Dopisi. lz Bfaribora. V čitalaici je zadajič g. profesor^Lautar prav izvrstno razlagal o elektriki. Skoda, da se na učiteljišci fizika aloveaaki ae predaaša Naši slovenski prihodnji učitelji bi ae veaelo ia izvrstao učili poalušajoč takega profeaorja. Hvala raa za kratkočasai večer. — Novo dekliško šolo bodo v kasiaskej aliei zidali ia je za drago lcto odmerjeaih 50 000 fi. — Javno bolaišaico boče deželni odbor kupiti. meato se pogaja apdaj z ajim zaradi ceae. — Mesto je hraailaici dolžao 135.000 fl. — Viaaki trgovci se precej gibljejo ia kupujejo viao, najrajše letošnje. — Nemakutarji uže ponujajo za volitve v deždai zbor saj eaega kandidata. Nekov dr. Haas Scbmiderer bi jim naj na koaja vplezal, s katerega srao Slovenci zaanega Seidla vrgli! Od sv. Jurija ob južnej železnici. (Dr. G u s t a v i p a v i c - e v a s v e č a n o a t.) II. Ko 8e je sicer precej velika dvoraaa aapolaila, povzame c. kr. namestaijski avetovalec gospod Haas bcsedo, ter pravi, da bi utegnilo namen daaašaje svečanosti že znan biri; govortiik v nemški bescdi opisuje delovanje, vapebe in veIjavo odlikovaaca gosp. dr. G. Ipavica, omeaja njegove vcčkratae izvolitve v razne zastope, kakor okrajai zaatop, okrajai šolski avet, kraj. Aolaki svet, kot župan, etc. ter aa poaled omeai, da mu jc z ozirom na tc rauoge zasluge Nj. Velieiuistvo presvitli ccaar podeliti blagovolil zlati kiižec s kroao. katerega mu zdaj slovesno pripenja na prai; v. g govoraik se pristavlja. da takšaa dejaaja visoka vlada ae prezira, teiavcc pripozaava ia ccsav sami odlikajejotakšae odličajake; zatoraj v. g. govornik po-vabi aavzoee, da z ajim preavitlemu cesarjutrikratni ,,hoch" izreko. kar z navdušenim .,živijo" po vaej dvorani krepko odmeva. Godba zaigra cesarsko peaen, aedeči vatanejo. G. dr. Ipavic vidao geajea se zahvaljuje za doalo mu odlikovanje, oaieaja pa, da to najviše odlikovaaje ae velja lo ajemu, aaipak^ tudi občinakeiau zaatopu, prebivalcem trga Št. Jurskega in drugim, ki so ga v ajegovem podvzetji podpirali, zabvaljuje se tera in pravi, da je lehko delovati, če ao tako aložni in požrtovalni občani, a kakoršnimi se bvalevredaa obcina bt. Jaraka poaašati more. — Tem v hvaležen spomin aa daaašaji daa, je potem izročil g. dr. Ipavic hraailaično kajižico z uložeaimi 50 fl. kot prvi karnea k bodoči hisi, biralaici za Št. Jarske poale in uboge, občinskemu odboru; on oraenja dalje, da je v isti namen že apodbajala ia svojo pripomoč obljubila preblagorodna stara Kartiaova goapii. — Sft slava ia živijo-klici so navzoči te izjave aa zaanje vzeli. G. vitez Berks poteai poprime besedo, ter s posebno živimi izrazi barva zasluge ia delovaaje g. dr. G. Ipavica kot župaaa, sadjerejca, skladatelja ia kot aeastrašljivega narodajaka slovenskega, kot široko znaaega zdravnika; zabvaljuje se mu za njegovo rnožato postopanje in se ma priporoea vv aadalj'šajo ppdporo v imeau odbora občiue St. Jurske. Živijo-klici ao pretreaali dvorano, izvrstaemu viteškemu govoraiku. (Dalje prih.) Iz Ponkve. (Sul vereinakim rovarj em) posvetil je vrli župaa g. Korže, ki je postal aaročnik ,,Slov. Gosp." ia doposlal aledečo izjavo: Blagovolite v Vašeia ceajenera listu sledeče priobčiti: V dopisih ,,Slov. Goap." at. 21. ia 30^ od dne 25. maja in od dne 26. julija t. 1. ,,Iz Siaarskega okraja" je mene aekdo zarad tega napadal, ker sem k nemškemu ,,šalvereiau" pristopil. — Na to imam aledeče odgovoriti: Jaz sem k nemškemu ,,šulvereinu" pristopil, ker nisem njega prave aamene pozaal. Volk je prav po ovčje k meni prilazil, ter je meae prigovarjal, da bi k aemškema ,,$ulvereiau" priatopil, kajti to je drufctvo, katero bo za to skrbelo, da se bo v naših šolah razven sloveaščine tudi nemščina podačevala, revni aolarji pa podpirali. Razven tega so tetn\i druatva udje ,,prvi go* apodje" v Smariji itd. Na to sem k temu društvu priatopil. Toda v kratkem aem sprevidel ia ae prepričal, da nemški ,,šulverein" nima take naraeae, kajti oa hoče vse ponemčiti, mry.\ slovcnski jezik, sovraži katoliške duhovnike tcr pri rsaki priliki po njih udriba. Takemu dru.štvu ne morem kot Sloveaee iti kato ličaa \\<\ biti. Jaz aem sicer že pred tremi m e s e c i avoj izstop iz tega dmštva ravno tistemu Volku, ki je po Poaikvi svoje zanjke aaatavljal, nazaaail. A ker ae me vedno za uda imaj'o, — med drugimi tudi ,,vahterca" — aaznaaim tukaj javno svoj izatop. Toliko dopi- Buau ,,vabterce" pod nos, ki nereaaico po svetu trosi, ali pa ne ve eaaa rnzločevati. Ob eaera tudi aaznaaim, da bočem kot aovo izvoIjeai župan Poakviške občiae, kakor moj vrli aprcdnik, sloveaski uradovati ter v narodaem smi8lu delovati. — Na Poaikvi, dae 24. listopada J883. Fr. Korže, žapan, Fr. Podgoršek, priča, Fraac Kraaer, priča. Iz okolice Celjske. (Zopet nemžurje na zvijaei dobili.) Pisalo so je o ,,zudraagu" v nemške mestae šole v Celji. Polagoma pa se je zvedelo akoraj bi rekel prečadno ravnanje, katero je bilo tako vabljivo otrokom ia stariaem, da so se šli vpiaovat v aeaiške meatae šole Celjske. Cuda 1 Sloveasko ljadatvo je aicer zaano, da je dobro taleatiraao, a da bi učenci iz slovenako-nemških šol iz Celjske okolice iz p r v e g a razreda mogli prestopiti v mestae aemake šole kar v četrti razred, tega bi vendar ne bili mogli verjeti, če bi se to ae bilo dejaasko zgodilo. Kaj hocemo k terau reči — k temu ,,zudraagu"? Kaj drazega nego največje prizaanje okoliški šoli, da že v prvem razreda toliko otroke spoaobi — da raorejo kar preatopiti v četrti razred mestnih šol, iz aloveaakega prvega razreda v četrti razred mestaih aemskili aol. — Iraeaa so na razpolaganje. Od sv. Ilja v Slov. Goricab. Proti pretečenima dveiaa letoma 1881. ia 1882. je letošnja jeaen doati prijetaiša. Od kouca septembra pa do novembra vladalo je v eaomer lepo ia prijetno vreme. Pridelki so lepo pospravljeai ia so precej zdatni razun ajde. Vinskih pridelkov je pri nekterih več, pri drugih menje ia bodo v primeri prošlih let dosti boljši. Sadje, tudi zdatni pomoček za kmeta, da si pridobi krajcar, obrodilo je v tako pičli meri, da ai omembe vredno. Sena pa amo dobili letos prav obilno, da že dolgo ne toliko. Ia to je tudi dobro za vsakega živinorejoa, posebao za kmeta, da zamore svojo živino dovoljao krrniti. Ozimine so vse poaejane. Ako aaai je ziraa ne poskodi ali na leto uima ae vkoača , bode se pridelalo dosti več zraja od prejžajih dveh let, ki se boata zarad alabih jeaeni labko pozabile. Stara prislovica je, ako aa god sv. Leaarta vlada lepo vrenie, tedaj lehko tekočo jesea vsak lenuh nastelje dobi. Bomo videli, bo li tako ali ne. S. . n.