobila veliko, pa tudi na kulturnem področju tega dela Savinjske doline bodo predstavljale pomemben delež. Kot je povedal Ko citre zazvene in Taborska noč (oddaja z narodnozabavno in ljudsko glasbo) LETNO GLEDALIŠČE UMBERK, GRIŽE PETEK, 4. SEPTEMBRA, OB 19. URI (v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 5.septembra, ob istem času) Oddaja bo na sporedu TV Slovenija 20. in 27. septembra v terminu oddaje Po domače. Leta 1986 so kulturni delavci iz Griž v želji, da bi citram povrnili nekdanjo veljavo, pripravili prvo srečanje slovenskih citrarjev z naslovom ZLATE CITRE. Po zgledu Mihe Dovžana, Cite Galič, Tomaža Plahutnika in še nekaterih priznanih slovenskih citrarjev je v Grižah nastopilo v trinajstih letih več kot dvesto različnih solistov in skupin citrarjev. Tokrat so se člani Kulturnega društva Svoboda Griže odločili, da v sklopu praznovanja Taborskih kulturnih dni pripravijo televizijsko oddajo "Po domače" z naslovom KO CITRE ZAZVENE. Na odru letnega gledališča Limberk v Grižah se bodo zvrstili solisti in ansambli s citrami iz različnih koncev Slovenije in sicer: Miha Dovžan z |oži Kališniko-vo in Ivanko Krašovec, Cita Galič in Ljudski pevci iz Marija Reke, Glasba iz Slovenije, Tomaž Plahutnik in Kamniški koledniki, |ože Burnik s prijatelji, |asmina Levičar, Tone Mlačnik, Monika in Alenka Heričko s prijatelji, Karli Gradišnik, ansambel Mira Klinca, Ubrane strune ter ansambel Lojzeta Slaka. Prireditev bodo popestrili: Folklorna skupina KUD GRIFON iz Šempetra, Marjan Marinšek z razstavo citer, domače gospodinje z domačimi dobrotami in Tazstavo ročnih del ter gostjo jožico Ocvirk. Prireditev bosta vodila Barbara Novljan in Jože Galič. Po končanem snemanju oddaje sledi Taborska noč z ansamblom Lojzeta Slaka. Vstopnice bodo na voljo v letnem gledališču uro pred prireditvijo. Obnovljena cerkev in parkirišče Na praznik Marijinega vnebovzetja je bilo v Galiciji še prav posebno slovesno, ne le zaradi pomembnega praznika, temveč zato, ker so slavili dve pomembni delovni zmagi. Po dveh letih so zaključili z obnovo župnijske cerkve sv. jakoba, razširili in na novo asfaltirali so del ceste med cerkvijo in pokopališčem ter na novo uredili parkirišče za okrog 80 avtomobilov. Slovesnosti so se udeležili številni krajani, vodil pa jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger ob asistenci okoliških duhovnikov. Obnovljeno cerkev je blagoslovil, v svojem nagovoru pa izrazil priznanje tako domačemu župniku janku Cigala ter vsem, ki so pri -tem obsežnem delu kakor koli sodelovali. V cerkvi so uredili novo električno napeljavo s svetili, vstavili nova okna, položili granitni tlak in delno preuredili prezbiterij, prepleskali so notranjost cerkve, očistili in zaščitili oltarje ter postavili nove hrastove klopi. Vse skupaj so delali pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Seveda pa so zadovoljni, da so uspeli urediti tudi cesto med cerkvijo in pokopališčem ter parkirni prostor. Po besedah predsednika KS Galicija, Andreja Križana, so te pridobitve prav posebnega pomena, saj se za večino Slovencev, torej tudi Galičanov, duhovno življenje začne v cerkvi in konča. Torej je videz svetišča še kako pomemben in gotovo pripomore ob prizadevnem župniku in voljnih krajanov k poglobljenemu verskemu življenju. Na krajevni skupnosti so se ob prizadevanju domačega župnika odločili, da bodo uredili cesto in parkirišče. Oboje je škof dr. Franc Kramberger tudi blagoslovil. T. Tavčar Na Polzeli še kar nekaj- nerešenih problemov Zdaj je že jasno, da bo Polzela z novim letom postala samostojna občina. Kako se je razvijala kot krajevna skupnost in katere probleme bo morala kot občina reševati, smo povprašali predsednika sveta krajevne skupnosti Polzela Stanka Novaka. Kako ste zadovoljni z razvojem krajevne skupnosti Polzela v zadnjem mandatu? Stanko Novak: "V zadnjem mandatu smo imeli občutek, da je bila krajevna skupnost Polzela v žalski občini zapostavljena. Že leta 1995 smo naredili izračun in ugotovili, da smo dobili s področja za okolje, prostor in komunalne zadeve komaj 53 % od sredstev, ki so nam pripadala, podobno pa je bilo tudi na drugih področjih. Tudi leta 1996 in lani so izračuni pokazalo podobno. Temu primerno se vidi, kaj je bilo v tem času narejenega na Polzeli, oziroma da ni bilo narejenega veliko. Dva bistvena problema imamo. Prvi je vodovod Podvin - Dobrič, katerega reševanje se vleče od leta 1994, ko so krajani plačali po 2.600 DEM, da bi prišli do vode, pa je še zdaj nimajo. V tem času se sicer ureja zasilna rešitev, da bi vsaj Podvin in del Dobriča dobila vodo. Drug problem pa je kanalizacija v Ločici, ki se tudi že vleče več kot sedem let. Gre za mrtvi rokav, ki je bil pravzaprav greznica, pa ni mogel biti priključen na kanalizacijo, dokler ni bil zgrajen kolek-tor pod avtocesto. Zdaj pa je tudi že minilo skoraj leto dni, pa še ni priključen. To so fakšni stari grehi oziroma nedokončane investicije, ki včasih povzročajo več škode kot koristi. V tem času tudi ni bilo narejenih oziroma asfaltiranih veliko cest. Kar je bilo narejenih, so v veliki, meri sofinancirali tudi kra- jani, veliko je bilo samoprispevka, tudi v središču Polzele smo še imeli nekaj neasfaltiranih cest. Večinoma pa smo obnavljali oziroma popravljali ceste, ki so bile zgrajene takrat, ko sta še obe tovarni - Tovarna nogavic in Garant - lahko financirali takšne investicije. Ves čas se nas drži nekakšna krilatica: Saj Polzelani si boste že pomagali sami, ko imate dve fabriki. Ampak to je bilo pred desetimi, petnajstimi leti, zdaj pa tega ni več, danes smo hvaležni, da tovarni vzdržujeta sami sebe in da imajo naši delavci tam zagotovljen vsaj minimalni standard, svoje preživetje. Vse to so tudi razlogi, da smo rekli: ali vodstvo krajevne skupnosti odstopi, ker brez denarja ne more delati, ne more pa biti tudi tarča za nezadovoljstvo krajanov, ali pa gremo v akcijo za samostojno občino. V drugih krajih je bil razvoj bistveno hitrejši. Niso se zastonj pohvalili denimo v občini Moravče, da so v dveh letih naredili to, česar prej v občini Domžale niso dobili v desetih letih. S svojo občino smo vendarle uspeli, čeprav je bilo že vse pripravljeno, da ne bi, in smo se morali zato lotiti še dodatnih aktivnosti. Še dva dni pred potrditvijo novih občin v državnem zboru je v Savinjčanu pisalo, da bo občina enotna, čeprav je res, da vladna komisija dejansko ni predlagala njene delitve, ampak jo je izposlovala služba za lokalno samoupravo pri državnem zboru." Omenili ste dva največja problema, ki trenutno tareta krajevno skupnost Polzela. Verjetno pa Polzelane zanima tudi to, kaj je z Novim kloštrom, ki naj bi ga sedanja občina Žalec že prodala? Stanko Novak: "Pred dvema letoma sklenjen dogovor s podjetjem BASE oziroma gospodom Savodnikom se ne uresničuje, vse je ostalo, kot je bilo. Krajevna skupnost Polzela zdaj pomaga gospodu Bidermanu, ki vodi društvo slovensko-švicarskega pri- jateljstva, ki je sicer vzniknilo v Žalcu, a že tudi napol obstalo. Celo plačevanje elektrike so v Žalcu ustavili, tako da smo to na Polzeli prevzeli na svoje stroške. Na ta način naj bi vsaj nekaj zaživelo v tem objektu, saj stavbe brez stanovalcev propadajo. Urejuje se vsaj del prostorov, vendar pa bo moralo pri obnovi in oživitvi celotne zgradbe sodelovati več investitorjev. Samo eden Novega kloštra verjetno ne bo mogel vzdrževati in sodeč po dosedanjem odzivu ga tudi kupil ne bo samo en lastnik. Drugo pa je z gospodarskimi poslopji, katerih del je v lasti občine, del pa v lasti Kombinata. Slednji je tako imenovane svinjake menda že prodal, občina pa tudi prodaja svoj delež. Čeprav bi radi to obdržali v kompleksu, ki bi bil zelo primeren za turizem, pa ne verjamem, da bomo lahko to dosegli. Potrebnih je preveč vlaganj oziroma objekti prehitro propadajo, da bi lahko čakali, kdaj se bo pojavil tak kupec. Ljudje zdaj celo režejo tramove z gospodarskih objektov in jih vozijo ne vem kam, ker ni uradnega lastnika oziroma tistega, ki bi čuval to premoženje. Bo pa Novi klošter ob delitvi občine postal last občine Polzela, zato nam pa sploh ni vseeno, kaj se tam dogaja." Za gospodarstvo Polzele sta še vedno skoraj najbolj značilni že omenjeni tovarni, kako pa ste sicer zadovoljni z razvojem podjetništva v krajevni skupnosti Polzela? Stanko Novak: "V naši krajevni skupnosti je precej samostojnih podjetnikov in zasebnih družb z omejeno odgovornostjo. Ocenjujemo, da je slednjih okoli 80, nekatere so bolj, druge manj aktivne in uspešne. Približno 200 pa imamo samostojnih podjetnikov. Podjetništvo pa bomo skušali še bolj razvijati, saj to pomeni možnost, da se mladi lahko sami zaposlijo in gospodarijo. Prostor za takšne mini obrtne cone pa bomo še morali zagotoviti, vendar ne samo na eni lokaciji - vsaj za opravljanje mirne dejavnosti." Krajevna skupnost Polzela tudi pri gradnji plinovoda še ni prišla na vrsto - razmišljate morda, da bi v svoji občini podelili novo koncesijo? Kako je s kabelsko televizijo? Stanko Novak: "S predstavniki Mestnih plinovodov smo že imeli dva razgovora. Zdaj je na vrsti Prebold, za njim pa mi, ampak celoten projekt kasni, letos jeseni naj bi se stvari le premaknile. V naši krajevni skupnosti je precej interesentov za plin, na primer v Seneku, bloke bi ogrevali s plinom, veliko pa je tudi posameznikov, ki so zainteresirani za to. Še v prejšnji občinski skupščini je bilo sklenjeno, da bosta za Žalcem na vrsti Prebold in Polzela, potem pa so za Žalcem prišle še Petrovče in tisti del občine, ker so računali, da se bo žalska občina tako razdelila. V nobenem primeru pa občina Polzela ne bo iskala novega koncesionarja, saj ima sedanji že izkušnje pri tem. Glede kabelske televizije pa moram povedati, da smo jo imeli prvi in da je morda zaradi tega malo nedodelana oziroma je še precej teh kablov napeljanih po zraku, je pa omrežje zelo razvejano in tudi v Andražu imajo ljudje že kabelsko televizijo." S kulturnim življenjem v vaši krajevni skupnosti ste najbrž zadovoljni? Stanko Novak: "S kulturnim življenjem na Polzeli smo zadovoljni. Imamo svojo knjižnico, aktivno kulturno društvo, že nekaj let pa obnavljamo kulturni dom, tudi v lastni režiji.. Lani je bila obnovljena fasada, letos smo zamenjali okna na stranski dvorani, popravljali smo streho. Krajevna skupnost letos kulturnemu društvu ni mogla dati več kot 200 tisoč tolarjev, tako da smo uredili vsaj najnujnejše. Moramo pa še poskrbeti za udobnejše stole, saj so zdaj netapicirani in vsa dvorana deluje bolj hladno. Za to bi morali zbrati 1,8 milijona tolarjev. Kulturno društvo bo naslednje leto slavilo 100-letnico delovanja in zato jim bomo morali zdaj še bolj prisluhniti. Moram pa reči, da imamo posluh za vsa društva. Sam sem bil 25 let predsednik društva in vem, kako se v društvih zbira denar. Zato jim zdaj rad pomagam in odločil sem se, da če bom izvoljen za župana, te funkcije ne bom opravljal profesionalno, pač pa bo denar, ki bi ga dobil za plačo, razdeljen društvom. Društva so namreč ogledalo življenja kraja - ali deluje in živi na vseh področjih, ali pa stagnira." Na področju športa Polzelo večina ljudi pozna po košarki. Nekateri pa ugibajo, da se bo klub ob ustanovitvi samostojne občine Polzela preselil v kakšen večji kraj. Koliko bo občina Polzela lahko podpirala profesionalni klub? Stanko Novak: "Vemo, da se bomo poslej mogoče še celo bolj povezovali z ostalimi občinami, kajti to bo nujno na vseh področjih. Nobena občina ne bo vztrajala pri tem, da bi vse imela za svojim plotom, ampak bomo skušali zadeve urejati s čim manjšimi stroški. Kar ostane denarja, lahko uporabiš za izboljšanje določenih stvari v kraju, ne pa za širitev svoje administracije. Tudi na področju športa bomo po mojem mnenju morali sodelovati in skupaj zbirati sredstva, da bo košarka še vedno ostala savinjska. Bo pa verjetno res prišlo malo večje breme na Polzelo. Sicer pa smo morali tudi dosedaj biti marsikdaj tiho prav na ta račun. Na naše očitke, da Polzela na področju okolja in Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa * Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa Polzela, moja KS in bodoča občina Nadaljujemo z anketiranjem ljudi, ki živijo v tistih KS, ki naj bi v prihodnje postale občine. Tokrat je na vrsti Polzela. Naključno izbrane anketirance smo spraševali, kako radi imajo svoj kraj, kaj pogrešajo, česa si želijo, kako ocenjujejo delo sveta KS? Damjan Miklavžin: "0 delu sveta KS bi težko kaj povedal, saj sem premlad, da bi se zanimal za te stvari. Ko bom starejši, bom verjetno na to gledal drugače In mi najbrž ne bo vseeno, kako bo potekalo življenje v mojem kraju. Rečem pa lahko, da mi je na Polzeli lepo, rad Imam svoj kraj In mislim, da bom v njem tudi ostal. Kaj si želim? Marsikaj! Fino bi bilo, če bi imeli kakšen bazen in bi se v teh vročih dneh lahko ohladil. Pogrešam tudi več športnih prireditev. Res je, da košarke ne manjka, pri drugih športih pa je bolj mrtvilo. Prav tako pa bi si želel več družabnih prireditev, zlasti za mlade." Matjaž Cizej: “Iskreno rečeno nimam ravno veliko časa spremljati dogodkov in se poglabljati v delo sveta KS. Veliko časa mi je vzel študij elektronike in pa seveda košarka, saj aktivno igranje v takšnem klubu kot je Kovinotehna Savinjska Polzela zahteva maksimalno angažiranost. Ne glede na to pa mislim, da tisti v vodstvu KS dobro delajo, čeprav je gotovo tudi še marsikaj, kar je potrebno še narediti. Sicer pa je po mojem Polzela kar urejen kraj, rad živim tukaj. Glede občine nisem veliko razmišljal, mislim pa, da so se ljudje pravilno odločili. Kako bo, pa se bo kmalu videlo. Med želje bi uvrstil kakšen bazen in še nekatere druge športne objekte." Edi Bašič: "Na Polzeli oziroma v tem koncu Savinjske doline živim že krepko preko 40 let. Navezan sem na ta svoj kraj, lepo je živeti v njem, bilo pa bi lahko še v marsikakšnem pogledu tudi bolje. Med kritične pripombe bi v prvi vrsti uvrstil vodovod v Podvinu, ki bi moral biti že zdavnaj narejen, pa ga še sedaj ni. Se vedno morajo v teh sušnih mesecih vodo tja voziti gasilci. Poleg tega mislim, da bi morali poskrbeti za urejenost bankin in cest, ki so ponekod zelo slabo vzdrževane. Velik problem pa je tudi odvoz kosovnih odpadkov, saj je v te namene le enkrat na leto poskrbljeno za to. Zaradi tega smo priče vedno novim divjim odlagališčem, ki kazijo podobo naše KS. Tudi kulturno in družabno življene v kraju ni takšno, da bi se lahko z njim hvalili. Vsekakor pa velja pohvaliti šolo, ki v tem pogledu veliko naredi. Globalno rečeno pa mislim, da smo krajani še kar zadovoljni. Lepo bi bilo, če bi se "rešila" Komenda pa Novi Klošter, da bi se naredila železniška postaja pri tovarni nogavic, pa še kaj bi se našlo." Vili Vybihal: “|az živim na Polzeli nadvse rad. Videl sem veliko krajev po Evropi, bil v mnogih državah, jih prepotoval in spoznaval, ampak od vsega se mi zdi še najlepša Polzela. Mislim, da je kar lepo urejena, čeprav bi v kakšnem pogledu bilo lahko še bolje. Kot upokojenec in aktiven planinec se kaj veliko ne vtikam v krajevne zadeve in delo krajevne skupnosti. Iz tega sledi, da me tudi nič kaj preveč čevelj ne žuli. Kadar pa vidim, da je kaj narobe, takrat pa to tudi povem v dobro krajanov in za svojo čisto vest. Sicer pa v zadnjem obdobju tako in tako nimam časa skoraj za nič drugega kot za naš planinski dom na Gori Oljki. Prihodnje leto namreč praznujemo 40-letnico delovanja društva. V ta namen smo se odločili temeljito prenoviti naš dom. Dela so sedaj že v teku. Vsekakor pa bi z njimi radi končali še to leto, tako da bomo prihodnje leto lahko v miru praznovali In uživali sadove svojega 40-letnega dela." Jože Hribernik: “Na Polzeli živim že skoraj 30 let. Rad sem tukaj, čeprav mislim, da bi lahko bilo naše življenje še lepše, glede na to, koliko denarja se obrača v kraju. Žal ga veliko pobere vrhunski šport, premalo pa ga gre za ureditev kraja, oziroma za reševanje posameznih problemov. Upam, čeprav povsem ne verjamem obljubam, da bo nova občina znala bolj prisluhniti tudi majhnim težavam. Med želje bi veljalo uvrstiti tudi nadaljnje uspešno delo naših dveh tovarn, ki velikemu številu ljudi zagotavljata vsaj minimalno socialno varnost." Rozika Kodre: "Iskreno rečeno, na Polzeli se prijetno počutim, tu živim že dobrih 25 let in pravzaprav ne bi mogla reči kaj slabega. Mislim, da je kraj kar dobro urejen, imamo takorekoč vse, kar potrebujemo za neko normalno življenje. To bi bilo lahko pa tudi lepše in prijetnejše, če bi se pogosteje dogajalo kaj družabnega in zabavnega. Vsekakor pogrešamo družabne prireditve. Včasih jih je bilo bistveno več kot sedaj. Mislim, da tudi ni več tolikšne pripravljenosti ljudi, kot jo je bilo nekoč. Ne vem, kako je s kulturo, za šport pa se tudi ne zanimam kaj dosti, saj se z njim ukvarjam le rekreativno. Bilo pa bi zelo dobrodošlo, če bi imeli tudi na Polzeli kakšen bazen." |ožt |ošovc: "V tem okolju živim od svojega rojstva. Sem Polzelan po duši in srcu. Rad pomagam, kjer lahko, saj vem, da delam za dobrobit svojega kraja in krajanov, ki živijo v njem. Tako kot drugod tudi pri nas ne manjka problemov. Živimo z njimi in jih poskušamo reševati, včasih se jih lotimo na nepravem koncu in zato rezultati niso takšni, kot bi si želeli. Pogrešam malo več kulturnih prireditev in pestrejšega življenja. V tem pogledu je na Polzeli bolj mrtvilo. Premalo je poskrbljeno tudi za mladino, ki je v glavnem prepuščena sama sebi. Pereč problem v naši KS pa je tudi pretok fekalij Breg - Ločica, ki niso speljane v že obstoječo kanalizacijo, ki vodi do čistilne naprave v Kasazah. Fekalije se tako razlivajo po gmajni in povzročajo močan smrad. Drugi problem, ki ga poznam, pa je tudi vodovod v Podvinu,ki ga še vedno ni." Vinko Derča: "Živim v Ločici, ob cesti, ki nam tudi greni življenje, saj je promet precej gost. Glavni problem pri vsem tem je, da vozniki ne upoštevajo omejitev in je že kar prava tombola srečno priti z dvorišča na cesto. Mislim, da je za nas, ki živimo ob tej cesti, to glavni problem. Za Polzelo pa bi dejal, da je lep in prijeten kraj, skoraj ničesar ji ne manjka. Bi pa poudaril, da to ne velja za del Podvina, ki še vedno nima vode. Skrajni čas bi že bil, da bi enkrat za vselej ta problem rešili. Drugače pa mislim, da v KS kar dobro delajo, kako bo potem, ko bomo postali občina, pa bomo videli." Franc Sever: " N a Polzeli živim od rojstva. Navezan sem na ta kraj in kar težko si predstavljam, da bi živel kje drugje. Končno so tudi moji predniki živeli tukaj med pridnimi, gostoljubnimi in poštenimi ljudmi. Kaj posebno drugače tudi ni sedaj, čeprav družbene razmere temu niso najbolj naklonjene. Polzela je dobro razvit kraj, pa naj govorimo o gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, socialnem skrbstvu, športu, kulturi, komunali in še čem. Tako kot povsod tudi pri nas ni vse idealno in bi na marsikakšnem področju bilo lahko še precej bolje. Avtocesta je na vzhodnem delu naše KS precej prizadela nekaj naših krajanov, je pa, gledano dolgoročno, za našo krajevno skupnost izrednega pomena. Odločitev o ustanovitvi lastne občine, skupaj z Andražem, je po mojem, mnenju, glede na razmere, pravilna. Pomeni nov izziv za tvorno sodelovanje vseh krajanov Polzele in Andraža pri pridobivanju novih kvalitet življenja. Kljub dobri razvitosti pa je potrebno na vseh že omenjenih področjih narediti še marsikaj. Novoustanovljena občina bo prava priložnost za to' D. Naraglav Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa Aktualno Savinjčan AVGUST 1998 prostora dobi premalo denarja, so nam odgovarjali, da pa smo na drugih področjih dobili več. Seveda smo bili potem raje tiho, saj nismo hoteli škodovati klubu, ki je tako povzdignil tudi Savinjsko dolino. Pomagati je potrebno vsem, ki se trudijo, da bi nekaj dosegli. Sicer pa so funkcionarji v klubu zelo sposobni in znajo dobiti kakšen denar tudi z republike." Čigav /e objekt pri telovadnici 'na Polzeli? Stanko Novak: "Objekt je last košarkarskega kluba, dograjen pa naj bi bil letos. |e pa zapisano, da v primeru razpada kluba ta objekt preide v last občine. Športna dvorana spada k osnovni šoli. Morali pa bomo skrbeti za to, da šole ne bo ovirala košarka in obratno." Šola na Polzeli sodi med najuspešnejše v občini. Stanko Novak: 'To je res, šola med drugim kandidira za poskusno uvedbo devetletne osnovne šole. Za pridobitev pogojev in preureditev ne bodo potrebni veliki stroški. Drugo pa je podružnična šola v Andražu, ki jo bomo verjetno morali začeti graditi naslednje leto. je zelo stara in obstaja bojazen, da bi se lahko kaj porušilo, pa tudi njena lokacija na vrhu hriba je neprimerna." Gradnja bo precej veliko breme za samostojno občino Polzelo, najbrž bo ena največjih investicij. Vas to kaj skrbi? Stanko Novak: "Delali bomo tako, kot je že običajno. Andražani zagotavljajo, da bodo za ostrešje sami priskrbeli ves les. Marsikaj se da narediti z nižjimi stroški, seveda pa bomo tudi od države zahtevali tisto, kar nam pripada. Bo pa to prav gotovo velik zalogaj. Že letos, pred referendumom, smo med krajevnima skupnostma Polzela in Andraž pripravili sporazum, da bi utišali zlobne jezike, ki so trdili, da Andraž v občini Polzela ne bo dobil ničesar. Podpisan sporazum bo sestavni del novega občinskega poslovnika, v njem pa je določeno tudi to, da bomo kot v enem kraju opravljali vse investicije skupnega pomena, med njimi pa je tudi gradnja podružnične šole v Andražu." Ste razmišljali tudi o tem, ali boste obdržali krajevni skupnosti7 Stanko Novak: "V omenjenem sporazmu smo zapisali tudi to, da bomo obdržali krajevne skupnosti, saj so nekakšna pomoč občini in v svojem okolju najbolje vedo, kaj je potrebno opraviti. Tudi premoženje ima krajevna skupnost Andraž in to mora ostati njim. Vem, kako je bilo pred štirimi leti, ko je ob reformi lokalne skupnosti občina Žalec ostala enovita, kako smo se bali, ker so rekli, da bo vse premoženje občinsko. Zato smo že prej zapisali, da ima vsaka krajevna skupnost svoje premoženje, ki ji ga ne more nihče vzeti, krajevne skupnosti pa bodo tudi pravne osebe." Svetnikov boste imeli 16, koliko pa bo zaposelnih v občinski upravi\? Stanko Novak: "Računali smo, da bi na začetku zaposlili dva do tri ljudi. Najprej zato, ker moramo zagotoviti prostore in urediti pogoje za delo zaposelnih, poleg tega pa se bomo bolj povezovali, ker se da veliko več oziroma ceneje narediti, če se stvari urejajo skupno." Katere bodo najnujnejše naloge nove občine Polzela? Maraton v počastitev slovenskih taborov Ideja o Zedinjeni Sloveniji je bila pnrič javno izražena na slovenskih taborih. 9. avgusta leta 1868 je bil prvi tabor v Ljutomeru, mesec dni pozneje pa drugi v Žalcu. Letos torej mineva 130 let od obeh taborov. Poslanec SKD Nace Polajner, ki se ukvarja tudi s tekom oziroma maratoni, se je zato odločil za maraton -130 kilometrov za 130 let tabora, s katerim je povezal oba kraja teh dveh zgodovinskih dogodkov. Začetek maratona je bil v petek. Savinjski rogisti, med drugim pa 31. julija popoldne v športnem centru v Žalcu, pri teku pa se je izmed napovedanih štirih tekačev Nacetu Polajnerju pridružil le Janez Zavolovšek iz Velenja. Za spodbudo so jima zaigrali jima je srečno pot zaželel žalski župan Milan Dobnik. Maratonca sta na pot odnesla tudi županovo poslanico udeležencem tabora stranke slovenskih krščanskih demokratov, ki je bil tisto nedeljo v Ljutomeru in v kateri poudarja pomen taborov za Slovence. Maraton je potekal po etapah, prvi večer sta Polajner in Zavolovšek prispela do Rogaške Slatine, drugi pa do Ptuja. Na vmesnih postajah sta se srečevala s predstavniki občinskih odborov SKD. Maraton sta končala v nedeljo v Ljutomeru. K. R., foto: T. T. marginalija Svetovni hmeljarski kongres v Ameriki Svetovna kriza hmeljarstva prizadela tudi Slovenijo V središču ameriškega hmeljarstva, v dolini reke Yakime, je bil pred dnevi 46. kongres mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja. Kongresa se je udeležilo 280 predstavnikov vseh 16 članic Mednarodnega hmeljarskega združenja. Tako kot večino držav je tudi Slovenijo zastopala delegacija, sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev, trgovcev in stroke. Našo delegacijo je vodil mag. Iztok Košir, ki je o kongresu povedal: "Glavni namen kongresa je bil predvsem izmenjati informacije o stanju pridelave hmelja v svetu za leto 1998 in poizkusiti le- te implicirati na sedanjo in bodočo situacijo na svetovnem hmeljarskem trgu. Padec cen hmelja v letih 1995 in Seveda bi bilo pričakovati, da bo tako zaloge hmelja in hmeljskih proizvodov veliko zmanjšanje površin v povezavi s 1996 je povzročil zmanjšanje površin, zasajenih s hmeljem. Tako so se po podatkih članic te površine zmanjšale v letu 1997 za 8 odstotkov, letos pa še za nadaljnjih 11. Tako je sedanjih 56.721 ha zemljišč najmanjša površina v zadnjih desetih letih, zmanjšanje glede na maksimalne površine pa je več kot 21 odstotno. Relativno so površine najbolj zmanjšale države z neustrezno sortno sestavo hmeljišč, tu velja omeniti predvsem Češko republiko in države, v katerih kmetijska proizvodnja temelji na povsem ekonomskih kmetijah, v to skupino spadata predvsem Avtralija in ZDA stalnim naraščanjem potrošnje piva pozitivno vplivalo na oblikovanje cene na svetovnem trgu hmelja. Toda velike iz preteklosti zapolnjujejo vrzel v ponudbi. K temu seveda pripomorejo tudi nove sorte hmelja z višjimi hektarskimi pridelki ter visoko vsebnostjo grenčičnih sestavin. Ker Mednarodno hmeljarsko združenje ne razpolaga s podatki o zalogah hmeljskih proizvodov pri trgovcih in v pivovarnah, ni moč natančno oceniti, kako bo letošnje zmanjšanje pridelave vplivalo na gibanje cen hmelja. Pričakovati je rahel pozitivni trend, nikakor pa ne drastičnega dviga cen, to pa predvsem zaradi ugodnih napovedi o količini in kakovosti pridelka v skoraj vseh državah proizvajalkah hmelja. Stanko Novak: "Bodoča občina bo morala rešiti probleme, ki so ostali v tej občini in sem jih že omenil. Nekoliko bolj se bomo posvetili turizmu in v tej smeri skušali reševati tudi grad Komendo. Pomagati bomo morali tudi hribovskim predelom oziroma hribovskim kmetijam v Podvinu, Dobriču, Andražu in Založah, da bodo ljudje ostajali tam, saj Podvin že sodi med demografsko ogrožena območja. Oživeti moramo tudi Goro Oljko, cerkev je dobila novo fasado, radi pa bi tudi dosegli, da bi bil planinski dom odprt vse leto. Cesto bo treba asfaltirati in podobno. S turizmom bi lahko razvili ta območja, drugje pa - kot sem že omenil - pomagati malim podjetnikom, še posebej mlajšim, ki imajo ideje, pa se bojijo začeti. Omenil bi še, da bomo na Polzeli skupaj z Upravno enoto Žalec ustanovili informacijsko pisarno, tako kot v Vinski Gori, ker želimo, da bi lahko naši občani čim več zadev urejali doma." K. R. Glosa Meščani nismo opice Mestni možje so si domislili, da bi se lotili mestnih prometnih težav.Staknili so glave in se odločili, da naročijo strokovno študijo. K sodelovanju so povabili strokovnjake sosednjih mest in ti so pripravili načit prometne ureditve mesta. Ko so mestni možje ta načrt predstavili meščanom so se pričele muke ježeve. Peter Sever, Samo Vzhod in Rado Zahod so napisali peticijo, zbrali številne podpise krajanov in mestnim možem povedali, da se z načrtovano prometno rešitvijo ne strinjajo. Strokovnjaki so zagovarjali svoje načrte v katerih so zapisali, da mesto potrebuje tri ringe. V notranjem ringu so predvideli tudi povezavo Tavčarjeve in Aškerčeve ceste, ki bi tako približala pot meščanov do pokopališča. Mesto kakršno je naše vendar potrebuje ringe so trdili mestni možje in strokovnjaki, krajani pa so pristavili, da si mestnega hrupa ne želijo in da hočejo še naprej živeti v miru. Saj nismo opice, da bi nas zaprli v kletko je trdil Rado Zahod, ki je zastopal meščane Trdinove ulice. Nobenih sprememb nočemo, še manj pa ringov in novih ulic. Na sestanku so mestnim možem grozili, da jih bodo nataknili na kol, jim polomili rebra in noge. Vnet boj je trajal še nekaj mesecev, potem pa so se muke ježeve končale za mestne može, načrt ni bil sprejet in zmagala je cenjena demokracija. Glej ga zlomka pred dnevi pa so se med Tavčarjevo in Aškerčevo cesto znašli gradbeni stroji in po nekaj dneh je že bilo videti, da tu gradijo tisto cesto proti kateri so se meščani tako borili. Sedaj bo hudič sem si dejal in čakal kdaj bo zavrelo, od daleč pa sem tudi čakal kdaj se bodo na gradbišču pojavili krajani z vilami in gorjačo. Čakal sem in čakal pa nič. Sedaj ni čas pred volitvami zato so meščani na Trdinovo ulico pozabili in zato tudi z mestnimi opicami ne bo nič, mi je šinilo v glavo, do volitev si bodo pa meščani že kaj zmislili. Pa počakajmo torej na nove volitve. Savinjčan Zadonele so partizanske pesmi Tradicionalno srečanje Zadnjo nedeljo v juliju je bilo v letnem gledališču Limberk v Grižah tradicionalno srečanje udeležencev NOB in članov ZB občine Žalec. V izredno toplem vremenu se je zbralo blizu 200 članov organizacije. Vročina je verjetno vplivala na malo slabšo udeležbo. Med udeleženci srečanja sta bila poslanec Anton Delak in župan Milan Dobnik. Po dolgem času je v letnem gledališču zopet odmevala partizanska pesem, ki so jo igrali godbeniki Godbe na pihala Zabukovica in peli pevci Pevskega zbora Tabor. Prav tako so partizanske pesmi igrali harmonikarji iz Raven. Program je povezovala ga. Lidija Koceli, ki je uvodoma dejala, da je ponosna, da lahko sodeluje na partizanskem srečanju, na srečanju, ki je tradicionalno. Pozdravni govor je imel predsednik Občinskega odbora Janko Cvikl, ki je dejal, da so se udeleženci zborovanja zbrali zato, da se spomnijo naše polpretekle udeležencev NOB in članov ZB Nadaljevanje težke ekonomske situacije v proizvodnji hmelja bo vplivalo na še večje zmanjševanje površin. Tako lahko rečemo, da bo leto 1998 prelomno za preživetje proizvajalcev hmelja.” 0 tem, kaj vse to pomeni za Slovenijo, pa je mag. Košir dejal: "Glede na to, da spadamo med večje pridelovalce hmelja in da smo relativno največji izvoznik hmelja glede na proizvedene količine, nas kriza na svetovnem trgu še kako prizadeva. Ker pa imamo dobre hektarske pridelke in poznamo kakovost hmelja, lahko ugotovimo, da ima proizvodnja hmelja v Sloveniji trdne osnove. Seveda pa bo potrebno preživeti krizo na svetovnem trgu. Za preživetje bodo hmeljarji potrebovali podporo in razumevanje. Letošnja podpora hmeljarstvu s strani države sicer ne zadošča za pokritje stroškov pridelave hmelja, je pa velik korak naprej v razumevanju hmeljarske problematike in dokaz pomembnosti hmeljarske proizvodnje za uresničitev ciljev dolgoročne kmetijske politike v Sloveniji." T. Tavčar zgodovine, da se spomnijo izredno težkega obdobja med I. 1941 in 1945, ko so se pošteni Slovenci uprli okupatorju in s tem ohranili svojo zemljo. Poudaril je, da je v tem obdobju izgubilo na braniku domovine življenje preko 1000 občanov današnje občine Žalec in je protestiral proti temu, da se v sedanji samostojni državi skuša prezreti žrtve borbe za osvoboditev. V svojem govoru je segel v zgodovino leta 1941, ko je okupator na Štajerskem in tudi iz Savinjske doline izgnal pošteno intelegenco, med njimi veliko duhovnikov, nekateri so bili ustreljeni, nekateri duhovniki so bili odpeljani v taborišča. Danes se lahko vprašamo: so bili ti duhovniki tudi komunisti, kot se danes govori za partizane? Spomnil se je, kako je okupator ugotavljal rasno pripadnost tega prebivalstva, spreminjanja krajevnih imen, uničevanja knjižnic in splošne prepovedi uporabe slovenskih imen. Uničevale so se tudi "mohorjevke", slovenski molitveniki; je to komunistična lit-- eratura? Spomnil se je mejnikov, Maistra in njegovih borcev, ki so ohranili Maribor in del Koroške. Med njimi je bil naš domačin Puncer, ki so ga Avstrijci zaklali pri Velikovcu in leži na Braslovškem pokopališču, spomnil se je leta 1945 in 1991, ko smo stopili na lastno, samostojno pot. Ob zaključku govora je še obsodil kolaboracijo in potvarjanje zgodb vinskih dejstev. Zaključil je z besedami. "Ob plebiscitu leta 1990 smo se z veliko večino odločili za samostojno državo Slovenijo. Zavedali smo se, da spremembe bodo, saj sta se menjali politična in ekonomska ureditev v državi. Toda takšne države nismo pričakovali, še manj pa želeli." Župan Milan Dobnik je pozdravil udeležence srečanja, spregovoril je o borbi proti okupatorju in o letu 1991. Po slavnostnih govorih in kulturnem programu so se udeleženci srečanja veselo zavrteli ob zvokih zabavne Franci Ježovnik Žanina nova franšizna prodajalna Žana s širjenjem poslovnih odnosov na osnovi franšizinga uspešno širi mrežo svojih prodajnih enot. 1. avgusta so skupaj s samostojnim podjetnikom Simonom Zajcem v Čepl-jah pri Vranskem slovestno odprli že peto po vrsti ŽANA MARKET UPSI. Žanina Ponudba bo znana po bogatem asortimanu živilskih proizvodov in gospodinjskih potrebščin. Trgovina bo oskrbovala vasi in zaseljke okrog Čepelj ter druge tranzitne kupce. Na otvoritvi je bilo preko 200 obiskovalcev. Slavnostni govornik, predsednik KS Vransko, Franc Sušnik je poudaril, da je to pomembna pridobitev in tudi prva v bodoči novi občini. Trgovino je blagoslovil poleg domačega župnika Jožeta Turineka tudi gost, sicer domačin, Dori Pečovnik Žana se bo skupaj s Simonom Zajcem trudila, da bo ponudba v trgovini v veliko zadovoljstvo kupcev. T. T. Direktor Žane Dolfe Naraks med pozdravnim nagovorom. Svež veter med socialdemokrati v Preboldu Krajevni odbor SDS deluje v Preboldu od oktobra 1992. Predsednik odbora je že od samega začetka Alojz Cilenšek, ki je bil tudi pobudnik oživitve socialdemokracije v Preboldu. Gospod Cilenšek si je vsa ta leta močno prizadeval za ponovno ustanovitev občine Prebold. V letošnjem letu je bil po velikih naporih tudi ta cilj končno uresničen. Gospod Cilenšek se sedaj umika iz aktivnega političnega življenja, zato želi, da bi vodstvo v stranki prevzeli mlajši in ideološko neobremenjeni. Njegova želja je tudi, da se stranka v Preboldu kadrovsko okrepi in poveča svojo veljavo. S tem namenom je bil pred nekaj dnevi ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev občinskega odbora SDS v Preboldu. Odboru predseduje Marjan Golavšek iz Matk. Iniciativni odbor si je zadal nalogo, da bo do ustanovitve občinskega odbora pridobival nove člane. Vsi, ki vas zanima delovanje SDS, imate možnost glede na vaše interese delovati v različnih forumih znotraj stranke: - SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA (mladi do 30 let) - ODBOR SOCIALDEMOKRATIH - UNIVERZITETNO-ZNANSTVENI FORUM - SOCIALDEMOKRATSKI GOSPODARSKI FORUM - SOCIALDEMOKRATSKI KRŠČANSKI FORUM - SICIALDEMOKRATSKI NARODNI FORUM - SOCIALDEMOKRATSKI SINDIKALNI FORUM - KLUB SENIORK IN SENIORJEV - KULTURNI FORUM - SOCIALDEMOKRATSKA KMEČKA ZVEZA - GIBAN|E ZA RAZVOI PODEŽELIA Za vse dodatne informacije lahko pokličete g. Marjana Golavška, tel.: 724-615, ali pa na sedež stranke v Žalcu, tel.: 716-088. Preboldski socialdemokrati si želimo in si za to tudi prizadevamo, da bi občina Prebold doživela ponovni razcvet na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti. Zavedamo se, da bo uspeh delovanja nove občine v veliki meri odvisen od ekipe, ki jo bo vodila. V občinski svet želimo kadrovati mlade strokovnjake ne glede na strankarsko pripadnost. Za župana pa bo potrebno izvoliti človeka, ki bo imel posluh za probleme in seveda tudi za pobude občanov. To mora biti oseba, ki se bo pripravljena maksimalno posvetiti vodenju občine. V poštev prav gotovo ne pride nekdo, ki bi to delal kar tako za zabavo - v prostem času. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi napori vseh, ki smo zainteresirani za hitrejši razvoj občine Prebold, uspelo uresničiti vse zastavljene cilje. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV OBČINSKEGA ODBORA SDS PREBOLD Stanko Tratnik - modelar iz Šempetra “Les je živ in ostal mu bom zvest!” Letos mineva petdeset let, odkar je Stanko Tratnik dobil prva spoznanja o lesu. Takrat se je namreč izučil pri mizarskem mojstru Ivanu Sorčanu na Polzeli, kamor je hodil v uk iz rodnega Andraža nad Polzelo, kratkohlač in bos, kot je dejal, saj je bilo prva leta po vojni v izobilju predvsem revščine. Tako se je začelo. Ljubezen do lesa je rasla in se utrjevala v razmerje, ki ga lahko konča le z zadnjim slovesom. Seveda pa je Stanko gledal tudi po dekletih. In Frančiška iz njegove vasi mu je bila še posebno všeč. Naklonjenost je bila obojestranska, vzela sta se in se nastanila v Šempetru, kjer sta si zgradila hišo in delavnico. Med tem je v začetku nekaj časa delal na Grmu pri Novem mestu, kar 34 let v mizarski delavnici na Polzeli, potem pa kot samostojni obrtnik do upokojitve. Tak kot Stanko pač je, seveda po upokojitvi ni pospravil orodja, takrat je šele lahko prav sprostil svojo domišljijo. Začel je izdelovati makete in njegov prvi tovrstni izdelek sta bili njegova hiša in delavnica. Temu je sledilo še mnogo drugih izdelkov, najraje pa izdeluje miniaturne kozolce in hiše. Zelo rad pomaga tudi sosedom. Vsekakor je prepirčan, da bi moral vsak človek, ko se upokoji, nekaj delati. Marsikdo se lahko izživlja v svojem osnovnem poklicu tako kot Stanko, mnogi pa bi morali izkoristiti čas, ki jim je na voljo in početi tisto, kar so si morda celo življenje želeli, pa niso imeli časa. Stankova vitalnost, vztrajnost, domiselnost, veselje do življenja in še marsikaj, kar ni ravno značilno za njegove vrstnike, dokazujejo, da ima prav. Neizpolnjene želje in zamisli je treba uresničiti, pa četudi šele ko postaneš upokojenec. Malodušnost in Stanko Tratnik s svojimi nekaterimi modelarskimi izdelki. osameljenost, ki pestita toliko starejših ljudi, sta otroka besed kot so "ne morem", "se ne splača", "ne grem", "se mi ne da", "kaj pa bom tam" in tako dalje. Storite, kot je storil Stanko, črtajte jih iz svojega besednjaka. T. Tavčar - •? 2. VSESLOVENSKI MLADINSKI TABOR IZOBRAŽEVANJE, ŠPORT, KONCERTI, ZABAVA... LETOS V ŽALCU! od 25. do 27. septembra 1998 MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI Plod in cvet na eni veji. Sad in cvet! Vinko Golič iz Latkove vasi ima manjši sadni vrt v Ločici ob Savinji. Rad ga neguje, še posebej z veseljem pa hodi vanj, ko zorijo jablane, hruške in drugo sadje. Te dni pa je na eni izmed zorečih jablan poleg jabolka opazil šopek novega nastavka, ki že cveti. Seveda se ta igra narave za pozno cvetje ne bo končala tako kot za spomladansko, ki dozori v sad. To poznopoletno cvetenje se bo moralo zadovoljiti z obiskom čebel, morda se bodo razvili celo plodiči, ki pa bodo slej ko prej odpadli. T. Tavčar Zlata poroka Frecetovih Družina, kjer je glasba doma V libojski cerkvi Svete Neže sta si minuli mesec ob 50-letnici skupnega življenja znova izrekla zvestobo 69-letna Katarina in 77-letni Štefan Frece iz Uboj. Njuna zlata poroka je bila resnično v znamenju glasbe in petja, saj so takorekoč vsi njuni otroci in hčerkin mož napol profesionalni glasbeniki narod-no-zabavnih viž. Na ohceti, ki je tudi sicer potekala v prijetnem okolju cerkve Svete Neže, so slavljencema igrali domači muzikantje. Zet Miro Klinc s svojim ansamblom ter sinova Štefan Frece z ansamblom Savinjskih 7 in Vinko Frece, ki sicer igra v ansamblu Igor in zlati zvoki. Katarina in Štefan s sinovoma in hčerko. Frecetova svojega zlatega jubileja nista želela obešati na veliki zvon, zato sta se znova poročila le pred oltarjem. Poročni obred je opravil griški župnik Jože Planinc. Poročni priči sta bila vnuk Andrej in vnukinja Alenka. Vsekakor pa je bila to poroka, da malo takšnih, saj ni pogosto, da bi svatje bili skorajda sami muzikantje. Sicer pa je tudi ženin Štefan vse življenje rad raztegoval harmoniko in je prav gotovo največji "krivec", poleg žene Katarine, ki rada poje, za glasbeno pot svojih dveh sinov in hčerke. Oba iz velike družine Tako Štefan kot Katarina sta vse svoje življenje navezana na zemljo. Oba sta tudi rojena v družinah, kjer je bilo po deset otrok. Zanimivo pri tem je tudi to, da sta oba bila sedma po vrsti. Preden sta se poročila, je bil Štefan član libojske rudarske pihalne godbe. V njenem sestavu je igral 12 let. Potem pa, ko je ob poroki leta 1948 prevzel kmetijo, ni bilo več pravega časa in je moral sodelovanje pri godbi opustiti. Kupil pa si je harmoniko in skupaj s sosedom Karlom Obrezom sta potem veliko igrala na ohcetih in ob drugih priložnostih. Iz tistega časa je ostalo veliko spominov in tudi pesmi, ki so se zetu Miru Klincu zdele vredne za obdelavo. Na kaseti in zgoščenki Debeli Žan in Suhi Franc so tako štiri pesmi iz nekdanjega repertoarja Štefana Freceta starejšega, ki jih je igral in pel že pred 50 in več leti, ko je bil še samski. Tudi danes rad še kaj zapoje in zaigra, še posebno takrat, ko je v družbi s svojimi najbližjimi. To pa je kar pogosto, saj sta sin Štefan in zet Miro takorekoč streljaj od domačije, sin Vinko pa je tako in tako doma. Pravzaprav je malo večerov, ko otroci ne bi prišli domov in ko ne bi skupaj zapeli in zaigrali. V veliko veselje so jima tudi Štefanovi, Vinkovi in Milenini otroci - vnuki in vnukinje. Nedolgo nazaj pa sta postala tudi pradedek in prababica. S pravnukom je sedaj skupno deset otrok. Ta številka pa bo v prihodnje še bistveno večja. Z njo pa bo glasbena družina Frecetovih prav gotovo dobila še kakšnega muzikanta. Zlatoporočenca sedaj živita življenje kot prej. Katarina se ubada z zemljo, mož Štefan, ki je po poroki odšel na operacijo, pa se počasi rehabilitira. Pri tem mu veliko pomaga sin Štefan s svojo sokovsko terapijo, ki je očetu pomagala, da je sploh bil sposoben oditi na operacijo. Pesem in glasba, ki je bila sestavni del življenja Frecetovih, po domače Kralove družine, pa to ostaja tudi še naprej. D. Naraglav Praprotnikova zlatoporočenca Zlatoporočenca Vinko in Ivana Praprotnikova, sta se s kočijo odpeljala k zlati poroki Na Vranskem, v poročni sobi gostišča Filač, je bila prisrčna slovesnost zlate poroke, ki jo je opravil Franc Sušnik. Praznovala sta jo 78-letni Vinko Praprotnik in njegova tri leta mlajša Ivana. Praznovanje je bilo v družinskem krogu, seveda pa so se ob tem obudili premnogi spomini. Vinko je rojen Vranšan, izhaja iz znane usnjarske družine. Po osnovni šoli je nadaljeval tradicijo in se učil za usnjarskega mojstra. Prve delovne izkušnje si je nabiral v domači delavnici, pozneje je bil direktor Tovarne usnja v Slovenj Gradcu, leta 1950 pa se je vrnil v domačo tovarno Inde Vransko kjer se je leta 1980 upokojil. Zlatoporočenka Ivana pa se je rodila v bližnji Prekopi v kmečki družini. Po končani osnovni šoli je ostala doma in pomagala pri kmečkih opravilih. Tudi po poroki so bili njena skrb gospodinjstvo, mož in otroka Vinko in Metka. Seveda sta otroka že dolgo na svojem, skupaj z družinama pa se rada vračata v rodno gnezdo, kar je jubilantoma še v posebno veselje in srečo. Sicer pa imata še enega ljubljenca, to je njuna psička Keli, poleg tega pa Ivana plete, Vinko rešuje križanke, oba pa skrbita za hišo in vrt. Tako aktivno življenje jima omogoča dokaj dobro zdravje, ki si ga ob svojem jubileju želita tudi v prihodnjih letih. T. Tavčar Zanimivosti AVGDST1998 88 let Franca Razdevška Bil sem hlapec, taboriščnik, knap - danes sem upokojenec v 90 let Sapove mame Sam ne vem, zakaj mi spomini tako pogosto pohitijo skoraj štirideset let nazaj v otroška leta in se ustavijo pri možakarju, ki se je petek in svetek, v lepem in slabem vremenu vozil s starinskim kolesom po glavni cesti na "šilit”. V slabem vremenu je bil obut v velike gumijaste škornje in oblečen v okoren, skoraj do tal segajoč dežni plašč. Vedeli smo, da dela v Velenju na "šahtu”, kar ga je v očeh nas, mulcev, delalo sila pomembnega, oziroma smo mu kar malce zavidali. To, da sta njegova pot in delo težka, se nam ni niti sanjalo. Včasih nam je za škatlico Drave prinesel zvitek pisane žice, kateri smo pravili "šus drot" in kdor izmed nas ga je imel, je tudi nekaj veljal. 90 let Frančiške Napotnik Pred kratkim sem ga obiskal na njegovem domu na Ponikvi oziroma v Studencih, kjer že več kot trideset let uživa trdo zaslužen pokoj. Ko se pogovarjava sedeč za kamnito mizo na vrtu pred hišo, skoraj ne morem verjeti, da se bliža devetemu križu, tako čil in bistrega duha je. Pa vendar je za Francem trnova življenjska pot, ki je poznana le posameznikom. Zato sem sklenil, da je prav, da jo spozna še kdo. Na svet je privekal v skromni kajži na Brezovem zaselku, ki ravno tako kot Studence spada pod Ponikvo. Te kraje je narava obdarila z dobro zemljo, le z vodo je bila bolj skopuška. Skromna hiša, malo zemlje in velika družina so botrovali, da je Franc deset let služil kot hlapec. Kasneje se je pridružil zidarjem in pomagal zgraditi prenekatero stavbo v Savinjski dolini in na Koroškem. Leta 1942 sol ga v Mežici zajeli Nemci in ga poslali v celovške zapore, od tam pa v koncentracijsko taborišče Flosen-burg, kjer je preživel debela tri leta. Teh časov se še dandanes nerad spominja. "Niti največjemu sovražniku ne privoščim tega, kar sem tam doživel, tako grdo so z nami ravnali esesovski vojaki. Moja uboga mama, ki se je tudi sama otepala s pomanjkanjem, mi je v skromnem paketu uspela poslati rožni venec. Tega sem se Oklepal v najtežjih trenutkih. Tako sem preživel in bil priča številnim milostnim strelom s strani okrutnih vojakov. Nikdar nisem bil posebno rejen, ko pa so zavezniki osvobodili naše taborišče, sem bil pravi okostnjak." Po prihodu domov se je zaposlil v velenjskem rudniku. Tudi na te začetke ga ne vežejo preveč lepi spomini. "Delo v jami je potekalo večidel ročno. Premog smo na vagončke nalagali s posebnimi posodami, katerim smo pravili "trikle". Plače so bile tako skromne, da si si težko kaj prihranil. Tudi o kakšni malici ni bilo govora. Vsak si je prinesel od doma, kar je pač imel. Največkrat je bil to kos kruha, zavitega v časopisni papir. Košček mesa ali pa navadna konzerva pa sta že spadala med priboljške. Enako je bilo s prevozom. Sam sem se več kot trideset let vozil na delo s kolesom skoraj petnajst kilometrov v eno smer in to v vsakem vremenu. Ko je pozimi zapadel sneg, sem ga povečini nosil na rami. Velikokrat pa sem tudi po več mesecev pešačil." Zase sicer pravi, da ni čisto pravi knap, saj je upokojitev dočakal v rudniški klasimici. Naključje je tudi naneslo, da se je isti dan, ko je izpregel v rudniku, zaposlili tudi njegov sin, danes tudi že upokojenec. Ko sem Francu za konec najinega klepeta zastavil še tisto običajno vprašanje o zdravju, mi je malo za šalo malo zares odgovoril: "Če ne bi bolel prst na nogi, bi bil popolnoma zdrav. Pa še za to je kriva Liska v našem hlevu." Na Studenška polja je že legel večerni mrak, ko sva se poslovila, oziroma sem se poslovil od njega s tiho mislijo, da je to dano le redkim. M. Hrusti •••••••••••••••a Ana s šopkom rož, ki jih je naredila sama. (T. T.) Ana Sitar iz zaselka Sevčnik v krajevni skupnosti Andraž je 25. julija v veseli družbi svojih sorodnikov praznovala svojo 90-letnico. Zbrali so se na svečanem kosilu v lovskem domu v Založali - ne ravno doma, pa tudi predaleč od doma ne, česar je bila najbolj vesela slavljenka, ki je še posebej zaradi poletne vročine raje bolj doma. Ob njenem jubileju sta jih voščila še veliko zdravja in let tudi predsednik KS Andraž Anton Mešič in predsednik Društva upokojencev Andraž Peter Zabukovnik. Šapova mama, tako se po domače imenuje njihova domačija, se je pred 90 leti rodila v Kalah, pozneje pa se je družina preselila na Ponikvo. Na otroštvo in mladost ima zelo lepe spomine, še posebej na brata in sestro. Čeprav sta bila oba mlajša od nje, sta že pokojna. Ana pravi, da sta bila zlata in da pri njih doma nikoli ni nihče rekel žal besede. Zelo rada se spominja tudi svojih prijateljic iz mladosti. Bila je dejavna na kulturnem področju, saj je sodelovala v Bralnem društvu, igrala in recitirala. Ko se je poročila, se je preselila v Sevčnik. Skrbela je za 8 hektarov veliko kmetijo in na polju je vedno zelo rada delala. Zaposlila se ni nikoli. Pet otrok je rodila, eden je umrl, pove. Ponosna pa je na svoje štiri hčerke - "deklete". Vse so pridne in delavne, jih pohvali. Ima 15 vnukov in 19 pravnukov, ampak slednjih mora biti čim prej vsaj dvajset, se resno pošali. Iskriv humor je njena vrlina, čeprav je v življenju doživela marsikaj hudega. Med vojno so ji na primer odgnali moža, vdova pa je postala leta 1972. Čeprav zadnje čase toži zaradi težav z nogami in hrbtenico, pa je še vedno tista, ki zjutraj zakuri in pristavi južino, skrbi za rože, rože pa celo izdeluje iz papirja. Povoskane rože so primerne za okras kapelic in križev, pa seveda za šopke. Takšen šopek je naredila tudi za svojo rojstnodnevno zabavo in čeprav se je ves čas spraševala, le za koga bodo te rože, je to ostalo skrivnost vse do zadnjega dne. Ana rada bere tudi časopise in gleda televizijo in pri tem sploh ne potrebuje očal. Zelo rada ima nadaljevanke in nikoli ni v zadregi povedati, kaj se je dogajalo v kateri izmed njih. Tudi politične oddaje je včasih spremljala in držala pesti za naše politike, potem pa je bilo kar naprej eno in isto, pove, tako da se je naveličala. 0 naših politikih pravi, da bi lahko majčkeno bolj skrbeli za druge, za narod. Kaj je za Ano najhuje - to, da človek vidi, kaj bi bilo potrebno narediti, pa ne more več delati. Tudi sama marsičesa več ne zmore, a se mračnim mislim kljub temu nikoli ne prepušča: "Še bog ima raje vesele ljudi kot kisle frise," pribije. Sicer pa so njej dnevi še vedno prekratki in kot pove, sploh nima časa umreti (pa denarja tudi ne, se še spomni in nasmeje). Pa vendar - že štiri leta jo ob novem letu obiskujejo predstavniki krajevne skupnosti in društva upokojencev in vsakih reče, da ne ve, če se bodo ob letu še videli. Tudi za 100-letnico noče nič obljubljati. A če bo, bo gotovo zelo veselo in takrat bo na zabavi najbrž tudi kakšen pravnuk več. Otroci, vnuki (med njimi je svetnik janko Kos) in pravnuki so pač njeno največje veselje in Ana se pohvali, da jo kar pridno obiskujejo in ji še lepšajo jesen življenja. K. R. Ob 90-letnici Franca Tkavca iz Kal Ce hočeš dolgo živeti, ne smeš umreti Sožitje na jesen življenja Prihodnji mesec bo Frančiška Napotnik iz Žalca stopila v deseto desetletje svojega življenja. Za njo bo 90 trdih, težkih, a tudi lepih let, ki bogatijo njen spomin. Ko se ozira nazaj v preteklost, ne more mimo spomina na žalostne trenutke, ki so povezani z izgubo sina in dveh mož, ki so bili različno dolgo sopotniki njenega življenja. Frančiška Napotnik je kljub svoji starosti še vedno duhovno zelo vitalna. Le noge je ne ubogajo več tako, kot bi si želela, zato je toliko bolj hvaležna 78-letnemu janezu Deželaku, ki ji sedaj pomaga preživljati jesen življenja. Brez njegove pomoči si na invalidskem vozičku sama veliko ne bi mogla pomagati. Kot pravi, res lepo skrbi zanjo, saj bi ji drugače ne preostalo drugega kot življenje v kakšnem domu za ostarele. Zelo vesela je tudi pomoči, ki jo jima nudijo delavke Centra za socialno delo Žalec, ki so vključene v program pomoči na domu. Frančiškina življenjska pot se je začela v Dobriši vasi, v družini, kjer se je rodilo 10 otrok. Frančiška je bila najstarejša med njimi. Do 18. leta je delala doma na kmetiji, nato pa pri dr. Flajsu v Celju, kjer je opravljala gospodinjska dela. Kot pravi, je bilo Frančiška Napotnik je še vedno bistrega pogleda in razuma. Rada pogleda TV dnevnik in kakšen dober film. Še vedno pa ji nadvse veliko pomenijo rože in narava. pri doktorjevi družini zelo lepo in kar hudo ji je bilo, ko jih je zaradi vojne morala zapustiti. Še istega leta se je nato poročila. Rodila je sina, ki pa je po desetih letih bolehanja umrl. Iz Brežic, kjer je živela, se je vrnila nazaj domov k staršem v Žalec, ki so tam kupili hišo. Znova se je poročila, tokrat z rudarjem, ki pa je leta 1978 umrl. Sedaj, kot že rečeno, živita skupaj z janezom, ki je pravzaprav tudi "kriv", da je nastal ta sestavek. Na srečanju na Gozdniku, o katerem smo v prejšnji številki že pisali, nam je zaupal, da bo Frančiška septembra stara 90 let in bi nam bil hvaležen, če bi njen jubilej zabeležili tudi v Savinjčanu. Njegove oči so izražale globoko hvaležnost, spoštovanje do osebe, ki je ob njem in kateri pomaga, kolikor največ zmore. Ob pogledu nanju je človeku prijetno pri srcu in tudi zato je takšno sožitje bogastvo, ki odtehta marsikak drug zaklad tega sveta. Ob bližnjem praznovanju, torej Frančiška in janez, lepe pozdrave in še veliko lepih dni na jesen življenja. D. Naraglav • '••.•••••••••■•••a 90 let Dobriškove mame iz 9 Rakovelj pri Braslovčah Rodila se je 14. junija 1908 v Zgornjih Gorčah kot kmečka hči. Rodila je osem otrok, od katerih jih živi še šest. Visok jubilej je praznovala v krogu svojih hčera in vnukov. Želimo ji veliko lepih trenutkov in polno mero zdravja. W Pevec, gasilec, lovec in še marsikaj Malo je moških, ki bi pri svojih devetdesetih letih imeli v sebi še toliko vitalnosti, veselja, humorja in glasu za ubrano in lepo petje med svojimi nekdanjimi pevskimi tovariši, kot lahko to trdimo za Franca Tkavca iz Kal: Kale sicer spadajo v KS Šempeter, vendar je delo in življenje slavljenca Franca vseskozi vezano na Ponikvo oziroma tamkajšnjo krajevno skupnost. Kar pa je tudi razumljivo, saj je njegova domačija mnogo bližje Ponikvi kot Šempetru. Ponedeljek, 27. junija, je bil za Franca in njegove domače naporen, a hkrati izjemno vesel in nepozaben dan. Vrstili so se obiski s čestitkami ob njegovem jubileju. Toliko ljudi, kot se jih je ta dan zvrstilo, verjetno v enem samem dnevu še nikoli ni bilo. Že zgodaj dopoldan ga je s posebno čestitko iz Občinskega odbora Zveze borcev Žalec presenetil poštar. Okrog poldneva so ga obiskali predstavniki KS Šempeter, ki so mu ob tej priložnosti izročili priložnostno darilo in mu zaželeli še naprej zdravja in veselja v krogu svojih domačih. Obiski so se vrstili tudi še vse popoldne, najbolj množično pa je bilo dvorišče zasedeno v večernih urah, ko so slavljenca obiskali predstavniki KS Ponikva. Takrat smo bili zraven tudi mi iz uredništva Savinjčana in ta dogodek obeležili s sliko in besedo. Ob prihodu so Francu najprej zapeli njegovi nekdanji pevski tovariši iz MPZ Ponikva, nato je sledil govor predsednika KS Ponikva Ivana jelena, ki se je Francu zahvalil za vse, kar je naredil za KS Ponikvo in za njihovo faro, za pevce in kulturno življenje, za gasilce, za lovce in še bi lahko naštevali. V svojem življenju se je Franc resnično razdajal in se po svojih močeh še sedaj. To so dokazovale tudi čestitke in darila pevcev, ki so mu podarili v spomin čudovito sliko slikarja Ivana Napotnika, krajevne skupnosti, ki je Francu podarila posebno stensko uro z motivom divjega petelina, in gasilcev, ki so slavljencu in svojemu častnemu predsedniku izročili posebno spominsko plaketo z motivom svetega Florjana - zaščitnika gasilcev. Ob pevcih, gasilcih in drugih že omenjenih je slavljenca počastil z obiskom ta večer tudi duhovnik Maksimiljan jezernik, Ponikvan, sicer pa rektor Slovenikuma v Vatikanu. Skupaj z drugimi smo nazdravili slavljencu, ki Franc Tkavca se je nato povsem predal petju in vsem prisotnim zapel nekaj starih, večini nepoznanih pesmi, prav tako pa je ubrano zapel s svojimi pevskimi kolegi, ki si štejejo v čast, da je še nedolgo nazaj Franc aktivno prepeval v njihovem zboru. Ob kratkem pevskem predahu smo slavljenca le uspeli dobiti pred diktafon in zvedeti kaj več o njegovem življenju. Franc Tkavc se je rodil kot kmečki sin v družini desetih otrok. Življenje je bilo trdo, čeprav kot pravi, lačni niso bili. Živeli so od tistega, kar so pridelali, saj je bil takrat greh, da bi kmet kupoval hrano. Od desetih otrok je danes živ še Franc in dve sestri, ki so bile ta večer tudi pri njem. Leta 1938 se je Franc poročil s Štefanijo in skupaj z njo je potem kmetoval na domačiji, kjer sta še danes. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki in dva sinova. Danes živita z ženo skupaj pri hčerki Minki in njeni družini. Franc se je kalil in plemenitil življenje ob delu na zemlji. Travniki, njive, vinogradi in gozdovi so bili njegov svet. Vzljubil jih je in tako je tudi še danes. Gasilec je že vse od ustanovitve društva na Ponikvi, pevec še iz šolskih klopi. V zboru je v glavnem pel prvi, oziroma drugi tenor. Poleg petja je njegova velika ljubezen bilo tudi lovstvo. Kot član Lovske družine Žalec je do potankosti poznal divje živali, jih ob zimskih mesecih krmil in tako skrbel za njihovo ohranjanje. Streljal je večinoma le takrat, ko je bilo to iz naravovarstvenega vidika koristno in potrebno. Bil je vzoren lovec in prijatelj in vzor ostalim članom zelene bratovščine. Vsega o Francu in njegovem aktivnem življenju ni mogoče strniti v takšnem zapisu. Marsikaj bi še lahko povedali o njegovih dogodivščinah na lovu, pri gasilcih, pevcih, o času vojne, ko je vedel, kje je njegovo mesto in bil pripravljen z življenjem plačati svobodo. Sedaj ga razveseljuje 7 vnukov in 11 pravnukov, ob tem pa tudi spoznanje, da ima še vedno okrog sebe ljudi, ki ga imajo radi in ga spoštujejo. S svojim humorjem, ki se mu ni mogel izogniti niti ob vprašanju, kakšen je njegov recept za dolgo življenje, je človek, ki mu vsakdo rad prisluhne. Njegov odgovor za zgoraj zastavljeno vprašanje pa je povsem preprost. "Umreti ne smeš." In če bo to držalo, potem se znova vidimo ob 100-letnici, če že ne prej. Mar ne, Franc? D. Naraglav 31. mednarodni obrtni sejem v Celju Pred 31. MOS, ki bo v Celju med 11. in 20. septembrom, so v Celjanki, konferenčni dvorani Celjskega sejma, pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predsednik Poslovnega odbora MOS 98 in Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger, direktor Celjskega sejma d. d. mag. Franc Pangeri in vodja projekta MOS 98 Breda Obrez Preskar podrobneje predstavili priprave na letošnjo sejemsko prireditev. ¿z Generalni pokrovitelj 31. MOS je Kovinotehna Celje d.d., ki že leta spremlja sejem, sejemska soorganizatorja pa sta Obrtna zbornica Slovenije in Celjski sejem d.d. Celje bo po zadnjih podatkih gostilo 1794 razstavljalcev iz 30 držav. Ob domačih prihajajo še iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Finske, Francije, Gane, Hrvaške, Indije, Italije, Izraela, laponske, lugoslavije, lužne Koreje, lužnoafriške republike, Kanade, Kitajske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Nove Zelandije, Pakistana, Portugalske, Švedske, Švice, Tajvana, Velike Britanije in ZDA. Na listi čakajočih je trenutno preko 80 razstavljalcev, zlasti iz kovinsko-predelovalne in elektro stroke ter gradbeništva, več kot Z0 razstavljalcev pa je sodelovanje na NAROČILNICA Podpisani kraj: ulica: pošta: naročam časopis NOVI TEDNIK Podpis: Začnite miga pošiljati dne: Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. MATERIAL ZA: - centralno ogrevanj* ■ plin *vodovod -opremo kopalnic I Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063 / 720-181 faks & tel.: 063 / 720 - 065 PONUJAMO VAM aklimat* 0 Copal nice ¿n-mdi HRN5R rôBBAM) gorenje Kopalnice radiatorji VOGEL & NOOT | ferroli I VIAD] EUROFIRE Heating Equipment t UGODNI KREDITI OD IDO 5 LET » EKOLOŠKI KREDIT dostava na dom »s montaža popust za takojšnje plačilo >%s,P0L2ELn-oi' ®TVo ZAV&® GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130 I» 7037 131 PEKARNA -TRGOVINA sejmu letos odklonilo, ker jim organizatorji preprosto niso mogli zagotoviti dovolj visokega standarda. "Zaradi tega nam je resnično žal, saj smo za letošnji sejem načrtovali novo dvorano. Zaradi zapletov smo spomladi dokončno uvideli, da je novogradnja za letošnji sejem neizvedljiva, ostaja pa edina perspektiva za prihodnja leta in za razvoj sejemske dejavnosti v Celju. Dvorano moramo začeti graditi takoj po 31. MOS, med 1. in 15. oktobrom, zaključek del pa je predviden za 1. marec 1999, pojasnuje mag. Pangeri. Pomembnejših novosti za 31. MOS ne bo, organizatorji pričakujejo tudi glede obiska (blizu četrt milijona ljudi) in števila obsejemskih prireditev (preko 100) podobne številke kot lani. J. K. UGODNA PONUDBA ZA ŠOLARJE V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA - pisalne mize VN-MP v treh barvah 8.341,00 SIT - računalniške mize C15/RM v štirih barvah 11.126,00 SIT - mladinska soba LEA v dveh barvah 50.119,00 SIT - mladinska soba LEA v dveh barvah z dodatnimi elementi 69.601,00 SIT NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: . spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij. NOVO NOVO NOVO - KUHINJE NINA V DVEH NOVIH BARVAH (JELŠA, BEIGE) PO IZREDNO UGODNIH CENAH - IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV. Delovni čas prodajalne: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8.-12. ure POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! v Žalcu, Mestni trg 4 (med Hotelom Žalec in avtobusno postajo) Spoštovani potrošniki, trenutno jo PREUREJAMO za vas! Prenovljena in večja bo ponovno odprla svoja vrata V SOBOTO, 29. 8. 1998 Ponudba obutve za vso družino bo pestra, kvalitetna, z velikim otvoritvenim popustom. Veselimo se ponovnega snidenja z vami. Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH 1ZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. SPOŠTOVANI/ Že globoko smo zabredli v poletje, čeprav vreme to ne potrjuje. Veliko imamo dežja, kljub temu pa so vmes tudi krajša obdobja lepega vremena, ki nam omogočajo lepe izlete v naravo. Ti bodo še lepši, če se boste oglasili pri nas in si nahrbtnik napolnili z dobrotami iz naših polic. Vljudno vabljeni! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z, vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč "3pi OŽINA , S.p. ER VIS Ločica 56 D, 3313 Polzel^ tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE GRflDnje m IlIKOPtf JKHRJTUO Ribiška družina Šempeter, Gostilna Randl in Savinjčan vabijo na RIBIŠKO FEŠTO z celodnevnim ribolovom, v soboto 29.8.98, ob 15. uri pri Ribiškem domu v Presarjah. Zabaval Vas bo ansambel Mitrarji. Velika ponudba ribjih specialitet. Vabljeni! GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO S.p. K OTOIK Igor KOTÍ1IK Nikole Tesle 6, Žalec Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 40.392,00 SIT SAMO 75.108,00 SIT V MESECU AVGUSTU BELA TEHNIKA PRALNI STROIPS 512 PRALNI STROJ PS 911 HLADILNIK U0X 50 R-192 HLADILNIK 54X90 PRALNI STROJ CANDY (800 obratov) AKCIJA INDESIT PRALNO SUŠILNI STROJ PRALNI STROJ (600 obratov) POMIVALNI STROJ MAU GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT. SISTEMI (svetovanje, montaža), RTV SERVIS MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV Del. čas: 8.00-19.00 sobota TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS 8.00-12.00 NA ODDELKU BELE TEHNIKE VROČE CENE VELIKA IZBIRA BELE TEHNIKE 59.800.00 SIT BOSCH BOSCH BOSCH BOSCH 77900.00 SIT AKUSTIKA 37.945.00 SIT BTV Grundig 6TV GORENJE BTV GORENJE BTV GORENJE 37 51 TTX 55 TTX STEREO 70 TTX STEREO 37.900.00 44.900.00 58.900.00 89.870.00 99.900.00 SIT 59.900.00 SIT 72.900.00 SIT Nakup gotovino ali nakup na 3 čeke. REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, BOJLERJE VREČKE IN POTROŠNI MATERIAL ZA SESALCE VOR WERK BREZPLAČNA DOSTAVA «äS»! JHUSSSjt ÄMM5R.......... I I I I ^ ^ ^ ***** $ TRADICIJA tK SAVINJSKA trgovska družba, d.d., Žalec » : Ž|? ^ 'Är S':' S> DOBRIH Í j> ***** Í¡P *£* sr tis Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC * ir W Blagovnice: SAVINJKA, ŠEMPETER, PREBOLD, POLZELA; Samopostrežbe: LIBOJE, VRBJE, POLZELA, VRANSKO, TABOR; POHIŠTVO, TEHNIČNA, ŠPORT SHOP in MANUFAKTURA ŽALEC; DOM VRANSKO; FRANŠIZING AUBREHT PIREŠICA VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC; PRODAJNI CENTER LENA LEVEC; Franšizne enote: ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO, ŽANA MARKET SEL LETUŠ, ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS, PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS in NOVO ŽANA MARKET UPSI ČEPLJE I Butterkeks acidophilus navadni jogurt, 180g Butterkeks napitek AC1, sadni, 500g smetana turistična klobasa, .Dr. Oetker] TxbetkeH xmesoza Narezek sadjem 150g mesni narezek, 150g puding Gaietta, okus y vanilije in čokolade, 76g grofovska salama, Ikg testenine P> solatno olje GEA, 11 kompot ananas, koščki 850g LJSKE MESNINE za TD iNA d.d. ŽALEC in SM TD d.d. ŽALEC SAVINJSKA špageti, 400g sladoled GRAjSKI VRT, različni okusi, 11 PEKARNA SAVINJSKI KRUHEK r"il9C\79^T olivno olje ^GEA, 11 voiMitmtc domače kitke, 500g domači zelenjavni rezanci, 400g tanki domači rezanci, 200g sladoled LEONE, različni okusi, II linška mavrica, 500g ^ ' I •• !$> *** i$> ^ ¿fp VINJSKA trgovska družba, d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žali EC, Mestni trg 2, 3310 Žalec mli ' K i''-;' fr, M y^m I Lt I I I i # I I I I * I I f r\ Í šcio ŠOLSKIH POTREBŠČIN NAD 3.000 ► ^ ^ f|> ’#*9' B°®ïf :l :| športni copati FISHER, lat. 35-40 •V>99^ otroški copati, št. 27-34 \W0,Oo \\.590,0# radioura Philips 3150, v beli in črni barvi budilke star »arica NOVO V PC LENA LEVEC ŠPORTNI ODDELEK OD 20. 'AVGUSTA DALJE -900,0# pisarniški stol, pisalna miza GARANT (hrast, jelša, beli jesen), 100x75 liftomat, ergovar trosed, Clik Clak Jan, raztegi v ležišče, 190x125 dvosed Janez, ležišče 200x120 •$•500/0# stoi liftomat, otroški stereo radiokasetofon Philips AW7150 + DARILO: 3 kom AUDIOKASETE C60 \%990,O# zobna pasta Colgate protection,1 75ml štedilnik Gorenje K142 \\A90,o# šamponi Organics, 200ml detergent final forte, 500ml Calgonit, standard Pri nakupu oblačil za šolarje nad 5.000 SIT 10% gotovinski POPUST N EURO tekoče milo. 400ml Ekologija Kaj pa tla? Vse se prej ali slej znajde na tleh Ko govorimo o onesnaženosti okolja, najprej pomislinio na slab zrak In oporečno vodo. To je razumljivo, saj je človek neposredno odvisen od zraka, ki ga diha, In pitne vode, vendar pa malokdaj pomislimo, da so za naš obstoj pomembna tudi tla. Če gledamo s stališča človeka, ki se že dolgo ne šteje več kot člen življenja na Zemlji pač pa misli, da je svet namenjen njegovemu izkoriščanju in podrejanju njegovim potrebam, so tudi iz tega gledišča tla pomemben dejavnik. Na njih ali v njih rastejo in se razmnožujejo rastline, z njimi se hranijo živali. Tla torej zagotavljajo neposredno in posredno preko živali človeku hrano, od česar je neposredno odvisen njegov obstoj. Na onesnaženih tleh lahko zrastejo rastline, ki so iz tal nakopičile v svoji masi škodljive snovi, lahko pa se tla onesnažijo do te mere, da rastline na njih sploh ne morejo več rasti. Govorimo o izgubi rodovitnosti. Ko pa tla izgubijo rodovitnost, izubijo lastnost podpirati obstoj človeštva. Definicija za onesnažena tla je naslednja: Tla so onesnažena takrat, ko vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, poslabšajo fizikalne, kemijske in biotične lastnosti, je zavrta ali preprečena rast rastlin, se onesnažijo rastline ali podtalnica ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal. Glede na zrak in vodo se tla najtežje očistijo, pro- ces čiščenja je dolgotrajnejši. Zrak in tekoče vode se namreč postopno očistijo, ko odstranimo vir onesnaževanja, tla pa ostanejo onesnažena tudi potem, ko vir onesnaževanja preneha, saj škodljive snovi ostanejo v njih. Vsa dogajanja v ekosistemu so vezana na kroženje snovi in energije, lahko pa rečemo, da se vse, slej ko prej, znajde v _ tleh. Kako in v kakšni obliki pa gre iz tal, je odvisno od številnih dejavnikov. Emisije industrije, privatnih kurišč, termoelektrarn onesnažijo zrak, s prvim dežjem ali že prej, v obliki prašnih depozitov, padejo škodljive snovi na tla. Zrak se oeisti, elementi onesnaženja pa se v ali na tleh kopičijo ali sperejo v podtalnico. Ko pridejo v podtalnico, s tem pa Kako do čistejših voda v našem okolju? Letošnje leto je obeleženo kot svetovni dan voda in varstva narave. Na osnovi izdelanih raziskav se kaže tudi velika potreba in nov pristop k očuvanju in izboljševanju kakovosti naših voda. Kakovost voda ni nič kaj zavidljiva. Večina jih je v III. in IV. kakovostnem razredu, razen delne izjeme, ki je v I. kakovostnem razredu. Predvideno povečanje čistilnih kapacitet v Kasazah pomeni novo izboljšanje pogojev varstva narave oz. voda, kar je tudi nujno zaradi stalnega slabšanja kakovosti površinskih voda v našem okolju. Na osnovi teh ugotovitev sta občni zbor Zveze ribiških družin celjske regije kakor tudi Ribiška družina Šempeter namenili povečano skrb in nadzor nad onesnaževalci voda in okolja. Tako bomo v tem času nadaljevali z ugotavljanjem novih onesnaževalcev, ki še niso bili obravnavani v prejšnjih analizah. Izgradnja nove avtoceste skozi dolino je namreč v mnogočem spremenila tudi vodni režim in povečala nevarnost velikih zastrupitev voda (primer v Mariboru). V primeru neugodnih hidroloških razmer pa se lahko zgodi, da bodo vodotoki še bolj obremenjeni in še slabše kakovosti. Spodbudno je, da je v okviru občine izdelan sanacijski program površinskih voda na strokovni podlagi, s popisom in opisom onesnaževalcev, ki so ločeni na tiste, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo in naprej v čistilno napravo, in tiste, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo z izpustom v vodotoke, in tiste, ki odvajajo odpadne vode neposredno v vodotoke in podtalnico. V okviru delovnega programa Ribiške družine Šempeter smo sprejeli sklep za dopolnitev katastra novih onesnaževalcev z vidika odpadkov, ki ga izvaja čuvajska služba družine oziroma komisija za okolje. Odpadke smo razdelili na organske, mehanične in kemične. Po posameznih vodotokih bomo ugotavljali dodatno še: neupravičen odvoz gramoza, pranje avtomobilov, škropilnic in druge mehanizacije ob rekah in jezerih ter delovanje vodnogospodarskih objektov na novi avtocesti Arja vas - Vransko (zadrževalniki, lovilci maščob, in drugo). Cilj akcije je v tem, da bomo na osnovi ugotovitev opozarjali kršilce na odpravo pomanjkljivosti, kar vse bo pripomoglo k izboljšanju okolja in kakovosti naših voda in opozarjalo na neurejenost razmer. Čuvaji se bodo posluževali tudi določil odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list 19/97) in odloka o komunalni ureditvi (Uradni list 2/92). Člani ribiške družine Šempeter pa nadalje ostajamo dežurni skrbniki obrežij naših voda, 'kar sprejemamo kot našo prostovoljno nalogo. “Ko bo ulovljena še zadnja riba, ko bo zastrupljena še zadnja reka, ko bo posekano še zadnje drevo, takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti." (Green Peace) Tone Privošnik Komisija RZS za okolje in prostor Savinjčan lahko tudi v pitno vodo, so za nas zopet problem, ki ga občutimo neposredno. Le še v redkih državah lahko pijejo vodo iz pipe! Tla se onesnažujejo razpršeno, točkovno in linijsko. Razpršeno onesnaževanje.je posledica zgoraj navedenih emisij in kmetijske rabe prostora. V vinogradniških tleh je namreč pogosto nakopičen baker, s fosfatnimi gnojili lahko v tla vnesemo zelo nevarno težko kovino kadmij, zaradi velike mobilnosti nitratov se lahko pri nestrokovni rabi gnojil hitro onesnaži podtalnica. Točkovno onesnaževanje predstavljajo odplake, onesnaženi vodptoki, deponije, odlagališča odpadkov. Strokovno nadzorovane, urejene komunalne ali industrijske deponije niso nevarne, pač pa so zelo nevarna nenadzorovana odlagališča, ki ogrožajo okolje z izcednimi vodami in samovžigi. Poleg škodljivih snovi lahko gošče komunalnih naprav in greznic, kompostirani odpadki ter rečni in jezerski mulji in sedimenti vsebujejo tudi patogene mikroorganizme! Linijsko onesnaževanje poteka vzdolž cest in železnic, odvisno je od vrste in gostote prometa, reliefa in smeri ter jakosti vetra. Prav vsak od nas torej skrbi, da se onesnaževanje ne preneha. Veliko se nas vozi v službo vsak s svojim avtomobilom, vsi zlivamo v odtoke velike količine sredstev za čiščenje in še veliko bi se dalo našteti. Nekatere snovi, ki pridejo v tla, se kmalu razgradijo v manj nevarne snovi, nekatere v še bolj nevarne snovi, nekatere so v tleh zelo gibljive in se sperejo v podtalnico, nekatere pa se v tleh kopičijo in jih je težko odstraniti. Kot škodljive snovi so opredeljene tiste, ki lahko neugodno delujejo na fizikalne, kemične ali biotične lastnosti tal, zavirajo ali preprečujejo rast rastlin ali njihovo razmnoževanje, onesnažujejo zrak, tla, vodo ali rastline. Tla so sicer delno obnovljiv vir, saj neprenehoma nastajajo s preperevanjem kamnin in sedimentov pod vplivom podnebja ter živih organizmov. Vendar je to počasen proces. V zmerno toplem pasu namree 1 centimeter tal nastane s preperevanjem litosfere pod vplivom meteoroloških dejavnikov in organizmov povprečno v 100 letih. Tla se lahko poškodujejo zaradi erozije, torej zaradi odnašanja talnih delcev iz tal, zaradi nekaterih fizikalnih, kemijskih ali bioloških procesov, uničimo jih tudi tako, da jih prekrijemo z asfaltom, začnemo kopati rudo, zgradimo na njih hišo. Nekatere posledice se dajo popraviti, druge ne, kar je odvisno tudi od tega, kdaj začnemo z zdravljenjem. Barbara Čeh, dipl. ing. kmet. Na fotografiji je šestletni Matic Zagoričnik s kilogram in pol težkim paradižnikom, ki je zrastel na vrtu njegove mame Marjete in očeta Danija v Kvedrovi ulici 17 v Žalcu. Seme za ta paradižnik in sadiko pa je prispevala njegova babica iz Prebolda. GRADITE Z NAJBOLJŠIM $ ingrad ■ -• : -■ ______________________........ Trgovska in proizvodna družba, d.d. Medlog 7, 3000 Celje tel. 063 / 451 -570, centrala 063 / 707-205, Kamnolom Liboje 063 / 762-750, Peskovom Stranice PROIZVODNJA: - betonske galanterije (okna, zidaki, cevi, robniki, stebri, plošče...) - vseh vrst betonov (prevoz in črpalka) - apnenčevih in dolomitnih agregatov (pesek, gramoz) - montažnih betonskih konstrukcij Odprto: pon.-pet.: od 7. do 17. ure, sobota: od 8. do 12. ure TRADICIJA IN KAKOVOST, KI TRAJA ŽE POL STOLETJA AVGUST 1998 Komu ni mar za čisto okolje? Pod cvetočo lipo v šempetrski gmajni, nedaleč od črpališča vode, cveti tudi univerzalno divje smetišče, ki ga občasno zalijejo še z gospodinjskimi odplakami. Za nemarneže, ki smetišče polnijo, bi bila primerna črna pika š položnico. Pa na zdravje! M. Veronek RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 19. ure Kuhinje in kopalnice gorenje BELA TEHNIKA vse za centralno ogrevanje NOVO PEČ Z DVOJNIM KURIŠČEM OLJE-LES IN BOJLERJEM SETVENI KOLEDAR ZA MESEC AVGUST IN SEPTEMBER AVGUST - pripravila Nataša |an Datum: Del rastline: 20. četrtek list 21. petek list do 6.ure,— 22. sobota od 12.ure dalje plod 23. nedelja plod 24. ponedeljek —, od 12.ure dalje korenina 25. torek korenina 26. sreda korenina do 20. ure 27 četrtek cvet do 8. ure,od 9.do 12.ure korenina 28. petek cvet do 20. ure 29. sobota list 30. nedelja list 31. ponedeljek * konec časa za presajanje ob 20.uri; list SEPTEMBER 1. torek —,od 20,ure dalje plod 2. sreda plod 3. četrtek od 7.ure dalje korenina 4. petek korenina 5. sobota korenina do 7.ure,od 8.do 14. ure cvet in od 18.ure dalje cvet 6. nedelja cvet do 10. ure in od 14.ure dalje 7. ponedeljek list od 8. do IZure,— 8. torek —, od IZure dalje list 9. sreda plod lO.četrtek plod 11. petek —, od 12.ure dalje korenina 12. sobota korenina 13. nedelja korenina do 18.ure,od 19.ure dalje cvet 14. ponedeljek * začetek časa za presajanje ob 9.uri; cvet 15. torek cvet 16. sreda list SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: »pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NUjNIH PRIMERIH TAKOj • n Ivo Kuhar “Jaz ne delam za svojo hvalo, ampak za Šempeter” Ivo Kuhar se ni rad izpostavljal, čeprav pri nobeni stvari ni mogel stati ob strani - Tudi to je večkrat rekel: “Predobro živimo, kakor slabo delamo. Tako ne bo več šlo dolgo. ” , Starejši Šempetrani razvoj svojega kraja označujejo s časom pred Kuharjem in po njem. Kot da je življenje v Šempetru zamrlo s Kuharjevo smrtjo, ko se je začelo nazadovanje tega kraja, ki je bil prej turistično najnaprednejši v Savinjski dolini, kulturno izredno dejaven, znan tudi po športnih dosežkih Šempetranov, predvsem pa po razgibanem družabnem življenju. Pri opisovanju skoraj vseh dejavnosti je v ospredju ime - Ivo Kuhar. To je bil mož, ki je skoraj ves svoj čas posvetil razvoju kraja, ki je imel izredne organizacijske sposobnosti in ki je znal za svoje ideje pridobiti vse Šempetrane. Pogosto tudi na račun družine, se spominja njegova hčerka Melanija Zoran. Ivo Kuhar je bil rojen leta 1909 v Hrastniku v steklarski družini z osmimi otroki. Izučil se je za trgovca, služboval pa je v Laškem, Vojniku in v Šempetru. V Šempeter je prišel leta 1933 in se takoj vključil v takratno kulturno življenje oziroma zelo uspešno dramsko skupino. Leta 1939 je odprl zasebno trgovino, ki jo je imel vse do leta 1947. Poročil se je s hčerjo tretje najbogatejše družine v Šempetru - Pirčevo Vilmo. Njen oče je imel pekarijo in hišo, ki jo danes vsi poznajo le kot Kuharjevo, čeprav jo je zgradil Filip Pirc po vrnitvi iz Amerike leta 1922 (rojen je bil v Podlogu). Med vojno je Kuhar vozil hrano partizanom in se komaj (predvsem po zaslugi poznanstev) izognil izselitvi. Vse življenje je hranil potrdila, ki so mu jih dajali partizani, češ da bo po vojni dobil denar, pa ni nikoli videl tega denarja in ga resnici na ljubo tudi zahteval ni. Tudi ko so mu nacionalizirali trgovino, se ni Fotografiral je in sam razvijal slike, tako da je postal nekakšen vaški fotograf, ki sicer nikoli ni imel uradnega fotografskega ateljeja, a je s fotoaparatom in pozneje celo s Super-8 kamero beležil dogodke v Šempetru in Šempetranom izdeloval tudi fotografije za dokumente. V družini je še eden najstarejših fotoaparatov - lesen, sam je izdeloval plošče zanje. Pa tudi kamera. V celoti je na filmski trak posnel odkrivanje in urejanje jame Pekel, ki ga je dobesedno obsedla, pove njegova hči. Vsi so to vedeli in ob njegovi smrti je Vida Naraks napisala pesem o njem, dve izmed kitic pravita: “Dospel sem m rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo. Zaželel sem si, da bi tu postavil drugi dom. Z odprtimi očmi srn se zvečer vsak dan vračal proti domu, s polnim srcem želja, da bi se mi te uresničile. Vera Stokelj in Ivo Kuhar v Razvalini življenja razburjal. Tako mora biti, je bil prepričan in ni kuhal zamere proti novi oblasti. Z dekretom je bil postavljen za računovodjo med drugim v tekstilno tovarno Šempeter (kdo od mlajših še ve zanjo, pa da so jo prodali v Vojvodino in da na istem mestu zdaj stoji Aero?). Do upokojitve je bil direktor finančno-računo-vodske službe Cestnega podjetja Celje. Umrl je leta 1982. Kaj vse je Ivo Kuhar v svojem življenju počel in predsvem kdaj, še hči Melanija z možem ne ve natančno našteti, čeprav hrani številne dokumente in fotografije, ogromno gradiva pa je oddala, na Daljno sonce je poslalo prve žarke na dolino Peklenščke in po njej seje razlila prelepa svetloba. Sredi te svetloba je že stal hram šempetrskega turizma. Prečudno lep in ves ožarjen od toplote ljudi, ki so živeli za to in se po uspehih topili od sreče in neizmerne navdušenosti, da bi še več postorili za kraj, za ljudi.” Na področju turizma ima morda Ivo Kuhar največ zaslug. Ne le za to, da je bil takrat Šempeter razglašen za najbolj urejen kraj in da so imeli v Šemeptru že takrat tekmovanje za najlepše urejene Perišče v Podlogu je bilo nekdaj lepo urejeno za perice. primer turističnemu društvu. A če vendarle začnemo z naštevanjem: Že med služenjem vojaškega roka v kraljevi vojski se je Ivo Kuhar ukvarjal s fotografijo. zraven. To se mora ohraniti, to morajo narediti strokovnjaki, je vedel, včasih pa je pripomnil -ampak lepo bi pa bilo, če bi kaj od najdb v grobovih ostalo tudi v Šempetru. Z vsem dolžnim Ivo Kuhar spoštovanjem do preteklosti so uredili rimsko nekropolo za turistične oglede. Samo pri eni stvari je bil Kuhar neomajen - bifeja tam v njegovem času ni smelo biti: 'To je kulturna stvar, sem sladoled ne sodi," je menda rekel. Pri jami ja, tu ne. Tudi pri urejanju jame Pekel je sodeloval skoraj ves Šempeter. Kuhar namreč nikoli pri svojem delu ni bil sam, a danes se le še bežno spominjamo mnogih šempetrskih mož: Miklavžina, Štormana, Urankarja, Fišerja, Cokana... Pa Hribarja, s katerim sta začela s kinopredstavami v Domu Partizana. Z jamo Pekel je bil Kuhar obseden. Nasvete je iskal pri prijatelju, jamarju dr. Francetu Habetu iz Postojne, jamo je raziskovalo jamarsko društvo Matica iz Ljubljane, čeprav so z raziskovanjem začeli fantje iz Prebolda, ki so prav v tem času jevne skupnosti je za praznovanje krajevnega praznika izbral prav tisti konec gmajne, ki si ga je tudi na tak način prizadeval oživiti, pa ni bilo dovolj denarja. Tudi po vojni so bile v Šempetru mnoge odmevne prireditve, med drugim izbor najlepše Savinjčanke, maškarade, plesi, tu je gostovala še rosno mlada Ljupka Dimitrovska, pravzaprav Ivica Šerfezi, igrala so gledališča, prireditve je snemala celo Radiotelevizija Ljubljana. Folklorna skupina je bila na višku svoje slave. Ivo Kuhar je bil predsednik kulturnega društva Svoboda. Ne smemo pozabiti, da je bil zelo dober šahist in da je bil med ustanovitelji šahovskega kluba Savinjčan ter od leta 1948 do 1975 prvi predsednik. Bil je tajnik gasilskega društva, pa predsednik Partizana Šempeter, ki je v tistem času s svojimi člani in članicami sodeloval celo na državnem prvenstvu v Splitu. Bil pa je tudi predsednik krajevne skupnosti. Njegova iznajdljivost in poznanstva so pripo- v skupni dolžini 12 kilometrov, urejala se je elektrifikacija, leta 1971 se je izdelal idejni projekt za gradnjo nove šempetrske šole, tudi odločitev za gradnjo nove mrliške vežice je že bila sprejeta. drugim na primer paž, ki je šahovski kraljici držal vlečko. V njihovi dnevni sobi se je sprejemalo veliko odločitev. Tudi pozneje je bil Ivo Kuhar bolj poredko doma, še v Celje in v Ljubljano je hodil na sestanke. Ponavadi se je po zajtrku lepo oblekel, poravnal kravato pred ogledalom in odšel. Se vrnil ob dvanajstih na kosilo in pozneje spet odšel. Bil je natančen človek in do družine zelo zahteven. Ko ga je mučil išias in niso šli ob nekem državnem prazniku takoj obesit zastave na Razglednica Šempetra pred drugo svetovno Poročilo o tem mandatnem obdobju je vzorno še za današnje čase, z dvema fotografijama na naslovnici. Program razvoja turizma je uporaben še za današnji čas in tudi prvi stavek pod naslovom Ureditev centra Šempe- Tudi to se je pred mnogimi leti zgodilo v Šempetru pod sedanjo blagovnico - partija šaha z živimi figurami - figure so Šempetrani, kostumi so iz gledališča, konji iz celjske vojašnice, igrala pa sta dva slovenska šahovska velemojstra. Klovna sta odnašala ."padle” figure. mogla k hitremu razvoju Šempetra v tem času. Služba pri Cestnem podjetju je zelo pomagala. Ker je Cestno podjetje ravno kupilo novo tra je še vedno resničen: "Tu se dotikamo boleče točke Šempetra." Kot tretji turistični objekt v krajevni skupnosti je bilo navedeno kopališče s termalno vodo v Podlogu, kot peti naj bi nastal rekreacijski center ob Savinji pri Šeškem mostu, graščina Novi klošter pa naj bi postala privlačen gostinski objekt. In tudi o kmečkem turizmu so v Šempetru govorili že v tem obdobju. Kaj se je potem zgodilo s Šempetrom? jasno je, da je ob vseh teh aktivnostih Iva Kuharja moralo trpeti družinsko življenje. Bil je vojno. Založnika: Norb. Zanier & sin stavbo turističnega društva, se je iz trme že sam hotel odpraviti tja. In ko se je zet na službeni poti iz Ljubljane v Maribor ustavil v Šempetru, mu je rekel, naj ga pelje na sestanek v Celje. Mario je odvrnil, da ima malo časa, ker mora biti točno ob določeni uri v Mariboru. Pa se je Ivo obrnil k njemu in rekel: "Pa kaj je zdaj bolj važno, tvoja služba ali moj sestanek?" Ko se je odločalo nove mrliške vežice v Šempetru so ga morali peljati celo v Varaždin, ker je slišal, da imajo tam zelo lepo novo vežico. In ko so mu rekli, pa kaj mislite, da vam bo kdo bohlonaj rekel za vaše delo, je odgovoril: "Zapomni si, jaz ne delam za bohlonaj, ampak za kraj". Ivo Kuhar je dobil za svoje delo številna priznanja, med drugim odlikovanje dela s srebrnim vencem in odlikovanje za zasluge za narod s srebrno zvezdo, pa srebrni in zlati znak za turizem in Savinovo plaketo. A prav gotovo je največje priznanje to, da je še živ v spominu Šempetranov. Da bo hiša, v kateri je živel, vedno Kuharjeva, pa čeprav ima že novega lastnika. In njegove fotografije bodo še mnogo rodov Šempetranov dokaz, kakšen je bil nekdaj njihov kraj. Ljudje, ki se sedaj trudijo za razvoj Šempetra, nimajo te sreče, da bi za njimi stal ves kraj. Ali pa bo še trajalo nekaj let. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da nimajo več človeka, kakršen je bil Ivo Kuhar, sijajen organizator, ki z lastnimi rokami sicer ni znal Šempeter je slovel po razgibanem družabnem življenju. Takole je bilo na maškaradi leta 1932 pri Privošniku. vrtove. Zlasti pri urejanju jame Pekel in rimske nekropole. Ko so arheologi iz Ljubljane izkopavali rimsko nekropolo, je bil tako kot na primer Vinko Jordan ves čas ustanovili svoje društvo in kasneje odkrili zgornji del jame. Vse, kar je bilo treba v jami narediti za turistične oglede, je bilo narejeno s prostovoljnim delom. Železne konstrukcije so na primer naredili v Sipu, ki je dal na voljo stroje, fantje pa so delali v svojem v prostem času. Ivo Kuhar si je celo kupil motor, da bi se lahko čim pogosteje vozil k jami Pekel. Idej je imel ogromno, ne le za jamo Pekel in rimsko nekropolo. Pri vrelcu tople vode v Podlogu si je prizadeval za gradnjo kopališča, na Savinji, blizu teniškega igrišča pri Šeščah pa je želel narediti kolibe v slogu barjanskih koliščarjev. Kot predsednik kra- asfaltno bazo v Veliki Pirešici, so v času poskusnega delovanja asfaltirali številne ceste po krajevni skupnosti Šempeter. Da so se minerci na služenju vojaškega roka v celjski vojašnici res naučili tega dela, so se preizkusili pri miniranju in gradnji ceste v Kale. Zgradili so tudi most, Šempetrani pa so vojašnici v zahvalo kupili televizor in radio. Krajani iz Kal so mu ob smrti poklonili venec v zahvalo za to cesto, kajti do takrat so bosi ali v škornjih hodili iz Kal do doline, pri transformatorski postaji pa so se po pripovedovanju obuli v primerne čevlje. V mandatnem obdobju 1968 do 1971 je bilo asfaltiranih 17 cest Ena od mnogih iger, verjetno iz leta strog. Sami si niso smeli iz trgovine nič privoščiti, samo kakšen bonbon. Ker je bil bolj tihe sorte, nečaki priznavajo, da so se ga kot otroci malo bali. Sicer pa je tudi družina sodelovala v družbenem življenju. Žena Vilma je dramsko skupino spremljala na klavirju (tudi spevoigre so igrali), hči Melanija pa je bila med 1947 Kuhar tokrat v vlogi režiserja. veliko narediti, a je z združenimi močmi Šempetranov ustvaril pomemben in lep del zgodovine tega kraja. In kot je v že omenjeni pesmi zapisala Vida Naraks: “Vsi. ljudje smo prah, a takšni kulturniki zlat prah.” K. R., fotografije last Melanije Zoran Kukčeva dekleta iz Žalca Kako se Kukčeva Babika spominja svoje mame in tet, pa seveda Žalca iz časov svojega otroštva - z južnoafriške perspektive Življenje je lahko z ljudmi In rodbinami zelo neprizanesljivo. Medtem ko mnoge rodbine desetletja mimo žhre v nekem kraju, druge vrtinči po svetu v vetrn sprememb družbenih sistemov. Prav s tega vidika je zelo zanimb/a usoda ene od nekdaj najpomembnejših žalskih rodbin, katere naslednica je Olga Kabalin, ki je podedovala eno najznačilnejših hiš v Žalcu. V njej so med drugim prostori uredništva Savinjčana. Najprej o hiši in rodbini Se danes mogočno hišo na vogalu prvega semaforiziranega križišča s celjske smeri v Žalcu je zgradil Rudolf Senica. Dograjena je bila leta 1890. Družina Senica je spadala med bogatejše v Žalcu, imela je veliko zemlje in hmeljišč. Najstarejša Rudolfova hčerka Fani Senica je omenjeno hišo in posest dobila kot doto ob poroki z Edvardom Kukcem. Edvard Kukec pa je bil sin žalskega Nenehno se je namreč vračala v rodno hišo. Dana se je poročila šele, ko je bila stara 53 let. Fantje, ki jih je pripeljala domov v mladih letih, niso bili po godu staršem, tisti, ki pa so jih za možitev predlagali starši, pač niso bili všeč njej. Nazadnje se je torej poročila z rudarskim inženirjem Ivanom Grebenškom iz Šoštanja. Nekaj let sta živela v Beogradu. Ker pa je bila Dana zelo energična ženska, je kljub vračanju v Beograd skrbela za svojo posest v Žalcu. In zanjo je skrbela na moč Kukčeva hiša nekdaj in danes daje podobo glavni žalski ulici. veleposestnika Simona Kukca, ki je bil eden od nekdanjih lastnikov pivovarne Laško. Prvotna domačija Kukčevih se je nahajala pri železniški postaji, kjer je danes restavracija Pri kolodvoru. Fani in Edvard Kukec sta imela tri hčere: Dano, Sonjo in Manjo. Dana in Sonja nista imeli otrok, najmlajša Manja pa je mama Olge Kabalin. Edvard je še mlad umrl in od leta 1926 je posest vodila Olgina stara mama Fani. In gospodarila je spretno, saj je bila ena od tistih, ki so ustvarili zadrugo oziroma nekdanji Hmezad. natančno. Kar naprej je imela kakšne spore na občini, sodelovala je v krajevni skupnosti, zelo se je brigala za okolje in pravice. Olga dvomi, da je imel še kdo v Žalcu toliko tožb kot prav njena teta Dana. Menda so jo klicali generalka - bila je močnejše postave, nos pa gor in zadnjo plat ven. Ni čudno, da je bila del Žalca. Umrla je leta 1985. Nora je bila na vrt in rože in to je poleg hiše podedovala tudi Olga. Edini izmed otrok treh sester, ki je skupaj z mamo doživel pravzaprav najbolj neusmiljeno usodo. Sonja, Dana in Manja Glavna dejavnost je bilo hmeljarstvo. V času druge svetovne vojne so Nemci vso družino izselili v Srbijo, v njihovi hiši pa je bila žandarmerijd. Po vojni so dobili hišo nazaj, vendar so lahko najprej uporabljali le dve sobi. Olgina stara mama je umrla leta 1948, v Kukčevi hiši pa je zagospodarila najstarejša Dana. Tri Kukčeva dekleta Starejši Žalčani se še spominjajo Kukčevih treh deklet. Da so bila lepa, pričajo še danes mnoge fotografije. Dana, rojena leta 1911, je v Švici obiskovala šolo za mlade dame in tam spoznala srbske princese oziroma hčerke kraljeve družine. Eden njenih dobrih prijateljev je bil princ Djordje. Ta znanstva so družini precej pomagala ob njenem izgnanstvu v Srbijo. Sonja se je poročila v Beograd, a je po pripovedovanju Olge njen zakon precej trpel prav zaradi Žalca. posest, konje, krave, Olga je imela celo svojo ovco. Prvi razred osnovne šole je obiskovala še v Žalcu. Na ta leta ima čudovite spomine, v sebi je ohranila ljubezen do pokrajine, hribov in čeprav je pozneje veliko potovala, je po njenem mnenju Slovenija res najlepša država, nepokvarjena, čista in še zelo naravna. Sprva ji je bilo v lohanesburgu zelo težko. Ni imela družine, svojih tet, prijateljev. V Žalcu so jo vsi poznali - bila je Kukčeva Babika - jo razvajali... Ostala je brez očeta. Leta 1957 je Tito amnestiral nekatere politične zapornike in med njimi je bil tudi jože Tavčar. Takoj je odšel prek meje, najprej v Avstrijo, brez vseh dokumentov. Tam pa se je spet poročil in ker je imela njegova druga žena sorodnike v Kanadi, so odšli najprej tja, pozneje pa je živel v Ameriki, kjer je pred dvema letoma umrl. Olga ga je spet Iz preteklosti: Družina Kukec s hmeljem. Ana in Simon Kukec v sredini, od desne proti levi njune hčere: Gizela, Irma in Sidi. Žalostna nasmeška tik pred odhodom. videla šele leta 1981. Pravi, da je bilo srečanje čudno. Kot bi se zadnjič videla prejšnji dan, pa vendar toliko let, ki je medtem preteklo, ni mogoče izbrisati. Med Južno Afriko in Žalcem V južnoafriški republiki se je Olga šolala naprej, postala najprej knjižničarka, na fakulteti pa je spoznala svojega moža. Igor Kabalin, po rodu Hrvat, je arhitekt in urbanist. Imata sina in hčer. Alex je star 27 let, doktoriral je na ekonomski fakulteti in je zaposlen v Capetownu. 25-letna Marina študira medicino v Belgiji, kjer imajo tudi sorodnike. Na poti v Evropo se zato v zadnjem času zakonca Kabalin najprej ustavita v Belgiji. Sicer pa* se je Olga vrnila na fakulteto, tisto, kar imata v Žalcu. Sicer pa je Olga skoraj ves južnoafriški čas preživela v lohanesburgu. Ko je to mesto postalo najnevarnejše na svetu, so se preselili v Capetown. V lužni Afriki, čisto na drugem koncu kot je Slovenija, je doživela še eno zgodovinsko prelomnico in spremembo družbenega sistema. Po stoletjih zapostavljanja črnskega prebivalstva in apartheidu so se razmere za belce obrnile. Da bi čim več temnopoltih ljudi prišlo na pomembna mesta, se je začelo odpuščanje oziroma zgodnje upokojevanje belcev. Igor, ki je delal v enem n a j v e č j i h južnoafriških podjetij, se je moral pred štirimi leti upokojiti. In mimogrede - v užnoafriški republiki imajo čisti kapitalizem, torej nobene pokojnine. Gorje tistemu, ki ni v delovni dobi vlagal v zavarovanje, kakšne investicije ali preprosto nabiral kupčka denarja. Zdravstvo je drago, sploh pa šolanje otrok. Če bi se vrnila v Žalec? Osebno takoj, vendar mora misliti na moža, ki ne zna dobro slovensko, predvsem pa ne bi mogel tu delati tistega, kar najbolje zna. Še vedno je namreč aktiven v svojem poklicu, tu pa ne pozna predpisov in ljudi. In tako prihajata v Žalec vsako leto in vsako leto naredita kaj za obnovo hiše. Hiša je spomeniško zaščitena, a tudi po njunem osebnem prepričanju je zgodovinsko zanimiva in vredna vzdrževanja. Čeprav je res, da so stroški takega početja zelo visoki in da ima Slovenija izredno zapleteno zakonodajo in predpise na tem Brez očetu v svet Manja Kukec se je v Mariboru poročila z ložetom Tavčarjem. Spoznala sta se na fakulteti v Grazu. Njegovi so imeli veliko tovarno za mesne izdelke. A je prišlo tisto leto 1948. Kot sovražnik novega sistema in države je bil |ože Tavčar obsojen na smrt, nato mu je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Selili so ga po zaporih po vsej tedanji lugoslaviji in Olga pravi, da je takrat kar dobro spoznala to državo, ko sta ga z mamo hodili obiskovat. A breme je postalo prehudo. Manja je imela sestrično v južni Afriki, ki ji je rekla, naj pride tja, da je življenje tam dobro. Leta 1953 se je odločila in odšla v lohanesburg. Takrat je bila Olga stara osem let in pol. Otroštvo v idiličnem Žalcu je bilo pretrgano. Olga je z mamo namreč živela v Žalcu med polji, vrtovi, rožami, živalmi. Še vedno so imeli majhno Od desne proti levi: Olga z možem in hčerko opravila tečaj za novinarstvo in je bila pet let in pol urednica revije za arhitekturo. Zdaj dela honorarno za različne revije, najpogosteje pa piše o arhitekturi, notranji opremi in urbanizmu. Z možem pač delita tudi to ljubezen in večina hiš, v katerih so živeli, je bila starejših in potrebnih obnove. Oba spoštujeta staro. Tudi področju. Olga opozarja, da Slovenci premalo cenijo staro, to, kar ima zgodovinsko vrednost, vse hočejo novo. V Žalcu zakonca Kabalin obišče tudi veliko prijateljev iz južne Afrike in od drugod. Vsi se čudijo, kako je tu lepo, pove Olga. Prav zaradi tega, ker razen v Evropi drugod po svetu Slovenije ne poznajo in jo zamenjujejo s Slovaško ali Slavonijo, jo mika, da bi začela delati na področju promocije Slovenije, z marketinškim pristopom. Kajti ta država ima kaj ponuditi tudi obiskovalcem z drugih celin. In nenazadnje - iz lužne Afrike je do kakšnega od bližnjih evropskih letališč le deset ur vožnje z letalom. Pravzaprav malo za takšno razdaljo. Žalec obiskujeta tudi Alex in Marina. Prav ta čas je na obisku pri starših Marina. Kraj jima je všeč, je pa res, da se tu zanju premalo dogaja, saj sta vse življenje vajena vrveža velemest. Ampak tako bi bilo v vsakem manjšem kraju na svetu, pripomni Olga. Žalec pa je vendarle samo eden, to je kraj Olginega otroštva in njenih tet. Družina je preživela čas veleposestnikov, vojne, socializma, prehoda v kapitalizem, razpršila se je po svetu in Olga ima pravzaprav povsod po svetu sorodnike. Kar je lepo in po drugi strani žalostno, saj se ne vidijo pogosto, čeprav imajo stike, pravi. Pravzaprav je res zanimivo to življenje... K. Rozman, foto: |. K. in arhiv Olge Kabalin yqoce manj znano o Utici Čretnik Žalska občina ima kar osem osnovnih šol in težko bi bilo reči, katera med njimi je najboljša in najuspešnejša. Podobno velja za ravnatelje. Pa vendarle tokrat nekaj besed o Ivici Čretnik ki ravnateljuje šempetrski osnovni šoli že 15 let, poleg tega pa deluje tudi v kar nekaj društvih. Letos praznujeta njena šola in njen kraj, nenazadnje pa je imela v avgustu tudi sama pomemben življenjski jubilej. Njena rojstna vas je Podlog. Štiri leta osnovne šole je obiskovala v Šempetru, jo končala v Žalcu in se nato vpisala na učiteljišče v Celju. Poleg tega je kot prva generacija končala višjo upravno šolo v Žalcu (njeni takratni sošolci so danes pomembni možje in žene). Kot učiteljica razrednega pouka je dobila prvo službo na podružnični osnovni šoli na Svetini. Po treh letih se je zaposlila v šempetrski šoli. Po dvanajstih letih poučevanja je prevzela rav-nateljevanje. Zanimivo, da se je-v šestih letih pred tem na šempetrski šoli zamenjalo kar pet ravnateljev in ravnateljic. Ivica Čretnik je takrat vodila sindikat, mikala pa jo je tudi služba kadrovnika v kakšnem podjetju. (Eden od direktorjev jo je menda nagnal z besedami: Takoj nazaj v šolo, ti si edina učiteljica, ki se je moja hčerka rada spominja). Preden je bila imenovana za ravnateljico, je bilo razburkane kar nekaj vode v Savinjski dolini. Kolektiv in občinsko vodstvo sta jo podprla, takratni W0 pa.. Najbolj sporne so bile njene moralnopolitične kvalitete, kajti Ivica ni bila članica partije. Kar je glede na njeno ambicioznost (po horoskopu je tipičen lev) pravzaprav kar nekoliko nenavadno. Ampak še danes ne ve, zakaj ni hotela v partijo, le pa kljub temu postala ravnateljica in tudi odlikovana je bila z redom zaslug za narod (Titovo priznanje). Še sama težko verjame, da je že 15 let ravnateljica. Šempetrska šola je med najmanjšimi, učenci dosegajo zelo dobre rezultate in šola ima velike načrte za naslednja leta, pove. Šola v Šempetru pa slovi tudi po tem, da se kolektiv zelo dobro razume med sabo in da se znajo skupaj poveseliti, kadar je čas za to. Ivica Čretnik je tudi predsednica občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, članica upravnega odbora Turističnega društva Šempeter in predsednica njegove komisije za prireditve, je pa tudi tajnica Planinskega društva Šempeter. Hribi so njeno veselje, pozimi smučanje, poleti tudi plavanje, vedno pa si vzame čas za knjigo - takšno za sprostitev in seveda strokovno literaturo. Predvsem pa je Ivica zelo zelo rada v družbi. 1 možem, ki sicer prihaja iz Šentjurja, preživljata zadovoljne in srečne dneve v svoji hiši, vendar sta vesela vsakega obiska. Res pa ju je težko najti doma, kajti velikokrat gresta na razne potepe. Otrok nimata. Zato pa zelo veliko energije in dobre volje. Znanci vedo povedati, da Ivica Čretnik zelo rada zapoje, se poveseli in zabava v dobri družbi. Tudi besed ji zlepa ne zmanjka. To ji daje energijo za še uspešnejše delo v službi. Pred dnevi so na njen dom začeli prihajati telegrami in čestitke ob njenem jubileju, kar pomeni, da prijatelji in znanci njeno družbo cenijo. Na zabavi ob njenem rojstnem dnevu bi lahko rekli, se je počutila kot riba v. vodi. Čeprav je, kot smo omenili, po horoskopu lev. Da je bojevita, so lahko izkusili tudi tisti, ki so zapletali in odlagali gradnjo telovadnice v Šempetru. Pošiljali so jo na tisoč koncev, vendar je prišla tudi s tisočega konca nazaj z dokazom, da so jo brez potrebe poslali tja. Najbrž zanjo res velja tisti istrski pregovor: Dobro nakovalo se ne boji kladiva. K. R., foto: T. T. Športna kultura za vsakogar - vsakemu pravi šport Socialne značilnosti športnikov____________________________________________________________ Šport odseva obstoječe kulturne vrednote. Šport ni sam sebi namen - njegovega pomena ne smemo iskati le v okviru telesne aktivnosti, rekreacije ali vrhunskosti, temveč je šport lahko sredstvo, s katerim se ljudje usmerjajo, vzgajajo, spoznavajo določene vrednote in miselne vzorce, lahko pa so s športom tudi manipulirani. Uspeh v športu je rezultat stopnje razvoja določenih psihosomatskih razsežnosti tet kakovosti in intenzivnosti njihovih medsebojnih odnosov. Cilj treninga, oziroma vseh njemu podrejenih, tudi selekcijskih procesov je ta, da s pomočjo pazljivo izbranih operaterjev deluje predvsem na razvoj tistih posameznih sposobnosti in lastnosti, ki so najbolj pomembne za uspešnost v obravnavani športni panogi. Širše in ožje socialno okolje ter socilani status posameznika prav gotovo spadajo med te razsežnosti. Ne glede na to, v kolikšni meri je neka razsežnost psihosomatskega statusa genetsko pogojena, sta možnost razvoja pod vplivom zunanjih dejavnikov (trenažni proces) in možnost izkoriščanja lastnega potenciala zelo različni pri ljudeh, ki so bili v času najintenzivnejšega obdobja rasti in razvoja podvrženi različnim vplivom socialnega okolja. Ugodna socialna klima, opredeljena s spodbudnim delovanjem izobrazbenih, kulturnih, vrednostnih, ekonomskih in drugih, značilnosti okolja, navadno povečuje verjetnost pozitivne transformacije človekovih sposobnosti in lastnosti - posebno tistih, ki so odgovorne za učinkovitost procesiranja informacij. Višjo stopnjo koordinacijskih sposobnosti in tudi sposobnost regulacije lahko zato pričakujemo pri populaciji, ki ima ugodnejše sociološke značilnosti. Torej je verjetnost športnikovega uspeha v takšnih športnih panogah povezana z ustreznimi značilnostmi njegovega širšega in ožjega socialnega okolja. V vrhunskem športu ni prostora za poskuse, kaj šele zmote. Zato je vrhunski šport danes predmet vsestranskih interdisciplinarnih razprav, ki vsaka po svoje in iz različnih zornih kotov poskušajo prispevati k učinkovitejšem rezultatu. Športniki so zaradi različnih razlogov, mnogokrat zaradi prestiža in komercializacije športa, prisiljeni trenirati preko meja svojih zmožnosti. Zato tudi večina tistih vrhunskih športnikov, ki jih je mogoče gledati in občudovati, predstavlja le majhen del tistih, ki so poskušali, pa niso uspeli... Zavest, da je danes to resničnost vrhunskega športa, je morda pravo izhodišče za delo, zlasti za delo z najmlajšimi, pri čemer moramo v prvi vrsti upoštevati vidik humanosti. Pri nekaterih panogah, zlasti tistih, kjer je potrebna velika gmotna udeležba staršev, prepogosto srečujemo ambiciozne starše, ki si v svoji vnemi želijo, da bi njihovi otroci čim hitreje dosegli vrhunske rezultate ne glede na uravnotežen telesni in duševni razvoj odraščajočega otroka. Za takšne starše ima prvak v pionirski kategoriji že zagotovljeno mesto v vrhunski eliti višjih kategorij. Resnice, da je ozka specializacija brez široke palete športnih znanj in kondicijske pripravljenosti nasilje nad otrokovim razvojem, ne priznavajo. Priznavajo le zmage in uspehe. Nadpovprečni uspeh v športu favorizira osebe z ugodnejšimi sociološkimi značilnostmi. Socialne razlike so 'del vsake družbe, vendar bi morali biti socialni koncepti zmanjševanja teh razlik navzoči v večji meri. Nesporno je, da še tako tržno usmerjeno gospodarstvo, podprto z mnogimi socialnimi programi premalo vzpodbuja šport mladih kot gibalno ekspresijo in način življenja. Tekmovalnost je značilnost civilizacije, v kateri živimo, in učenje takih vlog za življenje je pravilom zajeto že v športu. V (materialno bogatejšem) svetu in pri nas so tako raziskave kot praksa pokazale, da je prav pravilno usmerjena in redna športna dejavnost za otroke in mladino ena najbolj uspešnih, če ne sploh najuspešnejša oblika preprečevanja, pa tudi terapija raznovrstnih oblik socialno neprilagojenega vedenja mladih. Zaradi športa samega, ki ga vsaj pri mladih lahko obogatimo s primernimi, pa tudi z izkušnjami za življenje, do katerih se bo slej ko prej prikopal sam, je vredno šport uvrstiti med tiste dejavnosti, ki zahtevaajo in potrebujejo podporo države. Mitja Turnšek, prof. Mlajša skupina planincev PD Braslovče in Zabukovica pri planinski koči na Kofcah. Po besedah vodje tabora Milana Polavdra iz PD Zabukovica sta prvi dve izmeni že mimo. V prvi so bili mladi iz Kovinotehne, v drugi pa iž Braslovč in Zabukovice. Samo iz PD Braslovče in Zabukovice se je tabora udeležilo 60 mladih planincev in 16 članov vodstva. Kljub slabemu vremenu so opravili grebensko prečenje Košute, se povzpeli na vrhove Križke gore, Tolstega vrha in Storžiča, obiskali so planino Kofce ter si ogledali Stegovniški slap. Bili so tudi v znameniti Dovžanovi soteski in se kopali v bazenu v Tržiču. Organizirali so pravo orientacijsko tekmovanje, srečelov, tekmo v metanju kamnov, hoji s hoduljami, metanju prostih metov na koš in krogov. Risali in pisali so prispevke za planinski bilten, igrali odbojko, nogomet in košarko ter ob večerih kurili taborne ognje. Zelo dobro so sodelovali z domačini, pri katerih so si ogledali razstavo fosilov in diapozitivov ter gojenje polžev. Pred slovesom so se dogovorili za zaključno srečanje in posneli skupinsko fotografijo. T. Tavčar Rokometašice Ženskega rokometnega kluba /iiteks Žalec so s pripravami na novo rokometno sezono pričele prejšnji teden. Največja novost v klubu je, da bo žalske rokometašice v novi sezoni vodil trener Bogosav Perič, ki je prišel v Žalec iz Podgorice, kjer je bil trener Budučnosti. Sicer pa je Peric že bil kot trener v Sloveniji. Nekaj časa je vodil moško ekipo Kozine nato pa Izolo. Aktivno je igral rokomet 15 let, 18 let pa je že trener, več je treniral ženske ekipe kot moške. Zenska ekipa bistveno ne bo spremenjena. Ponovno je pričela igrati Vanja Dolar, iz Velenja pa je prišla Barbara Hudej, poročena Urankar. Za mlajše selekcije v klubu bo skrbel Aleš Filipčič, ki je bil prej trener v Piranu, pomagal pa mu bo Mitja Bubik. Žalčanke bodo skoraj ves del priprav, ki je razdeljen na faze, opravile v domači dvorani in bližnji okolici. V načrtu imajo tudi več prijateljskih tekem, trener Perič pa bo imel na voljo 15 igralk in sicer dve vratarki, Barbaro jelen in Ljubo Korotnevo, ter igralke Serggjo Klinc, Vanjo in Tanjo Dolar, Tino Randl, Mojco Derčar, Sonjo Zidar, Mojco janer, Tanjo Raukovič, Tadejo Kralj, Tamaro Šeško, Mojco Volk, Katjo Majerle in Barbaro Urankar. Na vprašanje, kako dolgo bo Bogosav Perič trener v Žalcu, je dejal: "Za trenerja se nikoli ne ve, kako dolgo bo ostal. Vse je vezano na rezultate, pomembno je, da se dobro dela - trenira, da se iz ekipe izvleče maksimum. Nato pa bo uprava videla, ali sem delal dobro ali slabo. Moja želja pa je, da bi ostal do konca leta." T. Tavčar V ekipi polzelskih košarkarjev je prišlo do precejšnjih sprememb. Odšli so Zaletel, Jeklin, Horvat, Rovšnik, Šamanič in Petranovič. Okrepiji pa so se z Radom Trifunovičem (202 cm), ki je prišel iz Domžalskega Heliosa, iz Beograda je prišel Damir Milič (198), krilni bek in Danilo Miljanič (213 cm) iz Niša, ki bo igral na poziciji centra. Enega tujca pa trenutno še iščejo. Pomočnik Borisu Zrinskemu bo sedaj Mladen Starčevič, ki je na Polzelil že leto dni, dosedanji pomočnik Boštjan Kuhar pa bo prevzel mladince in kadete ter pomagal pri treningih vzdržljivosti in moči, novi fizioterapevt pa je Željko Kordum iz Šibenika. Preden so odšli Polzelani na priprave na Ravne so odigrali še prvo prijateljsko tekmo z Rusko ekipo Unix Lokomotiva Kazan in jo dobili z rezultatom 80 : 77. Srečanje so domači košarkarji dobili predvsem po zaslugi Gorana Jagodnika, ki je dosegel 32 točk, kapetan Matjaž Cizej se je odlikoval v skoku, z dobro igro pa je presenetil tudi mladi Samo Udrih. Ekipa Unix Lokomotiva Kazan bo prav tako igrala v evropskem pokalu kot Polzelani. T. Tavčar Iz PD Zabukovica in Braslovč 60 mladih planincev Meddruštveni odbor planinskih društev je letos, v jubilejnem 15-letnem organiziranju taborov mladih planincev, postavil tabor v Medvodju nad Tržičem. V osmih enotedenskih izmenah se bodo v njem zvrstili mladi planinci in njihovi vodje iz Kovinotehne, Braslovč, Zabukovice, Šoštanja, Slivnice pri Celju, Mozirji, Ljubnega, Luč, Solčave, Gornje Radgone, Žalca in Velenja. Skupaj se bo tabora udeležilo okrog Teniški praznik Teniški klub Žalec prireja 12. septembra 1998 s pričetkom ob 9. uri tradicionalni teniški turnir: MEMORIAL VLADA VEBRA. Tekmovanje bo organizirano v igri posameznikov in igri naključno izžrebanih dvojic za pokal SAVINJČANA (ob 20-letni-ci časopisa Savinjčan). Po turnirju bo ob 15. uri pričetek zabave z ansamblom Mira Klinca ter podelitev pokala. Kovinotehna Savinjska Polzela Ekipa bo precej spremenjena Žalske rokometašice na prvem srečanju z novim trenerjem Bogosavom Peričem Iz tabora žalskih rokometašic Novi trener Bogosav Peric Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele so s pripravami na novo tekmovalno sezoni pričeli že prejšnji teden doma v telovadnici in bližnji okolici. Po treningu skupinske taktike, vzdržljivosti in individualnimi treningi so bili do 8. avgusta na bazičnih pripravah na Ravnah, nato so priprave nadaljevali zopet na Polzeli v domači dvorani in se odpravljajo od 17. do 22. avgusta na posebne priprave v Postojno. Nato bo sledil turnir v Italiji (Burmio) in še drugi v Belgiji, predvidoma tri dni. Zadnji teden predtekmovalne faze pa bodo pilili v dvorani na Polzeli, kjer jih 9. septembra čaka prva tekma v državnem prvenstvu z ZM Ovni Maribor in kmalu nato že tudi prve tekme v evropskem pokalu (10 tekem). Dve zmagi in poraz Košarkarji Kovinotehna Savinjska Polzela, ki si pridno nabirajo moči za novo sezono so minuli teden vadili doma na Polzeli. Za konec tedna pa so odigrali tudi tri prijateljske tekme, dve so zmagali eno pa izgubili. Najprej so gostili avstrijsko ekipo Piraten iz Celovca in jo premagali brez težav (81 : 53), čeprav so gostje ob polčasu vodili (37 : 36). Bolj zanimivo je bilo petkovo srečanje, ko so Polzelani gostili ekipo Beopetrol in jo izgubili po podaljšku 79 : 60, v rednem delu pa je bilo 60 : 60. V zadnjem srečanju, v soboto, pa so po izenačenem srečanju premagali ekipo Pošta Maribor z 77 : 73 (45 : 38). Pri domačih košarkarjih je največ košev dosegel Jagodnik - 19, pri gostih pa nova okrepitev Tovornik - 18. Oba trenerja sta na tem srečanju veliko menjavala In preizkušala nove igralce: Vsa srečanja si je ogledalo nekaj sto gledalcev. Polzelani bodo v tem tednu nadaljevali priprave v Postojni, v soboto in nedeljo pa se bodo udeležili mednarodnega košarkarskega turnirja v Bormio v Italiji. T. Tavčar Srebro in svetovni rekord Grega Emeršič s Polzele se je s petega svetovnega lokostrelskega prvenstva, ki je bilo na Švedskem, vrnil s srebrnim odličjem in novim svetovnim rekordom. Njegova uspešna serija se je pričela v šestnajstini finala, kjer je izločil Čeha Nekolnyja in s 172 krogi hkrati izboljšal svetovni rekord. V osmini finala je tesno premagal Američana Helerja z rezultatom 111 : 110, v četrtfinalu je imel manj težav z Brazilcem Sidijem, kjer je zmagal -111 : 103, v finalu pa je moral priznati premoč drugega Američana VVheaterofa, ki je Grega premagal -113 :109. T. Tavčar Zbor mladih planincev AVGUST 1998 Savinjčan ŠPORT AVGUST 1998 Rokometni klub Celje Pivovarna Laško Optimizem pred novo sezono Na Rogli smo obiskali pn/ake - R Fantje so bili od 10. do 18. avgusta novo sezono. Ekipa se ¡e kljub izvrstnim rezultatom v prejšnji sezoni (osvojili so državno prvenstvo, slovenski pokal ter bili celo v polfinalu evropske lige državnih prvakov) precej spremenila. Iz ekipe sta odšla oba trenerja. Zovko je odšel v Kraš, njegov pomočnik Miro Požun pa v RK Radeče, ki je novinec v prvi slovenski rokometni ligi, v kateri igra veliko igralcev, ki so bili vzgojeni v celjskem rokometnem klubu. Iz ekipe so odšli tudi: Načinovič v Zamet, Likavec v Trebnje, Cvijlč, Ivančič, Žvižej, Šantl in Podpečan pa v Radeče. V klub je prišel novi trener Sead Hasanefendič. Trener, ki je vrsto okometni klub Celje Pivovarna Laško, na Rogli na intenzivnih pripravah na (levi zunanji), ter mlada igralca RK CPL Rok Praznik ter Igor Marčen. Na Dunaju je bil 11. avgusta žreb za vstop v evropsko ligo državnih pn/akov. Celjanom je bil po dolgem času žreb naklonjen, saj so za nasprotnika v uvodni tekmi dobili nizozemski ANOVA E&A. Uvodna tekma bo že 3. oktobra v Celju , povratna pa čez teden dni na Nizozemskem. Ocena vseh je, da je celjska ekipa letos še močnejša kot lani. Ne glede na to, da bo letos v evropski ligi konkurenca bistveno močnejša, pa so v celjskem klubu zelo optimistični. Naša sogovornika jih imamo, so se naši konkurentje, kot so Kiel in Barcelona, zelo okrepili. Zavedamo se, da bo naskok na sam vrh zelo težek, ni pa nemogoč. Kako ocenjujete nove okrepitve v klubu? Andrej Šušterič: Mislim, da smo izbrali dobra igralca in še posebej trenerja. Čeprav sedaj še ni čas za to, pa vendarle lahko rečemo, da smo z dosedaj pokazanim zadovoljni. Še posebej bi izpostavil novega trenerja. Že po prvih treningih vidimo, da je zelo delaven in strokoven in da bo iz igralcev "iztisnil" vse atome energije. Lahko rečem, da je tre-ner po našem okusu. Kaj menite o-žrebu nasprotnikov za vstop v ligo pn/akov? ROKOMETNI KLUB HANDBALLCLUB \l W j WT 6 f M m let treniral najboljše klube v Franciji in Nemčiji, je bil tudi zelo uspešen igralec. Poleg njega so v klub prišli: iz Andrej Šušterič nemškega Hamelna Dragan Škrbic (krožni), iz Pelisterja Pepi Manaskov sta bila direktor kluba Vlado Privšek in predsednik upravnega odbora Andrej Šušterič. Kakšni so cilji Rokometnega kluba Celje v novi sezoni? Vlado Privšek: Cilji kluba v novi sezoni so jasni. Želimo si vsaj ponovitve lanskega rezultata. Z novimi okrepitvami, še posebej s strokovnim delom novega trenerja, mislimo, da lahko ta cilj tudi presežemo. Po dugi strani pa se zavedamo, da bo to zelo težko, kajti ostale ekipe v evropski ligi bodo na tekmah z nami še posebej motivirane zaradi naših uspehov v evropskem tekmovanju ^ zadnjih letih. Andrej Šušterič: Seveda ciljamo letos še višje kot lani. Zavedamo se, da bo letos težje. Po informacijah, ki Vlado Privšek: Zelo smo zadovoljni z ekipo, ki smo jo dobili v prvem krogu. Nizozemski klub ANOVA E&A je sicer renomirana ekipa, ki pa nam ne bi smela povzročati težav. Mislimo, da moramo zmagati tako doma kot tudi v gosteh. Veseli smo, da se zaradi tega lahko nemoteno pripravljamo na novo sezono in nismo pod nobenim psihičnim pritiskom. Andrej Šušterič: Lahko rečemo, da je bil žreb letos fantastičen. Med samim žrebanjem smo bili že malce zaskrbljeni. Na koncu je namreč ostalo še pet ekip, med katerimi sta bila vedno neugodni Goeteborg in prvak Rusije. Vsekakor se je letos žrebanje za nas izteklo zelo dobro. Kaj pa domače pn/enstvo? Vlado Privšek: Seveda ne smemo pozabiti na domače prvenstvo. Naš cilj je ponovno osvojiti tako pn/enstvo kot tudi pokal. Prva tekma je že 12. septembra s Škofjo loko. Kako ste zadovoljni s pripravami ekipe? Vlado Privšek: S pripravami smo na začetku. Zaenkrat poteka vse po zastavljenih načrtih. Na Rogli imamo Vlado Privšek zelo dobre pogoje za priprave, ki jih že nekaj let s pridom izkoriščamo. Ker potrebujemo dobre tekme, se bomo po pripravah na Rogli udeležili dveh turnirjev in to v Sarajevu in v Parizu. 12. septembra se začne državno pn/enstvo, 3. oktobra pa uvodna tekma za vstop v evropsko ligo državnih pn/akov. Mislim, da se bo forma do takrat s trdim delom stopnjevala in da bomo pripravljeni na najzahtevnejše tekme. Letos bodo potekale tudi kvalifikacije državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu. Tudi za to se moramo letos še posebej dobro pripraviti. Kaj pričakujete od turnirja Maranne v Parizu? Andrej Šušterič: Realno lahko pričakujemo, da bomo v finalu zaigrali s Fotex Veszpremom iz Madžarske, za katerega vemo, da je tudi letos zelo dobra ekipa. V tem delu sezone računamo ali na prvo ali na drugo mesto. Vse ostalo pa bi bilo neuspeh. Ali so kakšne težave s poškodbami igralcev? Letos na srečo teh težav ni. Ker imamo zelo deber medicinski team, nam uspeva zaenkrat vse težave reševati sproti. Edina nevšečnost je bila navadna gripa, ki pa jo je Pepi Manaskov že prebolel. Zahvaljujem se vama za pogovor. Glede na to, da imate tudi v Savinjski dolini veliko pristašev, vam tudi v njihovem imenu želim veliko uspehov v letošnji sezoni. Vasja Knapič Iz Moskve z dvema medaljama Tri Žalčanke v vrhu judo športa Zlata Urška Žolnir in bronasta Petra Naraks Župan prof. Milan Dobnik izroča spominsko darilo najzaslužnejšemu za uspehe deklet, trenerju Marjanu Fabjanu. Od 12. do 19. julija je v Moskvi potekala svetovna olimpiada mladih do 18. let, kar je bila tudi prva tovrstna olimpiada na svetu sploh. Nanjo se je iz celotnega celjskega območja uspelo uvrstiti samo trem dekletom, članicam judo kluba Sankaku iz Lopate pri Celju. Čeprav klub deluje izven žalske občine, pa so vsa tri dekleta, Urška Žolnir, Petra Naraks in Maja Frece naše občanke. Prvi dve sta iz KS Galicija, Maja pa iz Griž. Ta izjemen uspeh Žalčank je s slovesnim sprejemom obeležil tudi župan žalske občine prof. Milan Dobnik. Sprejema sta se poleg slavljenk in njihovega trenerja Marjana Fabjana udeležila tudi predsednik Športnih društev občine Žalec janko Melanšek. Uvodoma sta čestitala dekletom in trenerju za dosežen uspeh, hkrati pa sta jim izročila šopke rož in priložnostna darila. V nadaljevanju slovesnega sprejema je bilo izrečenih še mnogo besed, pohval in zahval za tako uspešen nastop mini odprave v Moskvi. Marjan Fabjan pa je podrobneje predstavil to olimpiado ter borbe in dosežke deklet, ki bi se z malo športne sreče lahko vrnile domov še z medaljo več. Vsekakor pa je tisto, kar so dosegle, mnogo več od pričakovanega, čeprav je v njihovih srcih tlela velika želja po osvojitvi medalje. Končno so nekateri v Olimpijskem komiteju pogojevali njihov odhod na olimpiado z zagotovilom, da se bodo vrnile domov z medaljo. Marjan Fabjan je Imel dovolj korajže, da je sprejel tudi ta izziv. "Tekmovanje je prva od Žalčank začela Petra Naraks. Po zmagi nad lugoslovanko Sekuličevo in Španko Monrique je doživela poraz proti Korejski An. Kljub temu je zbrala dovolj moči in volje, da je pozneje premagala najprej Rusinjo Gasimovo, nato pa še Nizozemko Copens. V boju za odličje je bila njena žrtev Nemka Grabovski. S tem se je na zmagovalnih stopničkah znašla ob Korejki An, Kitajki Li in Japonki Noiri. Okrog vratu je prejela prvo medaljo z velikih tekmovanj, hkrati pa je bila edina Evropejka v družbi deklet iz dežel, od koder tudi izvirajo tovrstni borilni športi," je povedal Marjan Fabjan. 0 preostalih dveh, zlati Urški Žolnir in petouvrščeni Maji Frece pa je povedal: "Še večji podvig kot Petri je uspel Urški. V manj kot minuti je premagala Nizozemko Dijman. Poljakinjo Sikora in Brazilko Baros, ki je pred tem izločila japonsko predstavnico. Za vstop v finale je bila uspešnejša od Francozinje Decose. V finalnem obračunu se je pomerila s Kitajko Hong in jo premagala po točkah. Ob proglasitvi rezultatov je meni, Urški in ostalima dvema kipelo srce. Lepo je bilo prisluhniti Prešernovi Zdravljici, solzam ni bilo mogoče ubežati, napori minulih mesecev pa so bili v trenutku pozabljeni. Le malo je manjkalo, da se pozneje ne bi še enkrat veselili nove medalje. Kljub poškodbi mišice je namreč Maja prišla povsem v bližino odličij, tam pa je, čeprav je bila vseskozi boljša, zaradi bolečin popustila zbranost in nasprotnica iz Avstrije je to izkoristila in zmagala. Kljub vsemu pa je tudi njeno 5. mesto dosežek. Po okrevanju bo imela možnost dokazovanja na svetovnem pn/enstvu," je še dejal Marjan Fabjan, ki ima že nove in zelo perspektivne mlade judoistke, ki bodo lahko svoje znanje pokazale na olimpiadi čez štiri leta v Honkongu. Urška, Petra in Maja ter Marjan pa prejmite v imenu našega uredništva in bralcev Savinjčana iskrene čestitke z željo, da vztrajate na svoji poti in da tudi v prihodnje razveseljujete sebe in nas z dobrimi uvrstitvami. D. Naraglav L E D E N K A Ko takole udobno in varno sedim doma v naslanjaču in premišljujem o gorah, se spomnim svojega najtežjega vzpona v Ledenki. Od takrat je preteklo že nekaj časa, toda spomin nanjo mi bo ostal še dolgo v spominu. Mogoče ni prav, da pišem te vrstice ravno jaz, ki sem bil kot ubogi statist pri vsej stvari. Alfa in omega vsega tega početja je bil Franček Knez. Midva z jocom sva bila le na pravem mestu ob pravem času. Da pa ne bi bilo pomote, moram dodati, da sva morala dati vse od sebe; o tem kasneje. Grapa med Štajersko Rinko In Križem je že dolgo burila apetite mnogim alpinis- I tom. Ravno to zimo sta jo imela namen preplezati dva ljubljanska alpinista, kar sem I zvedel kasneje. Poleti je to mokra, krušljiva rdeča grapa, ki ravno ne vabi, da bi tam I telovadil. Pozimi, ko zamrzne, pa je nekaj čisto drugega. Mislim, da gre za eno naj- j daljših ledenih smeri pri nas: Franček ml je nekoč zaupal to skrivnost In mi namignil, da jo razrešiva. Dolgo se | že poznava In med nama se je stkala nit prijateljstva, kar ml veliko pomeni. Zato j kakšnega premišljevanja ni bilo. Grem, je bil moj odgovor. Dogovorila sva se za zad- j nji vikend v februarja Ker pa so bile zelo slabe razmere v smeri, sva plezanje [ preložila za teden dni. Čez teden dni se nama pridružita še joco in Frančekova žena | Andreja. Tako se vsi štirje dobimo v soboto zvečer v zimski sobi na Okrešlju. [ Pripravimo si nahrbtnike In dokaj zgodaj ležemo k počitku, kajti naslednji dan bo j želo dolg. Kar ne morem zaspati, preveč sem razburjen. Strah me je, kaj si ne upam j povedati jocu, še manj pa Frančku. Premetavam se po pogradu. Štejem ovce, I kamele, bike, toda spanca ni od nikoder. Ko malce odplavam, me zbudi Franček [ rekoč, še smrt boš prespal. Ura je že štiri zjutraj. Treba bo na lestev, ki ji ni videti | konca, obenem pa ne vem, kako je s klini. So vsi na svojih mestih ali kakšen man- | j kal! Z |ocom sva kar hitro pripravljena in že tečeva za kolegoma. Čez čas se Franček I začudi, zakaj ima joco vrv okoli ramen. Ugotovimo, da so naše vrvi v nahrbtniku in j da sl jo je vzel od Madžarov, ki so ravno tako spali v zimski' sobi. Seveda je moral [ z vrvjo nazaj, mi pa smo počasi odšli po zmrznjenem srencu proti vstopu. Nad nami l so mežikale zvezde ter se tiho pogovarjale. Ko bi jih razumel, bi že takrat verjetno j vedel, kaj nas čaka v steni. Tako pa... Kolega je bil kaj kmalu za nami. Do vstopa smo prispeli dokaj hitro, v dobri uri. [ Razmere so bile odlične. Navezali smo se in Franček je že zdivjal po grapi navzgor. | Težave na začetku niso bile prehude, zato smo kar hitro napredovali. Grapa je I postajala vse bolj strma, med tem pa se je že popolnoma zdanilo. Zaradi severne S lege le redko posije sonce vanjo. Temu primerno je tudi sveže v steni. Ves čas me I je skrbela ledena sveča, ki nikoli ne zmrzne do tal. Ko smo priplezali v njeno bližino, S sem videl, da ji do tal manjka dobrih trideset metrov. Če bi zamrznila, bi je bilo za j dobrih šestdeset metrov. Gledal sem svečo, kot da bi hotel, da bi narasla do tal in ! nam olajšala vzpon. Toda Franček je krenil na desno pod krušljiv previs. Kar sl j pogledal, je bilo vse tako naloženo, da je bila groza. Vedel sem, da bo ta previs j ključ naše sm.eri. Midva z Jocom sva Imela stojišče malce stran od tega previsa na I I varnem mestu. Andreja pa je varovala ravno v vpadnici našega plezanja. Kolega j zabije pivi klin v previs, nato še enega In še enega in kdo ve katerega. Čisti steno j in zopet zabija, počiva ter se pomika višje. Pravo garaško delo, ki je za nas navadne I smrtnike komaj razumljivo In dojemljivo. Med tem pa Izstrelki padajo po Andreji. | j Minila je ura, dve, že tretja se Izteka. Kolega pripleza v področje, kjer ni razpok, da j I bi zabil dober klin. Vzame sveder v roke in vrta. Tok, tok ml odmeva po ušesih. I 'I Sveder gre le po milimetrih v skalo. Ko telo vse bolj sili navzdol, ker so stopi majh- | ni, je vse še na meji možnega. Luknja je gotova, sedaj pa samo še svedrovec In I kjuč smeri bomo Imeli v roki. Na žalost pa se vsa stvar zasuče. Franček ugotovi, da I so mu Iz žepa padli čepi, ki so ključnega pomena pri svedrovcih. Bilo je kar nekaj [ hudih besed, toda predaja še ni podpisana. Zopet se zapodi naprej, išče razpoko, j v katero bi lahko zabit klin, ki bi nas pripeljal na poševno poličko pri sveči. Po nekaj | poizkusih mu le uspe zabiti slab klin, nato malo višje še dober klin. Med tem časom, j ko se je on boril s steno,'sem popolnoma pozabil na svoje noge. Kar pošteno me I j je zeblo kljub dvojnim čevljem. Brcal sem tako dolgo v skalo, da sem zopet začutil | I prste. Se nekaj metrov In že je bil Franček na polički, ki to ime ne zasluži. Kasneje mu I j je služila le toliko, da se je preobul Iz plezalnikov v čevlje In da sl je nataknil dereze. | Sedaj je bila na vrsti Andreja. Kar verjeti nisem mogel, da je tako urno splezala ta I zoprni previs. Vrsta je na meni. Na nogah Imam dereze viv pa gre po tem stropu nad mano. j Ves pogum in odločnost sta odplavala protl'Mrzll gori. Nekako se ne morem odločiti. I Franček ki me varuje, prekine moje dvome. GREMO, GREMO, je slišati nad mano, I kot da bi glas prihajal iz onostranstva. Zaženem se v previs. Dereze zataknem v j zanke in se potegnem višje. Prepnem vrv In naprej. Telo visi, roke segajo proti kli- I nom. Moči ml pohajajo, ko se tako vlečem čez ta odurni predel. Rad bi bil polž, da I bi se prilepil na steno. Toda takrat ml to ni dano. Franček mi malo pomada z vrvjo, I da mi gre lažje. Sopem, piham in se tresem, ko sem na stojišču. Sele sedaj I dojamem, kakšno delo je opravil. Franček se odpravi v svečo, jaz pa varujem |oca. I Ima zoprno nalogo, kajti Izbiti mora kline. Kar precej se namuči, da v glavnem počisti I steno. V sveči gre malo hitreje vsa stvar, toda previdnost ni odveč. Kar oddahnemo si, I ko ga slišimo, da je na stojišču. Tudi tokrat gre Andreji dobro, zopet sem na vrsti jaz. I Po polički splezam do sveče. Pripravim si cepin in ledeno kladivo. Ko sem zapičil v I svečo orodje, si še dihati nisem upal. Imel sem občutek da se bo odlomila in mi I onemogočila vzpon. Toda nič takega se ni zgodilo. Zaplezam v led, ki je popolno- j ma navpičen. Po desetih metrih me tako navije, da skoraj ne morem držati cepina I v roki. Z zadnjimi močmi se nekako privlečem do Frančka. Ta se ml smeje, kot da I ne bi razumel moje stiske. Končno se umirim in varujem kolega. Tudi on se precej I namuči, da pripleza do mene. Sedaj sledi lažji raztežaj po snegu. Naslednji trije pa so zopet zelo strmi. Zopet j so mi pošle moči. Nekaj časa sem visel kot salama na podstrešju. Frančkova spod- | buda mi je vlila novih moči. Tudi trma mi pride na pomoč, da zabijem cepin, nato j še ledeno kladivo ter se potegnem navzgor. Ko sem mislil, da sem čez, se mi je I Izpulil cepin, ki je bil moj najslabši del opreme. Zopet sem vršel, jeza, ki me je pre- [ vzela, mi je dala takšno moč, da sem do konca raztežaja splezal brez počivanja, j Mislim, da česa tako težkega še nisem plezal. V kotlu je strmina popustila. Sneg je zamenjal led, Tu smo napravili dve navezi, I kajti bili smo že zelo pozni. Pričelo se je temniti, mi pa smo bili še kar v steni. Hiteli I smo, kolikor se je dalo, ko nas je ustavila Izstopna stena. Napravili smo navezo in I prečili na desno, proti malemu sedelcu. Še dobro, da je bila tema, da nisem videl,, I kje plezam. Do roba stene smo imeli še raztežaj. Ker je bila tema kot v rogu, sem j malce pomislil, da bomo morali prespati v steni. Toda rra srečo se to ni uresničilo. | Franček je po krušljivi prečki priplezal do opasti, ki nas je še ločila do roba stene, j Pričel je kopati kot krt. Kje se je takrat držal, mi ne bo verjetno nikoli znano. Opast I je bila prebita In že nam je zginil za rob. Drug za drugim smo prisopihali za njim. I Meni pa se je za nameček že na ravnem odpela dereza. Kar streslo me je, ko sem I pomislil, da bi se mi to zgodilo v smeri. Veseli smo bili, da smo uspeli. Stisk rok in luna v očeh. Ura je nekaj čez osem j zvečer, pa še nedelja povrhu. Nekaj malega pojemo in se odpravimo v dolino. Ko [ sestopam in obenem vse bolj zaostajam, šele pričnem dojemati početje v steni. Z Jocom nama je bila ta smer nekakšna vstopnica za Perujske Ande. Franček, hvala ti I SMER LEDENKA, GRAPA MED ŠTAJERSKO RINKO IN KRIŽEM 550 m , VIII + , 90 ,(A1-A2) PLEZALI: KNEZ FRANC, KNE ANDREJA RAZPOTNIK JOCO in HORVAT FRANCI DNE: 3.3.1991 ČAS: 14 ur _________________________________________________________________________________________I V S; por tn v i center ZaJ lec Zbirališče vseh generacij Od začetka meseca julija letos so v Športnem centru Žalec ponosni na novo pridobitev, to je igrišče za odbojko na mivki. Zato smo se o delu in načrtih Športnega centra Žalec pogovarjali z njegovim predsednikom Lojzetom Posedelom. Kdaj je bil ustanovljen Športni center Žalec in kakšna vrsta organizacije oziroma društva je to? Lojze Posedel: "Mnogi prebivalci Žalca in okolice se verjetno še spominjajo žalostne podobe športnih površin, objektov in naprav pred nekaj leti. Zaradi različnih reorganizacij športnih društev in organizacij, SIS-ov in zaradi nerazumljivega odnosa nekaterih odgovornih je športni park, ki je bil v času otvoritve eden najlepših v prejšnji državi, postal prava razvalina. Tudi nekateri uporabniki teh površin in objektov so se po načelu "to je vse naše" obnašali zelo neodgovorno in se je uničevalo še tisto, kar je bilo vrednega in uporabnega. Poleg tega pa so se pojavili že tudi posamezniki, ki so želeli imeti lastna igrišča oziroma gostinske lokale. Zaradi navedenega smo se 20. g. Vidmajer in predstavnik Mestne skupnosti Žalec g. Vučer. Sestava vodstva zagotavlja zastopanost Nekateri vam očitajo, da se preveč zapirate in postavljate ograje okoli igrišča? Lojze Posedel:" V dosedanjem delu je vodstvo Športnega centra Žalec doživelo že toliko očitkov, da so bili v začetku celo trenutki, da smo celo že pomišljali, da bi odnehali, vendar nam ni žal, da smo vztrajali, saj sedaj veliko ljudi, predvsem pa tisti od drugod, pohvalijo urejenost Športnega cen- Lojze Posedel: "Predvsem želimo obdržati dosežen nivo urejenosti, poleg tega pa obstajajo še veliki načrti, ki pa ne bodo uresničeni naenkrat. Razlog za to je v stalnem pomanjkanju sredstev, po drugi strani pa veliko oviro pri vsaki investiciji predstavlja problem, da celoten Športni center Žalec zemljiško-knjižno ni urejen, in površine, objekti in naprave niso legalizirane. Že od samega začetka Žal so igrala na otroškem igrišču večkrat poškodovana, stroški obnove pa precejšnji. Zato ni odveč ponovni poziv tistim, ki to počnejo, da so igrala namenjena predvsem najmlajšim za njihovo razvedrilo in igro. Tudi lastnikom štirinožcev svetujemo, naj svoje ljubljenčke vodijo na potrebo na bližnje travnike, ne pa v park. Lojze Posedel maja 1993 zbrali na ustanovnem zboru predstavniki športnih društev in klubov, ki delujejo na področju Žalca in ustanovili Športni center Žalec. Športni center Žalec je zveza ' športnih društev, ki prostovoljno in nepridobitno ‘ sodelujejo pri izvajanju športa in vzgoje na področju rekreacije, doseganju športnih rezultatov ter pridobivanju in vzdrževanju športnih objektov." Katera dmštva so združena v Športnem centru Žalec in kdo ga vodi? Lojze Posedel: "V zvezo športnih društev Športni center Žalec so združena naslednja društva oziroma klubi: Balinarski klub, Karate klub, Kegljaški klub. Kolesarski klub, Lokostrelski klub, Nogometni klub, Planinsko društvo, Smučarski klub, Strelska družina, Šahovski klub, Teniški klub in Ženski rokometni klub. Vsa društva oziroma klubi so Nogometno igrišče je lepo vzdrževano, nega travnate ruše pa zahteva precej dela. samostojni v svojem delovanju in preko Športnega centra Žalec se skrbi le za športne površine, objekte in naprave. Vodstvo športnega centra sestavljajo trije člani, poleg predsednika še ravnatelj Osnovne šole Žalec interesov vseh, ki uporabljajo športne površine in naprave v Športnem centru Žalec." Ali Teniška akademija prof. Tomaža Volka ni članica Športnega centra Žalec? Lojze Posedel: 'Teniška akademija prof. Tomaža Volka je sestavni del Športnega centra samo po lokaciji in po dejavnosti. Sicer pa je to samostojna pravna oseba. Razmerja med ŠCŽ in Teniško akademijo so pogodbeno urejena tako, da sodelovanje dobro poteka, saj je ŠCŽ veliko pridobil s prisotnostjo kvalitetne teniške šole, ki skrbi za izobraževanje in tečaje na področju tenisa. Nova pridobitev v ŠCŽ je še eno igrišče za odbojko na mivki. Igra je postala zelo priljubljena, kar je vidno vsak večer, ko je na igriščih z mivko in okoli njih veliko mladih. Najbolj nas veseli ravno to, da se je začela v še večjem številu zbirati v Športnem centru Žalec, zato smo še eno igrišče z mivko za igranje odbojke zgradili takorekoč čez noč, za kar gre velika zahvala Mestne skupnosti Žalec. Obe igrišči za mivko ima v upravljanju Študentski klub Žalec, ki ima svoje prostore v bivši Šarla-hovi hiši . Mislim, da je vodstvo in članstvo Študentskega kluba dobro zastavilo svoje delo pri organizaciji turnirjev, koncertov in ostalega dogajanja, zato imajo pri svojem delu polno podporo vodstva Športnega centra Žalec. Vsi namreč vemo, da zaradi različnih razlogov za mlado generacijo ni najbolje poskrbljeno in se odgovornost prelaga od družine na šolo, socialo in širšo družbo in obratno. Mladi imajo pač svoj način življenja in svojo miselnost, na nas starejših pa je, da jim omogočimo pogoje, da lahko čim bolj aktivno preživljajo prosti čas, saj vemo, da je na žalost vse preveč nevarnosti, da mladi posežejo po alkoholu ali celo drogi. Zato se tudi organizirajo akcije kot so Veter v laseh ali Boljša žoga kakor droga in podobnih akcij je potrebno organizirati še več." tra Žalec. Ograje so pač normalna in na žalost nujna zadeva, da je Športni center lahko urejen, saj vsak pri sebi zvečer tudi zapre oziroma zaklene svoj dom. Vsi pač nimajo pravilnega odnosa do športnih površin, objektov in naprav, ki jim urejenost in red nista po volji ali pa svojo energijo sproščajo na neprimeren način. Prav tako nihče ne pomisli, da lahko žoga ali žogica predstavlja tudi smrtno nevarnost za dojenčka v otroškem vozičku ali za starejšo osebo, zato je bilo potrebno igralne površine ločiti od sprehajalnih poti oziroma parka. Travnate površine tudi niso namenjene za stranišče hišnih štirinožnih ljubljenčkov, ampak za športno vzgojo otrok, šolarjev ter aktivnosti tekmovalcev in rekreativcev. V Športnem centru, kjer so dopoldne šolarji, popoldne pa tekmovalci in rekreativci, tudi ne more biti gostinskega lokala, ki bi deloval na komercialnem principu, saj izkušnje izpred nekaj let kažejo, da to’ ni združljivo. Za vse pa je z avtomati za pijačo poskrbljeno za najnujnejšo žejo. Pri uporabljanju športnih površin vodstvo Športnega centra Žalec zagovarja način ureditve tega POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER SKALETOVA 13, HUDINJA ■ CEUE 063 37-506 FELICIA od 1.360.088 SIT OCTAVIA od 1.996.550 SIT - PRODAJA NOVIH VOZU ■ SERVIS ZA VOZIIA ŠKODA ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ MONTAŽA DODATNE OPREME ■ MENJAVA VOZIL ■ STARO ZA NOVO ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIL ■ KREDITI IN LEASING ■ VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA ■ KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE DARILO OB NAKUPU NOVEGA VOZIIA ■ AVTORADIO IN... Del, (o$; od ponedeljka do petka od 8. ■ 12. in 13,-17. ure, ob sobotah od 8.-12. Igrišča za odbojko na mivki oživijo v teh vročih poletnih dneh predvsem v večernih urah. problema tako, da vse površine in objekti ter naprave postanejo občinska last, ki se potem s pogodbo dajo v upravljanje določenemu društvu. Nekatere novosti in možnosti prinaša tudi Zakon o športu RS, vendar pa ustrezne občinske službe zadevo že predolgo urejajo. Prva ekipa nogometnega kluba Publikum iz Celja med treningom na žalskem igrišču. in naprav, tudi dveh teniških igrišč, je zagotovljeno, da so brezplačno dostopna vsem, ki to želijo. Vsak klub oziroma društvo pa obveznosti svojih članov določa samostojno. Uporabo površin in naprav plačujeta le Nogometna zveza Slovenije in Nogometni klub Publikum Celje. Na takšen način je Športni center Žalec lahko tako urejen kot trenutno je, kar je zasluga tudi skrbnika Zorana Lukača, ki skrbi za vse športne površine, objekte in naprave." Kakšni so načrti vodstva Športnega centra Žalec v bodoče? Ko bodo te zadeve urejene, bo možno pristopiti k večjim investicijam, kot so ureditev tribun, garderob, strelišč, balinišča in še česa, za kar je še prezgodaj govoriti, saj je najprej potrebno urediti zgoraj navedene probleme glede lastništva." Kakšno je sporočilo vodstva Športnega centra Žalec za konec tega razgovora? Lojze Posedel: "Predvsem bi izrazil zadovoljstvo, da je Športni center Žalec s svojo urejenostjo in možnostjo različnega športnega in rekreativnega udejstvovanja ter organiziranja prireditev postal zbirališče vseh generacij, in da obsta- ja pri tem še mnogo možnosti. Obenem bi izkoristil priložnost in se v imenu vodstva Športnega centra Žalec zahvalil vsem uporabnikom športnih površin, objektov in naprav za spoštovanje pravil, za vzdrževanje reda v športnem cen- ANKETA I ANKETA I ANKETA I ANKETA S čim so zadovoljni in kaj pogrešajo obiskovalci Športnega centra je vprašanje, ki smo ga zastavili: tru, saj je urejenost centra predvsem njihova slika in lahko rečem; da smo lahko na takšno sliko, kot jo danes kaže Športni center Žalec, vsi skupaj ponosni." |.K. Ir V Ciril Valenčič: "Sem trener žalskih kadetov in te dni bomo pričeli s treningi. Nogometno igrišče je sicer dobro vzdrževano, bi pa veljalo urediti namakalni sistem, saj se travnata ruša lahko ob večji suši precej poškoduje. Tudi garderobe ne zadoščajo več potrebam, zato bi morali zagotoviti nove. Sicer pa največ zahajam na teniška igrišča. Športni center mora biti v ponos kraju in osnovni šoli, s katero dobro sodelujemo.” Sašo Šarlah: "Športni center je osrednji športni objekt v sedanji občini Žalec. Zato bi zanj morala občina namenjati več sredstev. Igrišča bi morala biti osvetljena, športni center pa bi potreboval 'profesionalnega animatorja rekreacije in športnega preživljanja prostega časa mladih. Hvale vredna so igrišča za odbojko na mivki, saj so. najbolj zasedena. Pogrešam bife, ki bi lahko obiskovalcem ponudil marsikaj, dobiček pa bi lahko namenjali za vzdrževanje objektov, pogrešam pa tudi organizacijo turnirjev v malem nogometu in košarki." Karmen Orter: "Sem članica teniškega kluba in sem z urejenostjo igrišča zelo zadovoljna. Dobro se počutim v klubu in se rada udeležujem turnirjev. Pogrešam pa v športnem centru bazen, večnamensko dvorano za tenis in skvoš. Tudi na otroškem igrišču bi lahko bilo več gugalnic in drugih igral ter peskovnik. Žalčani imate izredno lep športni center, v katerem se lahko rekreirajo vse generacije." J. K. □ ZDA - Miami, Florida Združene Države Amerike, dežela sanj in priložnosti mnogih priseljencev, ki so to od leta 1492, ko je tako osovraženi ali pa hvaljeni Kolumb priplul na vzhodno obalo današnjih Amerik. Etnično najbolj mešana država na svetu, zibelka svetovnega kapitalizma in demokracije je dežela (pre)mnogih nasprotij. Na eni strani močni posamezniki z velikim nakopičenim bogastvom, na drugi pa večina od že skoraj 280 milijonov prebivalcev, ki se ubadajo z vsakdanjim življenjem, pa tudi preživetjem. > Torej kaj si misliti o državi, ki ima malce več kot 400 let svoje zgodovine in niti svojega lastnega jezika (šala Angležev o Američanih). Preden smo seodpravili na pot, je bilo v naši skupini precej mešanih občutkov. Večina je bila navdušena nad dejstvom, da se bodo osebno seznanili z življenjem v "Ameriki”, spet drugi pa smo bili sicer veseli, da tja gremo, pričakovali preveč pa nismo. Seveda moram na začetku najprej omeniti vzrok našega potovanja. Smo študenti zaključnega letnika Visoke šole za hotelirstvo in turizem iz Portoroža. Za Florido smo se odločili zato, ker naj bi tam turizem obstajal na najvišjem možnem organizacijskem nivoju. Tako na univerzah kot tudi v sami panogi -turističnem gospodarstvu. Ta strokovna ekskurzija je potekala od 24. maja do 6. junija 1998. Potovanje nam je organizirala potovalna agencija Kompas Turizem d.d. s prijaznim posredovanjem njihovega direktorja in našega predavatelja g. janeza Pergerja. nato do JVliamija. Seveda pri letalskih družbah ne gre vedno vse po načrtih. Naš let iz Rima do Miamija je bil prestavljen kar za dobrih 5 ur. Kaj narediti? Nekaj smo pojedli, prebrali kakšen časopis in... in imeli časa na pretek. Končno smo dočakali čas našega odhoda. Vkrcali smo se na Boeing 747 Alitalie in vzleteli. Pozitivni občutki v vsakem izmed nas so zamrli po nekaj urah poleta, saj smo ugotovili, da niti tisti najnižji nimajo prostora za svoja kolena, hrana je bila bolj plastična kot plastika sama, pa še špati nismo mogli zaradi izjemnega trušča klimatskih naprav. Skupina je štela, skupaj z našim dekanom in dvema asistentoma, 30 ljudi. Seveda željnih novih znanj in dogodivščin. PREVOZI Naš prevoznik, seveda letalska družba, je bila Alitalia. Ker omenjena družba ne leti iz Slovenije, smo morali z avtobusom najprej priti do letališča v Benetkah, kjer smo imeli let do Rima in Po skoraj 11 urah leta smo le dosegli naš cilj. Miami, man! Seveda je bila kljub nasprotnem prepričanju naša pot nazaj zelo identična. Ob 15. uri smo izvedeli, da je naš let prestavljen za pet ur. Spet stara zgodba... Še bolj žalostno pa je bilo, ko smo ugotovili, da bomo zamudili tudi naš naslednji let iz Rima v Trst. In v Rimu je bilo še 5 ur čakanja. MIAMI Največje mesto države Florida in hkrati drugo največje špansko mesto v S Ameriki. Zakaj špansko? Zato, ker je Miami s svojim strateškim položajem odlično pribežališče številnih prebivalcev Karibske Amerike. Mesto samo je razdeljeno po kulturni pripadnosti - little Havana, little Haiti, itd. Naš cilj je seveda bil Miami Beach s svojimi hoteli in neskončnimi peščenimi plažami. Ker je mesto samo zelo mlado in nima bogate zgodovine, tako kot smo to navajeni iz naših krajev, smo si ogledali znamenite hotele, turistične točke in seveda njihovo znamenito nočno življenje. Omembe vredno je vsekakor podnebje, saj je v času našega obiska temperatura zraka v senci znašala več kot 30°oC, morske vode pa okoli 27°°C. Poleg temperatur pa je tudi vlažnost nevzdržna, saj znaša tudi do 90%. Pa so bili šele v zgodnji pomladi. UNIVERZI V našem strokovnem delu smo obiskali tudi dve univerzi, ki sta zanimivi za našo smer študija. Prva je bila na sporedu St. Thomas University. Katoliške univerze so v ZDA zelo razširjene, saj so njihov direktni pokrovitelji katoliške organizacije, ki pa denar seveda dobijo od bogatih posameznikov. Če je univerza katoliška, še ne pomeni, da sprejema samo katoliške študente, pravzaprav je takšnih univerz zelo malo. Vstop imajo, seveda, če si lahko privoščijo šolnino, prav vsi, ne glede na svojo versko usmeritev. Druga univerza na našem programu je bila Lynn University, ki pa leži malce severneje od mesta Miami. Na obeh so nam predstavili program turizma, na Lynn pa sta se dekana dogovorila za izmenjavo študentov in opravljanje 4. letnika študija nas Slovencev v Ameriki. Predlog je za nekatere izmed nas zelo zanimiv, vendar je vedno kakšen problem - tokrat je to šolnina, ki znaša kar 25.000 $. HOTELSKE HIŠE Se vedno v sklopu našega strokovnega dela smo si od blizu ogledali zna- kratko: hamburger, hamburger, hamburger. Za zajtrk pa jajca na 1000 in 1 način. Še danes, že več kot 1 mesec doma v Sloveniji ne morem jesti jajc. NAKUPI Doživeti do nedavnega največji nakupovalni center na svetu: 27 kvadratnih kilometrov samih trgovin, po večini tudi tovarniških prodajaln, tako da so cene nekaj nižje kot drugod. Npr. Levi's kavbojke, model 501 stanejo približno 5000 SIT, pri nas so okrog 14.000. Ali pa Ray Ban očala so ocenili na pri- menito svetovno verigo hotelov -Sheraton. Sprejela nas je zelo prijazna in zgovorna delavka administracije, ki je še enkrat dokazala, kakšen smisel za govor in improvizacijo imajo Američani. Osebno se bom začel zavzemati za uvedbo retorike v slovenske osnovne šole. Ogledali smo si torej poslovanje takšne hotelske hiše in povem lahko, da bi se naši hotelirji lahko marsikaj naučili od njih. Zlasti na področju animacije in zabave turista. NARODNI PARK EVERGLADES Florida je po strukturi tal eno samo močvirje in tudi mesto Miami je bilo zgrajeno na ogromnih pilotih, ki držijo vse stavbe pokonci. Seveda niste videli Miamija, če niste obiskali Evergladesov. Močvirje slovi po svojih aligatorjih, ki nikakor niso krokodili, kot misli večina obiskovalcev. Sedli smo na velik čoln s še večjim propelerjem in se popeljali po močvirski gladini. Videli smo prečudovit svet favne in flore in seveda tudi nekaj pravih, lačnih aligatorjev. HRANA Posebno poglavje v Ameriki. Na bližno 15.000 SIT, pri nas so vsaj 75% dražja. Seveda je še nekaj takšnih primerov, nekaj pa je tudi stvari, ki so kar nekaj dražje kot pri nas. Zato je treba paziti, kaj in kako se kupuje. ZABAVE No, to poglavje pa je ena pozitivnih stvari v Ameriki. V petek zvečer se v Miamiju zberejo vsi, ki se hočejo pokazati, na Ocean Driveu. To je kakšna 2km dolga obalna ulica na Miami Beachu. Na teh 2000 metrih se drenja na tisoče ljudi, tisti, ki se hočejo pokazati, hodijo okrog brez majice, ženske pa samo v bikinijih. Ogromno je tudi ljudi na rolerjih. V petek zvečer se torej zberejo in žurajo do nedelje popoldan, ko je čas za odhod domov in priprava za odhod v službo v ponedeljek zjutraj. Skoraj neverjetno, kako znajo ločiti posel od zabave. Tistim, ki mogoče ne poznate imena Ocean Drive, naj povem, da so tukaj ustrelili znanega modnega oblikovalca Gianija Versaceja. Omeniti moram še Hooters. To je veri- ga barov po vsej Ameriki (pred nedavnim so odprli lokal tudi v Amsterdamu), ki slovi po svojih natakaricah. Vse so namreč manekenke, izbrane na posebnih tekmovanjih, zdaj pa tisto glavno, po lokalu' maširajo samo v super kratki majčki in še bolj super kratkih hlačkah. Za znoret. KEY WEST Najbolj južno mesto, ki leži na enem izmed otočkov, ki se razprostirajo na dolžini več kot 210 km, južno od Floride. Zanimivost je ta, da so vsi otočki povezani med sabo z mostovi, od katerih je najdaljši dolg več kot 10 km. Mesto je rojstni kraj Ernesta Hemingwaya, katerega hišo si lahko ogledate. No, če sem že pri Miamiju omenjal temperaturo, tudi tu ne morem mimo nje. Morska voda je imela 32<»C, zrak pa do 40c°C. Pa tudi vlažnost je bila še malce višja. Nevzdržno! RENT a CAR Voziti ameriški avto z veliko prostornino, po možnosti kabriolet. Moje sanje in moj cilj pred odhodom. Seveda smo se najprej pozanimali za cene, ki so za vsakdanje avtomobile (Hyunday Lantra) še kar spodobne, za malce boljši avto pa že lahko tudi kar visoke. Tako smo se odločili in najeli Ford Mustang Cabrio. Uaaaaa! 3800 ccm, malce več kot 200KS in avtomatski menjalnik! Ma' kako bi se reklo...noro! Zaključek? Rekel bi, da vsi, ki si želite ogledati Florido, je začetek pomladi pravšnji čas za vas. jaz bom sigurno še prišel! Če ne zaradi drugega, pa zaradi avtomobilov in žensk! Čisto na koncu pa bi se rad zahvalil vsem sponzorjem (imena so v posebnem okvirju), ki so prispevali svoj del sredstev, da smo lahko osebno spoznali Miami in njihov turizem. Hvala! Posebna hvala tudi Saneli, ki me je potrpežljivo ali pa nepotrpežljivo čakala. Rok Žagar SPONZOR/kObčina Žalec, Sipro, Slovenska Investicijska Banka Žalec, Mladinski servis Velenje, Vina Šmartno in vsi ostali iz vse Slovenije. Najbolj zelen grški oto prebivalci, ki jih je 120.000, ukvarjajo tudi z drugo kmetijsko pridelavo, večinoma pa se preživljajo s turizmom. V vasici Perama, šest kilometrov od Benečani leta 1550. Potem je prišla v roke. Bizantincem in v prvi polovici 19. Stoletja Angležem, ki so jo še dodatno okrepili, da je dolgo veljala za nepremagljivo. Poleg tega so Angleži na drugem koncu mesta ob obali zgradili še eno trdnjavo. Obe povezuje debel zid, ki je mesto varoval pred napadalci. Staro trdnjavo od mesta ločuje z vodo Krfa, je na otočku ob koncu pomola zgrajena samostanska cerkvica Vlakherna, pobarvana z bleščečo belo barvo. To je eden od najpogostejših utrinkov otoka na karticah. Ob cerkvici je majhna prodajalna spominkov, le kakšnih dvesto metrov stran pa zelen otoček, imenovan Mišji otok. Ime je dobil zaradi svoje majhnosti in ker je iz Za poležvanje si lahko izberete eno od številnih plaž. m napolnjen jarek, čezenj je speljan most. Za majhno vstopnino se lahko sprehodimo med debelimi stenami do cerkvice, svetilnika na vrhu, skladišč municije, muzeja iz bizantinskih časov in mimo delavcev, ki trdnjavo obnavljajo. Porušili so jo namreč Angleži, ko so na prelomu prejšnjega stoletja morali otok zapustiti. Pod Grčijo je ta ionski otoček prišel v drugi polovici 19. stoletja. Krf velja za najbolj zelen grški otok, kar na potepih s skuterji hitro preverimo in ugotovimo, da je res. Za neštetimi peščenimi plažami se začenja zelenje, ki se preliva v gozdove in oljčne nasade. Mali Krf prispeva k svetovni pridelavi olivnega olja kar 2 %! Nekaj malega se zraka podoben miši. Na otoček vozijo čolni, najbolj zagrizeni do njega plavajo. Na vrhu sta postavljeni gostilnica in prodajalna spominkov, okoli je trideset, štirideset metrov zelenja in kamenja. Mišji otok naj bi bil nekoč ladja, ki je peljala Odiseja iz Scherie v Itako, zaradi česar jo je Pozejdon spremenil v kamen. Poleg samostanske cerkvice in Mišjega otoka je s pomola vidna še ena atrakcija: nizki preleti letal. Ker je otok majhen, imajo pisto postavljeno na polotoku, obdano le z nekaj žice, kakšnih sto metrov od pomola za sprehod k cerkvici. Ob večerih turisti sedijo na pomolu in čakajo, katero letalo jih bo preletelo nekaj metrov nad glavo, domačini pa V pristanišču nas čaka 176 metrov dolga ter 29 metrov visoka ladja. Zapodimo se na palube zgornjih petih nadstropij in iščemo najboljši kotiček za nočni počitek. Sence ladijskih sten so zasedene, najprej se napolni zadnji del s streho, od koder je čudovit pogled na mirno morje. Dan in pol na eni največjih tovrstnih ladij na svetu, ki sprejme 2500 potnikov, mine, kot bi trenil. Otroci skačejo na zgornji palubi okrog bazena, pridružijo se jim prvi navdušenci sončenja. Večina potnikov sedi v loži, pije, se pogovarja in izvaja najrazličnejše igre s kartami. Lakota naš zapelje v samopostrežno ali, malce dražjo, navadno restavracijo, denar se lahko zapravlja v duty freeju ali kazino-ju za odrasle in za otroke. Vsi avtomati so seveda 100 % zasedeni. In da ne povem, da se odrasli gnetemo tudi v vrsti pri računalniških igricah za otroke... Majhni otroci se gugajo in vrtijo na igralih. Povsod v notranjosti ladje v zgornjih petih nadstropjih, kolikor jih je na voljo potnikom, so tla pokrita z mehkim tapisonom, tudi po stopnicah, povsod nas obddaja prijeten hlad. Vsedem se v veliko ladijsko okno s pogledom na morje in berem knjigo. Sonca željni sedijo zunaj na palubah in se nastavljajo vedno bolj vročim sončnim žarkom, ki nakazujejo, da bomo kmalu na cilju. Prehitimo nekaj jat delfinov, ki nam skušajo slediti, a kmalu izginejo na obzorju kot majhne, poskakujoče pike. Ko pade mrak, se odpre v tresočem delu ladje, nad strojnico, dvonadstropni disko. Potniki, ki imajo kabine, se sprehodijo naokrog v večernih toaletah, palubni potniki pa postavljamo armaflekse in spalke v vrsto. Ko zjutraj odprem oči, je prvo, kar se zriše pred njimi, temno modro lesketajoče morje; popolnoma mirno, le za nami se vanj vrezuje širok, spenjen pas. Uro pred polnočjo pristanemo v glavnem mestu otoka Krfa, po domače imenovanega Kerkira, po katerem ima otok ime. Pristanišče obrobljajo luči, iz teme izstopa velika, osvetljena trdnjava, ki so jo na hribčku ob obali zgradili že Samostanska cerkvica Vlakherna in mišji otok, ki je po mitologiji okamenela ladja. brezbrižno lovijo ribe. Na drugi strani se pista začenja ob glavni cesti, ki jo morajo ob vzletu letala zapreti. Prižge se rdeča luč, pride policist, dvigne roko, promet se ustavi, letalo prižge motorje. Curek zraka pomete glavno cesto in počeše travo ob njej. Ko vzleti, se prižge zelena luč na semaforju in življenje steče naprej. V vasici Perama je tudi hotel, ki smo ga napolnili Slovenci. Okrog večerje, ko čudovlto služi smo bili doma, smo ob zvoku letal kukali iz bazena in ugotavljali, katera so bila. Podnevi pa je hotel izumrl. Pridružili smo se množici turistov, ki se po zakrpanih cestah Krfa preganja na za Grčijo značilnih sposojenih skuterjih. To je čudovit način za spoznavanje otoka in skoke z ene čudovite plaže na drugo, ter za preganjanje vročine, ki zna v Grčiji v špici sezone zrasti zelo visoko. Poleg tega, da je množica skuterjev na cestah, jih je še vsaj enkrat toliko pri sposojevalnicah! Za izposojo potrebuješ izpit kategorije B, toliko, da se prepričajo, da poznaš pravila, kar pa v praksi ne pomaga dosti. Promet imajo namreč urejen zelo po svoje. Primer: V betonsko ograjo našega hotela seje zaletela neka ženska, pozeleneli turist z Dolenjske, zaradi katerega je zapeljala v zid, je prestrašen spraševal po policiji, ona pa se je vsedla v avto, povedala, da je njen mož poliraj in odpeljala. Čelade niso potrebne, policistov ni nikjer. Ob rdeči luči se vsi ne ustavijo, pešci prav takrat najraje prečkajo cesto, kočija pa najde priložnost, da prehiteva dolgo kolono po nasprotnem pasu. sposojen skuter. 0 slikovitih peščenih plažah, tunelu ljubezni, razglednih točkah, doseženih po zadnjih izdihljajih skuterja, razbijanju krožnikov na grškem večeru, ženicah z natovorjenimi osli, vili avstrijske cesarice Elizabeth in možakarju, ki zna vse, pa prihodnjič. • Barbara Čeh ČE ŽELITE TUDI VI NA NAJBOLJ ZELEN GRŠKI OTOK -KRF, SE POZANI-AAAJTE ZA ARANŽMAJE PRI CELJSKI TURISTIČNI AGENCIJI HERMAN CELJSKI! Pa še namigi: v hotelu se zapodite v sobo, ki je stran od ceste, ker so grške ulice tudi ponoči obljudene, sposoja skuterjev in avtomobilov na dan je cenejša pri najemu za daljši čs, če vas povabijo na spoznavni večer, pojdite, saj vam bodo zagotovo pripravili zanimiv večer s plesnimi točkami! V Grčiji je v počitniških mesecih, julija in avgusta, zelo vroče! Pravi čas za poletni oddih je zato od začetka septembra naprej, torej bo ta izbira še nekaj časa aktualna! Odmevi AVGDST1998 V avgustu 9 bARILO 'b nakupu iz zalogi leasing, odkup rabljenih vozil, zagotovljen servis, nad. deli Spoštovanim bralcem se opravičujemo, ker zaradi pomanjkanja prostora v tej številki nismo objavili odmeve. Nekaj več prostora smo namenili praznovanju občinskega praznika in 130-let-nice II. slovenskega tabora. Hvala za razumevanje. SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH OBRTNIH ZBORNIC ŽALEC, MOZIRJE, VELENJE, ŠENTJUR IN ŠMARJE obvešča vse delavce, zaposlene pri samostojnih podjetnikih, da organizira: SKUPINSKO UDELEŽBO NA 16. SREČANJU OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE V CELJU, DNE 12. SEPTEMBRA 1998. Za delavce bo organiziran prevoz in poravnani vsi stroški udeležbe na srečanju v Celju in nato v Levcu. Prijavite se lahko v PISNI OBLIKI po pošti na naslov: SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ŽALEC, Levstikova 2, ali po telefaksu št. 063 717-360, najpozneje do 1. 9. 1998. Udeležba bo organizirana za cca 50 delavcev iz vsake obrtne zbornice, zato s prijavo pohitite! VABI VAS SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ŽALEC! KURILNO OLJE tel. 707-420 ■ ■ ■ KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! NOVE CENE GOTOVINSKO PLAČILO OD 1000 DO 20001 43,70 SIT NAD 2000 I 43,20 SIT NA ČEKE (3 obrokov) NAD 10001 44,90 SIT NA ČEKE (6 obrokov) NAD 10001 45,90 SIT AVTO CELJE MICHELIN UGODNA PONUDBA * TRAKTORSKIH, h AMPER (Taurus, Barum, Ruma guma, Record, Continental, Fulda, Stomll, Semperit, * VMČAKSHIf (Solideal, Sava, Ecomatic, Unitrac, Michelln, Hauler, Dunlop, Obiličevo, Tigar, Trajal) IZVAJAMO TUDI MONTAŽO POLNIH KOLES (super elastic) HMELJAR}! POZOR! Na zalogi tudi traktorska guma 10,S x 20 SKIRO d.o.o. Continental, cena 37.800 SIT s P.0.. tel: (063) 724 050 Pri nas kupljeno blago dostavimo na dom! Reška cesta 27, Prebold PO N A| N I Z11 H C E N Al * TOVORNIH, AVTOMOBILSKIH (Sava, Michelin, Fulda, Dunlop, Firestone, Bridgestone, Nokia, Uniroyal, Kumho, Matador, Marangoni, Kleber, Contlnetal, Goodyear, Hankook, Yokohama, Semperit, Taurus) * OHMI KOKE za manjše nakladače (Solideal) PRODAJA RABLJENIH VOZIL ¡CJ Kf viličarske gume, avtoplašči, tovorne, traktorske in damper gume KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON POLZELA obvešča, da se bo pričel ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ ter TEČAJ POSLUŠNOSTI IN AGILCTI vseh pasem psov (v vsakem vremenu), V TOREK, 1. SEPTEMBRA, ob 17. uri aa poligonu pri Tovarni nogavic. Informacije po tel: 720-031 (v večernih urah) Počitnice v vrtcu TRI TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD tel. & faks: 724 243 V avgustu vam ponujamo: - GRADBENI MATERIAL -BARVE, LAKE - VODOVODNI MATERIAL D AO A, d.o.o. Mlgojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063 / 718-222 mobitel: 0609 / 629-093 C ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE ) Odprto: od 7. do 15. ure, sreda; od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN BANČNI KREDIT • OBRESTNA MERA T + 7% PRODAJA: 063/31-919; NAD. DELI - 063 / 411-591; servis - 063 / 33 - 521, 31-919 klimatska napraVa atu platišča m meglenke ESCORT COMFORT 1.61 ESCORT STYLE 1.4i Starši kluba "Žarek" in člani "Sožitja" - društva za pomoč duševno prizadetim občine Žalec že dalj časa opozarjajo na potrebo po organizaciji varstva otrok vključenih v osnovno šolo s prilagojenim programom v Žalcu in na Glaziji, v času počitnic ter ob drugih prostih dnevih. Za starše, ki so v službi, predstavlja zagotovitev varstva poseben problem, saj otroci v času njihove odsotnosti ne morejo biti doma brez potrebnega nadzora in pomoči. Center za socialno delo Žalec, VVZ Janko Herman Žalec in Občina Žalec so se odločili ugoditi pobudi kluba "Žarek" v času julijskih počitnic. Njihov namen je bil vsaj delno omiliti stisko staršev. Varstvo je bilo organizirano za pet otrok v prostorih VVZ v Žalcu vsak dan v tednu, razen sobote in nedelje, med 6.45 in 15. uro. Otroci so bili poleg varstva in prehrane ves čas deležni pozornosti in topline svojih treh varuhinj. Čas do prihoda staršev so si krajšali z igrami na prostem in v prostorih vrtca. V posebno zadovoljstvo jim je bil počitek na blazinah pod krošnjami dreves ali pa prijetno zibanje na gugalnici. Počitniško varstvo se je izteklo v zadovoljstvo vseh in v upanju, da je bil s tem narejen korak naprej v iskanju trajne rešitve, ki pa zahteva ustrezno strokovno in zakonsko podlago. Čeprav je problem resnično pereč in za starše obremenjujoč, ga namreč brez te podlage, že zaradi vprašanja odgovornosti v primeru morebitne nesreče otroka v času varstva, ni mogoče trajno rešiti. Marija Serdoner-Lavrenčič Avto Celje - Avto center d.o.o., Ipavčeva 21, 3000 Celje Pooblaščeni trgovec programa Ford za celjsko regijo č(L EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA Lepa pot 5, 3000 CELJE tel., faks: 063 / 453-562 0%Ctn&, foaUtet** ¿k fr* 6,*H4iustevt,č*u6, ceniti v&m *frn^*im*: - strojne estrihe in omete - novogradnje - adaptacije - izkope z mini bagrom - ostala obrtna in inštalacijska dela Æ\wG® ©@[jïïG@[? Skupina NUDE Od C jela do Žalca.. Skupina Nude ¡e začela igrati pred petimi leti pod imenom Every east. Nastali so predvsem zaradi druženja. Od prvotne zasedbe se je že marsikaj spremenilo. Fantje so nastopili že po dveh ali treh vajah, in sicer v celjskem klubu Barfly. Vse to je bila zgolj zabava. Pred dvema letoma pa se je skupina preimenovala v Nude in pričela z resnejšim delom. Skupina ima edinstven, urejen izgled, s katerim pritegnejo dosti deklet k ¿'poslušanju" njihove glasbe. Nude so posneli že svoj prvenec -zgoščenko z naslovom Predigra, ki ga je mladina kljub slabi promociji pokupila do zadnjega izvoda. Na zgoščenki najdemo pesmi, ki so obarvane popovsko v stilu angleških Brit-pop skupin. Band sestavljajo: popularni vokal te skupine Boštjan Dermol, bobnar Gaber Marolt, ki je obenem tudi vodja, basist Primož Pogelšek, ritem kitarist in klaviaturist Luka Umek in med množico samih Celjanov tudi Žalčan Grega Peer, ki pri skupini igra solo kitaro. Grega je zamenjal prejšnjega solo kitarista jemeja lipuša, ki je iz benda izstopil zaradi osebnih razlogov. Fantje so bili že dokaj znani, ko se jim je Grega pridružil in izdano so imeli že zgoščenko. Pogovarjal sem se z Gregom o njegovem pogledu na skupino in o tem, kako se je ustalil med ostalimi člani, katerih poprej še ni poznal. Grega, vemo da pristop k že uigrani skupini ni lahka stvar, me pa zanima, kdaj si se jim pridružil in kakšni so bili tvoji prvi občutki? G. Peer "Skupini sem se pridružil pred približno tremi meseci čisto naključno, ker sem izvedel od prijatelja, da potrebujejo kitarista in po stiku z njimi sem dobil seznam materiala, ki sem ga moral predelati. Vse se je pričelo bolj mučno, saj smo vadili v bistvu že na koncertih samih, tako da sem že na samem začetku okusil, kako je biti član te zasedbe." Se sedaj čutiš enakovrednega oz. kako drugi člani gledajo na tebe? G. Peer: "Sigurno, da so neke razlike, če oni delajo to že pet let in so vsi starejši od mene, da ne morem uveljavljati neke avtoritete že na samem začetku." Kako se ti je vsakdan spremenil z vstopom v skupino? G. Peer: "(smeh),...ja za 180 stopinj. Vse stvari se sedaj vrtijo le okoli skupine. Zaseden sem skoraj vsak dan, če pa imam že kak prost dan, pa ga izkoristim, da preigravam še neriaučene stvari." Si imel kakšne probleme z učenjem pesmi, glede na njihovo kvaliteto? G. Peer: "V bistvu ne, saj je šlo bolj za kvantiteto materiala kot za kvaliteto. Veliko se je bilo za naučit,...so stvari, ki jih lahko improviziraš, so pa tudi pesmi, še posebej tiste z zgoščenke, ki pa morajo biti točno zaigrane In to je bilo dokaj zahtevno delo." Povedal si mi že prej, da snemate videospot, saj sva zelo težko našla termin za ta pogovor. Za katero pesem gre? G. Peer: "To je pesem Rola, ki je hit poletja in sicer se bo nahajala na novem albumu; na katerem bo manj skladb, kot jih je bilo na prejšnjem. Ves album bo zvenel bolj popovsko v stilu Role. Nimamo še stoodstotnega seznami pesmi za ta album, ampak sigurno bosta pa na njem dve, ki sta že določeni. To sta že omenjena Rola in pa Vesoljka." Pesem Vesoljka ste predstavili širši slovenski publiki na Melodijah morja in sonca. Kateri so bili še drugi bolj medijsko odmevni nastopi skupine? G. Peer: "|a, seveda je bil to MMS,... In igranje s skupino Plavi orkestar, s .katero smo imeli štiri nastope, in sicer v Celju, Laškem, Bohinju in na Koroškem.” Kako pa je prišlo do tega sodelovanja s Plavim orkestrom? G. Peer: "|a,.... bilo je kar nekaj skupin,ki so se potegovale za to mesto, ampak po tehtnem premisleku njihovega menedžerja, ko je preposlušal našo ploščo, se je po načelu podobnosti samega zvoka skupin odločil za nas. Izkazalo se je za dobro sodelovanje, saj smo nastopili z dokaj profesionalnim odnosom." Se na skupino kaj dmgače gleda, odkar ste igrali s tako slavnim ban-dom? G. Peer: "Seveda se položaj skupine spremeni, če nastopaš ob tako znanem imenu. Odkar so Plavi orkestar prišli k nam, je nastala na njihovih koncertih neka masovna histerija In to je bilo dobro za nas. Vse se je vrtelo okrog promocije...” Kako se je taka velika masa ljudi odzvala skupini Nude? G. Peer: "Sigurno, da nismo bili skupina, ki bi bila znana širom Slovenije in tako nas npr. na Koroškem poprej sploh niso poznali. Glede na to, smo bili nad odzivom občinstva prijetno presenečeni." Sedaj, ko si medijsko znana oseba in te pozna veliko število ljudi, vidim, da imaš telefonsko številko še vedno v imeniku. Potemtakem še ni takšnega nadlegovanja s strani publike? G. Peer: "(smeh),... ja, res je, da je MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OCLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS Kinološko društvo Žalec organizira začetni tečaj 28.8.1998 ob 18. na Ložnici. Informacije zvečer po tel. 716-451 (Tone) in 701-034 (Silvo) Prodam .passat karavan 1,8 letnik 1994. Inf.: 720-018 In 041-705-690. PRODAjAMO grahaste in rjave jar-kice pred nesnostjo. Tel.: 472-071. Počitnice drugače! Oddajamo luksuzno opremljeno jadrnico. Inf.: . 720-018 in 041-705-690. SYINTHESIZER POUCUjEM STROKOVNO, po programu glasbenih šol. Informacije na tel.: 716-018, Kozmus IŠČEMO VARSTVO za enoletnega otroka in pomoč v gospodinjstvu (delo za nedoločen čas). Tel.: 885-233 ali 885-974 Prijetno delo brez vlaganja - dober zaslužek. Informacije: 834-176 ali 411-820 od 8. do 12. ure in od 15. do 18.ure. NUDIM POMOČ OSTARELIM ALI POSPRAVLjANIE NA VAŠEM DOMU - ob torkih in četrtkih. Tel.: 725-515 (od 20. ure dalje) PRODAM RDEČE IN BELO VINO ŽLAHTNIH SORT po ceni 150 tolarjev. Tel.: 763-238, v večernih urah. IŠČEMO 20 OSEB, KI RESNO ŽELIJO Z ZDRAVO PREHRANO DOSEČI IDEALNO TEŽO - možnost službe. Tel.: 0609 644-176 Od leve proti desni: Boštjan Dermol, moja številka še objavljena In da nadlegovanja v pravem pomenu še ne poznam. Se zna pa zgoditi, da večkrat ni nikogar doma." Kako bi rekel, da je vaše občinstvo sestavljeno, oz kateri spol v večini prevladuje? G. Peer: "Hm,...ja, imamo dokaj ženskega poslušalstva, kar pa ne pomeni, da smo nekakšen boy-band in da so samo ženske tiste, ki nas poslušajo. Glasbena industrija se spreminja in okus poslušalstva tudi. Mislim, da ljudem ni več do poslušanja težke, depresivne glasbe, saj je življenje samo po sebi že dovolj obremenjujoče In ljudje radi slišijo prijetne melodije, ki ji spravijo v dobro voljo, ne pa da jih zamorijo. Narod se mora imet fajn, ko gre na koncert in to je tudi bistvo prodaje nekega Izdelka - da ga prodaš širši množici ljudi." Kako pa tvoje dekle gleda na to, da te skoraj nič več ni doma? G. Peer: "Kar v redu tolerira to moje izostajanje od družinskih dolžnosti, prav tako kot mama in pes, ki me tudi ne vidita prav pogosto. V glavnem pa stojijo za mano in me podpirajo, kar pa se mi zdi, da je najpomembnejše." Kako pa prenašaš ti te tvoje odsotnosti od dmžinskih članov? G. Peer "Če opravljaš te stvari z nekim veseljem, preneseš tudi to nujno zlo rock'n'rola In vse ostale stvari, ki se jim odrečeš za neke svoje ideale." Kakšne so težnje banda, oz. v kaj bi se band rad razvil v prihodnje? G. Peer: "Pač..., čisto preprosto bi Primož Pogelšek Luka Umek Gaber Marolt, Grega Peer radi postali skupina, ki bi bila uveljavljena v slovenskem prostoru pa tudi drugje in da bi narod sprejel to, kar delamo." Sedaj pa če se vrneva malce nazaj na MMS. Povej ml malo, kako so stvari potekale in kakšna se je vam zdela ta izkušnja oz. ta nastop? G. Peer: "Mnenja glasbenih poznavalcev so bila poenotena v tem, da je bila nova scena boljša od popevkarske. Organizacija cele prireditve pa je bila blazno na psu. Za nastopajoče ni bilo na noben način nič poskrbljeno, dobili nismo ne prenočišča, hrane, ne pijače na samem nastopu, tako da smo bili nad organizacijo zelo razočarani." Glede na opremljenost skupine me zanima, če imate kakšne sponzorje, oz od kod vam vir dohodka za nakup opreme in ostalih stvari, kot je npr. videospot, ki ga snemate sedaj? G. Peer: "Seveda so neki sponzorji, ampak večino denarja za opremo pa zaslužimo na koncertih in z investiranjem v skupino. V opremo je šlo ogromno denarja." Kdo v skupini je tisti, ki narekuje delo skupine in po kakšnem postopku vaša skupina deluje? G. Peer: "Mnenja se v skupini upoštevajo bolj ali manj od vseh, koncerte pa te stvari pa ima čez naš bobnar Gaber Marolt.Tako, da menedžerja trenutno nimamo, stvari v tej smeri pa še niso dokončno dorečene." Vem, da je skupina, takrat še brez tebe nastopila na Pompu oz. na Roki Roka. Boste imeli še kak tak medijski nastop v bližnji prihodnosti? G. Peer: "Ja, skupina je poleg tega nastopila tudi v Grazu na festivalu Let's spend the night together, kjer je z Don mentony bandom predstavila Slovenijo. Odziv je bil zelo pozitiven,... pa po raznih teh oddajah, kot že v prej omenjenih ter v Sobotni noči." Ali bo naslednjo zgoščenko spremljala kakšna promocija? G. Peer “V nasprotju s prejšnjo zgoščenko bo sledila za to kar precejšnja promocija širom Slovenije. Sedaj bi pa rad, da mi malo predstaviš vaš pnrenec Predigra, ki ga je skupina izdala še brez tebe. G. Peer: "Na zgoščenki se nahaja 13 skladb in na njej je precej uspešnic, kot je Povej mi, zakaj pesem, ki je balada, pa recimo Špela pa Od Cjela do Žalca, Luna se gunca, Dober dan, Nekje v temi itd.... Izšel je pri Zkp RTV Slovenija." je ta skupina za tebe to, kar si iskal? G. Peer: "Hm,... ja ... ti si tudi glasbenik in veš, da moraš sprejemati kompromise v glasbi, ampak ta skupina je najboljše, kar se je lahko zgodilo meni, tako mlademu in neizkušenem kitaristu. Mislim, da sem za svoja leta in za čas igranja kitare že kar nekam prilezel. Zato se pa tudi tako prilagajam, kar se ml zdi pa tudi prav." Hvala ti Grega za ta kratek pogovor in upam , da se pri kakšnem odmevnem dogodku zopet srečava. G. Peer: "ja, tudi tebi se zahvaljujem in imejte se fajn!" Mitja Knapič KONCERTI DOMA IN V TUJINI 20.8. Tile Rolling Stones - Zagreb 02.9. The Dubliners - Ljubljana 09.9. Iron Maiden - Sarajevo 10.9. Zabranjeno Pusenje - Ljubljana 12.9. Vans Warped Tour 98 - Ljubljana (Bad religion. Die Toten Hosen, Lag Wagon, No fun at all... in Skate Competition) 14.9. Genitourtures - München 15.9. Iron Maiden - Munchen 16.9. Depeche Mode - Dunaj 18.9. Depeche Mode - Munchen PRIREDfTEL.il! V kolikor želite imeti objavljene v Savinjčanu datume in lokacije prireditev, sporočite na uredništvo Savinjčana ali Mitju Knapiču -tel.: (063) 497 11 81; e-pošta: mitja.knapic@siol.net TRGOVINA Z OBLAČILI "ZELO UGODNO" Šlandrov trg 21 3310 Žalec ženski spodnji set (modrček in spodnje hlače) v beli, črni in modri barvi 100% bombaž cena 990 SIT še nekaj iz ostale ponudbe: - otroške trenirke od 890 SIT dalje - trenirke za odrasle 4.490 SIT - spodnje hlače od 99 SIT dalje - krep posteljina 2.890 SIT i.t.d. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks; 063 / 717-197 • posredovanje dela za študente in dijake • naročanje napotnic tudi po telefonu • fotokopiranje A 4 č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT • vezava fotokopij od 260 - 300 SIT Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.ure <#¡| ob sobotah od 8. do 12.ure VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu KOGUM QUALITY EXHAUST SYSTEMS WALKER» IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Savinjski dolini 27, 3311 Šempeter @ 063/701-582 V zalogi : IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila : ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF in OPEL ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER in BELGIJSKE BOSAL. DELOVNI ČAS : od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. --------------------------------------------_ Kronika AVGUST 1998 V SPOMIN IRENI TURNŠEK (28.7.1967 - 29.7.1996) Njena sončna vedrina in spomin na rahlo priprte smejoče oči bosta vedno ostala z nami - kot zlati prah v večni reki življenja. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža STROJANŠKA iz Podvrha pri Braslovčah (28. 4. 1917 - 17. 7. 1998) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se mu poklonili, ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče, sv. maše in darove cerkvi. Hvala dr. Matjaževi, kirurgiji bolnice Celje, g. župniku Zidanšku za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku ob grobu, pogrebni službi Morana iz Pariželj pri Braslovčah in vsem, ki ste nudili vsakršno pomoč v težkih trenutkih. Žalujoča žena Lojzka ANTONA Povsod naokrog so sledovi vajinih pridnih rok, ki pomnil jih bo še naslednji rod. Zdaj rože vajin tihi dom krasijo in sveče vama v spomin gorijo. V SPOMIN Minilo je leto žalosti za dragima staršema IVANOM in ZOFIJO 1921 - 1997 1924 - 1997 ŠTEFANČIČ iz Pemovega Sin in hčere z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta FRANCA VOHA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej za izraženo sočutje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči hčerki Marjana in Vesna Kako je prazen dom, dvorišče naše, o!ff ? zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN julija je minilo leto dni, kar ustavilo utrujeno srce možu, atiju in dediju MARTINU BELEJU iz Drešinje vasi. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi tvoji 31. se je Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo... (.'Župančič) V SPOMIN 12. julija je minilo leto dni, odkar ni več med nami našega dragega ata IVANA ŽOLNIRJA iz Podvina pri Polzeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Kakor luč ugasnilo tvoje zlato je srce, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke, po plačilo večno odšlo je srce! ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE ŠTEFANČIČ iz Založ 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala z izrečena sožalja. Posebna hvala dr. Janezu Cukjatiju, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred, govorniku gospodu Petru Pungartniku, pevskemu zboru Lastovka, vodstvu KS Polzela, gospodu Janezu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hčerki Marinka in Anica ter sin Fritz z družinami ZAHVALA Za svojim možem in ljubljenim sinom je odšla naša draga mama, babica in prababica PAVLA JUG roj. Štefančič iz Ločice. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v času njene bolezni. Najlepša hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Hvala KS Polzela, g. župniku, pevcem, pogrebcem, za odigrano Tišino in pogrebni službi. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega tega trudna si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, botre in tete LUCIJE MEDVED s Ponikve pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem krajanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sveto mašo in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala ge. Ivici Fišer, hvala g. župniku, govorniku in pevcem s Ponikve pri Žalcu. Žalujoči: sestra Marjeti z družino in Kati Niti zbogom nisi rekla, ne roke nam podala, odšla si tiho brez slovesa tja, kjer ni gorja in ne trpljenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE PIKL iz Kaplje vasi, Prebold (31. 1. 1914-27. 7. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvala g. župniku Francu Serecu za opravljen obred, pevskemu zboru, godbi TT Prebold, govorniku g. Hermanu, osebju zdravstvenega doma Prebold ter bolnici Celje - interni oddelek in g. dr. Jurkoviču in njegovemu osebju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 31. julija je minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, praded in tast FRANC GRABNER iz Griž. Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki s svečko in dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žena Mara in sin Bogdan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, omice, sestre in tete JUSTINE JUVANČIČ roj. Hriberšek iz"Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Za večletno skrb in nego se zahvaljujemo ga. Mariji Kralj, za pomoč ob njeni bolezni pa je namenjena zahvala tudi patronažni sestri Jasni in dr. Petru Strouhalu. Hvala pogrebni službi Strahovnik, Mestni skupnosti, g. Kisovarju za organizacijo pogreba in g. Jurharju za besede slovesa ter g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni POGREBNE STORITVE ROPOTAR ŠEMPETER TELEFON: OS) 701 4», CIM: 041 Sl) 269 ZAHVALA Kljub upanju in močni volji je pod težo krute nenadne bolezni omahnila naša ljuba mamica, žena, sestra in hči ZDENKA ŠIMEK, roj. Ogorevc iz Petrovč 243 Ob nepričakovani boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Naša posebna zahvala velja dr. Djuriču, ZD Žalec, dr. Strouhalu in urgenci Celje, dr. Vogi in dr. Skaletu ter celomemu osebju centra intenzivne interne medicine Celje. Zahvaljujemo se tudi dr. Kosinu in celotnemu osebju centra intenzivne terapije kliničnega centra Ljubljana. Hvala govorniku g. Valterju Verhovšku za ganljive poslovilne besede, sošolkam srednje medicinske šole Celje - letnik 1970/74 za tople in spodbudne besede, g. župniku Miranu Coceju za opravljen obred, gasilskemu društvu Drešinja vas ter pevcem skupine Forgiven. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Žalujoči: mož Martin, hčerki Mateja in Saša ter ostalo sorodstvo Ošel si od nas v kraj miru kjer ni bolečin in ne trpljenja, ja, kjer vse hudo se jenja. ZAHVALA Kljub upanju in močni volji je pod težo krute bolezni omahnil naš dragi mož, oče, stari ata, dedi, brat in stric FRANC FELICIJAN iz Sela pri Vranskem (25. 4. 1928 - 14. 7. 1998) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravnicama z Vranskega, oddelku intenzivne interne medicine bolnišnice Celje, g. župniku Turineku, pevcem, govorniku in gasilskemu društvu Vransko. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva pa tudi šest let od smrti brata IVANA FELICIJANA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA MIRNIKA iz Arje vasi 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter mu darovali sveče in cvetje. Posebna hvala zdravnikom in osebju intenzivnega ter internega oddelka bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala dr. Strouhalu - osebnemu zdravniku in patronažnim sestram zdravstvenega doma Žalec. Žalujoči njegovi “Umrješ, da živiš... ” (A. Trstenjak) lMJ V SPOMIN ljubi mami in očetu SLAVICI in VALENTINU KROPIVŠEK Mineva prvo leto, odkar sta spokojno prenehali biti vajini plemeniti srci. Za nas nista odšla, le oddaljila sta se. Prestopila sta prag novega življenja. Vajina dobrota je bila brezmejna, naša ljubezen do vaju ne neskončna. Iskrena hvala vsem, ki ju obiščete na kraju počitka ter jima prižigate svečke. Sin Valentin, hčerki Slavica in Majda z družinami Draga mama, v tišini in miru ostala si sama. Tudi mi smo brez tebe sami - otožni, a večno hvaležni za vse, kar si nam dala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre ANE ROVŠNIK iz Braslovč (9.7.1932 -6.7.1998) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste delili bolečino z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Slavku Jemejšku, Tovarni nogavic Polzela, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala. Hči Nika z družino Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le lep^spomin na tebe za vedno nam ostaja. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi TONČI URŠIČ (24.8.1949 -31.8.1997) iz Dolenje vasi 11 pri Preboldu. Hvala vsem, ki ste nanj ohranili lep spomin. Z bolečino v srcih tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta RADOTA ŠTORMANA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga z lepo mislijo pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in sin V SPOMIN 5. septembra bo minilo leto odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC ČULK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine težke si prestala, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MILKE PAJK iz Petrovč 103 (10. 9. 1918 - 9. 7. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi, darovali sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Strouhalu, patronažnim sestram za nesebično pomoč v času njene bolezni - posebej še sestrama Idi in Cvetki. Hvala socialni delavki ga. Nuši Bedekovič, ge. Andreji in gdč. Alenki za opravljeno delo. Zahvaljujemo se za pomoč družinam Boršič, Blagotinšek in Čižič, društvu Sožitje za denarno pomoč in kolektivu Juteksa za darovano cvetje. Najlepša zahvala velja tudi g. Viktorju Arhu za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči sin Milan in vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL 063 720-003. 720-660. 720-662 Mag. Franjo Velikanje dr. med. Deset pravil pri preprečevanju raka Tokrat je prispelo spet zanimivo pismo, ki sicer zadeva nam vsem znano področje; vseeno pa ocenjujem, da je potrebno o nekaterih problemih večkrat pisati brez sramu, da se ponavljamo, z željo, da se nas bi vsaj nekaj od tega "prijelo". Na kratko povzemam pismo; "V nemškem poistrokovnem časopisu sem zasledila pisanje o desetih pravilih pri preprečevanju rakavih bolezni. Ker se sama tudi bojim, da bi lahko zbolela za rakom, me zanima, kaj storiti v življenju, da bi bila ta možnost čimmanjša. Morda bi mi bilo v pomoč informacija o teh desetih pravilih. Lep pozdrav Anica iz okolice Braslovč." Spoštovana gospa Anica I Všeč mi je Vaša skrb za lastno zdravje. Upam, da ta bojazen ni pretirana (imenujemo jo kancerofobija), ampak le v pametnih mejah, ko vemo, kaj v življenju hočemo, torej si zastavimo cilj in za dosego tega cilja tudi nekaj storimo. Torej ne ostanemo le pri besedah, zato je prav, da vprašanje o raku, o katerem smo že nekajkrat pisali, ponovno osvetlimo z novega zornega kota. Deset pravil, ki jih omenjate, je pripravilo nemško Društvo proti raku, podobni nasveti se najdejo tudi pri nas in v drugih deželah, ki se s problemom raka intenzivno ukvarjajo. Žal pravega - direktnega povzročitelja za večino rakavih obolenj ne vemo, sicer bi našli ustrezno zanesljivo zdravilo, zato pa je znana povezanost določenih vrst rakavih bolezni z določenim načinom življenja. Tako pomeni preprečevati raka izogibati se določenim škodljivim načinom življenja, kar navajajo tudi omenjena pravila. Pivo pravilo se glasi; NE KADITE! Raziskave in redno spremljanje bolnikov zaradi pljučnega raka so pokazale, da je bilo 90% pljučnih rakastih bolnikov kadilcev. Ni odveč opozoriti, da je to vrsta raka, ki je najbolj smrtna. V žalski občini je od vseh vrst raka pri moških pljučni rak najpogostejši. Drugo pravilo se glasi; ZMAN|ŠA|TE PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ! Prekomerno pitje alkohola poleg pojava odvisnosti, obolenja jeter, tebušne slinavke in propada živčnih možganskih celic tudi poveča možnost zbolevanja za rakom v ustih, žrelu in požiralniku. Tretje pravilo se glasi; UŽIVAJTE ZDRAVO HRANO! Zdravo prehrano predstavlja predvsem sadje, zelenjava, nemastna hrana, balastne snovi. S tem se predvsem zmanjša možnost zbolevanja za rakom na prebavilih. Četrto pravilo se glasi: REDNO SE GIBAJTE! Pomembna je redna rekreacija, primerna starosti in zmožnostim posameznika. Ne le intenziven šport, tudi vsakodnevni krajši ali daljši sprehodi so pomembni za vzdrževanje kondicije - za dobro delovanje srca, pljuč in gibal. Peto pravilo se glasi: SKRBITE ZA PRIMERNO TELESNO TEŽO! Preverite svojo telesno težo in če je prevelika, poskrbite za ustrezno dieto, uravnoteženo prehrano, da bo vnos hrane manjši kot porabljate energijo pri delu in rekreaciji. Ko bo telesna teža primerna, jo vzdržujete z redno rekreacijo in nadaljno ustrezno prehrano. Šesto pravilo se glasi: PREKOMERNO IZPOSTAVLJANJE SONČNIM ŽARKOM JE NEVARNO! Znana je večja zbolevnost za rakom kože pri prekomerni izpostavljenosti sončnim žarkom. Zato je priporočljivo, da se soncu ne izpsotavljamo med 11 uro dopoldne in 16 uro popoldne v poletnem času. Seveda številni tega nasveta zaradi narave dela ne morejo upoštevati, zato pa naj kožo ustrezno zaščitijo - s primerno lahko obleko, pokrivalom in ustrezno zaščitno kremo za tiste dele telesa, ki ji ne moremo drugače zavarovati. Sedmo pravilo se glasi: PRI DELU Z RAKOTVORNIMI SNOVMI SPOŠTUJTE NAVODILA O ZAŠČITI! V službi se prenekateri srečujejo s snovmi, pri katerih je ugotovljeno, da pogost kontakt lahko povzroča raka. Zato je v navodilih za uporabo teh snovi naveden način uporabe, kjer je treba uporabljati ustrezna osebna ali drugačna zaščitna sredstva. Ta navodila velja strogo spoštovati. Osmo pravilo se glasi; BODITE POZORNI NA ZGODNJE ZNAKE POJAVA RAKA! V številnih člankih v našem časopisu, po televiziji, zdravniki in sestre, brošure v naših čakalnicah opozarjajo na zgodnje znake določenih vrst raka. Pomembno je, da se brez panike redno opazujemo po nasvetu Vašega izbranega zdravnika. Pri prvem znaku, ki ga opazite, se morate zglasiti pri svojem zdravniku. Pomembno je namreč, da raka, če se pojavi, odkrijemo v čim bolj zgodnjem obdobju, ker je takrat ob ustreznem zdravljenju tudi verjetnost preživetja večja. Konkreten tak primer je sprememba kakšnega temnega madeža na koži, če le-ta raste, srbi, boli, krvavi ali rosi. Podrobneje smo take primere že obravnavali v naši rubriki. Deveto pravilo pravi: PRI DOLOČENIH DLJE ČASA TRAJAJOČIH TEŽAVAH SE POSVETUJTE S SVOJIM ZDRAVNIKOM! Tu gre predvsem za določene težave, ki so lahko zgodnji znaki zbolevanja za rakom, npr. pogost in dlje časa trajajoč kašelj, nerednosti pri prebavi, predvsem menjavanje zaprtja in driske, tanka oblika blata. Seveda ne smemo biti takoj prestrašeni, češ, zdaj imamo raka. Vendar je potreben posvet pri svojem zdravniku in z vso resnostjo opraviti preglede, ki jih predpiše ali opravi vaš zdravnik. Deseto pravilo pravi: POJDTTE NA USTREZEN PREVENTIVNI PREGLED K SVOJEMU ZDRAVNIKU! Preventivni pregledi odraslih se pri nas izvajajo predvsem pri preprečevanju raka na rodilih in dojkah. V letos sprejetem Navodilu o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva bomo tudi pri nas opravljali preventivne preglede odraslih z namenom, da se odkrijejo zgodnji‘znaki raka, pa tudi drugih kroničnih bolezni. Vsak bo opravil tak pregled enkrat na pet let. Posebej so navedeni namenski preventivni pregledi s ciljem odkrivanja dejavnikov tveganja in namenski preventivni pregledi populacije, stare nad 65 let. 0 teh pregledih boste pravočasno in ustrezno obveščeni. Upam, da sem vam odgovoril dovolj izčrpno, pa tudi, da je bilo branje zanimivo tudi za širši krog bralcev. Marsikateri bo lahko našel pri sebi kakšno "napako" v načinu življenja. Če se bo držal teh navodil, ima večjo možnost preživetja brez rakaste bolezni. Tisti, ki "grešijo" pri več pravilih, pa se ne bodo "poboljšali", bodo bližje , možnosti, da zbolijo in umrejo za rakom. Žal. Kosilo ali večerja iz krompirjevega testa câap P'BCr/$N ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. in faks: 063 / 717 333, 715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO marginalija Jedi iz krompirjevega testa so nasitne, okusne, dovolj hitro narejene in tudi ne predrage. TEMELJNO KROMPIRJEVO TESTO Zanj uporabimo le krompir moknatih vrst, ki zahtevajo manj moke, in je testo iz njega bolj krhko in rahlo. Za kakovost testa je važno tudi razmerje med krompirjem in moko. Če je moke preveč, postane testo pretrdo. Pomembm je vrsta moke. Najboljša je mešanica iz pol ostre in pol mehke moke. Kadar pa imamo na voljo le krompir lojnate, torej bolj mokre in manj škrobnate vrste, vzamemo samo ostro moko, ki popije več vlage. Skupna količim moke je približno 1/3 od celotne količine krompirja, pri nekaterih receptih celo manj. Testu dodamo nekaj malega maščobe, najboljša sta maslo.ali margarina. Dodamo tudi olje, v trn primem pa moramo zvečati količino moke. Vse sestavine krompirjevega testa vežejo jajca, ki pa jih tudi ne sme biti preveč. Temeljno testo po okusu lahko spreminjamo, če dodamo sesekljan drobnjak ali peteršilj, malo zmletega suhega mesa, naribanega sira ali skute... KOLIČINSKO RAZMERJE 1 kg kuhanega krompirja, 20 do 30 dag moke, 3 do 5 dag masla ali margarino, 2 do 3 jajca; kadar izdelke iz tega testa cvremo ali pečemo, dodamo malo soli, sieerne. Skuhan cel krompir olupimo, dokler je še vroč in ga čimprej pretlačimo. Ohlajen krompirje rad grudičast, ker med hlajenjem otrdi. Mlačnemu krompirju dodamo maščobo, jajca, sol in moko. Zgnetemo v testo in sicer le toliko, da se sestavine dobro vežejo. Testo moramo porabiti čimprej, sicer se ovlaži. KROMPIRJEVE BLAZINICE Pripravimo testo po temeljnem receptu za krompirjevo testo. Razdelimo ga na štiri dele in iz vsakega naredimo na pomokanem prtu enakomerno debel svaljek. Z nožem narežemo za palec debele koščke in jih v slanem kropu skuhamo. Odcedimo, oplaknemo in ponovno odcedimo. Zabelimo z ocvirki ali premažemo z drobtinami ter ponudimo s kislim zeljem ali repo, nezabeljeno blazinice pa k raznim omakam iz mesa. KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI S SUHIM MESOM Testo: 1 kg krompirja, 1 del goste kisle smetane, 2 jajcij približno 40 dag suhe moke, slan krop, maščoba in drobtine za zabelo. Nadev: 10 dag masti, 10 dag drobtin, 35 dag mesa, zelen petršilj, malo sesekljane čebule, poper. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Ko se primemo ohladi, zamesimo s smetano, jajci in potrebno moko gladko testo, ki se ne sme prijemati rok in prta. Gostoto testa uravnavamo s smetano, zato vanj ne damo vsega naenkrat, ampak po potrebi. Krompirjevo testo, ki vsebuje veliko make, je rado trdo. Testo razvaljamo za nožev rob debelo, ga potresemo s prepraženimi drobtinami in drobno zrezanim ali bolj debelo zmletim mesom, ki srna mu dodali malo sesekljane čebule in poper. Zvijem in zvitek zavijemo v ožet in z drobtinami potresen prtič. Štruklje kuhamo v slanem kropu dobre pol ure. Kuhan zvitek previdno vzamemo iz kropa, ga položimo na desko in nekoliko počakamo, da se malo ohladi po površini in spočije. Tako se da lepše razviti in tudi rezati. Rezine zabelimo z drobtinami. Zraven ponudimo solato. KROMPIRJEV KRUH 1,5 kg moke, 1/2 do 3/4 kg kuhanega krompirja, 4 dag kvasa, voda ali mleko, sol Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Primešamo mu malo mleka in posebej vzhajan kvas. Postavimo na toplo, da se kvas ponovno dvigne. Dodamo moko in pregnetemo testo, ki naj bo nekoliko trše, kot je navadno testo iz' same moke. Med gnetenjem primešamo malojaneža in kumine. Testo pustimo vzhajati čez noč. Pregnetemo ga v dve štruci. Ko se testo lepo vzdigne, ga spečemo. Krompirjev kruh je dalj časa svež kot navaden. KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI Z OCVIRKI Pripravimo temeljno testo in boljše testo po prejšnjem receptu. Nadev: 1/2 kg ocvirkov, zelen petršilj, drobtine po potrebi; zabela: ocvirki, ki jim dodamo malo masti. Razvaljeno testo pomažemo z ocvirki, ki jih razgrejemo le toliko, da se dajo maza ti Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ponekod obogate nadev še z ocvrto čebulo. Zvijemo in kuhamo kot v prejšnjem primeru.. S kislim zeljem ali repo imame odlično kosilo. KROMPIRJEVA POLENTA 1 kg krompirja, 7 dag masla ali margarine, 2 jajci, 15 do 20 dag moke, 5 dag naribanega sira, 6 dag masti za zabelo, 5 dag sira. Kuhan krompir pretlačimo in naredimo iz naštetih sestavin testo. Izoblikujemo ga v enakomerno debel svaljek. Zavijemo ga v prtič kot štrukelj. Kuhamo ga v slanem kropu 3/4 ure. Kuhanega vzamemo iz posode. Nekaj minut naj stoji, da se umiri, na površini tudi malo ohladi. Tako se lepše razvije in tudi reže. Narežemo ga na rezine, ki jih položimo v skledo ali večji servirni krožnik kot opeko na strehi. Vsaka rezina nekoliko pokrije prejšnjo. Zabelimo z mastjo in potresemo še z drugo polovico naribanega sira. Ponudimo k mesnim jedem, zelenjavi, solatam, zelju ali repi. Majda Klanšek Pripravimo ozimnico Čeprav je poletje še v zenitu, skrbne gospodinje že mislijo na zimo. Vedo, da je sedaj čas za pripravo ozimnice. Češnje in borovnice so že v kozarcih ali zamrzovalnikih, sedaj je na vrsti drugo sadje in zelenjava. Prve delikatesne kumarice so že na voljo, kmalu bo tudi paprika. Pri Vrečar-jevih v Ločici ob savinji imajo z vzgojo kumaric že dolgoletne izkušnje. Pred dnevi so jih začeli pobirati. I K A murna. Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Óffmcma (ffiCoc/ww. d./i, Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 tel. 063/415-0Ô6 OKULISTIČNI PREGLEDI V SREDO 2. 9.98 rite se i nas ii Obiščite nas in videli boste bolje. Delovni čas: od 8. do 12. in bd 14. do 18. ure ob sobotah od 8 do 12. ure. Vabivas OPTIKA SIMONA. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKU s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.:725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s.p. Prežihova 1, Žalec, telefaks: 063/718-265 PROJEKTIRANJE mobitel: 0609 618-443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE Veterinarska ambulanta JARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve - na označenih poljih. Rešitve križanke, objavljene v julijski številki Savinjčana: ŠEMPETER, SAVINjSKI KRUHEK, TRADICI|A-D0BR1H-TR60VCEV, OBNOVLjE-NA-BLAGOVNICA, VELIKA-IZBIRA-UGODNE-CENE, SAVINJSKA-TRGOVSKA-DRUŽBA. Izid žrebanja: 1. AL0|Z STANKO, Dolenja vas 84, Prebold 2. IDA STANKO-BINCL, Ljubija 111, Mozirje 3. BERTA PEČOVNIK, Kapla 11, Tabor Nagrajenci se zglasite v našem uredništvu, kjer boste prejeli potrdilo za dvig nagrad, ki jih podarja SM SAVINjSKA TRGOVSKA DRUŽBA Pokrovitelj avgustovske križanke je GOSTIŠČE ŠTORMAN, ŠEMPETER 5/A. Bone v vrednosti 5.000, 3.000 in 2.000 SIT dobite nagrajenci v gostišču Štorman v Šempetru. Rešitve križanke pošljite na naše uredništvo do 9. septembra 1998. AVGUST 1998 Zanimivosti • i -«e* \ Obiskali bomo Esmeraldo FOTOGRAFl|A MESECA • FOTOGRAFl|A MESECA Pri(jub(jena Esmeralda je osvojila tudi številna srca Savinjčank in Savinjčanov. Posnetki z naslovnice in reportaža z oblačili Vesne Gabrovec - Škodnik so bile objavljene tudi v posebnih izdajah, zato smo se odločili, da izdelamo komplet štirih razglednic najbolj uspelih posnetkov z njenega obiska v Sloveniji. Odločili pa smo se tudi za zanimivo nagradno igro, v kateri bomo med prispelimi razglednicami s posvetilom za Esmeraldo izžrebali potnika Za obisk Leticie Calderón v Mehiki Med prispelimi razglednicami z likom Esmeralde bomo vsak mesec izžrebali tudi več dobitnikov majice s posnetkom Esmeralde. Vaša naloga je torej, da mm m naš naslov Uredništvo Savinjčana, Šlandrov trg 23, Žalec pošljete razglednice s posvetilom in polnim naslovom. Žrebanje glavne nagrade pa bo 2š. decembra. Razglednice so v prodaji v trgovinah, knjigarnah in kioskih. Naročite jih lahko po povzetju s spodnjo naročilnico v našem uredništvu po ceni W SIT za komplet štirih razglednic + poštnina. Naročam---------kompletov razglednic ESMERALDE. Ime In priimek: ______________________________ r .............................. Naslov: .............................. Telefon: Štorklje tudi v Preboldu "* Na Zadružnem domu v Preboldu gnezdi par štorkelj, kar morda pomeni, da bo 'v Preboldu nataliteta v prihodnje bistveno večja. Foto: D. Naraglav Savinjčan na molju Kot kaže, naši zvesti bralci tudi na dopustu ne morejo brez našega Savinjčana. Tisti, ki so ga še ujeli doma, preden so odšli na dopust, so ga vzeli s seboj in ga v miru prebrali tako ali drugače. Ta naš bralec se je udobno namestil na skalo, noge si je hladil v kristalno čistem morju v kampu Straško na otoku Pagu in užival. T. Tavčar Davor jelaš iz Žalca je pri dediju v Ponikvi pomagal pobirati zgodnji krompir. Našel je krompirjevo račko in jo prinesel v naše uredništvo, da smo jo lahko tudi poslikali. |.K. ačka TURISTIČNI OCVIRKI Še pred leti je bilo kopalcem na pomolu jezera v Braslovčah težko najti prosto mesto, letos so ob njem le še ribiči in kakšen čolnar, v vodi pa so se naselile alge. Čeprav pravijo ribiči, da alge niso škodljive, so pa zenesljivo za kopalce moteče. V vročih avgustovskih dneh je Savinja privabila številne kopalce, željne ohladitve. Kopalci so nam povedali, da pogrešajo le priložnostno gostinsko ponudbo saj bi se osvežilna pijača še kako prilegla. T. T. Braslovški turistični delavci se že več let hudujejo nad neodgovornim odnosom lastnika gradbenega stroja, ki že več let sameva in propada. Bojda so nemočni tudi občinski inšpektorji, morda pa bo problem rešila nova občina Braslovče. Se odpira Hausenbichlerjeva ulica? Žalčani se zanesljivo še spominjajo, koliko črnila je bilo prelitega in koliko hude kivi je povzročil načrt prenove starega mestnega jedra. Tedaj so namreč nekateri Žalčani nasprotovali povezavi Hausenbichierjeve s Stritarjevo ulico v bojazni, da bo promet zmotil njihovo sicer mirno bivalno okolje. J. K. BREZ ZADRŽKOV